sms 13 17 haramija

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

1/16

S T

U D I A

M

Y T H O L O G I C A

S L

A V I C A

X I I I

-

2 0 1 0

,

2 5 7

-

2 7 2

257

Mariborske vedute: razlagalne povedke omestu in okolici

Dragica Haramija

Discussed are the tales in which Maribor with its surroundings represents the setting o the story. Tis type o short prose is most requently classifed under etiological (explanatory)tales and to some extent also as legend or myth tales.

1 Uvod

V prispevku so predstavljene povedke, v katerih je knjievni prostor Maribor z oko-lico, upotevani so le tisti kraji, ki sodijo v Mestno obino Maribor na ojem obmojumesta (in ne vsi kraji MOM), in so javno dostopne z objavo v monogra skih publikacijah(prispevki v dnevnem tisku in periodiki niso upotevani). Iz razlinih zapisov je razvidno,da na obravnavanem obmoju ljudje nepretrgoma ivijo e priblino 4000 let, dolga dobaposeljenosti ter vpliv zgodovinskih obdobij in dogodkov v njih pa je razvidna tudi iz zbra-nih povedk. uti se tud vpliv politeistinih verovanj ter monoteistinega kranstva, pred-

vsem prepletanje obojega, bajna in legendna bitja pa so desakralizirana, v opisanih situa-cijah so namre prilagojena vsakdanjemu lovekemu ivljenju. Izbrani naslov prispevka,Mariborske vedute , jasno nakazuje, da je glede na obravnavano problematiko pomembnateorija prostora. Marija Stanonik v knjigiInterdisciplinarnost slovstvene folklore (2008)navaja, da je pri teoriji prostora mogoe govoriti tudi o pokrajinskem ali geogra skem vidiku slovstvene olklore, ki pa je pogosto zanemarjen. V lanku niso predstavljena zgoljolklorna besedila, eprav jih je precej, upotevana so namre tudi tista besedila, ki so jihpo zgledu zapisali znani avtorji in jih tudi objavili kot lastna besedila. akne postopkeustvarjanja imenuje Marija Stanonik v monografjiProcesualnost slovstvene folklore lite-rarizacija slovstvene olklore(Stanonik 2006: 411): Literarizacijanje je ime izrecno za tiste

postopke v besedni umetnosti, ko literarni ustvarjalec avtorsko prenaa v svojo ustvarjalnost sestavine slovstvene olklore: olklorne motive, stileme ( olkloreme) in drugo jezikovno gra-divo, kompozicijska pravila itn. S tega vidika jo lahko uvrstimo v teorijo o medbesedilno-sti. Dejstvo je, da so v prispevku prikazana olklorna besedila in literarizirana olklornabesedila, pri emer mislimo predvsem uvrena dela Jakoba Kelemine, Josipa Brinarja,Joeta omaia in Oskarja Hudalesa. Slednji trije so svojo ustvarjalnost posebej usmerilina zgodbe o Pohorju in njegovi okolici, zato se njihove povedke pojavljajo skoraj v vsehobravnavanih prostorih Maribora in okolice.

Zmago mitek v uvodu knjigeVidenja pokrajine pravi: Generacije naih prednikov

so razumele govorico pokrajine na razline naine. // e na zaetku velja opozoriti, da sonam stara ljudska videnja krajev in pokrajin teko razumljiva brez upotevanja tedanjih

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

2/16

258

Mariborske vedute: razlagalne povedke o mestu in okolici

nael prostorjenja ali umeanja v prostor. o pomeni, da sta bila vsak kraj in njegova legaovrednotena glede na merila zgoraj spodaj, suho mokro, blizu dale, domae tuje,vidno nevidno , vse to seveda merjeno s stalia opazovalca. (mitek, 2007: 5). Potezetovrstnega prostorjenja so opazne tudi v zbranih proznih delih o Mariboru in okolici, te

etioloke (razlagalne) povedke so namre pogosto zelo natanno locirane, in sicer tako,da je knjievni prostor poimenovan kar z realnim zemljepisnim imenom ali pa je vsaj opisprostora zelo natanen. Vedute prostorov niso spremenjene, saj so iz opisov knjievnihprostorov jasno prepoznavni tudi realni geogra ski prostori.

