reference alenka rebernik

a l e n k a r e b e r n i k • r e b e r n i k a l e n k a @ g m a i l . c o m • 0 4 1 / 3 9 3 - 5 5 1

r eferencealenkarebernik


Marketing Regionalni mediji

Cenik

OGLASNEGA PROSTORA 2011C E N I K

2 CENIK 2011 CENIK 2011 3

DIREKTORAleš Knep

UREDNIK E-MAIL TEL:Miha Štamcar [email protected] 01 62 09 320

DIREKTOR MARKETINGA Ivo Vidergar [email protected] 01 62 09 330

DIREKTORICA TRŽENJATjaša Cvikl [email protected] 01 62 09 345

TRŽENJEBiljana Maleševič [email protected] 01 62 09 341Blaž Keršnik [email protected] 01 62 09 339Dejan Gavrilović [email protected] 01 62 09 338Matjaž Hladnik [email protected] 02 234 66 32Žan Sedej [email protected] 01 62 09 330

Spoštovani prijatelji!

Največji slovenski brezplačni tednik Dobro jutro se spreminja. Skupaj s prenovljeno spletno stranjo, novimi vsebinami in novimi sodelavci bomo po vseh slovenskih pokrajinah vsak teden razdelili 330.000 izvodov, ki jih bo na spletnem portalu dobrojutro.net podpirala še dnevna doza člankov in komentarjev, ki jih mesečno obišče skoraj 100.000 različnih bralcev. Dobro jutro bo tako ostal eden najpomembnejših oblikovalcev slovenskega javnega prostora. Skupaj z različnimi prilogami, kot so Zdravo življenje, Finance, Gradnje, Male živali, Prosti čas, Avtomobilizem in Šport, nas boste lahko našli v prilagojenih izdajah tako na Dolenjskem, Primorskem, v Podravju, v savinjski in osrednji Sloveniji ter na spletu. Tako bo vsak bralec našel svoje rubrike in svoje sobotno branje na svojem mestu. Seveda pa bo Dobro jutro ostal tudi časopis, prilagojen oglaševalcem, ki bodo zaradi raznovrstnejših postavitev postali bolj prepoznavni ter bolj povezani s posameznimi rubrikami in prilogami. Prepričani smo, da zmoremo ustvariti zanimiv časopis. Morda najzanimivejši slovenski tednik.

Veselimo se sodelovanja, roko in nasmeh vam ponujata največji slovenski tednik Dobro jutro in spletni portal dobrojutro.net.

IZDAJA Regionalni mediji d.o.o., Miklavška cesta 61, 2311 Hoče, SlovenijaT.: 01 62 09 330F.: 01 62 09 321M.: 041 316 355M.: 040 414 073

MIHA ŠTAMCARGLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

CENIK 2011

INFORMACIJE

CENIK 2011

UVODNIK


CENIK 2011

NAKLADA

CENIK 2011

DATUMI

JANUAR2x

FEBRUAR4x

MAREC4x

APRIL5x

MAJ4x

JUNIJ4x

22.1.29.1.

5.2.12.2.19.2.26.2.

5.3.12.3.19.3.26.3.

2.4.9.4.16.4.23.4.30.4.

7.5.14.5.21.5.28.5.

4.6.11.6.18.6.24.6.

14.1.21.1.

28.1.4.2.11.2.18.2.

25.2.4.3.11.3.18.3.

25.3.1.4.8.4.15.4.22.4.

29.4.6.5.13.5.20.5.

27.5.3.6.10.6.16.6.

16.1.23.1.

30.1.6.2.13.2.20.2.

27.2.6.3.13.3.20.3.

27.3.3.4.10.4.17.4.24.4.

2.5.9.5. 16.5.23.5.

29.5.5.6.12.6.18.6.

JULIJ3x

AVGUST2x

SEPTEMBER4x

OKTOBER5x

NOVEMBER4x

DECEMBER3x

2.7.9.7.16.7.

20.8.27.8.

3.9.10.9.17.9.24.9.

1.10.8.10.15.10.22.10.29.10.

5.11.12.11.19.11.26.11.

3.12.10.12.17.12.

24.6.1.7.8.7.

12.8.19.8.

26.8.2.9.9.9.16.9.

23.9.30.9.7.10.14.10.21.10.

28.10.4.11.11.11.18.11.

25.11.2.12.9.12.

26.6.3.7.10.7.

14.8.21.8.

28.8.4.9.11.9.18.9.

25.9.2.10.9.10.16.10.23.10.

30.10.6.11.13.11.20.11.

27.11.4.12.11.12.

izid rezervacija oddaja izid rezervacija oddaja

PRIMORSKA

45.000izvodov

DOLENJSKA

15.000izvodov

OSR

EDJNA SLOVENIJA

165.000izvodov

SAVI

NJSKA SLOVENIJA

45.000izvodov

PODRAVJE

65.000izvodov

SKUPNA NAKLADA 330.000 izvodov

Oddaja materialov na: [email protected]


CENIK 2011

DIMENZIJE

CENIK 2011

CENE

1/3

1/4

1/81/6

cm/kolono

1/6

1/2

1/4

1/8

1/2

1/4

1/8

200

x 86

mm

200

x 43

mm

98 x

64

mm

98 x

128

mm

47 m

m98

x 8

6 m

m

1/1

200

x 27

0 m

m

200

x 12

8 m

m20

0 x

64 m

m

200

x 32

mm

98 x

259

mm

47 x

259

mm

47 x

128

mm

1/6 1/8 cm/kol

Slovenija

Osrednja Slovenija

Podravje

Primorska

Savinjska Slovenija

Dolenjska

1.180

670

390

300

300

170

940

550

270

250

250

140

80

41

23

20

20

12

5.890

3.610

1.970

1.470

1.470

880

3.300

1.990

1.060

810

810

490

2.280

1.370

710

570

570

340

1.730

990

580

450

450

250

1/1 1/2 1/3 1/4

OPOMBA Cena oglasov poljubnih dimenzij se izračuna iz višine, cene na kolono in števila kolon, ki določajo širino oglasa. Možne širine oglasa so 47 mm 98 mm, 149 mm in 200 mm. Cene so v evrih in brez DDV-ja.


CENIK 2011

CENE - INFORMACIJE

CENIK 2011

PRIPRAVA

REZERVACIJERezervacije in naročila izvajalec sprejema le v pisni obliki. Naročilo/rezervacija je mogoče preklicati 7 dni pred predvideno objavo, prav tako v pisni obliki. Za vsak kasnejši preklic je izvajalec upravičen do oškodnine v višini 40 % cene predvidene objave. Skrajni roki za rezervacije oglasnega prostora za posamezno izdajo so označeni na strani 4.

VRSTE DATOTEKAcrobat 5.0 PDF datoteka (verzija 1.4), pisave naj bodo vključene

(Embeded) v datoteki ali v krivuljah, CMYK format, 300 dpiPhotoshop EPS, TIFF, JPG formati, CMYK, 300 dpiInDesign CS INDD datoteka, pisave in slike priložene (Package)

NAVODILA ZA PRIPRAVO Oglasi morajo biti narejeni na mero. Ne potrebujemo nikakršnih skal ali dodatkov za obrez (Bleed). Za tehnično ustreznost prejetih oglasov ne prevzemamo odgovornosti.

SPREJEM GRADIVA Gradivo oddajte na: CD/CD-RW, DVD/DVD-RW, USB ključek in pošljite na naslov E-pošta: [email protected] FTP: ftp://www.dobrojutro.net/ (za dostop kontaktirajte tržnika)

REKLAMACIJEReklamacijski rok je tri delovne dni po objavi. Pri ponavljajočih se oglasih reklamacije upoštevamo le, če naročnik na napako opozori po prvi objavi. Za oglase brez priloženega odtisa reklamacij ne upoštevamo. Za telefonske popravke naročenih oglasov je odgovoren naročnik. Pri oglasih, ki so bili oddani po rokih oddaje, reklamacij ne upoštevamo.

