sreda, 9. marec 2011 - european parliament · 2011. 7. 21. · sreda, 9. marec 2011 predsedstvo:...

SREDA, 9. MAREC 2011

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEKpredsednik

(Seja se je začela ob 08.35)

1. Otvoritev seje

Predsednik. – Pozdravljena podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije zazunanje zadeve in varnostno politiko.

Gospe in gospodje, danes smo začeli zgodaj, ker imamo pomembno razpravo.

2. Zahteva za odvzem poslanske imunitete: gl. zapisnik

3. Članstvo v političnih skupinah: gl. zapisnik

4. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik

5. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

6. Južno sosedstvo, zlasti Libija, vključno s humanitarnimi vidiki (razprava)

Predsednik. – Naslednja točka je izjava podpredsednice Komisije in visoke predstavniceza zunanje zadeve in varnostno politiko o južnem sosedstvu, zlasti Libiji, vključno shumanitarnimi vidiki [2011/2616(RSP)].

Gospa podpredsednica in visoka predstavnica, prepričani smo, da bi bile vse dejavnostiEvropske unije kot celote, zelo spodbudne za južni del naše celine in za naše sosede nanasprotni strani Sredozemskega morja.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, hvala za to priložnost, dalahko razpravljam s tem parlamentom o razmerah v našem južnem sosedstvu in seveda,kot je rekel predsednik, zlasti v zvezi z razmerami v Libiji.

Dovolite mi, da najprej navedem očitno, in sicer, da se južno sosedstvo spreminja hitro inpo celotni regiji, ljudje se zavzemajo za temeljna človekova prizadevanja: da bi lahko samioblikovali svoja življenja, v gospodarskem in političnem smislu. Zahtevajo političnosodelovanje z dostojanstvom, odgovornostjo, zahtevajo pravico in zahtevajo nova delovnamesta. Verjamem, da se moramo odzvati na te zahteve. Verjamem, da so upravičene, inmenim, da moramo poskrbeti za hitro ukrepanje.

Ključni vidik tega, kar se dogaja je, da zahteve prihajajo od znotraj. Med obiski Tunizije inEgipta sem mnogokrat slišala vzklike: to je naša država; to je naša revolucija. Stvari bi radiopravili po svoje, vendar želimo sodelovati z vami in potrebujemo pomoč.

Menim, da bi morala ta načela voditi ukrepe, ki jih izvajamo: ti demokratični prehodimorajo pripadati prebivalcem; ustvarjeni morajo biti doma. Določili bodo, kaj se bo zgodilonaslednje. Vendar jim moramo biti pripravljeni ponuditi podporo, to moramo biti

1Razprave Evropskega parlamentaSL09-03-2011

pripravljeni storiti ustvarjalno in odločno na ravni, ki se ujema z zgodovinskim značajemsprememb, ki smo jim priča.

V spremenljivih razmerah, kot so te, morajo biti naša dejanja zakoreninjena v našihtemeljnih vrednotah in naših temeljnih interesih. Imamo vse razloge, da podpremospremembe, ki potekajo. Tunizijci, Egipčani, Libijci in ostali zahtevajo spoštovanje vrednot,ki so dejansko v središču evropskega ideala. Pojav demokratičnih družb bo pomagal ohranitivarnost in zagotoviti skupno blaginjo v našem sosedstvu in zato smo Komisija in jazukrepali, da bi za Evropski svet, ki se bo sestal v petek, pripravili skupni dokument, kivključuje merila, za katera upamo, da bodo prispevala k naslednjemu: več finančne podporeEvropske unije na razpolago znotraj institucij, pa tudi z mobilizacijo Evropske investicijskebanke – priznanje dajem Parlamentu, ker ukrepa tako hitro in priznava, da je Investicijskibanki treba pomagati z mandatom, da bi lahko bila ta podpora na voljo ljudem – kar jebilo izjemno uspešno.

Potrebujemo vašo pomoč, da lahko storimo več za banki EIB in tudi EBOR, ki sta se obepogovarjali z menoj o zmogljivosti, ki jo imata, da spremenita svoj mandat in da bi lahkotemu sosedstvu dali na voljo novo podporo – moram dodati, da ne na račun dela, ki gazdaj opravljajo, ampak pa poleg tega dela. Vemo, da lahko pri Evropski investicijski bankiaktiviramo dodatno 1 milijardo EUR. Da boste lažje razumeli znesek, ki nam ga bo toprineslo, sedanje delo Investicijske banke v Egiptu znaša 488 milijonov EUR. To bi jimlahko omogočilo, da vsaj podvojijo naložbe, in tako bi bili omogočeni nekateri velikiinfrastrukturni projekti, ki so nedvoumno potrebni in jih prebivalci želijo namestiti.

Prav tako želimo z dokumentom dobiti podporo pri usposabljanju in izmenjavi študentov.To so mladi prebivalci. Eden od skupnih dejavnikov južnega sosedstva je, da je to mladadružba; to so mladi ljudje, nekateri med njimi so visoko izobraženi, nekateri od njih želijododatne možnosti v izobraževanju in usposabljanju – tudi njim bi se morali odzvati indržave članice bomo pozvali, da o tem razmislijo in pozivam tudi Parlament.

Nastanek močne civilne družbe: na sestanku s civilno družbo v Tuniziji sem se sestala zljudmi, ki niso še nikoli prej stali skupaj v istem prostoru, ker to ni bilo dovoljeno. Njihovapripravljenost in želja, da se v večji meri uveljavijo kot nevladne organizacije, kotorganizacije, sposobne obravnavati odprta vprašanja v njihovi družbi in pripraviti vladodo tega, da odgovarja, vse to je, kot tako dobro veste, izjemno pomemben del razvoja tedružbe. Iz tega izvira bolj vključujoče upravljanje: sposobnost ljudi, da čutijo, da imajodelež in vpliv pri upravljanju njihove družbe.

Seveda tudi zanesljiva preskrba s hrano, veliko in razvijajoče se vprašanje v tej regiji; dodatnoodpiranje trgovin; sposobnost pridobiti boljši dostop do trga in partnerstva zamobilnost – vse to je vključeno v skupni sveženj, ki ga bomo dali Evropskemu svetu. Takokot že prej ponovno poudarjam, da želimo to razumeti kot pristop, ki temelji naspodbujanju in omogoča ljudem, da se premikajo hitro, vendar tudi, da razlikujejo. Vse tedržave so različne in z bolečino govorijo, „Prosimo ne dajajte nas vseh skupaj in ne glejtena nas, kot da smo enaki. Smo različne države; želimo, da se naše družbe razvijajo takoraznoliko, kot so se vaše. Seveda obstajajo podobnosti, ampak želimo zagotoviti, da bonaša značilna razlika nekaj, kar spoštujete in s čimer delate“. Želimo uporabiti pristop, kipravi, da dajemo več za več; da bi se lahko tiste partnerke, tiste države, ki želijo reformepripeljati dalje in hitreje, zanašale na večjo podporo Evropske unije.

V prihodnjih dneh in tednih bomo, kot smo že do sedaj, razpravljali z našimi mednarodnimipartnerji o tem, kako se lahko uskladimo tako, da se ne prekrivamo in da se bomo sposobni

09-03-2011Razprave Evropskega parlamentaSL2

hitreje odzivati. 23. februarja sem imela sestanek visokih uradnikov z uradniki iz institucij,Svetovne banke, Investicijske banke, EBOR, MDS, pa tudi z visokimi uradniki iz Kitajske,Rusije, Avstralije, Koreje, iz 27 držav članic, iz Združenih držav in iz arabskih držav. Namensestanka ni bil sprejeti odločitev, kaj bomo storili tem državam, ampak se pripraviti na to,da bomo sposobni hitro ponuditi svojo pomoč.

Spoštovani poslanci vedo, da je ena izmed kritik glede nas, da včasih potrebujemo velikočasa preden se odzovemo. Želim, da smo pripravljeni in moji pogovori, zlasti z Arabskoligo in z zadevnimi državami, so bili usmerjeni k temu, da bi bilo res jasno, da je moj namenposkrbeti, da se bomo pripravljeni odzvati in da bo ta odziv usklajen in učinkovit ter bouporabljal najboljše, kar imamo na voljo, ne le v Evropi, temveč po vsem svetu.

Po jutrišnjem srečanju zunanjih ministrov in srečanju Evropskega sveta v petek, pozasedanju Nata, ki se ga bom udeležila jutri in nato neformalnem srečanje zunanjihministrov konec tedna na Madžarskem, bom nato odletela v Kairo na srečanje z AmromMuso, Arabsko ligo in da jim poročam o tem, kar se je dogajalo na naših razpravah in tudi,da se srečam z novim egiptovskim zunanjim ministrom, s katerim sem že govorila. Vendar,kolegi, vem da obstaja posebna želja, da govorimo o Libiji, zato mi dovolite, da nadaljujemz vprašanji v Libiji, ki zadevajo vse nas, glede na to, da sem podala ozadje našega dela.

Vidim dve nujni prednostni nalogi: najprej, da rešujemo humanitarno krizo in pomagamopri evakuaciji in drugič, da zagotovimo, da se nasilje konča in da tisti, ki so zagrešili tonasilje, odgovarjajo.

V zvezi s humanitarno pomočjo smo delovali hitro. Komisija je povečala svojo pomoč na30 milijonov EUR; kolegica, komisarka Kristalina Georgieva, je šla prejšnji teden natunizijsko-libijsko mejo, da bi videla, kaj se dogaja, in da bi se prepričala, da naše vključenostdobro deluje. Prav tako smo bili seveda stalni v stiku z ZN zaradi usklajevanja našihdejavnosti, države članice pa so dodelile pomembna sredstva za reševanje izjemnega izziva,ki ga predstavlja stalni pretok ljudi, tudi preko agencije FRONTEX.

V zvezi z evakuacijo državljanov EU je imela služba za zunanje delovanje pomembnovlogo pri zagotavljanju hitre izmenjave informacij in najbolj učinkovite uporabe našihsredstev. Skupaj s predsedstvom sem 23. februarja aktivirala mehanizem EU za civilnozaščito za pomoč pri evakuaciji državljanov EU. Kot spoštovani poslanci dobro vedo, jepravočasno pridobivanje informacij izziv, a morali smo sprejeti pravilne odločitve in zatoje na mojo željo Agostino Miozzo, vodja kriznega odzivanja na ESZD, v nedeljo inponedeljek odpotoval v Tripoli, da bi dobil oceno o dogajanju na tem območju.