2 Zbrane povedke

emeljna metodoloka razvrstitev povedk se nanaa na realne geogra ske prostoreMaribora, saj je v vseh zbranih povedkah knjievni prostor natanno doloen: reka Drava,Habakukova gorca (vznoje Mariborskega Pohorja), Mariborski otok, Mariborsko Pohor-

je, Pekrska gorca, Potela (Radvanje), Pristan (Lent), Studenci in rije ribniki. V okviruposameznega knjievnega prostora so zgodbe najprej razvrene po motivno-tematskihprvinah, e pa so le-te podobne (kar je razvidno iz zbranih razliic), obravnava upotevarazvrstitev glede na as izida, in sicer od prvoobjavljenih do najnovejih, tako se tudi skli-cujemo na e predstavljeno zgodbo, e je morebiti del zgodbe v pozneje objavljeni razliicienak. Zgodbe upotevajo geogra sko lego posameznega knjievnega prostora, pri emer jezanimivo, da je staro mestno jedro na levem bregu Drave, a od tam izvira le ena povedka,

Slika 1: rije ribniki.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

3/16

259

Dragica Haramija

vse druge so povezane z Dravo ali pa z desnim bregom Maribora do obronkov Pohorja(Habakuk, Potela). Predstavitev povedk sledi zgoraj navedenemu prostorjenju.

2.1 Trije ribniki

Edini knjievni prostor na levem bregu Drave so trije ribniki, kamor je locirana zgo-dovinska povedkaKrojaek reil Maribor , objavljena v deluZgodbe iz preteklosti (1997:21-22). Pred petsto leti, takrat so bili v deeli urki, so hoteli zavzeti Maribor. Ko je turka vojska e stala pred mestnimi vrati, so Mariborani ugotovili, da so pozabili spustiti za-pornice, da bi mestni jarek napolnila voda. Nihe si ni upal do zapornic k trem ribnikom,a se je javil pogumni krojaek, pravoasno sprostil zapornice in polni jarek je obvarovalMaribor in Mariborane pred urki.

2.2 DravaZ reko Dravo je mono povezanoarovnitvo , saj zgodovinski viri priajo, da so ne-

katere enske, ki so jih prepoznali kot arovnice, utopili v reki Dravi. V enem izmed zapi-sov v deluZgodbe iz preteklosti (1997: 28-29) beremo, da je bil evangelianski teolog JakobBithner ob koncu 16. stoletja vodilni teolog, ki je vodil arovnike procese v Mariboru.Med drugim je poskrbel za obsodbo, ki je bila izvrena 5. 10. 1580, ko so tri Mariboranke(Varl, omai, Radovanovi 1997: 28-29) zaili v vree in jih utopili v Dravi. ako miloso jih kaznovali zato, ker niso priznale zveze s hudiem, temve le zastrupitve, zavdajanje z boleznijo in delanje neviht.

Slika 2: Drava, Lent.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

4/16

260


Pristan (Lent) je prav tako mono povezan z Dravo. V deluZgodbe iz preteklosti(1997: 77-78) je opisan Lent, in sicer v zgodbiMaribor pristanie . Lent je bil od nekdajsredie splavarskega ivljenja, kjer so se splavarji ustavili in se oskrbeli za pot po Draviproti Borlu, Donji Dubravi, Osjeku in naprej po Donavi vse do Beograda. Ohranile so se

tevilne bajke in legende, ki so pripovedovale o sreanjih splavarjev z raznimi vodnimi bitjikot so povodni moje in vodne vile, ki so nemalokrat odloala o sreni in varni plovbi (Varl,omai, Radovanovi, 1997: 77).

Drava, Sava in Soa je povedka o karakterju treh slovenskih rek, izdana v knjigi Najlepi slovenski miti in legende (2004: 78). Reke se pogovarjajo, katera bo prva priteklado morja. Sava in Soa zaspita, Drava pa se je potuhnila in kmalu zatem tiho spustila svojevode v tek. // In tako je e danes. Drava se vali tiho in potuhnjeno, bistra Sava dere, a obenapajata rno morje, Soa pa urno bobni skozi ozke skalnate soteske gorikih gora v Jadran-sko morje. (ur. Kunaver, Lipovek 2004: 78). Ko sta Sava in Soa opazili, da Drava tee, sta

se namre tudi sami pognali v tek, a vsaka na svoj nain.Pravljica o Dravi (2005) je zgodba, ki govori o ribiu ter njegovi poslunosti in do-

broti. Drava mu namre pove, da imajo drugje tak kruh, ki ga v nai deeli ne poznamo.Ribi se odpravi na tuje, najde bogato deelo in Dravi, v zahvalo za ribe, prinese hlebecpeninega in hlebec renega kruha. Ribi hlebca vre v Dravo, ta poplavi, ko pa se njena voda umakne, zaneta kliti r in penica, tako dobijo nai predniki dve slastni vrsti kru-ha. Povedko je priredil Saa Pergar, izla pa je v slikaniki obliki z ilustracijami AntonaBuzetija.