PRIBITKI NA ZAHTEVANO LOKACIJOprva stran 100 % zadnja stran 50 % ovitek 2 in 3 40 % določena stran 30 %

KOLIČINSKI POPUST2 do 5 objav - 5 % 6 do 10 objav - 10 % 11 do 15 objav - 15 % 16 do 20 objav - 20 % nad 20 objav - 30 %

OPOMBA Količinski popusti veljajo ob hkrat-nem naročilu enake velikosti oglasa za vsa naročila. Pri plačilu vnaprej (100 % avans) priznavamo dodaten 3 % popust.

LEPLJENJE PROMOCIJSKIH IZDELKOVlepljenje na časopis 0,074 € kos(dimenzija letaka: 15 x 11 cm)

OPOMBA Obvezno zakup oglasnega prostora v primeru lepljenja v notranjosti - na prvi strani: 100% pribitek.

VLAGANJAmaksimalna teža 100 g izvod prospekta do 10 g 0,057 € vsakih nadaljnih 10 g 0,01 €

OPOMBA Za vložen material, težji od 100 g, se je mogoče dogovoriti posebej. Cena velja za

prospekte, v katerih naročnik oglašuje svoje izdelke oziroma storitve. Za vsakršno drugo vlaganje se je treba dogovoriti.

OVIJANJE IN GLOSS OVITEKCena storitve se oblikuje po povpraševanju.

KOMBINACIJE OGLASOV MED IZDAJAMI 2 regiji - 12 %3 regije - 18 %4 regije - 24 %5 regij - 30 %

PRIMER Predpostavimo, da želite oglas v podravski in savinjski izdaji časopisa. Za izračun cene upoštevajte cenik za podravsko izdajo in cenik za savinjsko izdajo. Ceni seštejete in ker gre za kombinacijo dveh izdaj vam pripada 12% popust. Tako pridobljena cena je osnova za vse nadaljnje izračune (količinski popusti, agencijski popusti, pribitki itd.).

OPOMBA Mesečno bodo v časopisu izhajale tudi različne tematske priloge, ki bodo sezonsko obarvane in se sposebej podrobno posvečale najzanimivejšim tematikam. Za izračun odbijte 30 % od cenika za celotno naklado. Možna je tudi objava promocijskih člankov in komercialnih vsebin.

www.dobrojutro.net



Č A S O P I SN E Š T E T I HMOŽNOSTI

- nepogrešl j iv v več kot 1/2 s lo gospodinjstvih -

NEPOGREŠLJ IV V VEČ KOT 1/2 SLO GOSPOD I N JSTV I H

330.000

izvodov

PRIMORSKA

45.000IZVODOV

OSR

EDNJA SLOVEN

IJA165.000IZVODOV

DOLENJSKA

15.000IZVODOV

PODRAVJE

65.000IZVODOV

SAV

IN

JSKA SLOVEN

IJA45.000IZVODOV

Izide vsako soboto•

2. mesto• na seznamu najbolj branih samostojnih tiskanih edicij na slovenskem trgu po zadnjem NRB za leto 2010 (28. 7. 2010)

Nagovarjamo največ • gospodinjstev v Sloveniji (330.000 izvodov), doseg 19,2 %

Nacionalni in regionalni medij - • 5 regijskih izdaj

Tisk: naša tiskarna Leykam v • Hočah

Distribucija Pošta Slovenije•

- d ist r ibuc i ja po S loveni j i -

D I STR I BUC I JA PO SLOVEN I J I

Žurnal

Dobro jutro

330.000

izvodov

- vsebina časopisa -

VSEB I NA ČASOP I SA

novice avto šport moda

zdravje hrana scena potn ik

330.000

izvodov- nac ionalna raz iskava branost i 2010 -

NAC IONALNARAZ I SKAVA BRANOST I 2010

IZ DEVETEGA MESTA V LETU 2006 SMO SE POVZPELI NA 3. MESTO V LETU 2010.

Več kot 60 % jih meni, da so reklame dober vir informacij

Doseg 19,2 %, 328.000 bralcev (zadnji NRB: 2. polletje 2009 - 1. polletje 2010 - dvig iz 19 % na 19,2 %)

41 % moški, 59 % ženskeNadpovprečni delež bralcev z višjo in visoko izobrazbo

20 % bralcev zasluži nad 1.580 EUR oz. 1/3 ima nadpovprečno kupno moč

Ključna skupina bralcev: od 25 - 75 let

Regijsko izstopajo: Podravje, Savinjska in Primorska

Nadpovprečni kupci

330.000

izvodov- 3. najbolj bran časnik v Sloveniji po zadnjem NRB 2010 -

3. NAJBOLJ BRAN ČASN I K V SLOVEN I J I PO ZADNJEM NRB 201015 N A J B O L J B R A N I H T I S K A N I H E D I C I J

Vzorec: 15 najbolj branih tiskanih edicij v obdobju 2. polletje 2009/ 1. polletje 2010, vir: NRB

25 %

20 %

15 %

10 %

5 %

21,7 %20,5 %

19,2 % 19,1 % 18,8 % 18,7 %17,8 % 17,8 %

16,8 %15,6 %

13,6 %13,2 %

12,9 %11,1 %

10,5 %

ŽURNAL VIKEND DOBROJUTRO

NEDELJSKI DNEVNIK

PILOT ONA SLOVENSKE NOVICE

DELO IN DOM

ŽURNAL 24 MOJ DOM POLET OGNJIŠČE LADY MOTOREVIJA NIKA

330.000

izvodov

- ženske nas naj ra je bere jo -

ŽENSKE NAS NAJRAJE BEREJOPR I M E R J A V A Z ŽENSK IM I PUBL IKAC I JAMI

Vzorec: 54.000 žensk med 25 in 53 leti z nadpovprečnim dohodkom, vir: NRB330.000

izvodov- moški v izbranih publ ikac i jah -

MOŠK I OB I ZBRAN I H PUBL I KAC I JAHPR I M E R J A V A Z V O D I L N I M I T I S K A N I M I M E D I J I

350.000

izvodov- možnost i oglaševanja -

MOŽNOST I OGLAŠEVANJA

G L O S S O V I T E KZ Z AV I H K I

G L O S S O V I T E KS P O L Z AV I H K O M

PREDNOST: D O S E G 60.485 N A B I R A L N I K O V Z "R U M E N O N A L E P K O"

330.000

izvodov

- možnost i oglaševanja -

MOŽNOST I OGLAŠEVANJA

O V I J A N J ES T R A K O M

L E P L E N J EN A N A S L O V N I C O

VLOŽENKE

V P E T K ATA L O GN A G O S S PA P I R J U

330.000

izvodov- možnost i oglaševanja -

KR IŽANKA IN NAGRADNE I GRE

106 x 86 mm

98 x 43 mm

MOŽNOST I OGLAŠEVANJASP L E T N A S T R A N: www.dobrojutro.net

300 x 250

468 x 60 160 x 600

330.000

izvodov

KONTAKT

- kontakt -

GA Š P E R TO N I N

Podutiška 92, 1000 Ljubl janam: +386 40 414 074t: +386 1 620 93 23f: +386 1 620 93 21

e: [email protected]

w: www.dobrojutro.net

Regionalni medi j i d.o.o.Miklavška cesta 61

2311 HočeSloveni ja

Predstavitev


w w wdobrojutron e t

zadovoljna

nasmejana

INTERVJU

Nad vhodom in izlož-

benimi okni Carniole

Antique so zbrane ra

z-

lične nalepke. Prve je

Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice,

nalepil sam, p

otem so jih zače-

li lepiti

še drugi. Prvo iz

ložbeno

okno je pričakovano napolnjeno

s starim pohištvom, steklovino in

nakitom, drugo pa nam je nekoli-

ko bližje, saj predstavlja predme-

te iz zadnjih desetle

tij prejšnjega

stoletja. To je odgovor n

a okus in

nostalgijo m

lajše generacije kup-

cev, pojasnjuje Prijatelj. Pred dve-

ma desetletje

ma je delal v likovni

galeriji Anonim

us, zanimanje za

umetnost in njene pojavnosti p

a

je razširil š

e na področje starin in

tako leta 1989 na Trubarjevi u

lici

v Ljubljani odprl C

arniolo. V te

h

dveh desetletjih

se je okoli stari-

narnice spremenilo marsikaj, pravi

ljubitelj s

tarih predmetov, ki je

tudi

pronicljiv opazovalec mestnega

vsakdanjika in njegovih detajlo

v.