Srečal se je z uradniki, srečal se je z veleposlaniki, v razmerah, ki jih je meni opisal kotmirne, vendar izjemno napete. Naši evropski veleposlaniki so pozdravili priložnost zapodrobno razpravo in za neposredno vključitev svoje analize v naše delo glede tega, kajse dogaja na tem območju, ki nam v kombinaciji s stiki, ki jih pridobivamo povsod, pomagavzpostaviti jasnejšo sliko o razmerah.

Na začetku smo veliko prizadevanj seveda usmerili v evakuacijo evropskih državljanov inpokazati moramo solidarnost s Tunizijo, ki nosi največje breme evakuacije tako velikegaštevila ljudi, predvsem Egipčanov, ki končajo na Tunizijski meji in jih je treba prepeljati vEgipt. Spoštovani poslanci vedo, da je v Libiji približno milijon Egipčanov ter milijon inpol do dva milijona ljudi iz afriških držav, ki obkrožajo Libijo, ki so zdaj tam, in iz tistega,kar smo slišali, vemo, da v Tripoliju zdaj okoli dva do tri tisoč afriških prebivalcev naletališču čaka, da bi ugotovili, kako bodo odšli.


Vendar moramo biti pripravljeni okrepiti našo podporo za Libijce. Kot sem že rekla, so tozelo spremenljive razmere in zelo previdno jih preučiti moramo. Zato sem prosila svojeslužbe, naj na podlagi skrbnega načrtovanja poiščejo morebiten dogovor SVOP; ta dogovorbi bil namenjen spodbudi sedanje evakuacije in humanitarnih prizadevanj. Kot vedno privseh možnostih SVOP je treba to zelo previdno analizirati in potrebovali bomo ustrezneodgovore na vprašanja o mandatu, sredstvih in ciljih. Lahko vam povem, da je to delo vteku ta teden.

Uspešno obvladovanje humanitarne krize je temeljnega pomena, končanje nasilja je temeljnipogoj za vse ostalo. Zato sem vesela, da je mednarodna skupnost kot celota prekoVarnostnega sveta ZN jasno izrazila svoje stališče: da je nasilje nesprejemljivo; končati semora in ljudje morajo odgovarjati.

Veseli me, da je bil v New Yorku na evropsko zahtevo dosežen sporazum za vključitevpredložitve tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča. To je bila evropska pobuda in začeliso že predhodno preiskavo domnevnih vojnih zločinov.

Ne presenetljivo, zelo tesno sodelujemo z našimi partnerji: z ZN, z Natom, z ZDA, s Turčijo,z Arabsko ligo in z mnogimi, mnogimi drugimi državami, s katerimi smo vsak dan v stiku.Z njimi govorimo o vseh vprašanjih v južnem sosedstvu, vendar zlasti, da bi zagotoviliučinkovito sodelovanje pri pristopu, ki ga izvajamo v našem južnem sosedstvu in, kot semdejala, to vključuje vse naše partnerje. Kot lahko pričakujete, da bom povedala, imamosvojo lastno odgovornost.

Takoj smo začasno prekinili pogajanja o okvirnem sporazumu med EU in Libijo in z vsemioblikami tehničnega sodelovanja.

(Aplavz)

Začeli smo s posvetovanji o omejevalnih ukrepih pred Varnostnim svetom ZN. Polegsankcij ZN smo 28. februarja sprejeli dodatne omejevalne ukrepe: imamo embargo naopremo, ki bi se lahko uporabila za notranje zatiranje, in ter razširitev seznama oseb, zakatere veljata omejitev potovanja in zamrznitev premoženja. Zdaj na ta seznam dodajamoštevilne subjekte, ki jih nadzoruje Gadafi, in njegovih najožjih sodelavcev.

Spoštovani poslanci, ostali bomo na čelu mednarodnih prizadevanj za ponovnovzpostavitev miru in stabilnosti v Libiji. Ko bomo dosegli konec nasilja, moramo podpiratinastajanje nove Libije z demokratično izbranimi voditelji in kjer so spoštovane človekovepravice. V skladu s tem, kar sem že povedala na samem začetku, ne bomo narekovalirezultatov, ampak bomo podpirali pluralizem, odgovornost, globoko demokracijo inskupno blaginjo.

Po svoji naravi so krize preizkus naše politike, naših sredstev in naših sposobnosti zaodzivanje v realnem času in dogodki v južnem sosedstvu predstavljajo velik izziv zaEvropsko unijo. Kot podpredsednica Komisije verjamem, da bo naš način odzivanja opredelilto Komisijo za prihodnja leta.

Zato se obračam na Evropski parlament in potrebujem vašo podporo, saj je le naše skupnoprizadevanje tisto, ki bo pomagalo združiti Evropsko unijo, da potrdi močan položaj. Nemoremo si privoščiti skromnega razmišljanja; ne moremo si privoščiti, da bi nam potprekrižala neprilagodljivost. Lahko in moramo se odzvati strateško in združeno. Vendarverjamem, da lahko, če bomo to storili, resnično prispevamo, s podporo ljudem v tej regiji,ki prosijo za našo pomoč, toda s podporo pri njihovem oblikovanju lastne prihodnosti.


(Aplavz)

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik,Evropska unija se je znašla razpeta med dvema težavama v Libijski krizi, med tem, kar jezaželeno – čim hitrejše izginotje zločinskega režima, ki je odločen, da bo umrl zubijanjem – in kar je dosegljivo.

Če smo iskreni, gospod predsednik, moramo priznati, da Evropska unija kljub vsemprizadevanjem ni dosegla javnih pričakovanj. To ni kritika, baronica Ashton, ampak boljvprašanje pristojnosti.

Nemudoma smo se odzvali in dobro smo se odzvali v okviru naših pristojnosti in s popolnopodporo Evropske unije za resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970.Kakor koli, mi nismo vojaška unija. Prizadevamo si, da bi bili politična unija, in še vednosmo le nedozoreli akterji na mednarodnem prizorišču.

Zato, gospod predsednik, medtem ko imamo to razpravo, medtem ko se danes sestaja SvetZdruženih narodov za človekove pravice in medtem ko se bodo jutri sestali Svet ministrovza obrambo, Svet za zunanje zadeve in Evropski svet, ljudje v Libiji še vedno umirajo. Vnasprotju s tem ozadjem je, da moramo razmišljati o tem, kaj lahko storimo.

Ali lahko stojimo križem rok, ko pobijajo nedolžne civiliste? Ali lahko ostanemo ravnodušnido „Somalizacije“ v Libiji, medtem ko bo Varnostni svet Združenih narodov dosegel šeeno počasno odločitev?

Evropska unija mora poslati jasno in glasno sporočilo, ki ima samo en pomen: „Gadafijevrežim se mora končati takoj“. To sporočilo mora spremljati niz ukrepov, ki dvigujejopritisk. Gospod predsednik, predvsem območje prepovedi letenja, nevtralizacija komunikacijgospoda Gadafija – in verjamem, da bi morali čestitati Skupini zavezništva liberalcev indemokratov za Evropo, ker so pripeljali predstavnike Libijske opozicije v Evropskiparlament – in seveda, mednarodno usklajevanje, še zlasti z Afriško unijo in tudi z Arabskoligo.

To, gospod predsednik, je tisto, kar ljudje pričakujejo od nas, in imeli boste popolnopodporo naše politične skupine, da to dosežete, baronica Ashton.

Martin Schulz , v imenu skupine S&D . – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, radbi se vam zahvalil, baronica Ashton, za vaše besede ter sijajen in samostojen način, kakoste predstavili svoj položaj, pa tudi vašo analizo razmer v našem južnem sosedstvu in vLibiji.

Srečujemo se z velikim izzivom. Doživljamo resnično zgodovinsko spremembo svetovnegapolitičnega ravnovesja, predvsem v naši neposredni soseščini. Ukvarjati se moramo z zelorazličnim razvojem dogodkov. Ne moremo govoriti o enotnem postopku. Enotni postopekje revolucija, vendar je zelo specifičen za vsako državo in zelo različen med njimi. V Marokuje drugačen od tistega v Tuniziji, v Alžiriji od tistega v Egiptu, in Libija je poseben primer,o katerem intenzivno razpravljamo. Gadafi je zločinec. On je morilec, ki spada predmednarodno kazensko sodišče. Verjetno se vsi strinjamo, da ta mož, tako ali drugače, nebo pobegnil pred svojo kaznijo. Najbolje bi bilo, če bi Libijci lahko ta problem rešili samiin če bi to tudi storili.

Srečujemo se z velikim izzivom, ki zahteva trezno glavo. Sprejeti moramo odločitev, tudiglede tega, kaj govorimo tukaj. Na eni strani nam naša čustva govorijo, da se mora ta zločinkončati, da je treba ustaviti bratomor v njihovi državi ter da ne smemo izključiti nobenih


potrebnih ukrepov za dosego tega, vključno z morebitnimi vojaškimi ukrepi. To namgovori naša vest. Vendar pa na drugi strani vsi vemo, da mednarodna politika deluje in daima lahko napačna odločitev na tem področju obsežne in dolgoročne posledice.

Enostavno je seveda reči, da bomo posredovali hitro, a tudi izvajanje območja prepovediletenja od nas zahteva sprejetje odločitve, da pošljemo vojna letala v zrak in uničimo libijskeletalske sile na tem območju. To so vojna dejanja, ki jih izvaja Nato, ki bi morda lahkorešila problem v Libiji, le da bi povzročila številne težave v celotni širši regiji.

Zato odločno svetujem, da se vse, kar bomo storili, stori v okviru mednarodnega prava inpredvsem na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov in – to je glavniskupni imenovalec – v sodelovanju z Arabsko ligo in Afriško unijo. To vključujemo vresolucijo in smiselno je, da to storimo. Če želimo posredovati v Libiji, je edina smiselnamožnost, da se to zgodi na podlagi resolucije Varnostnega sveta in s sodelovanjem arabskihdržav. Zato velja ponoviti, da ne smemo izključiti ničesar, vendar pa tudi ne smemoprenagljeno in z banalnimi besedami, ki se nagonsko zdijo pravilne, zadovoljevatikratkoročnih čustev, saj je lahko to – in to bi rad ponovil – nevarno v dolgoročnem smislu.To bi bilo nevarno.