Vodni mo Gestrin1

je bajka Josipa Brinarja, izdana v deluPohorske bajke in povesti(1933: 52-55). Gestrin prebiva v vodnih vrtincih, znano pa je, da se mu splavar lahko od-kupi tako, da mu vre v vodo prstan, zavit v ruto. Zlatnino imajo e posebej rade namreGestrinove spremljevalke, vodne deklice. Brinar opie dva primera sreanja splavarja inGestrina. Prvi se kona s smrtjo splavarja, saj ta ni hotel vrei v vodo prstana, ki ga je ko-maj dobil od svoje bodoe neveste, zato ga Gestrin utopi. Drugi splavar komaj preivi, saj je namesto zlatnine vrgel Gestrinu kamenke, ko Gestrin ugotovi prevaro, potopi splav,splavar pa se zadnji hip rei na dravski breg.

V omaievi bajkiDravski vodovnik , izdani v zbirkiPohorske bajke (1990: 48-65),

ki je hkrati poetina zgodba o zvesti ljubezni in maevalnosti neusliane ljubezni, tragi-no smrt izzovejo tri vodovnikove here, ki se zaljubijo v zemeljske brate, splavarje. Kerimajo ti e izbrane zemeljske neveste, so vodovnikove here ualjene in maevalne. Vo-dovnikovi vrtinci povzroijo njihovo smrt. omaiev uvod v bajko upoveduje avtorjevooaranost z naravnimi lepotami, hkrati pa postavi dogajanjein medias res( omai 1990:48): V starih asih je ivel v divjih vrtincih srebrne Drave povodni mo, dravski vodovnik.Vodovnik se poskua pogoditi s smolnikim drvarjem, oetom treh sinov, v katere so sezagledale njegove here. Dogovor ne uspe, zato sledi maevanje, saj se stari drvar ves as1 Gestrin je podrobno opisan v tej Brinarjevi zgodbi (1933: 52): Sredi cmrka se kajkrat pokae kutrava glava

vodnega moa Gestrina. Brada in lasje ga pokrivajo do pasa; sive ribje oi alostno zro iz barus. Vasih zavesla do pei na bregu in se ogreva na soncu. Pa nog pri tem nikoli ne pokae iz vode. A saj jih niti ne more, zakaj namestonog ima plavute, kot loparje velike.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

5/16

261

Dragica Haramija

zaveda nevarnosti, ko odhajajo njegovi sinovi na pot ( omai 1990: 54): Sinove in splav je nosila srebrna gladina deroe Drave, ki je dobra, a je lahko tudi zahrbtna. Na dan po-roke najmlajega od sinov, se vodovnikove here maujejo e zadnji, v dravske vrtincepotegnejo enina in nevesto.

2.3 Mariborski otok Dravska roa (1993), prvi izdana leta 1943 s podnaslovom Bajka v 126 slikah Jo-

eta Berneka, uvrstili bi jo lahko med povedke, ima veinoma precej natanno doloeneknjievne prostore: zgodba se sicer zane na samotni pohorski planini, pomemben preo-brat se zgodi pri kripotni lipi, nato pa se nadaljuje v limbukem gradu in na Mariborskemotoku, imenovanem tudi Kaji otok. Star drvar, na katerega se zrui skladovnica bukovihdrv, pred smrtjo naroi svojim trem sinovom, naj ivijo v slogi, vsakemu da sekiro, ago inhlebek kruha. Po oetovi smrti sta stareja dva najmlajega brata opeharila za kruh, li sopo svetu, eprav jim je oe naroil drugae, potem sta ga ob kripotni lipi oslepila, oetova