Še posebej ga zanima ulična ume-

tnost (stre

et art) oziro

ma grafiti, ki

jih dobro pozna, saj m

u uidejo le

redki. O ozadjih

grafitov nam je

pripovedoval na vodenem ogledu

po teh urbanih likovnih in tekstov-

nih zapisih.

1Trubarjevo ulico vsakodnev-

no spremljate že dvajset let.

Kaj se je v tem času spreme-

nilo?

»Spremenilo se je

marsikaj. M

e-

njajo se najemniki lokalov, p

rav

tako vsebine prostorov. Na ulici

je le nekaj stalnic, kakšen frizerski

salon in podobno. Trubarje

va uli-

ca je sicer trgovska ulica, ki je

zelo

frekventna, a ne tako donosna, kot

bi si kdo mislil. To je predvsem pre-

hodna ulica in nič več.«

2Kako se je

vam uspelo ob-

držati toliko časa v središču

mesta?

»To mi je

uspelo po čudežu, se-

veda pa predvsem z delom in s

strankami. R

es je, da ves čas eks-

perimentira

mo, si izmišljamo nove

stvari, organizira

mo dražbe in sle-

dimo tre

ndom ter ž

eljam kupcev

doma in v tu

jini. T

ako kot drugod

namreč tudi p

ri starinah obstaja

moda. Pred dvema letoma so bila

na primer p

ri nas velik hit s

ončna

očala Oscarja de la Rente. K

upo-

vali so jih

celo Angleži. Našli s

mo

še originalno zapakirana očala iz

leta 1970, na katerih je bila tudi še

cena. Takrat smo naredili celo žur

na to temo.«

3Kakšni so trendi na področju

starin in zbirateljstva?

»Z gospodarsko krizo se je

spremenil tudi n

ačin razmišljanja

in kupovanja. Ljudje kupujejo le

tisto, kar potre

bujejo, zato je trg

z umetnostnimi d

eli in starina-

mi nekolik

o oslabljen. V zadnjih

mesecih je ta

ko kar nekaj mojih

kolegov zaprlo svoje starinarni-

ce. Po drugi stra

ni pa je

kriza za

marsikoga tudi d

obra priložnost,

saj lahko na tržišče pridejo kosi,

ki pred tem niso bili n

aprodaj. Na

dražbah v tujin

i podira

jo rekor-

de s predmeti, za katere si včasih

nihče ni niti

predstavljal, da bodo

sploh kdaj naprodaj. M

enjajo se

tudi generacije

kupcev in vsaka

izmed njih im

a svoj vrednostni

sistem, življenjske stile, estetik

e ...

Res pa je, da ko sem se odločal za

starinarnico, o te

m nisem nikoli

razmišljal kot o poslu, ampak kot

o načinu življenja. Starine so hrana

za dušo.«

4Vsaka generacija

prinese do-

ločen okus in zanim

anje.

»Tako je, vendar imam pri

prihajajočih, mlajših generacijah

občutek, da starejši nanje niso pre-

nesli znanja, s katerim

se vzpostavi

tudi odnos do starin. P

ri zbiranju

in kupovanju starin namreč vsee-

no moraš imeti n

ekaj znanja ali pa

vsaj nekoga, ki ti svetuje, saj la

hko

v nasprotnem primeru hitro

za-

bredeš v napačne investic

ije. Prav

tega pa pri novi generaciji k

upcev

ni. Sicer čedalje bolj m

odni posta-

jajo predmeti iz druge polovice 20.

stoletja, iz

obdobja pred rojstvom

mlajših generacij, torej 6

0. in 70.

leta, obdobje rock'n'rolla, plastik

e,

barv ... To kupce fa

scinira, p

oleg

tega pa so ti predmeti t

udi v tujin

i

že nekaj časa hit. Ta del programa

starinarnice je namenjen mladim

in je tudi cenovno dostopnejši. Č

e

se znajdeš, lahko ta

kšno zbirko

najdeš tudi na kosovnem odpadu,

saj gre za kose, ki še krožijo po do-

movanjih in

drugih prostorih.«

5Kateri predmeti pa so v

ospredju pri tej generaciji?

»Prisotne je veliko nostalgije,

predmeti pa so povezani s politi

ko,

ikonografijo in

dizajnom tistega

obdobja. Kupci iš

čejo predvsem

pozitivne, vesele stvari iz tis

te-

ga obdobja, luči M

eblo, stol Rex,

Cockta … Za zdaj za take predme-

te sicer še niso pripravljeni zares

plačevati, saj se ti k

osi, kot sem že

omenil, še vedno lahko dobijo

na

kosovnih odpadih.«

6Kako, kdaj in

zakaj določen

predmet postane starina?

»Kolegi iz tu

jine to interpreti-

rajo na naslednji način: ko stvar n

i

več v redni proizvodnji ter p

rodaji,

a obstaja zanimanje zanjo, postane

starina. Vseeno pa mora im

eti neke

oblikovalske, umetniške oziro

ma

zbirateljske elemente oziro

ma pre-

sežke, kar pomeni, d

a vsaka stvar

ne more postati s

tarina.«

7Kakšen je časovni, v

sebinski

in geografski domet vaših

predmetov?

»Zbiramo in predstavljamo celotno

človeško zgodovino, skoraj vse ma-

teriale, stile, te

hnike in obdobja.

Seveda vsega ne moreš poznati,

zato se posvetuješ s strokovnjaki,

preverjaš s pomočjo lite

rature in z

drugimi viri. V

tem poslu je veliko

spremenil tudi ra

čunalnik. Infor-

macije so dostopnejše, zmanjšal

pa se je obseg dejanskih re

dkih

predmetov. Pred tem so se ti pred-

meti in starine gibali z

notraj n

a-

cionalnih meja in

tako je bilo

več

možnosti ter p

riložnosti z

a dolo-

čene manipulacije.«

Predmete prodajajo zgodbe

JAKA PRIJATELJ, L

ASTNIK STARINARNICE CARNIOLA ANTIQUA

»Prav tisti,

ki grafite

iz mestnega okolja

brišejo, jih sedaj

razstavljajo.«

INTERVJU




z-



nalepil sam, p

otem so jih zače-

li lepiti

še drugi. Prvo izložbeno





te iz zadnjih desetletij

prejšnjega

stoletja. To je odgovor na okus in

nostalgijo mlajše generacije kup-


ma desetletjema je delal v likovni

galeriji Anonim

us, zanimanje za


a

je razširil š


tako leta 1989 na Trubarjevi ulici

v Ljubljani odprl C

arniolo. V te

h

dveh desetletjih

se je okoli stari-


ljubitelj starih predmetov, ki je

tudi


vsakdanjika in njegovih detajlov.


tnost (stre

et art) oziro

ma grafiti, ki


u uidejo le

redki. O ozadjih

grafitov nam je



nih zapisih.




nilo?

»Spremenilo se je

marsikaj. M

e-


rav




va uli-


zelo




2Kako se je

vam uspelo ob-


mesta?