V Evropskem svetu – in zdaj se obračam na vas, gospod Buzek, glede na to, da boste vprihodnjih dneh na zasedanju Evropskega sveta zastopali Parlament – se postavlja vprašanje,ali potrebujemo Marshallov načrt za celotno regijo. Moj odgovor bi bil da, potrebujemonekakšen Marshallov načrt za celotno regijo. Vendar rad bi vse opomnil, kaj je Marshallovnačrt pomenil za Evropo. Pomenil je, da je George Marshall Združenim državam Amerikepredlagal, da bi bil odstotek celotne gospodarske proizvodnje Združenih držav namenjenEvropi. Rezultati tega so dobro znani – danes se imenuje Evropska unija in ima ravni uspehain demokratičnega razvoja ter mirovnega procesa, ki ga ta celina ni še nikoli doživela.

Vendar pa bi upošteval tudi to, da iste vlade, ki o tem razpravljajo, verjamejo, da je celo enodstotek skupne gospodarske proizvodnje previsoka cena za Evropsko unijo. Ne moremopostaviti te banalne zahteve in nato storiti ničesar! Če želimo, da se v našem južnemsosedstvu ustvari stabilnost, bomo morali zagotoviti precejšen delež sredstev za financiranje.To je zato, ker tamkajšnji prebivalci potrebujejo eno stvar, in sicer upanje, da lahko živijov miru, demokraciji in blaginji, z drugimi besedami, upanje, da lahko zase pridobijo to,kar imamo mi. To mora biti cilj vseh prizadevanj, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnjihdneh, tednih in mesecih, tudi tukaj v Evropskem parlamentu. Navsezadnje vse lepe besedein krasne resolucije, ki jih sprejemamo skupaj, ljudem v južnem sosedstvu ne zagotavljajoprav ničesar – oni potrebujejo oprijemljiva dejanja. Zaradi tega mora biti skupni cilj za vsenas vzpostavitev območja proste trgovine, katere cilj je ekonomska enakopravnost medseverno Afriko in Evropsko unijo.

Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, mislim, da je to, kar zdajpotrebujemo, gospa Ashton, zelo jasno sporočilo in izjava o Libiji z vaše strani in s straniEvropskega sveta. Menim, da so v tem sporočilu nujne tri stvari. Ljudi še vedno ubijajo,torej to, kar govorimo ni nepristransko: kar mi govorimo, lahko pomaga na tem območju.

Najprej moramo priznati – ali vsaj začeti proces priznavanja – prehodni nacionalni svetkot predstavnika Libijcev. Mislim, da je nekdo, ki množično ubija svoje lastno ljudstvo,izgubil legitimnost. Zato moramo začeti proces priznavanja, saj lahko to pomaga opoziciji,da v političnem smislu zmaga to bitko proti Gadafiju.


Druga stvar, ki jo moramo narediti – in naslednje sporočilo, ki ga morate podati – je to, damoramo okrepiti vse vrste pomoči. Opozicija potrebuje zdravila, hrano, telefonske linije,kar so vse dobrine, ki jih lahko mi zagotovimo.

Tretjič, čim prej moramo ohromiti ubijalsko moč Gadafija. V libijski družbi obstaja jasnosoglasje: v Libiji ne bi smelo biti nikakršnega neposrednega vojaškega posredovanja. To jelibijska revolucija in ostati mora libijska revolucija. To, kar oni potrebujejo, je območjeprepovedi letenja. Evropska unija – Svet in vi – mora čim prej pozvati ZN, naj o tem sprejmeresolucijo, ki ustvarja območje prepovedi letenja in ustavlja bombne napade na mesta vrokah opozicije.

To so tri jasna sporočila, ki jih potrebujemo, in potrebujemo jih takoj. Ne potrebujemo jihv enem ali dveh tednih; potrebujemo jih danes, jutri in vsekakor v petek, ko bo Evropskisvet podal svojo prvo politično izjavo o tej zadevi. To so trije ključni elementi, ki jihpotrebujemo danes.

(FR) Gospod predsednik, želel bi uporabiti ta govor, da dokaj na široko podam bistvo, kerje to, kar se dogaja, seveda zgodovinskega pomena in verjamem, da je tudi bistveno.

Trdno sem prepričan, da je to, kar se danes dogaja v Libiji, Tuniziji in Egiptu, izjemnapriložnost, da se ustvarijo pogoji, ki so potrebni za mirno rešitev spora, ki zdaj že desetletjatraja med Izraelom in Palestino.

Pozivam Izrael, naj bo danes dovolj drzen, da uporabi politične ukrepe za hiter začetekmirovnega procesa s palestinsko državo. Priložnost, da pokažemo, da je treba demokratičniproces, ki poteka v tej regiji, darilo iz zgodovine, ki lahko osvobodi regijo in svet spora, kije povzročil toliko bolečine, toliko nesporazumov in toliko tragedij, zgrabiti z obemarokama. To sporočilo je treba tej regiji poslati danes.

Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE . – (FR) Gospod predsednik, baronicaAshton, pred kratkim ste dejali, baronica Ashton, da moramo spoštovati ljudi in njihovoželjo po svobodi.

Bodimo odkriti. Že leta nam to ne uspeva. Sodelovali smo v diktaturah – mi, Evropskaunija in vse države članice. Torej ste se zdaj prenehali pogajati s polkovnikom Gadafijem?Mazel tov! Ste resni? Ali res mislite, da bi lahko nadaljevali? Že leta so se ta Evropska unija,te države članice in gospod Berlusconi pogajali na primer za vrnitev beguncev v Libijo. Alini nikogar zanimalo, kako je s temi begunci ravnal polkovnik Gadafi?

(Aplavz)

Po vsem tem bi se morali lotiti malo samokritike, ko gre za to zadevo.

Danes se je narod uprl. Ima predstavnike. Ko so se Poljaki uprli, jih ni nihče vprašal, če jebil sindikat Solidarność demokratično izvoljen; sindikat Solidarność je bil priznan takoj,pomagali so mu. Pozivam vas, da priznate to prehodno vlado, ker je to edina sila, ki lahkodoseže demokracijo. Da, ohraniti moramo trezno glavo, gospod Schulz, vendar pa moramoprav tako izbrati, na kateri strani smo.

Potrebno je dvoje.

Najprej, polkovnik Gadafi ne sme zmagati, ker če zmaga, bo to uničilo vsako upanje odemokraciji v mnogih regijah in to bo zmaga za diktatorje! Zato mora biti naša politikausmerjena k mnenju, da mora polkovnik Gadafi izgubiti in da morajo Libijci postatizmagovalci v boju proti polkovniku Gadafiju.


Drugič, Libijci nočejo tujega vojaškega posredovanja, to je res. A vendar pravijo: „Želimoobmočje prepovedi letenja“. Afriška unija razpravlja o območju prepovedi letenja. Arabskaliga razpravlja o območju prepovedi letenja. Torej, to ni Nato.

Sporazum za uvedbo območja prepovedi letenja je v prvi vrsti namenjen ustvarjanju novegaravnotežja moči v političnem smislu, ločitvi polkovnika Gadafija od ZN in sporočilu, dabomo šli bodisi skozi Varnostni svet bodisi skozi Generalno skupščino, ki je s 100 %glasovala v prid izključitve Libije iz Sveta za človekove pravice. To pomeni, da je polkovnikGadafi popolnoma izoliran. To mu pove: „Nimaš nobene prihodnosti, nimaš nobenepriložnosti!“

Območje vojaške izključenosti je predvsem politično dejanje. Kako ga je mogoče doseči?Obstaja nešteto zamisli. Jasno je, da ne bo nihče bombardiral Libije, vendar pa bi letalo, kije na primer vzletelo, lahko sestrelili. Polkovniku Gadafiju je treba pokazati, da mu nebomo dovolili bombardiranja libijskih mest. Obstajajo druge možnosti. To je političnodejanje, ki ga moramo izvesti.

(Aplavz)

Resnično verjamem, da če primemo bika za roge in priznamo to prehodno vlado, bomoEvropsko unijo, Združene narode in Arabsko ligo pomaknili naprej. Dovolite, da pospešimoizolacijo polkovnika Gadafija, in verjamem, da bodo takrat njegovi dnevi diktatorstva vLibiji šteti.

Obstaja tudi vprašanje humanitarne pomoči. Potrebni so zdravniki in potreben je način,kako prevažati ranjene iz Libije. Nekatera pristanišča so odprta in vsa humanitarna pomočbi mora prihajati preko vzhodne Libije. Nazadnje pa sta potrebni tudi pomoč v hrani invojaška pomoč. Pred nami je naslednja odločitev: če bo polkovnik Gadafi izgubil, morajoostali zmagati.

Zagotovimo, da se to, kar se je zgodilo v Bosni, ne bo ponovilo. Bosancem in Srbom je bilnaložen embargo. S tem so soglašali vsi. Ne, tu je ena stran proti drugi. Želimo vojaškiembargo, embargo na orožje proti polkovniku Gadafiju. Prebivalcem Libije želimo datipriložnost, da se osvobodijo z orožjem, ker je takšen položaj – to je polkovnik Gadafi hotel.

Rad bi končal to temo o beguncih in humanitarni pomoči. Dovolite, da uporabimo vseinstrumente, ki so na razpolago Evropski uniji, da začasno namestimo begunce inzagotovimo, da jih prizna Svet Združenih narodov za človekove pravice. Več tisoč beguncevv taboriščih kot take priznava UNHCR. Dovoliti jim moramo, da pridejo v Evropo! Čebomo to storili, bomo s tem izrazili zelo močno humanitarno in politično gesto in ravnalibomo tako, da bomo zagotovili, da bo Evropa končno priznana, da bodo priznane evropskevrednote, saj izvajamo ukrepe za ohranjanje teh vrednot in za zagotovitev svobode v Libiji,Tuniziji in Egiptu.

(Aplavz)

Charles Tannock, v imenu skupine ECR . – Gospod predsednik, to je izjemna razprava.Strinjam se skoraj z vsem, kar je danes povedal Daniel Cohn-Bendit, zaradi česar sem malozaskrbljen. Kakor sem vedno govoril, Gadafi ostaja afriški Fidel Castro, čeprav se niti Castrone bi zatekal k tako divjemu nasilju, kot smo mu bili nedavno priča s strani Gadafijevegarežima in njegovih sociopatskih sinov proti civilnim protestnikom.