dua pa je vse to gledala. Oetova dua je prosila Boga za pomo in drvarku je bil vidpovrnjen. Najstareji sin je el na limbuki grad, kjer se je z zlobno graakinjo pogodil, da ji prinese dravsko roo,2 ona pa ga vzame za moa. Najstarejemu sinu je oetova dua po- vedala, kje raste dravska roa, on je ubogal oetov nasvet in graakinji prinesel korenino,iz katere zraste prelepa roa, vendar graakinja ne verjame v korenino, zato ga da zapreti.Srednji sin je el za splavarja, neko pa pride na limbuki grad in prosi graakinjo za slu-bo, ona mu da nalogo, da ubije dravskega zmaja, ki ivi na Kajem otoku. udi srednjemusinu se prikae oetova dua in pove reitev: sin naj nastavi vedro mleka, ko pa ga bo zmajpil, naj mu odseka glavo. udi drugi sin je pogubljen, zmaj namre popije mleko, v katerose je zmeala tudi njegova kri, brizgne vanj in ga oslepi, nato ubije. udi ta kazen je bila

pravina, srednji sin je namre oslepil najmlajega. retji ivi kot hlapec volar, za potenodelo dobi par volov, le-ta zamenja za rna psa, ki ju vodi rn moak, peklenski zlodej. udinajmlajemu se prikae oetova dua, mu da navodila, kako bo premagal dravskega zmaja,kar mu s pomojo zaaranih bratov rnih psov (ta razkrijeta najmlajemu svojo usodo,glej stran 85, 86) tudi uspe. Ko se psa (brata) pokesata, postane njuna dlaka bela, najmlajipa jima obljubi, da ju bo pokopal v oetov grob in bosta tako nala svoj mir. Limbukigrofci odnese zmajevo glavo, ona pa mu zastavi nalogo: da bi se poroila z njim, ji moraprinesti zlato kronico kaje kraljice s Kajega otoka. Kljub oetovemu opozorilu gre nakaji otok, ubije kraljico in ukrade krono: prej mu je bila srea naklonjena zaradi njegovepotenosti, zdaj pa je postal morilec in tat. Kae ga napadejo, ovijejo se okrog njega, tako v

Dravi umre. Dua njegovega oeta prosi za milost najmlajega sina, ki je vendarle ivel dozadnjega zelo poteno, zato mu dravska roa vrne ivljenje. Limbuka graakinja okame-ni, pohorski zlodej pa odnese svoje plailo: njeno rno duo.3 Najmlaji drvarjev sin se je vrnil na pohorsko planino, se poroil inzael nov, sreneji rod pohorskih drvarjev .2 Zlobna graakinja je najstarejemu sinu rekla takole: Nekje na dnu reke Drave raste bajno lepa dravska roa,

ki ima neki tako udovito moan vonj, da zaradi njega krivien lovek umre Jaz pa imam kamnito srce, strupe-no, kot je kaji strup, zato se te roe maevalke ne bojim! Nasprotno: dravsko roo hoem vsekakor imeti vsajeno pod mojim oknom. Pod oknom naj zraste in se razcveti dravska roa in na mojem srcu naj poskusi svojo udovitomo, ki jo je bojda vsrkala iz nae zemlje Njo mi poii na dnu reke Drave ter mi jo prinesi! ( omai 1993:33).

3 Limbukega gradu e zdavnaj ni ve, le z zelenimi grii porasle grajske razvaline e lee kot ogromen razvaljen grob. Med razvalinami pa e dandanes vidi bel steber, zadnjo gospodarico limbukega gradu, ki jo je okamenelabajna dravska roa. ( omai 1993: 130).

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

6/16

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

7/16

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

8/16

264


hi hotela imeti lepo kronico, se je odpravila iskat belo eno, ta pa z njeno nadutostjo nibila zadovoljna, zato ji kronice ni dala. Prava hi vzame pastorki krono, a se tudi tokrat v dogajanje vmea bela ena: pastorki vrne krono, ki ji je nihe ve ne more sneti, in ta jo jemenda nosila celo ivljenje.

Po motivih Hudalesove pravljice je pod istim naslovom izla tudi slikanika vari-anta, ki sta jo priredila Saa Pergar in Jasna Branka Staman, slikanico je ilustrirala MojcaCerjak. Osnovna tema je enaka kot v Hudalesovi pravljici, le da je ta varianta razirjena,predvsem bolj natanno so opisane bele ene, njihov odnos do ivine, pomo kmetom in

mola mleka. Pastorka in njena polsestra sta opisani enako rno-belo: pastorka je blaga indobra, prava kmetova hi pa hudobna in prevzetna. udi v tej varianti hi vzame kronopastorki, a ta ob njenem dotiku porni, zato je ne mara. Pastorka spravi krono v skrinji-co in ne njej ne njenim otrokom in mou ni nikoli ni manjkalo. Prava hi pa je mendaizgubila vso lepoto in e zdaj blodi po pohorskih gozdovih, da bi dobila od bele ene od-puanje za svoj napuh.