»To mi je



strankami. R


perimentira


stvari, organizira

mo dražbe in sle-

dimo tre

ndom ter ž

eljam kupcev

doma in v tu

jini. T

ako kot drugod

namreč tudi p

ri starinah obstaja


na primer p

ri nas velik hit sončna

očala Oscarja de la Rente. Kupo-

vali so jih


mo




na to temo.«




spremenil tudi način razmišljanja


tisto, kar potrebujejo, zato je trg

z umetnostnimi d

eli in starina-

mi nekoliko oslabljen. V

zadnjih

mesecih je tako kar nekaj m

ojih


ce. Po drugi stra

ni pa je kriza za

marsikoga tudi d

obra priložnost,


ki pred tem niso bili naprodaj. N

a

dražbah v tujin

i podira

jo rekor-


nihče ni niti predstavljal, d

a bodo


enjajo se

tudi generacije kupcev in

vsaka

izmed njih im

a svoj vrednostni

sistem, življenjske stile, estetike ...


starinarnico, o te

m nisem nikoli



za dušo.«

4Vsaka generacija prinese do-

ločen okus in zanimanje.





se vzpostavi

tudi odnos do starin. Pri zbiranju


no moraš imeti n

ekaj znanja ali pa


hko

v nasprotnem primeru hitro za-

bredeš v napačne investicije. Prav

tega pa pri novi generaciji kupcev


odni posta-


stoletja, iz obdobja pred ro

jstvom

mlajših generacij, torej 60. in

70.

leta, obdobje rock'n'rolla, plastike,


scinira, p

oleg


udi v tujin

i



in je tudi cenovno dostopnejši. Če

se znajdeš, lahko takšno zbirko



movanjih in drugih prostorih.«





ko,

ikonografijo in

dizajnom tistega

obdobja. Kupci iš

čejo predvsem

pozitivne, vesele stvari iz tiste-

ga obdobja, luči M

eblo, stol Rex,




osi, kot sem že

omenil, še vedno lahko dobijo na

kosovnih odpadih.«

6Kako, kdaj in

zakaj določen


»Kolegi iz tujin

e to interpreti-


i


rodaji,



eti neke


ma

zbirateljske elemente oziroma pre-


a vsaka stvar

ne more postati starina.«


sebinski


predmetov?



teriale, stile, te

hnike in obdobja.




rature in z

drugimi viri. V

tem poslu je veliko

spremenil tudi ra

čunalnik. Infor-



dkih



notraj n

a-

cionalnih meja in

tako je bilo več

možnosti ter p

riložnosti z

a dolo-



JAKA PRIJATELJ, L


»Prav tisti,

ki grafite

iz mestnega okolja

brišejo, jih sedaj

razstavljajo.«

INTERVJU



Antique so zbrane raz-



nalepil sam, p

otem so jih zače-

li lepiti






te iz zadnjih desetletij prejšnjega





galeriji Anonim

us, zanimanje za


a

je razširil še na področje starin in


v Ljubljani odprl C

arniolo. V teh

dveh desetletjih se je okoli s

tari-


ljubitelj starih predmetov, ki je tudi




tnost (stre

et art) oziro

ma grafiti, ki

jih dobro pozna, saj mu uidejo le

redki. O ozadjih

grafitov nam je



nih zapisih.




nilo?

»Spremenilo se je marsikaj. M

e-


rav



salon in podobno. Trubarjeva uli-


zelo




2Kako se je vam uspelo ob-


mesta?

»To mi je



strankami. R


perimentiramo, si izmišljamo nove

stvari, organiziramo dražbe in sle-

dimo tre

ndom ter željam kupcev

doma in v tujini. T

ako kot drugod

namreč tudi p

ri starinah obstaja


na primer pri nas velik hit s

ončna


vali so jih


mo




na to temo.«







z umetnostnimi deli in starina-

mi nekoliko oslabljen. V zadnjih


ojih


ce. Po drugi strani p

a je kriza za

marsikoga tudi d

obra priložnost,



a

dražbah v tujin

i podirajo re

kor-



a bodo


enjajo se


vsaka

izmed njih im

a svoj vrednostni



starinarnico, o te

m nisem nikoli



za dušo.«






nesli znanja, s katerim se vzpostavi



no moraš imeti n

ekaj znanja ali pa


hko





odni posta-



jstvom


70.


barv ... To kupce fascinira

, poleg


udi v tujini











predmeti pa so povezani s politik

o,

ikonografijo in

dizajnom tistega

obdobja. Kupci iš

čejo predvsem


ga obdobja, luči M

eblo, stol Rex,




osi, kot sem že


kosovnih odpadih.«

6Kako, kdaj in

zakaj določen


»Kolegi iz tujine to interpreti-

rajo na naslednji način: ko stvar ni

več v redni proizvodnji ter prodaji,


starina. Vseeno pa mora imeti n

eke

oblikovalske, umetniške oziroma


sežke, kar pomeni, da vsaka stvar



sebinski


predmetov?



teriale, stile, te

hnike in obdobja.



preverjaš s pomočjo literature in z

drugimi viri. V

tem poslu je veliko

spremenil tudi ra

čunalnik. Infor-



dkih



notraj n

a-

cionalnih meja in

tako je bilo več

možnosti ter priložnosti z

a dolo-



JAKA PRIJATELJ, L


»Prav tisti,

ki grafite

iz mestnega okolja

brišejo, jih sedaj

razstavljajo.«

RAZDELILI SMO350.000 izvodov

OSREDNJA SLOVENIJASOBOTA13. NOVEMBRA 2010ŠT. 257 / LETO IXbrezplačni izvod

Na martinovo se je mošt uradno spremenil v vino in vsaj pri belih naj bi bila letina dobra. Najpomemb-nejši slovenski vinar Joško Gravner pa v osrednjem

intervjuju napoveduje, da bo bela letina celo velika. Bomo videli. Pri Gravnerjevih vinih, ki pridejo iz kleti najprej šele čez pet let, bo to leta 2015.

Vseeno bo velika letina

INTERVJU

NOVICE 6

NOVICE 7

Sindikalni spori

Država zanemarja otroke s posebnimi potrebami

SOBOTNO JUTRO

Regionalni medij i d.o.o.Miklavška cesta 612311 HoèeSloveni ja

INTERVJU




z-



nalepil sam, p

otem so jih zače-

li lepiti

še drugi. Prvo iz

ložbeno





te iz zadnjih desetle

tij prejšnjega

stoletja. To je odgovor n

a okus in

nostalgijo m

lajše generacije kup-


ma desetletje

ma je delal v likovni

galeriji Anonim

us, zanimanje za


a

je razširil š


tako leta 1989 na Trubarjevi u

lici

v Ljubljani odprl C

arniolo. V te

h

dveh desetletjih

se je okoli stari-


ljubitelj s

tarih predmetov, ki je

tudi


vsakdanjika in njegovih detajlo

v.


tnost (stre

et art) oziro

ma grafiti, ki


u uidejo le

redki. O ozadjih

grafitov nam je



nih zapisih.




nilo?

»Spremenilo se je

marsikaj. M

e-


rav




va uli-


zelo




2Kako se je

vam uspelo ob-


mesta?

»To mi je



strankami. R


perimentira


stvari, organizira

mo dražbe in sle-

dimo tre

ndom ter ž

eljam kupcev

doma in v tu

jini. T

ako kot drugod

namreč tudi p

ri starinah obstaja


na primer p

ri nas velik hit s

ončna

očala Oscarja de la Rente. K

upo-

vali so jih


mo




na to temo.«




spremenil tudi n

ačin razmišljanja


tisto, kar potre

bujejo, zato je trg

z umetnostnimi d

eli in starina-

mi nekolik

o oslabljen. V zadnjih

mesecih je ta

ko kar nekaj mojih


ce. Po drugi stra

ni pa je

kriza za

marsikoga tudi d

obra priložnost,


ki pred tem niso bili n

aprodaj. Na

dražbah v tujin

i podira

jo rekor-


nihče ni niti

predstavljal, da bodo


enjajo se

tudi generacije

kupcev in vsaka

izmed njih im

a svoj vrednostni

sistem, življenjske stile, estetik

e ...


starinarnico, o te

m nisem nikoli



za dušo.«

4Vsaka generacija

prinese do-

ločen okus in zanim

anje.





se vzpostavi

tudi odnos do starin. P

ri zbiranju


no moraš imeti n

ekaj znanja ali pa


hko

v nasprotnem primeru hitro

za-

bredeš v napačne investic

ije. Prav

tega pa pri novi generaciji k

upcev


odni posta-


stoletja, iz

obdobja pred rojstvom

mlajših generacij, torej 6

0. in 70.

leta, obdobje rock'n'rolla, plastik

e,


scinira, p

oleg


udi v tujin

i



in je tudi cenovno dostopnejši. Č

e

se znajdeš, lahko ta

kšno zbirko



movanjih in

drugih prostorih.«





ko,

ikonografijo in

dizajnom tistega

obdobja. Kupci iš

čejo predvsem

pozitivne, vesele stvari iz tis

te-

ga obdobja, luči M

eblo, stol Rex,




osi, kot sem že

omenil, še vedno lahko dobijo

na

kosovnih odpadih.«

6Kako, kdaj in

zakaj določen


»Kolegi iz tu

jine to interpreti-


i


rodaji,



eti neke


ma

zbirateljske elemente oziro

ma pre-


a vsaka stvar

ne more postati s

tarina.«


sebinski


predmetov?



teriale, stile, te

hnike in obdobja.




rature in z

drugimi viri. V

tem poslu je veliko

spremenil tudi ra

čunalnik. Infor-



dkih



notraj n

a-

cionalnih meja in

tako je bilo

več

možnosti ter p

riložnosti z

a dolo-



JAKA PRIJATELJ, L


»Prav tisti,

ki grafite

iz mestnega okolja

brišejo, jih sedaj

razstavljajo.«

INTERVJU




z-



nalepil sam, p

otem so jih zače-

li lepiti






te iz zadnjih desetletij

prejšnjega





galeriji Anonim

us, zanimanje za


a

je razširil š



v Ljubljani odprl C

arniolo. V te

h

dveh desetletjih

se je okoli stari-


ljubitelj starih predmetov, ki je

tudi




tnost (stre

et art) oziro

ma grafiti, ki


u uidejo le

redki. O ozadjih

grafitov nam je



nih zapisih.




nilo?