Januarja lani sem pozornost pritegnil k dejstvu, da je bil Gadafi nekoč velik pokroviteljterorizma. Zdaj je seveda obtožen ustrahovanja svojih lasnih ljudi. Gadafi je porabil veliko


denarja in časa za dvorjenje Zahodu, poskušal nas je prepričati, da je spremenjen človek.To se seveda ni zgodilo. Z ogromnimi prihodki, ki jih ima na razpolago od nafte, je lahkorazdeljeval darila v zameno za politično popuščanje po vsej Evropi, nenazadnje v mojidržavi, Združenem kraljestvu, zlasti v okviru prejšnje vlade.

Naša prva prednostna naloga je zdaj, da pomagamo ustaviti to nesmiselno nasilje v Libiji.Bil sem med prvimi v tem parlamentu, ki smo pozvali k območju prepovedi letenja.Zahvaljujem se Franciji in Združenemu kraljestvu, ker sta si za to močno prizadevala poceli državi, da bi Gadafiju preprečila izvajanje bombnih napadov na njegove lastne ljudiin plačancem, ki bi prileteli v glavnem iz Alžirije in podsaharske Afrike. Verjamem, daVarnostni svet – zlasti gre tu za ruski in kitajski veto – morda ne bo potrdil tega vprašanjaobmočja prepovedi letenja.

Zdaj moramo resno premisliti o tem, da priznamo prehodni nacionalni svet v Bengazijukot zakonito libijsko vlado, da bo lahko zaprosila za vojaško pomoč ne da bi se ji bilo trebazatekati k resoluciji ZN. To bo preprečilo dodatne poboje civilistov in dalo resničnemožnosti upornikom za demokracijo.

Na srečo je bilo večina državljanov EU v Libiji varno evakuiranih – in to je bilo storjenoučinkovito –, a jasno mi je bilo, da se je večina držav članic zanimala samo za pomoč svojimdržavljanom. Izkazalo se je, da so bile določbe Maastrichtske pogodbe, ki državljanom EUne glede na to, kje so, omogočajo, da zaprosijo za konzularno zaščito katere koli državečlanice, ko je to nujno potrebno, med procesom evakuacije popolnoma pozabljene.

Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, upora v Libiji nemoremo razumeti brez razumevanja revolucij v Tuniziji in Egiptu. Ravno zaradi tega, kerje ta upor v Libiji del zgodovinskega, revolucionarnega in popularnega procesa, ki boprinesel demokracijo v južno Sredozemlje in v celoten arabski svet, so stališče Evrope inspremembe tega stališča glede načina, kako ravna v Libiji, izredno pomembni.

Dnevi Gadafijevega režima so šteti, ker je to diktatura in ker se je ljudje ne bojijo več. Nemore preživeti, ko so njegove sosede v postopku prehoda v demokracijo in tudi, ker jeizoliran znotraj mednarodne skupnosti.

Vendar pa je treba pri premisleku o tej spremembi evropskega stališča povedati nekaj opreteklosti, saj je bila Evropska unija ena od stebrov podpore starega režima. Resolucijatega ne pravi, ampak orožje, s katerim so zdaj zatirani Libijci, so v veliki meri evropskoorožje in bombe.

Zato bi rad bil zelo jasen. Levica je naklonjena zamrznitvi sredstev, embargu na orožje,spodbujanju odnosa z uporom in vsem ukrepom humanitarne pomoči, a rad bi tudipojasnil, da nasprotujemo vsem oblikam vojaškega posredovanja, vključno z ukrepom,ki bi lahko odprl vrata za takšno posredovanje: območje prepovedi letenja.

O tem smo tu jasno govorili. Imamo izkušnje: vemo, kako se začne vojaško posredovanje,in vemo, da se nikoli ne konča, ko se enkrat začne.

Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospod predsednik, pred evropskimi očmina naši južni meji se odvija resnična libijska drama, ko Gadafijev režim terorja ne ohranjale svojega položaja; v veliki meri napada odpadniške regije države. Medtem pa so umorivsakdanjik v glavnem mestu Tripoli in številni libijski državljani izginjajo brez sledi. To sotragične razmere, ki izpostavljajo mnenje izkušenega popotnika v Libijo, da je edinoučinkovito sredstvo verjetno vojaško posredovanje.


Gospod predsednik, vendar pa lahko razumem nepripravljenost Zahoda, da uporabi tozadnje sredstvo. Vendar pa mnogo težje razumem odlašanje in zavlačevanje gledevzpostavitve območja prepovedi letenja nad Libijo. Navsezadnje ima pasivnost v zvezi stem visoko ceno, namreč podaljšanje velikega trpljenja Libijcev. Evropska unija lahko inmora pomagati položiti temelje za Libijo po Gadafiju in za boljše obete za prihodnost teplemenske države. Najprej nam dovolite, da zlomimo Gadafijeve letalske sile in ohromimo„Bratskega voditelja“, kakor se rad imenuje.

Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, verjamem, daprizanesljivost in nemoč, ki ju zdaj že dolgo kažemo, ne smeta dati prednosti želji pokaotičnem posredovanju, katerega škodljivi učinki bi bili takoj očitni.

Enkrat lahko rečem, da sem se okvirno strinjal s previdnim govorom gospoda Schulza.Res verjamem, da ima obilo dobrih namenov v tem parlamentu, želja po humanitarnemposredovanju in vmešavanje v druge zadeve resnično škodljive učinke. Želite, da diktatorjizapustijo svoje države, in prav imate. A če resnično želite, da gredo, jim morate omogočitiodhod. Ne smete jim najprej odreči vizuma, da zapustijo svojo lastno državo, niti jim nesmete kot njihov edini obet za prihodnost obljubiti dosmrtnega zapora. Če in ko boste tostorili – in to je dejstvo, gospod Cohn-Bendit – jim ne boste dali druge možnosti, kot dase borijo, dokler ne bo njihovo ljudstvo prelilo zadnje kaplje krvi. To je dejstvo!Tradicionalno mednarodno pravo je imelo zato znatno prednost pred vsem, kar danes tuslišimo, in resnična škoda je, da je bilo spregledano in predvsem, da so ga spregledali tisti,ki so še pred nedavnim te diktatorje zasipavali s hvalo. Nisem bil tisti, ki je v ta parlamentpovabil gospoda Bena Alija in ki je spoštljivo poslušal njegov govor. To ste bili vsi vi, gospein gospodje, in takrat smo slišali zelo malo protestov!

Ioannis Kasoulides (PPE). – Gospod predsednik, na začetku je imel upor v Libiji nekaterespodbude in značilnosti dogodkov v Tuniziji in Egiptu. Gadafijev režim se je lotilsmrtonosnega zatiranja brez primere z uporabo letalskih sil, bojnih helikopterjev inneusmiljenih plačancev, ki so streljali z namenom, da pobijejo neoborožene civiliste. Pokolje povzročil prebege v vojski, vladi in diplomatski službi. Ljudje v Bengaziju in drugod sovzeli orožje vojski, ki je prebegnila, in zdaj je upor postal oboroženi spopad, ki jeneenakopraven v smislu moči.

Gadafi je izgubil vso zakonito podlago za vodenje, ker je povzročil zločine proti človeštvu,proti svojim lastnim ljudem. Podaljšani spopad povzroča veliko humanitarno katastrofoznotraj libijskih meja in ob njih. Obstaja tveganje za nastanek migracijskih tokov v smeriEU, zlasti proti južnim državam članicam. Prav tako dviguje svetovne cene nafte na ravni,ki so nevarne za svetovno gospodarstvo.

Zato je nujno, da se spopadi takoj končajo, a Gadafi ne sme zmagati. Območje prepovediletenja je treba nujno izvajati in uporabiti moramo vsa druga mogoča sredstva za pomočdemokratično usmerjenim Libijcem, da premagajo sile, ki s podkupovanjem, zastraševanjemin plemensko manipulacijo še vedno podpirajo Gadafija.

Lahko si zamislimo, kaj bo pomenilo, če Gadafi uspe. Priča bomo razmeram, ki so hujšeod tistih v Ruandi, ki bodo v sramoto vsemu človeštvu. Odločni ukrepi so potrebni zdaj.

Ana Gomes (S&D). – Gospod predsednik, Evropski parlament podpira Združene narodepri njihovem soglasnem sporočilu libijskemu diktatorju: odstopi, ustavi prelivanje krvi,stopi pred sodišče.


Kljub Gadafijevemu maščevanju proti njegovim ljudem mora EU izvajati svojo odgovornost,da ščiti, tako da pomaga pri uveljavljanju območja prepovedi letenja, kakor so predvideleArabska liga, Organizacija islamske konference in Afriška unija, ter druge ukrepe, ki jihbo določil Varnostni svet, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s sredstviSVOP – prosim, upoštevajte, gospa Ashton –, namreč, da se uveljavlja embargo na orožje.

EU mora storiti več za pomoč vsem tistim, ki poskušajo zbežati ali so v brezizhodnempoložaju v Libiji, in sicer tako, da podpre UNHCR in humanitarne organizacije na temobmočju in da pomaga pri ponovni naselitvi beguncev, ki jih ni mogoče vrniti v domovino,kot so Somalci, Eritrejci in Etiopijci. Akcijski načrt za ponovno naselitev beguncev, kipomeni porazdelitev bremena, skupni azilni sistem, začasni zaščitni ukrepi – Evropskaunija bi morala vse nujno uzakoniti v skladu s solidarnostno klavzulo in načelom nevračanjater kot del povezane in dolgoročne strategije za obvladovanje vpliva političnega prehodana severu Afrike, ki obravnava glavne vzroke za migracije.

EU mora revidirati evropsko sosedsko politiko za jug, prednost mora dati podpori zazmogljivost in izgradnjo institucij za ohranjanje pravne države, človekovih pravic, vključnos pravicami žensk, ter za pripravo pravih volitev. EU mora takoj vzpostaviti odnose zpolitičnimi silami, ki nastajajo v Libiji, namreč z začasnim prehodnim svetom, zaspodbujanje demokratičnega prehoda in za zagotavljanje, da bo demokracija prineslasvoboščine, razvoj in dostojanstvo, za katere nam Libijci kažejo, da si prizadevajo.

Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, zaradi te razprave tuv Evropskem parlamentu je jasno eno in to je, da nismo nepristranski, ko gre za ta spor.Smo na strani demokratične revolucije. Gadafi mora oditi in Evropa mora pri uresničitvitega igrati aktivno vlogo.

Tu gre za porazdelitev delovne obremenitve na mednarodni ravni. Razpravljamo o območjuprepovedi letenja, nečem, za kar je – kakor je pravilno ugotovil gospod Schulz – potrebnapodpora Varnostnega sveta ZN. Kaj bomo storili, če Moskva in Peking ne bosta dala svojegasoglasja? No, potem bomo morali zapreti to vrzel v mednarodnem pravu. Vseeno bomomorali sprejeti odgovornost za zaščito neoboroženega prebivalstva s pomočjo Arabskelige in Afriške unije, pa tudi z aktivno vlogo Evropske unije. Potem bi bili za vojaškoizvajanje odgovorni Nato in njegovi partnerji, ampak v političnem in gospodarskem smislubi morala Evropska unija še naprej igrati ključno vlogo, še dolgo po tem, ko bodo v takšnemscenariju Nato in Združeni narodi prenehali igrati svoji pomembni vlogi.

Nekaj bi rad povsem jasno povedal, in to je, da sem bil zelo vesel, gospod Schulz, ko semvas slišal reči, da potrebujemo območje proste trgovine. To je zato, ker bodo ti ljudje, čene bomo pustili njihovih izdelkov v EU, še naprej množično prihajali v Sredozemlje vkoraklih in bodo preplavili Lampeduso. Tega vsekakor ne želimo. Zato ustvarimo območjeproste trgovine, dovolimo vstop tem izdelkom v EU, da bodo imeli ljudje tam tudigospodarsko prihodnost v svojih demokratiziranih državah.

Mirosław Piotrowski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, razvoj dogodkov v Libiji jezadnji v vrsti dogodkov v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Določbe Lizbonske pogodbeomogočajo Evropski uniji, da uporabi službo za zunanje delovanje, a doslej se je ta službav svojem pristopu do dogodkov v tej regiji slabo odzivala. Dvakrat sem zaprosil, da se tjapošlje vsaj misija. Pozdraviti je treba, da je bila v primeru Libije takšna misija poslana. Njencilj je oceniti humanitarna prizadevanja, a potrebni so tudi posebni politični ukrepi. Gledena podatke ZN je v Libiji umrlo že tisoč ljudi in glede na podatke organizacij za človekovepravice je ta številka že 6 tisoč. Nemiri v regiji se pretvarjajo v rast cen surove nafte na


svetovnih trgih, nekaj kar je zelo jasno vsem, ki živijo v Evropski uniji. Naš ključni interesje, da na naslednjem vrhovnem srečanju Unija sprejme končno stališče in ukrepa soodvisnos prizadevanji diplomacije Združenih držav. Najlepša hvala.

Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, pomembni dogodki v severni Afriki imajomorda v dobrem ali slabem smislu globoke posledice za prihodnji razcvet in mir zahodnecivilizacije, a priča smo izidu procesa, ki se je začel pred 40 leti. Zahod so države, kiproizvajajo nafto, stisnile v kot in milijarde in milijarde dolarjev smo prenesli v pokvarjenein despotske režime. Brez nafte polkovnik Gadafi ne bi bil nič več kot lokalni tretjerazrednidiktator.

Upati moramo, da bodo države, kot je Libija, ustvarile demokratične in liberalnerežime – zaradi njih samih in zaradi nas –, a na to se ne moremo zanašati. Zahodne državemorajo osredotočati svoja sredstva in znanstvene raziskave v to, da najdejo alternativo zanafto. Če se lahko iz te krize naučimo enega nauka, potem se moramo naučiti predvsemto, da zahodne civilizacije ne smejo biti odvisne od drugih glede svoje nujno potrebneoskrbe z energijo.

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLApodpredsednik

Elmar Brok (PPE). – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, radbi se iskreno zahvalil visoki predstavnici za razlago, ki nam jo je podala, in za njenaprizadevanja v zadnjih tednih, ki bi lahko Evropo vsaj malo spravila na zemljevid, če bomoše naprej pristopali k temu vprašanju s potrebnim pogumom in sprejeli nujne ukrepe.

Kljub razlikam so dogodki v severni Afriki zelo primerljivi s tistimi iz leta 1989. Ljudjepozivajo k svobodi in boljšim življenjskim razmeram. Poleg humanitarne pomoči, ki jomoramo zagotoviti zdaj, moramo ljudem severne Afrike ponuditi našo pomoč, če jo želijo,pri tamkajšnjem razvoju demokracije. Vendar pa bo demokracija preživela le, če se boljudem hkrati pomagalo doseči boljše življenjske razmere. V zvezi s tem smo slišaligovorjenje o Marshallovem načrtu in o območju proste trgovine – vse to je potrebno, lahkopa bi bilo za nas pozitivno v izredno dramatičnem in zgodovinskem smislu za uveljavitevdemokracije, svobode in boljših življenjskih razmer v teh državah. Zato tega ne smemoobravnavati kot nekaj vsakdanjega in moramo hitro ukrepati.

Da bi preprečili morilcu Gadafiju, da se ponovno uveljavi, moramo ljudi opogumiti in jimpokazati, da smo na njihovi strani. Zato je pomembno, da se s prehodnim svetomvzpostavijo odnosi. Ravnati moramo kot zveze, da bi tako jasno pokazali, da sprožamodruge elemente. Pomagati moramo popolnoma osamiti Gadafija, da bo ločen od svojihljudi in da zanj ne bo prihodnosti in se bodo ljudje lahko tako izvili iz njegovega prijema.Pri tem moramo Gadafiju tudi preprečevati izvajanje bombnih napadov na njegovo lastnoprebivalstvo. To pomeni, da je območje prepovedi letenja – ali kar koli drugega – nujnoza omogočanje zaščite in spodbude za zagotavljanje, da tisti, ki se borijo za svojo svobodo,ne bodo izgubili poguma. Dalje, glede na to, da lahko to storimo skupaj z Arabsko ligo,ob priznavanju listine Združenih narodov, ne bi potrebovali resolucije ZN, če bi bilaudeležena Rusija. Potem moramo pomagati tamkajšnjim ljudem, da se bodo lahko boriliza svobodo v tem sporu in da ne bo prišlo do podaljšane državljanske vojne s tem morilcem.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu sčlenom 149(8))


Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, rad bi le preveril, ali sem pravilnoslišal gospoda Broka: ali ste rekli, da za vojaško rešitev oziroma odločitev vojaškega značajapo vašem mnenju ni potreben sklep Združenih narodov? Če ste rekli to, moram reči, dase z vami niti malo ne strinjam.

Elmar Brok (PPE). – (DE) Gospod predsednik, izrecno sem dejal, da se mora to zgoditiv sodelovanju z Arabsko ligo in arabskimi državami.

Drugič, zaželeno je, da se zakonitost zagotovi z resolucijo Združenih narodov. Vendar pa,če bo ena od stalnih članic Varnostnega sveta na to dala veto, obstaja veliko primerov tega,kako se lahko listina Združenih narodov ustrezno uporablja. Ne smemo dovoliti, da bi nasveto ene od stalnih članic oviral pri preprečevanju Gadafiju, da pobije svoje ljudi.

Adrian Severin (S&D). – Gospod predsednik, nedavni zgodovinsko pomembni dogodkiv našem južnem sosedstvu pozivajo k ponovni določitvi naših politik tam, a začeti moramoz nauki, ki se jih moramo naučiti.

Najprej se moramo naučiti, da je zaupanje avtoritarnim voditeljem ali vsiljevanje našeganačina življenja napačno. Tem ljudem moramo pustiti, da sami na svoj način in pod svojimipogoji zgradijo svojo demokracijo.

Drugič, razumeti moramo, da smo mi in te države zaradi nacionalnega drobljenja našepolitike pomoči za razvoj, ki včasih omogoča spodbujanje nacionalnih geopolitičnihnačrtov, prikrajšani na področju prednosti varnosti prek razvoja.

Tretjič, naše pomanjkanje vizije in politične volje pri reševanju izzivov regionalne varnosti,zlasti izraelsko-palestinsko vprašanje, nas pelje še v hujšo krizo.

V zvezi z Libijo si moramo, med drugimi državami, zapomniti, da niso vsi, ki se borijoproti diktatorju, demokrati in da spremembe same po sebi niso vedno na bolje.

Zato lahko govorimo o dialogu, udeležbi, humanitarni pomoči, a priznanje je morda šeprezgodnje in zatekanje k vojaškim sredstvom bi bilo treba izključiti oziroma bi ga moraliodobriti vsaj Združeni narodi in v njem bi morala sodelovati Arabska liga. Drugače bilahko bili zavedeni v tveganje in rezultate tega tveganja bi težko obvladovali.

Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, tokrat morabiti Evropa prisotna na zasedanju. Petkovo vrhovno srečanje bo moralo odločno in odkritopriznati zakonitost nacionalnega sveta, katerega zahteve so preproste. Prvič, izrednehumanitarne razmere. V Libiji poteka državljanska vojna. Okrepiti moramo svojaprizadevanja, da tja pošljemo desetkrat več hrane, zdravil in zdravnikov, in ponuditimoramo svojo podporo več tisoč beguncem, ki preplavljajo Tunizijo in Egipt. Vendar pase Evropa ne sme zadovoljiti le s humanitarnim odzivom. Evropski svet mora sprejeti svojeodgovornosti in nadaljevati s projektom za vzpostavitev območja prepovedi letenja kotdel odločitve, ki je bila sprejeta v ZN in vključuje Arabsko ligo in Afriško unijo, da biletalskim silam polkovnika Gadafija preprečili pomor njegovih ljudi.

Nazadnje pa bi rada nekaj povedala voditeljem, ki igrajo na vse te strahove: migranti, kibežijo iz Libije, si želijo le eno in to je vrnitev v njihovo državo. Glede tistih, ki danes tvegajosvoja življenja za svobodo in demokracijo, oni želijo živeti in delati v svobodni državi, nakatero so lahko ponosni in tako si bo morala Evropska unija, ko bo prišel čas za obnovo,odločno in pogumno prizadevati za njihov gospodarski razvoj.


Derk Jan Eppink (ECR). – Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je bil gospod Gadafimorilec, in strinjam se z gospodom Schulzem. Sprašujem se le, zakaj so ga naši voditeljiEU v preteklih letih poskušali očarati.