2.5 Mariborsko PohorjeV knjigiPohorske bajke in povesti je Josip Brinar objavil legendno povedko z na-

slovomSveti Bolfenk in Areh (1933: 5-11), v kateri omenja zidavo tirih cerkva, in sicer

na Arehu (posveena Henriku), Veliki Kopi in severnem Pohorju (ti dve sta posveenisv. Bol enku) ter na junem delu (Kunigundi). Brinar pie, da so cerkve gradili Pohorci v

Slika 4: Mariborsko Pohorje.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

9/16

265

Dragica Haramija

zahvalo puavniku Bol enku, njegovemu varovancu in poboni eni, dogodke pa opremitudi z letnicami, kajti vse skupaj naj bi se dogajalo okrog leta 1000 (Brinar se sklicuje tudina zgodovinske dogodke). O cerkvi Svetega Bol enka pa je pisal tudi Joe omai, in sicerZlodej sezida cerkev iz zbirkePohorske bajke (1990: 103-112), ki je legendna povedka. O

zidavi cerkve sv. Bol enka na Pohorju ter o puavniku Bol enku, tega je pot sluajno zane-sla na senno stran Pohorja in preseneen je ugotovil, da na tej strani ne ivijo ljudje, nitini nobene cerkve, je omai zapisal drugano razliico od Brinarja. Bol enku v sanjahbog namigne, naj sklene s peklenkom kupijo: peklenek bo s svojimi pajdai zazidalcerkev, v zameno pa mu bo puavnik dal duo prvega romarja. Prvi stopi v dograjenocerkev volk brez due, kar peklenka hudo ujezi, zato e zdaj vsako no podre kakenkamen iz cerkvenega zidu in v zidu zija vse veja luknja.

2.6 Pekrska gorcaHudalesova povedkaZaaranci v Pekrski gorci iz zbirkeZlati krompir (1968: 49-

52) je motivno precej podobna omaievi in njegovi zgodbi o svinjskem pastirju, obe stauvreni med povedke, katerih dogajalni prostor je Habakuk, vendar v tej zgodbi ne greza metamor ozo kae v dekle oz. pomoi pri njenem odaranju. Bogati kmet, ki je imel v lasti tudi Pekrsko gorco, je imel pastirja Muleja, ki je naenkrat zael vsak dan izgubljatipo enega praia. Hlapec postane pozorneji in ugotovi, da je ena od svinj e prav posebejnemirna, zato privee na njen rep svoj bi ter ji sledi, ko ta odtava v goavo, od tam pa v podzemeljsko jamo pod Pekrsko gorco. am ga priaka vitka, v sneno belo tanico

Slika 5: Pekrska gorca.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

10/16

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

11/16

267

Dragica Haramija

Mariborane pa je bil jezen zato, ker so zastrupljali zrak in ker zaradi goste poselitve niimel ve miru.

Grinikov zapis je uvren tudi v deloPravljine poti Slovenije (2007: 256-257) Ire-

ne Cerar Draler, in sicer pod naslovomKako je jezernik odel v pravljice .Studenci , ki leijo neposredno pod Pekrsko gorco, so knjievni prostor v povedki

Vrag in njegov kozel , objavljeni v deluZlati krompir (1968: 96-99). Zgodba ima precejnatanno doloen tudi knjievni as: dogaja se neko no leta 1800 na Studencih. isto no je uradnik Dizma Kislih popil precej vina pri prijatelju v Limbuu, na poti v Studence pa je sreal samega vraga, tega so menda v tistih asih pogosto sreevali. Sreal ga je tudi nekipohorski kmet, temu je hudi zelo pomagal, da ni zamudil razprave na sodiu, saj mu jebil posodil kar svojega kozla. Od takrat menda niti vraga niti kozla niso ve videli.