»Spremenilo se je

marsikaj. M

e-


rav




va uli-


zelo




2Kako se je

vam uspelo ob-


mesta?

»To mi je



strankami. R


perimentira


stvari, organizira

mo dražbe in sle-

dimo tre

ndom ter ž

eljam kupcev

doma in v tu

jini. T

ako kot drugod

namreč tudi p

ri starinah obstaja


na primer p

ri nas velik hit sončna


vali so jih


mo




na to temo.«







z umetnostnimi d

eli in starina-

mi nekoliko oslabljen. V

zadnjih


ojih


ce. Po drugi stra

ni pa je kriza za

marsikoga tudi d

obra priložnost,



a

dražbah v tujin

i podira

jo rekor-



a bodo


enjajo se


vsaka

izmed njih im

a svoj vrednostni



starinarnico, o te

m nisem nikoli



za dušo.«







se vzpostavi



no moraš imeti n

ekaj znanja ali pa


hko





odni posta-



jstvom


70.



scinira, p

oleg


udi v tujin

i












ko,

ikonografijo in

dizajnom tistega

obdobja. Kupci iš

čejo predvsem


ga obdobja, luči M

eblo, stol Rex,




osi, kot sem že


kosovnih odpadih.«

6Kako, kdaj in

zakaj določen


»Kolegi iz tujin

e to interpreti-


i


rodaji,



eti neke


ma



a vsaka stvar



sebinski


predmetov?



teriale, stile, te

hnike in obdobja.




rature in z

drugimi viri. V

tem poslu je veliko

spremenil tudi ra

čunalnik. Infor-



dkih



notraj n

a-

cionalnih meja in

tako je bilo več

možnosti ter p

riložnosti z

a dolo-



JAKA PRIJATELJ, L


»Prav tisti,

ki grafite

iz mestnega okolja

brišejo, jih sedaj

razstavljajo.«

INTERVJU



Antique so zbrane raz-



nalepil sam, p

otem so jih zače-

li lepiti






te iz zadnjih desetletij prejšnjega





galeriji Anonim

us, zanimanje za


a

je razširil še na področje starin in


v Ljubljani odprl C

arniolo. V teh

dveh desetletjih se je okoli s

tari-


ljubitelj starih predmetov, ki je tudi




tnost (stre

et art) oziro

ma grafiti, ki

jih dobro pozna, saj mu uidejo le

redki. O ozadjih

grafitov nam je



nih zapisih.




nilo?

»Spremenilo se je marsikaj. M

e-


rav



salon in podobno. Trubarjeva uli-


zelo




2Kako se je vam uspelo ob-


mesta?

»To mi je



strankami. R


perimentiramo, si izmišljamo nove

stvari, organiziramo dražbe in sle-

dimo tre

ndom ter željam kupcev

doma in v tujini. T

ako kot drugod

namreč tudi p

ri starinah obstaja


na primer pri nas velik hit s

ončna


vali so jih


mo




na to temo.«







z umetnostnimi deli in starina-

mi nekoliko oslabljen. V zadnjih


ojih


ce. Po drugi strani p

a je kriza za

marsikoga tudi d

obra priložnost,



a

dražbah v tujin

i podirajo re

kor-



a bodo


enjajo se


vsaka

izmed njih im

a svoj vrednostni



starinarnico, o te

m nisem nikoli



za dušo.«






nesli znanja, s katerim se vzpostavi



no moraš imeti n

ekaj znanja ali pa


hko





odni posta-



jstvom


70.


barv ... To kupce fascinira

, poleg


udi v tujini











predmeti pa so povezani s politik

o,

ikonografijo in

dizajnom tistega

obdobja. Kupci iš

čejo predvsem


ga obdobja, luči M

eblo, stol Rex,




osi, kot sem že


kosovnih odpadih.«

6Kako, kdaj in

zakaj določen


»Kolegi iz tujine to interpreti-

rajo na naslednji način: ko stvar ni

več v redni proizvodnji ter prodaji,


starina. Vseeno pa mora imeti n

eke

oblikovalske, umetniške oziroma


sežke, kar pomeni, da vsaka stvar



sebinski


predmetov?



teriale, stile, te

hnike in obdobja.



preverjaš s pomočjo literature in z

drugimi viri. V

tem poslu je veliko

spremenil tudi ra

čunalnik. Infor-



dkih



notraj n

a-

cionalnih meja in

tako je bilo več

možnosti ter priložnosti z

a dolo-



JAKA PRIJATELJ, L


»Prav tisti,

ki grafite

iz mestnega okolja

brišejo, jih sedaj

razstavljajo.«


Vrečka

Moj predlog Sprejet predlog

Mapa Majica (predlog)



Dopisi

Pozdravljeni naši partnerji,

Podarjamo vam prenosno vstopnico za gledališki festival KOMEDIJA POD ZVEZDAMI, ki bo potekal na Ljubljanskem gradu med 26.-31. avgustom.

Z eno vstopnico si lahko ogledate vseh 6 predstav, zato jo ne zavrzite. Je prenosna, seveda.

Veliko užitkov ob gledanju in seveda lepega vremena. Kaj potrebuje jutro,

da je dobro jutro?Vsaka kultura je razvila svoj poseben naèin pitja kave, tako da se je èimbolj približala okusu in potrebam prebivalstva. Posebna geografska lega mesta Trst, evropskega sedeža kave, nas je nauèila spoznavati razliène zahteve raznovrstnih potrošnikov.

Poleg klasiènih mešanic “ za espresso “ ali za “kafetjero/mocco”, ki sta glavna naèina priprave kave “po italijansko”, smo razvili celo serijo drugih mešanic kave; “filter”,

“drip” ali “melior”. Tak naèin pitja kave se uporablja v srednji / severni Evropi ter v Severni Ameriki.

Potrošniki Vzhodne Evrope ter Bližnjega vzhoda pa uporabljajo posebne kavne mešanica za pripravo na “turški “ oziroma “grški” naèin.

Izhodišèe: Jesenske šolske poèitnice so bolj ali manj namenjene krajšemu oddihu. Veèina družin si omisli potovanje ali vsaj nekaj dni v topli-cah. Zato bo fokus tematskega sklopa usmerjen v turistièno ponudbo v tem èasu.

Predlagane teme:1. Najprivlaènejše destinacije za poèitnice v zaèetku novembra izbor krajev, kjer je še dovolj toplo, da lahko gostje uživajo zadnje poletne dni (Turèija, Tunizija, Egipt, južni Jadran....)2. Kaj ponujajo naša zdravilišèa?Pregled ponudb v èasu krompirjevih poèitnic

3. Ideje za drugaène krompirjeve poèitniceNekaj idej za drugaène poèitnice denimo družinske poèitnice z avtodomom, ponudbe drugaènih aktivnosti za otroke ipd...4. Noè èarovnicKje v Sloveniji lahko preživite razgibano noè èarovnic (denimo grad Grad na Gorièkem), nasveti za okraševanje buè

Obseg:Tematski sklop bo uvršèen v drugo polovico èasopisa. Predviden obseg tematskega sklopa bo 2 strani. V kolikor bo oglaševalcev veè, se bo obseg poveèa.