Tu imam sliko gospoda Van Rompuya, ki je nedavno prispel na položaj in že je v napačnidružbi; in tu imamo gospoda Verhofstadta, ki diktatorja sprejema z vojaško častjo, kar muje vsekakor všeč. Tu, gospod Cohn-Bendit, imamo gospoda Berlusconija. Vemo, da segospod Berlusconi rad poljublja, a poljublja se s popolnoma napačno osebo. Gospa Ashton,tu imam tudi Tonija Blaira, vašega nekdanjega šefa, ki poljublja diktatorja.

Moja poanta je: strinjam se, da se morate srečevati z ljudmi, ki so bolj nizkotni od vas, a nivam jih treba poljubljati. Ni vam jih treba objemati. Ni vam jih treba očarati.

Hranili ste pošast, proti kateri se zdaj ljudje borijo in zato jih pobijajo. Zato vsem tistimvoditeljem EU, ki so poljubili in objeli Gadafija, pravim: lahko vas je sram!

Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, on je bil pravi človekv pravem času. Gospod Cohn-Bendit je rekel: gospod Gadafi je zločinec in sklepal jedogovore z gospodom Berlusconijem.

Jaz pravim, da je gospod Gadafi zločinec, da je sklepal sporazume z Evropsko komisijo, kijo je vodil gospod Prodi, z italijansko vlado gospoda D'Aleme, z laburistično vlado gospodaBlaira in s še sto drugimi vladami. Gospod Gadafi je zločinec, ki je več kot 20 let vodildržavo, ki ima še vedno strateški in ključni pomen za interese polovice sveta. Dovoljpametni moramo biti in to priznati, kako bomo sicer sodelovali pri Marshallovem načrtu,ki ga je omenil gospod Schultz?

Marshallov načrt je res obstajal, Američani so nam dali denar, a ko so to storili, so zahtevali,da evropske vlade izženejo komuniste iz politik v svojih državah; pogoje so nam narekovalioni. Kakšni so pogoji, ki jih nameravamo narekovati državam na južnih obalah Sredozemlja,da bi se zavezali Marshallovemu načrtu? Ali nameravamo diktatorje zadnjih let zamenjatiz drugimi diktatorji, da bi pomagali svojim interesom, ali je cilj našega Marshalloveganačrta spodbujanje razvoja močnih, zdravih institucij, ki posnemajo duha, ki se dobro drživ civilni družbi in ki smo ga zadnje dni videli oživeti v teh državah?

To je pravo vprašanje, ki si ga moramo postaviti in predlogi, ki jih moramo podati Svetu,vključno z območjem prepovedi letenja in patruljami na libijski obali, kar je dolžnostevropskih ladij v zalivu Sirte in ne ameriških. To mora biti zdaj ustrezen odziv za Evropo.

Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospod predsednik, baronica Ashton,menim, da je iz te razprave jasno, da se celoten Evropski parlament zaveda, da ta krizapreoblikovanja v severni Afriki ni več test evropske zunanje politike, ampak je zdaj testsame uresničljivosti zunanje politike Evrope. Zato je popolnoma nujno, da se lahkoEvropska unija obrne na mednarodno skupnost z enim samim in prepoznavnimsporočilom.

Tu bi rad izkoristil svojo minuto in dodal svoj glas tistim, ki so izpostavili pomembnosthumanitarne razsežnosti v tej krizi preoblikovanja. To bo Evropi omogočilo, da ukrepa znamenom lajšanja učinkov zlasti na humanitarni fronti v smislu razseljenih ljudi inmorebitnih prosilcev za azil ter beguncev, ki bežijo iz območja spopadov na najbližjomejo, to je meja z Evropsko unijo.

Zato bi rad poudaril nujno potrebo, da Evropska unija konča svoj še nerešen sveženj oazilu; da pregleda direktivo 2001/55/ES o ukrepih za zaščito razseljenih oseb v izrednih


humanitarnih razmerah in za obvladovanje nepredvidenega množičnega prihoda migrantov;da lahko da prednost Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjihmejah držav članic Evropske unije in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, orodjema,ki jih imamo na razpolago; in zlasti, da klavzulo o človekovih pravicah v zunanji politikinapolni s pravim pomenom, zaradi česar ne bo več le dolgovezna klavzula, ampak pogojza sam obstoj zunanje politike Evropske unije.

Kristiina Ojuland (ALDE). – Gospod predsednik, včeraj so se mnogi poslanci našegaparlamenta sestali s predstavniki libijskega prehodnega sveta, katerega sporočilo je bilopopolnoma jasno: potrebujejo mednarodno podporo in pomoč in to potrebujejo zelohitro.

Zato je prva stvar, ki jo moramo storiti, kakor so že povedali mnogi kolegi, da začnemovzpostavljati odnose s prehodnim svetom zaradi uzakonitve njihovih dejavnosti. Priznatijih moramo.

Drugič, vsi vemo in to so povedali mnogi kolegi, da Gadafijeve letalske sile v Libiji še vednovsako minuto ubijajo ljudi in zato moramo biti kot Evropska unija pripravljeni in hitroukrepati skupaj z Združenimi narodi in Arabsko ligo za vzpostavitev območja prepovediletenja.

Moja zadnja točka je povezana s humanitarnimi vprašanji. Ti ljudje potrebujejo preprosteosnovne stvari, kot so hrana, voda in medicinska oskrba in potrebujejo tudi tehničnopomoč. Celo vojska na strani opozicije potrebuje tehnično pomoč, da se bodo lahko prekspleta povezali med seboj.

Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Gospod predsednik, na srečo ni res, da so vsi evropskiin svetovni politiki poljubljali Gadafija, kot pravi gospod Eppink. Že pred 25 leti RonaldReagan ni imel nobenega dvoma o Gadafiju. Potrebovali smo 25 let, da smo danes prišlido enakega zaključka. Ti poljubi seveda niso bili popolnoma neutemeljeni. Opravičevalajih je beseda „stabilnost“. Danes moramo namesto besede „stabilnost“ napisati besedo„demokracija“. To je priložnost, ki jo moramo sprejeti, in sprejeti jo moramo zdaj. Čeznekaj dni bo potekalo vrhovno srečanje. Pričakujemo, da bo prineslo rezultate. Ne smemosi privoščiti, da bi zapravili še 25 let. Naš problem ni, da ne razumemo teh časov. Tu pogostogovorimo prave stvari. Naš problem je, da počasi ukrepamo. Naš problem je, da tisto, karpočnemo, ni učinkovito. Morda je to naša najpomembnejša priložnost v zvezi z vseminašimi sosedi, vključno z Lukašenkom. Pomembno je, da se uspemo pravočasno odzvati,če ne bomo čez 25 let ponovno gledali slike s poljubi. Hvala.

Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsi želimoprebivalcem severne Afrike pomagati, da bi dosegli njihove upravičene cilje. Ljudje na temobmočju bodo izbrali svojo pot naprej, a mi moramo biti, če nas bodo prosili za pomoč,pripravljeni s takojšnjo humanitarno pomočjo. Zato je dobro, da je ECHO, direktoratEvropske komisije za humanitarno pomoč, že na terenu v Tuniziji in Egiptu.

Vendar pa zdaj doživljamo pravi test izjemnih situacij v zvezi z zmogljivostmi in znanjemEU in njenih držav članic, glede na to, da moramo vse storiti na enkrat: prepeljati od tamnaše državljane, oskrbeti osnovne potrebe beguncev iz sosednjih držav in jih prepeljatidomov, poskrbeti za begunce, ki prihajajo v EU po morju, in se boriti proti nezakonitemuuveljavljanju oblasti diktatorja.

Kakšni so konkretni koraki, potrebni za delegitimizacijo Gadafija?


Najprej moramo skupaj spraviti naše veleposlanike iz Tripolija.

Drugi korak je, da moramo priznati nacionalni prehodni svet kot zakoniti organ, s katerimposlujemo v Libiji in z njim doseči dogovor glede zagotavljanja humanitarne pomoči.

Tretji korak je, da bi morale naše države članice v Varnostnem svetu predložiti skupnipredlog za vzpostavitev prepovedi letenja, o katerem lahko kmalu glasujemo.

Četrti korak je, da bi morali, če Varnostni svet ovira veto, podpreti razvoj regionalnegamednarodnega prava. Z drugimi besedami, če se Afriška unija, Arabska liga in EU vsestrinjajo, bi morali z ustreznimi sredstvi znotraj regije najti skupno pot za izvajanje območjaprepovedi letenja.

Seveda moramo srednjeročno razpravljati o tem, kako lahko ustvarimo priložnosti zarazvoj v teh državah, na primer prek območja proste trgovine, da bodo ljudje lahko našliprihodnost v svojih domovinah.

Sylvie Guillaume (S&D). – (FR) Gospod predsednik, rada bi podprla resolucijo orazmerah v Libiji, ki jo je predložil naš parlament. Evropskim institucijam res daje gradivoza razmislek. V njej je jasno in odločno pojasnjen način, kako lahko pomagamo premagatitežave v času, ko se razmere v Libiji z vsakim dnem slabšajo.

Sama bi rada poudarila dve vprašanji: prvič, kratkoročno je naša prednostna naloga dejanskozaščititi civiliste, ne glede na to, ali so razseljene osebe, ki bežijo pred bojem, ali pa so toLibijci, ujeti v ognju napadov polkovnika Gadafija na njegove ljudi. Vsa sredstva je trebavložiti v izredno humanitarno pomoč, nenazadnje za pomoč sosednjim državam, ki jihnajbolj prizadeva potreba po zagotavljanju zatočišča za ljudi: Tuniziji, Egiptu in Nigeriji.

Drugič, imamo srednje- in dolgoročno odgovornost: zagrabiti zgodovinsko priložnost, kismo jo dobili, v prid teh uporov, da podpremo proces demokratičnega prehoda in dapogledamo dlje v prihodnost z namenom preoblikovanja skupnih evropskih politik zaazil in priseljevanje na podlagi resnično uravnoteženega partnerstva, ki zada zadnji udarecizkoriščanju držav na območju Sredozemlja kot evropskih policistov.