2.7 Potela oz. RadvanjePotela je zapis iz knjige Mariborske zgodbe (1997: 12-13), kjer so na kratko podana

zgodovinska dejstva o tem nenavadnem kraju, saj prazgodovinske najdbe izpriujejo ne- pretrgano prisotnost loveka v mestu in okolici e od zaetka 2. tisoletja pred naim tetjem

(Varl, omai, Radovanovi, 1997: 12-13). Na Poteli so bile odkrite najdbe iz razlinihdob, le-te hranijo v grakem muzeju in v Pokrajinskem muzeju Maribor, raziskani so teme-

Slika 6: Cerkev na Studencih, Drava.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

12/16

268


lji 14. hi, najdeni so bili tudi ostanki svetia. Zlahka si lahko predstavljamo, kako so tevilne najdbe vplivale na domiljijo ljudi, ki se kae tudi v zgodbah o potelskem zakladu.

Josip Brinar v Pohorskih bajkah in povestih (1933: 26-31) opisuje dogajanje na ju-trnem grebenu gorovja (1933: 26) v zgodbiZaklad na Poteli . V zaetnem delu Brinar

Slika 7: Potela. Vse otografje: Anton Iveti.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

13/16

269

Dragica Haramija

opisuje, da je bila to starodavna naselbina, skozi dolga stoletja pa so tam ljudje zakopavalisvoje zaklade, ko pa so umrli, nihe ni vedel, kje so skriti. Radvanjani se pogosto pomen-kujejo o zakladih in vsak pozna kako mitoloko bitje, ki se ga je pri izkopavanju zakla-da potrebno prav posebej paziti (npr. elezni vitez, krbinasta coprnica, peklenska kaa).

Vsekakor se ne sme na glas povedati, e kdo zaklad odkoplje, ker ga hudi takoj ukrade.udi hlapec Irgo je slial o udovitih zakladih in o zakleti kraljini Izmeli, ki jo je predtiso leti uklel arovnik Andrija v spanec, dokler je kak mladeni ne rei. Nekega dne jeIrgo spravljal drva na Poteli, k njemu pa pristopi Peslajnar (bitje, ki ima moko postavo,kocinasto telo in pasjo glavo) in mu pravi, da lahko ravno on rei Izmelo in si pridobi za-klad, e se Izmele dotakne, a mora ves as molati: Irgo se v podzemni jami ne ustrai nitirnih psov, niti ka, vzdih pa se mu izvije ob pogledu na srebro in zlato. Ker spregovori,bogastvo izgine in Izmelda e vedno ni reena.

Potelski zaklad , povedka Joeta omaia iz zbirkePohorske bajke (1990: 128-

135), v kateri je zgodba locirana v Radvanje, na pravljino gradie Potelo. Bela ena dr- varju razkrije, kako bo priel do potelskega zaklada,6 ki lei v grobu kralja Atile: na kresnono, v popolni tiini. Ker eden od kopaev spregovori, zaklad izgine ( omai 1990: 135): ekla so leta in z njimi so minevale kresne noi, ko gori in cvete tudi potelski zaklad ter ses pogreznjeno lovsko cerkvico dvigne na povrje. // In tako lei e dandanes tam na Potel-skem gradiu neizkopan zlati potelski zaklad.

Zapis Oskarja Hudalesa v zbirkiZlati krompir (1968: 31-36) z naslovomZaklad naPoteli je dvodelen, prvi del je zelo podoben omaievi zgodbi o potelskem zakladu,drugi del pa govori o hlapcu Jergi in njegovem sreanju z zakladom, ki pa ga zaradi rnih

psov uvajev ni upal vzeti. Konec je enak ostalim: ker eden od iskalcev zaklada spregovori,le-ta izgine.

Anton Grinik je v treh povedkah s skupnim naslovomIrmela in potelski zaklad ,objavljeni v delu No ima svojo mo (1994: 212-213, zaporedne tevilke zapisov 431, 432in 433) zapisal tri zgodbe o zakladu. V prvem zapisu so tri razliice, vsem pa je skupno,da se le enkrat v stoletju dvigne na povrje potelski zaklad, hkrati z njim pa se prikaezakleta in zaarana ilirska princesa Irmelda: v prvi razliici bi jo lahko reila nabiralkagob Katra, e bi se dotaknila zlatih zakladov, a se je ustraila in zbeala; v drugi razliici soantje iz Razvanja kopali zaklad, a se eden od njih oglasi (kopati je treba v popolni tiini),