Tematika:

jesenske poci tnice

Trije kljuèni dejavniki v spalnici, ki zagotovijo miren spanec - tišina, tema in ustrezna temperatura.

Šumenje ventilatorja, prižgan radio ali televizija, • pravzaprav kakršen koli, še tako neznaten, tih šum moti spanec. Pomagate si lahko tako, da nastavite radio na FM, in sicer med dve postaji. Ta šum bo eliminiral ostale.

Svetloba ali pa le snopi svetlobe spanec • motijo. Sobo je priporoèljivo zatemniti. Èe to ni mogoèe, si pomagajte s spalno masko.

Idealna temperatura v spalnici je 16-18 °C. V • pretopli sobi ali s preveè odejami bo spanec moten.

Kaj potrebuje jutro, da je dobro jutro?

Nasveti za boljše spanje:Vzpostavite urnik spanja; spat odhajajte vedno • ob isti uri in zbujajte se ob isti uri.

Ugotovite, kaj vas sprošèa pred spanjem; kopel, • branje knjige, poslušanje glasbe. To naj post-ane obred.

Spalnica naj bo raj udobja; temna, tiha, udobna • in hladna.

Redno preverjajte, ali vam ležišèe in vzglavnik • zagotavljata ustrezno podporo in udobje. Ležišèe menjajte na 5-7 let, vzglavnik pa vsako leto.

Televizije, raèunalniki in delovna gradiva ne • sodijo v spalnico. Spalnica je namenjena izkljuèno spanju in razvajanju.

Z rekreacijo zakljuèite najmanj 2 uri pred span-• jem.

Èe spite s partnerjem, mora ležišèe obema • nuditi dovolj prostora.

Pred spanjem se izogibajte nikotinu, kajti • povzroèa rahel spanec.

Pred spanjem se izogibajte alkoholu in kofeinu, • ker vas ohranjata budne.

Ne jejte 2-3 ure pred spanjem.•



Priloge k vrečkam, darilom ...

Za vas smo osvežili naš časnik.Prelistajte ga in zraven uživajte ob okusih Nativinih čajev.

SOBOTNO JUTRO

S spoštovanjemWith Compliments

R e g i o n a l n i m e d i j i d . o . o . , P o d u t i š k a 9 2 , 10 0 0 L j u b l j a n a , S l o v e n i j a • w w w . d o b r o j u t r o . n e t

... vrnemo sveži, spociti in nasmejani!

Ce še niste na dopustu, naj vas vsaj

osveži ...

... ker smo že z eno nogo na zasluženem oddihu,

je tudi naš hladilnik že prazen ...

... zatorej za led poskrbite sami,

medtem ko se mi ...


Ostalo

Zloženka

Energetika.NET d.o.o. Tehnološki park 21 1000 Ljubljana Slovenija tel: 01 40 12 866 faks: 01 40 12 861casnik o energetik i

Kartica S spostovanjem-210 x100 mm.indd 5 6.8.2010 13:39:05

Kartica “S spoštovanjem”

Pano


Ostalo

Logotip

P RVA V S E S L O V E N S K A S P L E T N A S K U P N O S T Z A T R A J N O S T N O B I VA N J E

Zlozenka C5 4 strani.indd 1 14.5.2010 16:18:40

zanimivost i • st rokovnjak svetuje • podjet je svetuje • 5 minut za energi jo • forum • b log • seznam ponudnikov • izra uni in ugodnost i • koledar dogodkov . . .

KAKO LAHKO MOJE BIVANJE POSTANE TRAJNOSTNO?

KJE IN KAKO PRIDOBITI SUBVENCIJE IN UGODNE KREDITE?

NA KATEREGA PONUDNIKA SE OBRNITI IN KAJ OD NJEGA ZAHTEVATI?

POTREBUJETE ODGOVORE?

PRIDRUŽITE SE SKUPNOSTI

ENERGIJA DOMA IN DOBILI JIH BOSTE!

TTI

ŽE IMATE ODGOVORE?TE JIH Z ENERGIJO DOMA

IN PRISPEVAJTETRAJNOSTNEMU BIVANJU

V SLOVENIJI!

ŽE IDELIT

K T

REDITE?

EAEGA A SE OBRNITI NJEGAA ?

TIŽD



w w w . e n e r g i j a d o m a . s i

SODELUJ

V ZREBANJ IH

EKSKLUZ IVN IH

NAGRAD !


Zloženka


Ostalo

2nd TRAVEL & TRADE SHOW OF THE SPA AND WELLNESS TOURISM IN CENTRAL EUROPE 7 – 10 OCTOBER 2010GR- LJUBLJANA EXHIBITION AND CONVENTION CENTRE, LJUBLJANA, SLOVENIA

Pho

to: a

rchi

ve o

f Slo

veni

an n

atur

al s

pas

Pano

1 S T C O N F E R E N C E O N S T R AT E G I C A N D C R E AT I V E M A R K E T I N G I N TO U R I S M

Welcome at the first Conference for Strategic and Creative Marketing in Tourism TRAVEL ZOOM!

»In tourism education, training and human re-sources management are key. This is why we decided to hold a professional con-ference at the same time as the largest tourism fair in the region, which will high-light marketing as key in developing Slovenian tour-ism. The conference will strengthen the cooperation between tourism industry and tourism educational facilities. It is therefore time to stimulate marketing and human resources along

with figuring out ways to transfer the newest trends and knowledge in the tourism market to practice. These are the issues you will tackle at the conference.«

Ms. Aleksandra Brezovec, PhDDean of Faculty of Tourism Studies Portorož – Turistica

»The gap between theory and practise, between knowledge and ambition of executors and those who actually make the de-cisions, seems even greater. At TRAVEL ZOOM they will sit down at the same table and exchange knowl-edge and experiences. Therefore, the success of a conference will not only be determined by the speak-ers at the podium, but also by the people in the auditorium. We count on your active participation to make the first Travel Zoom a successful event!«

Mr. Gorazd ČadGeneral Manager Go.mice

11st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism

What is tourist offer missing for a breakthrough? More quality and creative marketing! Only cre-ative ideas and knowledge will increase the success of your company. That is why the organisers of Travel Zoom Faculty of Tourism Studies Portorož – Turistica and GO.MICE prepared rich educational programme which will present a variety of opportunities to gain knowledge and learn about experi-ences which has been developed trough years of tradition and professional practice. Let’s learn from the best!

We invite you to take an active role and share your thoughts and experiences with us. The stage is yours!

WELCOME!

2 1st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism

09:00 - 09:30 REGISTRATION OPENING OF TRAVEL ZOOM - Urška Hall

09:30 - 10:00 Mr. Marjan Hribar, Director General, Directory for Tourism Ministry of EconomyMs. Aleksandra Brezovec, Dean of Faculty of Tourism Studies Portorož – Turistica

10:00 - 10:45 Young talents presentations, Faculty of Tourism Studies - Turistica

10:45 - 11:10 COFFEE BREAKPLENARY SECTION 1

11:10 - 11:30 Mr. Matjaž KekImplementation of the brand I Feel Slovenia: implementation in the field of tourism, culture and sport, promotional and commercial use of brand-licensing administration and usage of brand in international communication.

11:30 - 12:00 Mr. Dimitrij PicigaFuture of marketing in tourism on a focus of destination marketing

12:00 - 12:30 Mr. Philip Wooller Travel trends for 2011, presenting global trends with a specific focus on Europe and Eastern European countries

12:30 - 13:40 LUNCH PLENARY SECTION 2

13:40 - 14:10 Mr. Miha KovačičIs passion essential for the destination branding?

14:10 - 14:40

Mr. Pawel NizinskiMain tendencies on how the segment is changing in last three years - rapidly! Getting more strategic, more creative, more accountable and more research based, more new media and more brave. And more sustainable.