Edward McMillan-Scott (ALDE). – Gospod predsednik, od kar sem bil imenovan zapodpredsednika za demokracijo in človekove pravice, poskušam svoj glas uporabljati, dagovorim v imenu tistih, ki tega ne morejo. Tako imamo danes tu v tej sejni dvorani gosteiz libijskega nacionalnega prehodnega sveta, ki so se včeraj zvečer sestali s podpredsednicoin visoko predstavnico, a ne morejo sodelovati v tej razpravi. Po mojem mnenju in mislim,da je to mnenje mnogih v tej sejni dvorani, mora Evropska unija priznati libijski nacionalniprehodni svet pred koncem tedna, ne glede na to, kaj še lahko stori, in videl sem nekaterezamisli, ki jih bo predložila gospa Ashton.

Poraz Gadafija ni nujen le za Libijo: nujen je za milijone Arabcev drugod po arabskemsvetu, ki se borijo za svobodo. Če uradno priznamo prehodni svet, bo to omogočilo, dabo ta prehodni svet sprejel humanitarne in druge potrebe, pa tudi strateške potrebe. EUmora odločno podpreti demokracijo, ne glede na to, kje začne ta cveteti.

Tokia Saïfi (PPE). – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, v teh dramatičnih urah,ko gre za prihodnost Libije, je humanitarna pomoč pomembna, a to ni dovolj. Evropskaunija mora sprejeti jasno stališče glede območja prepovedi letenja, da bi ustavila divjezatiranje ljudi. Razumemo oklevanje in tveganja, a to vprašanje presega Libijo. Vpliva napolitično prihodnost celotne regije in na politično prihodnost Evrope.


Evropska unija mora tudi nujno priznati nacionalni svet kot zakonit organ oblasti v Libiji.Imamo priložnost, da vsem narodom, ki se borijo za svobodo, pošljemo močno sporočilo:„Evropa vas podpira, ker je vaš boj tudi naš boj“.

Sosedsko politiko je treba prav tako preusmeriti k pomoči pri demokratičnem prehodu,podpori gospodarstva in krepitvi odnosov z drugimi državami in organizacijami v tej regiji.

Na koncu pa moramo tem državam nujno pomagati pri obvladovanju njihovih migracijskihtokov. Prizori ljudi, ki bežijo, so dokaz, da je to ravno toliko vprašanje, ki zadeva samo jug,kot vprašanje, ki zadeva sever in jug.

Gospe in gospodje, baronica Ashton, prišel je čas za odločitev: ali bo Evropa poslala jasnosporočilo podpore in mobilizacijo, da bi pomagala tem ljudem, ali pa bo zgradila zid, dase spremeni v navidezno in sebično trdnjavo.

Pier Antonio Panzeri (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, duh terazprave mi omogoča, baronica Ashton, da vas spomnim, da je parlamentarna skupščinaUnije za Sredozemlje prejšnji teden sklenila srečanje v Rimu. Določila je več poti, h katerimbi bilo dobro, da bi se vrnila Komisija, zlasti v smislu njenih predlogov o tem, kako podpretiproces demokratičnega prehoda, ki poteka.

Zato vas pozivam in pozivam Komisijo, da napeto spremljate razvoj dogodkov v Tuniziji.

Ta država je v objektivnem smislu gonilna sila demokracije in določa merila za celotnoregijo.

Glede Libije se moramo popolnoma zavedati, da bo, glede na to, da je bila ta država zodlokom določena kot del mednarodne skupnosti, imela resnost odnosov z gospodomGadafijem posledice, zlasti glede na to, da režim kaže večji odpor, kot sta ga kazala režimagospoda Bena Alija in gospoda Mubaraka.

To pomeni, da moramo takoj verodostojno, iskreno in dosledno ukrepati na štirihfrontah – in politična obdobja so odločilna. Najti moramo ustrezen evropski finančni načrt.Razumem evokativne strune, ki so jih ubrali mnogi, a namesto Marshallovega načrtapotrebujemo načrt gospe Ashton. Prav tako potrebujemo evropsko politiko za priseljevanjein azil, odvračalno politiko, vključno z zaprtjem zračnega prostora in s polno podporonasprotnikom režima gospoda Gadafija.

Baronica Ashton, vi in vaše zunanjepolitične vezi s Svetom morate poskrbeti, da bodo tezadeve v prihodnjih dneh upoštevane, pa tudi, da se izognemo temu, da bi evropskozunanjo politiko ponovno nepripravljeno presenetili dogodki, ki spreminjajo Sredozemlje.

Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospod predsednik, pred nekaj dnevi je Gadafijevrežim poslal pismo Varnostnemu svetu Združenih narodov, v katerem je izrazil svojepresenečenje nad sankcijami, ki so bile sprejete 26. februarja, in izjavil, da – z Gadafijevimibesedami – so se zatekli se k „zmerni“ sili proti nekaterim „prevratniškim dejanjem“. To jejasen znak diktatorja, ki ve, da je izgubil, in ki ni več sposoben prepoznati resnosti svojihdejanj. Zaradi tega je okrutnost, ki se je v zadnjih treh tednih dogajala v Libiji, izrednocinično prikazana kot manj resna.

Na drugi strani pa nam odziv Gadafijevega režima jasno kaže, da vsekakor ni ravnodušenzaradi sankcij, ki so bile do zdaj sprejete. Zato menim, da moramo uporabljati najstrožjemožne sankcije, seveda v okviru pristojnosti ZN. Vendar pa menim, da moramo iti še dljeod območij prepovedi letenja in zagotoviti podporo tistim, ki morajo premagati Gadafija,


ter hkrati pokazati solidarnost našim južnim državam članicam, ki bodo prejele valbeguncev. To se bo očitno zgodilo.

Simon Busuttil (PPE). – (MT) Gospod predsednik, dogodki, ki se odvijajo v arabskemsvetu in v vseh državah arabskega sveta, pomenijo uresničenje prelepih sanj. Vendar pamoramo, da bi preprečili, da te sanje postanejo nočna mora, odigrati svojo vlogo inzagotoviti, da se bodo tu narodi znebili svojih diktatorjev in odpravili tudi diktature. Zaraditega morajo prestati prehodno fazo in zato je potrebna občutna pomoč z naše strani.

Res je, da smo vsi spletli odnose s temi državami in njihovim režimom. Vendar pa smo,ko smo bili priča nezaslišanemu nasilju, ki se izvaja, enoglasno spregovorili proti nasiljuin proti režimu, ki ga povzroča. V naslednjem koraku je treba zatreti to nasilje, ne le zuporabo besed, ampak z našimi ukrepi. Vsak dan, ki mine in prinese s seboj nasilje, je šeen dan, ko dopuščamo umore in prelivanje krvi.

Okrepiti moramo humanitarno prisotnost Evropske unije. To že počnemo in Cathy Ashtonopravlja dobro delo, a povečati moramo svojo humanitarno pomoč, tako za Libijce kotza tiste, ki bežijo pred tem režimom proti Tuniziji in Egiptu. Poleg tega moramo bitipripravljeni, če bo ta naval beguncev prispel do Evrope. Vse je lepo in prav glede zahteve,da bi morali odpreti svoja vrata libijskim beguncem, a videli bomo, ali bomo vsi nosili toodgovornost, če pride do teh razmer.

Ernst Strasser (PPE). – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, vedno znova stemorali prenašati kritične pripombe od tu. Današnjo razpravo bi rad izkoristil kot priložnost,da jasno izjavim, da ste med to krizo ves čas Evropska unija ter zlasti vi osebno in vašeosebje ukrepali hitro, dobro in učinkovito. Tudi to je Evropo pripeljalo korak bližje vlogi,ki si jo predstavljamo skupaj kot soustanovitelji globalnega sveta.

Prav in pomembno je pripomniti, da so razmere v vsaki državi drugačne, zlasti v Libiji. Vprimeru Libije je Evropska unija pravočasno zavzela politično držo proti genocidu in zacivilno družbo. Skupaj z Natom, Združenimi narodi in drugimi smo po pravici stopnjevalipritisk na Gadafijev režim. Jasno je, da tudi vojaških ukrepov ne smemo izključiti, če sozagotovljeni v okviru konvencij mednarodnega prava. Poleg tega je treba zagotovitihumanitarno pomoč – kar pomeni hrano, medicinsko oskrbo, streho nad glavami ljudi – zatiste, ki so bili prisiljeni zbežati iz vojnega območja.

Vendar pa moramo premisliti tudi, kaj se bo zgodilo prvi dan v obdobju po Gadafiju. Vtem smislu bi rad še enkrat omenil skupščino Unije za Sredozemlje v Rimu, ki je predlagalanekatere pomembne pozitivne korake – prvič, osebno varnost državljanov; drugič, političnovarnost – kar vključuje tesno sodelovanje s prehodno vlado; in tretjič, gospodarsko varnost.

Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da se bo lahko gospodarsko življenjev teh državah vrnilo v normalne tire in da bodo ljudje našli delo.

Krzysztof Lisek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, mislim, da si moramote dogodke v severni Afriki in Libiji pogledati kot del nekakšnega zgodovinskega procesa.Ne tako dolgo nazaj smo bili vsi priča umorom na Balkanu – žal smo do neke mere pritem sodelovali – in razmeram, ko so ljudje v Evropi pobijali drug drugega. Danes si moramopo najboljših močeh prizadevati, da bi se izognili ponovitvi tega scenarija. Zato upam, dabomo na prihodnjem vrhovnem srečanju Evropske unije pokazali odločnost, ki je potrebnaza hitro odzivanje, in mislim, da so zadeve, kot je območje prepovedi letenja ali de factoprekinitev diplomatskih odnosov z Gadafijevim režimom in s samim Gadafijem kotzločincem, nujno potrebne.


Prav tako mislim, da si moramo pogledati, kaj se je leta 1989 zgodilo na Poljskem in vdrugih državah. Tu imamo priložnost, ker si danes mladi, ki protestirajo na ulicah Libijein drugih afriških držav, resnično želijo demokracijo. To jim moramo pomagati doseči.

Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, vaša uvodna izjava me je spodbudila, gospaAshton, zlasti, ko ste omenili, da morajo biti naši ukrepi zakoreninjeni v temeljnih vrednotahEU, ker so spontani protesti v severni Afriki pokazali, da nedemokratični vladarji ne morejozagotoviti resnične stabilnosti. Spoznati moramo, da poskusi ukrotitve surovih diktatorjev,kot je Gadafi, niso uspeli, kar je povzročilo veliko sramoto. Ljudje v Libiji se borijo za enakevrednote, kot jih imamo mi, in jasno je, da se moramo postaviti na njihovo stran.