zato zaklad izgine; drvar Irga se ustrai rnega psa, ki strai zaklad, in zbei. Zaklad je e vedno na Poteli, Irmelda pa e aka na svojega reitelja. a Grinikova razliica je precejpodobna predstavljenemu Brinarjevemu zapisu. V drugem zapisu se z zakladom sreadrvar, ki je slial e veliko zgodb o Poteli, na kresno no pa mu bela ena pokae zaklad,a ker spregovori, zaklad izgine. V tretjem zapisu se pokae potelski zaklad vsako kresnono, tisto leto pa, ko so Radvanjani sklenili, da ga bodo s skupnimi momi izkopali, edenod njih pozabi, da ne sme spregovoriti, zato zaklad izgine. retji zapis je zelo podobenomaievi varianti.

6 Drvar je o Potelskem gradiu slial e toliko bajk in pravljic o strahovih, zelencu in divjem lovcu, o eleznemvitezu, o arovniki stari babi in o nevidnih psih, da je vsak veer po opravljenem delu sedel na skladovnico drv,na lee ploh ali pa na nov tor ter zmolil vsakokrat po en roni venec. ( omai 1990c: 128).

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

14/16

270


3 Sklep

Izbor obravnavanih besedil je temeljil na skupnem segmentu, to je da je v povedkiomenjen Maribor ali del le-tega. Resnini geogra ski prostori Maribora in okolice so se

pokazali mestoma kot mitini prostori verovanj v bajeslovna bitja, kar je pravzaprav pri-akovano. V prikazu namre ne gre za neke izpraznjene prostore, temve za (vsaj veino-ma) poseljene predele mesta z okolico, na katerega pa so ob ljudeh in njihovih navadahmono vplivali tudi mitoloki liki. Redke povedke namre ves as pripovedi ostajajo nanivoju mogoega (to je realnega ali vsaj monega), npr. zgodovinska povedka o pogu-mnem krojau, ki je reil Maribor pred turkim napadom. V veini zgodb pa se dogajanjeodvija na realni in antastini ravni, ki skupaj tvorita celoto: sreanje loveka z mitolokimbitjem, vmeavanje mitolokega bitja v loveka ivljenja in politeistina (pozneje mo-noteistina) verovanja ljudi, kar pa je spodbujalo rituale. Reka Drava je za Mariboraneivljenjskega pomena, predvsem je opisana kot reka, ki so jo uporabljali za prevoze, kar pa

je spodbujalo tudi druge gospodarske panoge, tesno povezane z reko (gostinstvo, oskrboz ivili, lesarstvo). V Dravi ivita tudi bajeslovni bitji, gestrin (ivi v vrtincih) in vodovnik (predvsem se nahaja v brzicah), ki jima je skupno to, da jima morajo splavarji podarjatidarove, predvsem zlatnino, drugae jih pogubita. Mariborski otok je v povedkah ime-novan kot Velbarjev otok, Felberjev otok ali Kaji otok, na njem pa ivi kaja kraljica skrono posebne vrednosti. Otok ni poseljen z ljudmi, kdor pa si drzne napasti kajo kra-ljico, umre. Severni del Pohorja, ta je neposredno povezan z Mariborom, je v legendnihpovedkah omenjen predvsem kot prostor pozidave cerkve sv. Bol enka, s kranskimi likipa je povezan tudi nastanek Pekrske gorce. V teh legendnih povedkah gre na eni straniza boj med dobrim in zlim med legendnimi liki samimi (Bog, devica Marija, hudi), na

drugi strani pa za morebitno pravino kazen Mariboranov, ker so iveli razuzdano. Naj- ve povedk se navezuje na Radvanje, in sicer na zaklete deklice v Habakukovi gorci terna poteno Radvanjsko deklico, ki ji pomaga bela ena, in na Potelo, to pa je prostor, kiskriva starodavni zaklad. Mitoloki literarni liki v najirem pomenu sodijo k bajeslov-nim bitjem narave: Dokler so iveli ljudje v tesni povezavi z naravo, so v njej prepoznavalitevilna skrivnostna bajeslovna bitja, duhove in demone. // V slovenskem pripovednemizroilu so se vse do dananjih dni ohranile tudi najstareje animistine verske predstave iz asov, ko so ljudje e verjeli, da so stvari in rastline iva bitja. (Kropej 2008: 198). Geo-gra ski prostori, ki so hkrati tudi knjievni prostori povedk o Mariboru in njegovi okolici,morebiti v sodobnem asu niso prav ni manj poseljeni z bajeslovnimi bitji in posledino

s starodavnimi verovanji ljudi.