14:40 - 15:10 Mr. Vladimir BystrovHow to promote your country /region based on recognized tourism advertising and PR campaigns from Europe

15:10 - 15:30 COFFEE BREAK MARKETING SECTION - Urška 4 ACADEMIC SECTION - Urška 3 – no translation in English

15:30 - 15:50

Mr. Craig TrupFuture of travel guide publishing, focus-ing on In Your Pocket’s current mobile strategy, based around its iPhone application which has been downloaded more than 100,000 times since launching in September 2011.

Ms. Alessandra GruppiStrategic and Creative marketing in tourism on a case of wine re-gion. In today’s world of social media and direct to consumer marketing, tourism is often the first impression and lasting relationship for countries, companies, and products.

15:50 - 16:10

Mr. Janez JagerE-commerce in tourism. Development of CIT had a strong impact on marketing communication and sales channel management. Whilst, the basics of having a good web site have changed little in recent years, the online marketplace is becoming ever more sophisticated.

Mr. Dejan Križaj, Ms. Tina Hedi ZakonjšekInnovative tourism problem-solving through crowdsourcing: case BTPS Challenges. In 2006, Bank of Tourism Potentials in Slovenia (BTPS) was established as a joint project of three public organizations to spur Slovenian tourism innovation ability. One of the recent BTPS initiatives is “BTPS Chal-lenges”, a web-based crowdsourcing competition.

16:10 - 16:30 Mr. Primož ŽižekOverview of Internet pages in Tourism

Mr. Gorazd SedmakThe perceived importance of destination’s authenticity as a psycho-graphic segmentation criterion

16:30 - 16:50 Mr. Eran KetterMedia strategies for online tourism marketing using Web 2.0 platforms

16:50 - 17:10 COFFEE BREAKROUND TABLE: CREATIVE USE OF NEW MEDIA IN TOURISM MODERATED BY GORAZD ČAD

17:10 - 18:00 Peter Keller, Pawel Nizinsky, Vladimir Bystrov, Eran Ketter, Craig Trup, Janez Jager

KEYNOTE LECTURE, Guest of Honor

18:00 - 19:00

Prof Dr. Peter Keller The future of National Tourism OrganisationsGetting attention on disputed markets, making efficient use of IT in an era where information is anywhere or overcoming governmental budged reductions are challenges which National Tourism Organisations face today. New destination theories combined with practical experience may help NTO’s to find the right strategy and efficient ways for their crucial role of at-tracting visitors for their countries.

19:30 EVENING RECEPTION FOR ALL PARTICIPANTS - Povodni mož Hall

PROGRAMME:

ABOUT THE SPEAKERS:

Young talents presentationsFaculty of Tourism Studies Portorož – Turistica: Kar-men Vidmar and Nastja Pirnat, Jure Kumljanc, Mitja Lavtar, Janja Štritof and Nina Kolar, Tina Novak SamecFaculty of Commercial and Business Sciences, Celje: Rožle Siljan and Klemen PodlogarFaculty of Economics: Mateja NovakVocational College for Catering and Tourism, Maribor: Sonja ŠkaličMIB Trieste: Aljoša Sosol

Mr. Matjaž Kek, Head of Communication Projects Division, Government Communication Office, Slovenia. Brand manager of Slovenian national brand “ I feel Slo-venia”, head of division which deals with communica-tion projects abroad (public diplomacy, state promotion, international communication) and domestic projects - like main government communication campaigns, EU communication, direct communication with citizens.

First employed by the then National Council of the Trade Unions of Slovenia, responsible for the public information and communication system in 1987 became employed by National Information Commitee as Head of the Public Information Department. Within this com-mittee, which later became the Ministry of Information, and now the Government Public Relations and Media Office, he has been successfully performing and manag-ing various assignments. The most challenging part of this work was in reporting to the foreign public on the events that occurred in Slovenia during its struggle for independence. When Slovenia became independent, he took over the Department for international Public Relations and in 1997 became Head of the European Affairs Department, where he successfully managed the Slovenian public information programme on the EU and on Slovenia’s accession to the EU. From 18 March 2004 until 31 December 2005 he was the Director of the Gov-ernment Public Relations and Media Office.

Mr. Dimitrij Piciga, Executive Director Kompas Slovenia

Assistant director of marketing and development, Sales and marketing coordinator Hoteli Bernardin Portorož, Manager of domestic tourism division Globtour Travel Agency, Director of the Kompas Holidays (production) division of Kompas d.d., Director of the Slovenian Tourist Board.

Mr. Philip Wooller Europe sales and operations, STR Global

Wooller has spent his entire career in the hospitality

industry working for a number of UK based companies. He has held positions throughout the hotels operations specifically in Sales, Revenue and Operations Manage-ment. Wooller holds a BSC (Hons) degree in Hospitality Management from the University of Bournemouth.

Mr. Miha Kovačič, CEO of Slovenian Convention Bureau

Miha Kovacic has over 15 years of working experience in the travel industry. Tourism is part of the family being already the fourth generation working in tourism. Started with Kompas, the DMC and PCO, later joined Grand Hotel Union in Ljubljana. Current position is CEO of the Slovenian Convention Bureau.

Mr. Pawel Nizinski, CEO of GoodBrand & Company Central and Eastern Europe, based in Warsaw branch of GoodBrand Idea (UK) - Corporate Social Responsibil-ity strategic consultancy, building sustainable brands on global and local level. The company is running a pio-neering strategic study on CSR and social equity of the brands (now across 8 European markets).

Previously - 17 years in advertising industry creating numerous advertising (and social) campaigns. Creative Manging Director Young and Rubicam Brands (1999-2007), Coowner of Upstairs, Creative Director EURO RSCG. Jury member of numerous competitions (Krea-tura, Złote Orły, Crackfilm, Effie, Golden Drum – Por-toroz, Złote Formaty, Globe Award). Founder of City Innovation Institute – regional marketing think-and-do-tank, creating strategic products for development of sus-tainable regional and city brands. Founder and publisher of CR Navigator – a multimedia project and a quarterly magazine of ideas focused on sustainable business solu-tions and lifestyle.

Mr. Vladimir Bystrov, Strategic Planning Director, Bison & Rose, Prague, Czech Republic

Started his professional career in mid-90s as a promoter or top musical theatre productions in Prague, incl. Jesus Christ Superstar, The Foam of the Day (Boris Vian adap-tation) or Rusalka Muzikál (a famous opera remade into a musical). For 2 years (1999–2000) he has worked as a Di-rector for Advertising & Promotion in Komerční banka (one of Czech leading banks). For 3 years (2000–03) he was editor-in-chief of a Czech weekly „Strategie“ – trade newsmagazine for marketing communications and media industries. In 2003 he has joined Bison & Rose, one of the leading Czech PR consultancies (currently 2nd big-gest) as strategic planning director, responsible for the corporate communications and financial PR practices.

31st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism

His main specializations are financial communication (M&A transactions, litigations, stock listings etc.), corpo-rate communications and crisis communication. Has been in various juries of Czech (Czech PR Awards, Rainbow Marble, Czech Top 100, Brand Manager of the Year etc.), Slovak (Zlatý Klinec) or international (EPICA) competi-tions. He has been a member of Czech PR Association board (APRA) since 2004.

Mr. Craig Trup, Chief Editor of In Your Pocket, Eu-rope’s largest publisher of locally produced city guides.

A journalist and travel writer by training, Craig has driven In Your Pocket’s expansion in recent years, devel-oping a company which publishes 68 city guides in 23 countries across the continent on a number of different platforms, from print to iPhone. An Englishman, Craig lives in Bucharest, Romania, though spends much of his time travelling around the In Your Pocket Empire.

Ms. Alessandra Gruppi: MIB Trieste, an international school of business, Italy

Graduated in Economics, MBA in International Business. Her main areas of activity are: business de-velopment, start ups and projects of relational-tourism marketing. Marketing professor both in the executives courses MBA and in the IMTL (International Master in Tourism and Leisure) - MIB School of Management. She also works with other business schools and international institutions. In 1999 she founded the Net.Ex. srl which is a partner and Chief Executive.