Viri

Brinar, Josip 1933:Pohorske bajke in povesti. Ljubljana: Uiteljska tiskarna.Cerar Draler, Irena 2007:Pravljine poti Slovenije: druinski izletniki vodnik. Ljubljana:

Sidarta.Grinik, Anton 1994:No ima svojo mo, Bog pa e vejo: Pohorje pripoveduje. Ljubljana:

Kmeki glas (Zbirka glasovi; knj. 8).

Hudales, Oskar 1968:Zlati krompir : pohorske pripovedke in pravljice, kakor jih je povedalOskar Hudales. Maribor: Zaloba Obzorja.

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

15/16

271

Dragica Haramija

Kelemina, Jakob 1997:Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitolokim uvodom. Bilje:Studio Ro, Zalonitvo Humar.

Kunaver, Duica (ur.) 1991:Slovenska deela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinskaknjiga.

Kunaver, Duica (ur.), Brigita Lipovek (ur.), 2004:Najlepi slovenski miti in legende. Lju-bljana: Mladinska knjiga (Zbirka Slovensko izroilo).Pergar, Saa (priredil in pregledal) 2005:Pravljica o Dravi. Murska Sobota: Ajda, IBO

Gomboc (Zbirka Iz zibelke), ilustriral Anton Buzeti.Staman, Jasna Branka in Saa Pergar 2005: Pastorka in bela ena. Murska Sobota: Ajda,

IBO Gomboc (Zbirka Iz zibelke), ilustrirala Mojca Cerjak.mitek, Zmago (ur. in pisec spremne besede) 2007:Videnja pokrajine: naravni in namilje-

ni prostori v slovenskem ljudskem izroilu. Radovljica: Didakta.omai, Joe 1993:Dravska roa. Celje: Mohorjeva druba.omai, Joe 1990:Pohorske bajke. Celje: Mohorjeva druba.

Varl,Valentina, Duan omai, Sao Radovanovi 1997: Mariborske zgodbe. Maribor: Za-loba kapital.

Literatura

Haramija, Dragica 2008: Delo Jakoba Kelemine Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva zmitolokim uvodom.Dr. Jakob Kelemina. Ormo: Zgodovinsko drutvo, 57-79.

Haramija, Dragica 2006: Proza Joeta omaia. Joe omai: monografja. Maribor: Li-tera, 2367.

Kropej, Monika 2008: Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Celovec; Ljubljana;Dunaj: Mohorjeva.Stanonik, Marija 2008:Interdisciplinarnost slovstvene olklore. Ljubljana: Zaloba ZRC,

ZRC SAZU.Stanonik, Marija 2006:Procesualnost slovstvene olklore. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC

SAZU.Stanonik, Marija 2006: Sinkretinost v ustvarjanju Joeta omaia. Joe omai: mono-

grafja. Maribor: Litera, 109173.mitek, Zmago 2004: Mitoloko izroilo Slovencev . Ljubljana: tudentska zaloba.mitek, Zmago 2007: Uvod.Videnja pokrajine: naravni in namiljeni prostori v slovenskem

ljudskem izroilu. Radovljica: Didakta (Zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi).

7/31/2019 SMS 13 17 Haramija

16/16

272


Maribor Views: Explanatory Tales of the City and Its Surroundings

Dragica Haramija

Te subject o this discourse is the tales in which Maribor with its surroundingsrepresents the setting o the story. Tis type o short prose is most requently classifedunder etiological (explanatory) tales and to some extent also as legend or myth tales. Mosto the stories that have been preserved eature sites such as Pekrska gorca, Mariborskiotok and Potela. In the process o gathering the material it has been established that themajority o short narratives that eature a specifc location in our case Maribor and itssurroundings fts under olklore literature or under those narratives that are modelledupon olklore templates, which means that they are not typical authorial texts but rathera literarisation o the literary olklore. Te basic classifcation o the selected works wasbased on the narrow Maribor area, the stories correlating with the ollowing real-time lo-

cations: the river Drava, Habakukova gorca ( oothills o Mariborsko Pohorje), Mariborskiotok, Mariborsko Pohorje, Pekrska gorca, Potela (Radvanje), Pristan (Lent), Studenci andrije ribniki.

sms 13 17 haramija

Documents