Mr. Janez Jager, Chief Marketing Officer, Lifeclass, Portorož. Responsible for marketing strategy, sales man-agement, product development, sales channel manage-ment, marketing communication, PR, pricing, market

research and customer service. Janez Jager has more than 14 years experience in field

of sales and marketing communication in tourism. He held different positions in various tourism organisations: Manager for e-Business at Slovenian Tourist Board, Mar-keting & Sales Manager for outbound tourism at Kom-pas d.d., Product Manager at Mondial d.o.o., Globtour d.o.o. and Commodity Broker at Commodity Exchange Ljubljana.

Mr. Dejan Križaj, MSc. senior lecturer - University of Primorska, Faculty of Tourism Studies Portorož, TuristicaMs. Tina Hedi Zakonjšek, New Tourism Institute

Dejan Križaj, MSc, is researcher and senior lecturer. His PhD thesis deals with specifics of tourism innovation and its stimulation measures. He coordinates national tenders for creativity and innovation in tourism and is project manager of »Bank of Tourism Potentials in Slovenia«.

Mr. Primož Žižek, E-laborat

Mr. Gorazd Sedmak, University of Primorska, Faculty of Tourism Studies Portorož, Turistica

Gorazd Sedmak is a assistant professor, holding bach-elor degrees in economics and transport technologies, MSc in economics, and Ph.D. dissertation on authentic-ity in tourism. His academic career focuses on “Tourism enterprises operation”. His areas of research include also authenticity in tourism, food and beverage industry and marketing of tourism destinations.

Mr. Eran Ketter, Director at E.Ketter Consulting and a senior researcher at The Center for Tourism Research, University of Haifa

4 1st Conference on Strategic and Creative Marketing in Tourism

ORGANISERS: PARTNERS:

Prof. Dr. Peter Keller, Business and Economic Faculty, University of Lausanne, Member of the Board of Directors of Switzerland’s National Tourism

Prof. Keller was for more than three decades Director for Tourism of Switzerland Federal Administration. He received the 2009 Swiss Tourism Award for his lifework in the field of tourism promotion and policy. For long years he chaired the Commission for Europe of UNWTO and the Tourism Committee of OECD. He was a Director of the Tourism Institute at the University of Lausanne for twenty years and currently teaches at the Universities of Lugano and St. Gallen. He is President of the Interna-tional Association of Scientific Tourism Experts AIEST.

Brošura


Ostalo

Creative sustainable management,

territorial compatible marketing and environmental education

2BParks

CONSORTIUM DETAILS AND SELECTED PROTECTED AREAS

Protected Areas represent added value for Mediter-ranean attractiveness, not only as recreational ar-eas but also as a factor of sustainable development. There is a strong connection between the protection of fragile areas, the enhancement of natural resources and the sustainable development. 2Bparks aims to increase the effectiveness of the protected areas in preserving biodiversity and providing solutions for the long-term eco-logical, social and financial sustainability.

2Bparks

Spatial planning and parks Department (lead partner)Romeo Toffano [email protected] Park of the Po Delta

Natural Regional Park of SerreGabriella Demarco [email protected] Serre Regional Park

Regional Ministry of Tourism of the Balearic Islands Government/Foundation for the Sus-tainable Development of the Balearic IslandsAntoni Balaguer [email protected] Son Real

General Council of HéraultGérard Wolff [email protected] RoussieresRestinclieres

Province of VercelliDavide Benasso [email protected] Park Lama del SesiaPark Alta Valsesia Holy Mountain of Varallo

Municipality of Volos Georgios Papadellis [email protected] Pagasetic Gulf

AEAL – Entrepreneurs Association of Coastal AlentejoTeresa Manuel [email protected] Pinela [email protected] Reserve of the Estuary of the Sado RiverNatural Reserve of the Lagoons Santo André and Sancha

Ayuntamiento de Andújar (Municipality of Andújar)Pedro Gallardo Nunez [email protected] ParkSierra de Andúja

Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Anton Melik Geographical InstituteAleš Smrekar [email protected] Landscape park Ljubljana moors

GeoEnvironmental instituteAndreas Vassilopoulos [email protected] Kantili

The Troodos Regional Tourism BoardPanayiotis Papadopoulos [email protected] Troodos National Forest Park

PROTECTED AREAS

picture missing picture missing picture missing

Project duration: 1.7.2010 - 30.9.2013General project coordinator: Raffaella Lioce [email protected]<project web site>

Zloženka (še ni končana)

TREASURING PAST EXPERIENCES …

The aim of 2Bparks is to integrate environmental issues into core in-stitutional thinking and into private investments’ choices by developing innovative governance patterns for protected areas enhancement. To fulfill this, 2Bparks aims at:

helping protected areas managers to bring rationality to decision • making, when economic requirements and social situations have to be reconciled with protected areas environmental issues of pro-tected areas policies/plans

involving economic and civil society as effective actors of protected • areas enhancement

building biodiversity business•

improving skills and capacities •

increasing collective awareness of protected areas values and op-• portunities while disseminating the culture of sustainable devel-opment

straightening sustainable tourism in protected areas. •

… USING SUSTAINABLE DEVELOPMENT …

The general objectives of 2Bparks are:

Planning and management for protection • where the Roadmap will provid - a user friendly tool, designed to support protected areas managers in familiarizing themselves with the existing guidelines and selecting the most suitable ones.

Sustainable tourism and marketing for compatible growth• which will result in the Notebook, a practical tool for public and private operators, who agree in developing the sustainable tourism in the Mediterranean protected areas and in entering the Eurocharter network.

Education and research for skills and awareness• with the Sour-cebook and the linked Education platform which will ensure a continuous knowledge system updating and will increase the em-ployment potential of all people interested in protected area.

… TO PRESERVE PROTECTED AREAS FOR FUTURE GENERATIONS

The balance between improvement of lifestyles and well-being on one side and preserving natural resources and ecosystems on the other promotes sustainable development supported by the following key as-pects: environmental protection, economic development, social de-velopment and cultural diversity. By integrating environmental concerns into decision-making process-es, developing sustainable tourism and awareness 2Bparks contributes to sustainable utilization of natural resources and strengthens connec-tions among Mediterranean societies, economies and protected areas. 2Bparks network will become a functional tool against protected areas fragmentation, in favor of natural and cultural heritage enhancement.

picture missing picture missing picture missing


Ostalo

Prijatelji

Petek

Sobota

Nedelja

Petekotvoritev, car wash, koncert Nude, DJ ...

Sobotabudnica, DJ, panoramska vožnja, koncert Bitch Boys, Bull rodeo, Car wash, Dyno test (merjenje mo i na valj kih), nagrade najmo nejšim in najlepšim vozilom & ve erni koncert skupine Eight bomb.

Nedeljabudnica in zaklju ek prireditve.

NAZARJE, 4. - 6. JUNIJ 2010PARKIRISCE FRANKY’S PUB & PFEIFER TRANSPORT

NAZARJE, 4. - 6. JUNIJ 2010PARKIRISCE FRANKY’S PUB & PFEIFER TRANSPORT

3. SRECANJE AMERISKIH VOZIL3. SRECANJE AMERISKIH VOZIL

PetekkkkkkkkPPPetekkkkkPetekPetePetotvoritev ncert Nuditevv cararararar wash konc ude

[email protected], DJ ....

oncert Bitch Boys,oncn ert Bitch BoBoysy , ,je mo i na valj kih), erjjenenjej mo i na valj kih

ozilomm vozi mm b.mb

e DJ [email protected]


Ostalo

katarina & boštjan

dobrodošlica s penino silveri white in svežim sadjem

pršut n taji s siri, olivami in pomodori

dindjot n jdriku

pastičo z bučk

teletina izpod bondona z zelenjavo in bjlo polento

torta

men i

“conseq

uatur, vel

illum

qui

dolorem

eum fu

giat q

uo

voupta

s null

a pariatur

?”

eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.

dolore magna aliqua!

consectetur adipisic-

ing elit, sed do eius-

mod tempor incidi-

dunt ut labore et

dolore magna aliqua.

consectetur adipisicing elit, sed do eiusmod tem-por incididunt ut labore et dolore magna aliqua.

eiusmod tempor incidi-dunt ut labore et dolore magna aliqua.

eiusmod tempor incidi-

dunt ut labore!

Sladkorčki

Vabljeni na mojo zabavo, ki bo dne ...


Ilustracije


Fotografija


konec

reference alenka rebernik

Documents