Enak pristop, ki temelji na vrednotah, velja za naše prihodnje politike do držav, kot so Iran,Belorusija, Kuba, Kitajska in Rusija.

V roku dveh dni moramo podpreti območje prepovedi letenja, takoj priznati nacionalniprehodni svet in obravnavati socialne in gospodarske vzroke za te revolucije.

Mislim, da ne moremo brez dolgoročnega načrta, podobnega Marshallovemu načrtu.

Nadezhda Neynsky (PPE). – (BG) Gospod predsednik, lady Ashton, leta 1999 je Gadafi,da bi se izognil nemirom v opozicijskem mestu Bengazi, potreboval grešne kozle, katerimje lahko pripisal odgovornost za to, da so bili otroci zaradi slabega libijskega zdravstvaokuženi z aidsom. Našel je šest bolgarskih študentov medicine in palestinskega zdravnika,ki so služili temu namenu in so preživeli dolga in grozljiva leta v libijskih zaporih.

Vendar pa Gadafijevo manipuliranje s tem položajem ni uspelo v njegovi lastni državi, kardokazuje dejstvo, da se je revolucija zdaj dejansko začela v Bengaziju. Medicinske sestre,ki so bile žrtve Gadafijeve diktature, so postale jasen simbol evropske solidarnosti. Taevropska solidarnost se danes pričakuje od sami državljanov Libije in od mladih Libijcev.Pričakuje se od tistih, ki ne vidijo arabskega sveta, ki se srečuje z dilemo „ali diktatura aliislamizem“, in ki vsak dan dokazujejo, tudi s svojo krvjo, da je tudi tam mesto zademokracijo na tem svetu.

Zato moramo Evropejci danes, ko razpravljamo o prihodnosti Libije, nepristranskoocenjevati, odločno ukrepati in najpomembneje, sprejemati enotne odločitve. Podpretimoramo načela, svobodo in demokracijo na tem svetu.

Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE). – (ES) Gospod predsednik, imamo večtisoč beguncev in več tisoč razseljenih ljudi. Rešitev za te izredne razmere je evakuacija.Potreben je prevoz. Kakor je povedal gospod Guterres, ti ljudje ne želijo priti v Evropskounijo; radi bi šli nazaj domov.

Imamo 2 milijona priseljencev, 1 milijon Egipčanov in 80 tisoč prebivalcev Bangladeša.Osredotočiti se moramo na najšibkejše med šibkimi: Eritrejce, Somalce, podsaharskeAfričane, ki so jih zamenjali za plačance, in Palestince. Visoki komisariat Združenih narodovza begunce (UNHCR) pravi, da potrebuje v treh mesecih 160 milijonov USD za vodo,zdravila, hrano in prevoz.

V petek pričakujemo odmeven odziv Unije. Gadafi ne sme pobegniti mednarodnemukazenskemu pravosodju: množični napadi na njegove ljudi predstavljajo zločine protičloveštvu. Tožilec Luis Moreno-Ocampo že ukrepa.

Gospod predsednik, Evropski parlament mora biti vključen. Tudi mi smo demokratičniinstrument za izvajanje pritiska in obveščanje svobodnega sveta. Potrebujemo mandat te


sejne dvorane za delegacijo Parlamenta v begunskih taboriščih UNHCR, Rdečega križa inRdečega polmeseca.

Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vedno večji invse bolj razširjeni upori, ki smo jim zdaj priča v Sredozemlju, vsekakor kažejo na močnoželjo po demokratični udeležbi, zlasti mladih ljudi, ki jih Facebook in Twitter potiskatanaprej v smeri drugačnega sveta, dovzetnejšega za njihove želje.

Vseeno pa regije z razgledom na Sredozemlje predstavljajo zelo drugačne svetove in morajozdaj bolj kot kdaj koli trpeti zaradi krvavega nasilja diktatorjev, s katerimi so imeli skorajvsi svetovni voditelji na neki točki odnose.

Imam nekaj vprašanj, ki bi jih rad postavil: izredne humanitarne razmere, zaščitadostojanstva beguncev in obenem spominjanje, da bi se lahko ta kriza hitro spremenila vizredne razmere na področju javnega zdravja; prekomerno zbiranje razseljenih oseb brezustrezne zdravstvene oskrbe; prekinitev nasilja; predpostavka, da se bo območje prepovediletenja obneslo; nova in drugačna solidarnost – gospod predsednik in baronica Ashton – zasredozemsko politiko, ki resnično ščiti znatno skupino ljudi, ki trdno stoji na Sredozemlju;spremembe Frontexa in, zakaj ne, spomnimo Svet (ki ga danes ni tu), da obstajata dvedirektivi za zaščito sezonskih delavcev in premeščanja državljanov tretjih držav znotrajkorporacij, ki bi prav tako lahko zagotovili odziv – vključno s pogoji za zaposlitev – na teizjemne zahteve, s katerimi se moramo resnično učinkoviteje spopasti.

Predsednik. – Začenja se postopek „catch-the-eye“. Rad bi vas takoj opozoril, da imam19 prošenj za besedo, a ne bom mogel vsem ugoditi; sprejel bom lahko le pet ali šestprošenj. Ne želim užaliti drugih poslancev, vendar se je razprava močno zavlekla in imelismo zelo dolgo uvodno poročilo baronice Ashton in ne smemo vplivati na naslednjorazpravo. Zato mi oprostite, prosim. Besedi bom dal tistim, ki so se najprej prijavili, pričemer bom očitno dal vsem skupinam pošteno zastopanost.

Arnaud Danjean (PPE). – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, poudarili ste – intega se vsi zavedamo – nujno potrebo po ukrepanju v odziv na libijsko krizo. Upravičenoste opozorili na to, kar je storila Evropska unija, in opravila je precej dobro delo vhumanitarnem smislu in v smislu evakuacije evropskih državljanov.

Res mislim, da bi Evropska unija pridobila, če bi javnost seznanila s temi ukrepi in poskrbelaza njihovo večjo prepoznavnost, ker imajo ljudje prepogosto vtis, da države članice sameizvajajo te operacije, medtem ko ste vi opozorili, da so tu delovali evropski mehanizmi.

Zdaj pa glede politične in vojaške ravni, opomin na potrebo po območju prepovedi letenjaje vsekakor potreben, če ne le v političnem smislu, pa tudi v vojaškem. Vendar pa bo trebastoriti več kot le to – ne pozabimo –, ker območja prepovedi letenja niso preprečilagrozodejstev na območju Bosne in Kosova niti takrat, ko so se v primeru preletov zelodosledno uporabljala.

Medtem ko pričakujemo odločitve Varnostnega sveta ZN, imamo evropske instrumenteskupne varnostne in obrambne politike. Lahko jih izvajamo za namene pomorskeganadzora, spremljanja embarga in dostave humanitarne pomoči. Evropa mora v zvezi s temposkrbeti, da bo slišana, in vi imate instrumente za ukrepanje.

Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, strinjam se z vsemi v tej razpravi, kipozivajo Evropsko unijo, naj se angažira, naj ukrepa in izvaja odgovornost, da ščiti.


Pozdravljam tudi to, da je visoka predstavnica Ashton v Libijo poslala misijo z manjšimizapleti kot na primer ena od naših držav članic.

A vsi tisti, ki nepopustljivo govorite v tej razpravi, ali ste govorili nepopustljivo v 42 letihokrutne vojaške diktature? Ali ste protestirali, ko je bilo pred več kot desetletjemhladnokrvno umorjenih 1 200 zapornikov? Ali proti Gadafijevim zgodovinskim litanijammučenja, prisilnih izginotij in zunajsodnih usmrtitev?

Ali ste se pritoževali, ko je Evropska komisija začela pogajanja za okvirni sporazum z Libijoin ki bi bil srečno zaključen letos? Nepopustljive sankcije proti diktatorjem v odhodu vkrizi so videti dobre za evropsko javnost, a strogi standardi pred krizo so videti še bolje zaljudi, za katere pravimo, da jim poskušamo pomagati.

Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot so nekateripovedali, baronica Ashton, pokazali ste velik pogum, ko ste v tem primeru prijeli bika zaroge, a mislim, da je treba narediti številne osnovne korake.

Medtem ste govorili o tem, da je treba krivce pripeljati pred sodišče. Kličimo jih po pravemimenu: gospoda Gadafija moramo spraviti pred sodišče. Govorili ste tudi o nasilju. Namestotega mislim, da je prav povedati, da ta ozemlja znova prevzema genocid.

Ne smemo še naprej tiščati glav v pesek. Mislim, da moramo najprej priznati libijskinacionalni svet, prehodni svet. Imeti moramo sogovornika; ne smemo še naprej govoritile o močno zmanjšani humanitarni pomoči.

Nedvomno se moramo vsi zavzeti za območje prepovedi letenja. Ne smemo še naprejsprejemati vetov Kitajske in Rusije, držav, katerima vladata diktatorja. Kitajska cenzurirainternet, Rusija pa ubija novinarje, kot je Ana Politkovska. Mislim, da je zdaj prva stvar, kijo je treba narediti, ta, da naredimo vtis in priznamo libijski nacionalni svet.

Franziska Katharina Brantner (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, rada bi nakratko ponovno obravnavala vprašanje politike južnega sosedstva

in predloge, ki sta jih včeraj podali Komisija in gospa Ashton. Mislim, da nam primanjkujezavedanja v zvezi s tem, kaj se dogaja, na primer glede naših odnosov s Savdsko Arabijoin glede pogajanj s Sirijo. Kako jih boste spremenili? Kako bodo spremenjeni? Ali bostenadaljevali z obstoječim stanjem v zvezi s temi pogajanji s Sirijo in kaj boste naredili sSavdsko Arabijo? Kako bomo komunicirali s tema državama?

V vašem predlogu – ki mislim, da je na splošno dober – vidim kot pomanjkljivost postopek,kako določamo merila za nadgradnjo odnosov. Kako boste izvedli „plačali bomo več“: napodlagi katerih meril in kdo bo to potrdil? Mislim, da potrebujemo postopek, kot jepostopek širitve, kjer Komisija določi merila in jih Komisija potrdi.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, solidarni smo z arabskimi narodiv njihovem boju za svobodo, demokracijo in socialni napredek v Tuniziji, Egiptu in Libiji,pri čemer upoštevamo posebne razmere vsake od teh držav. Vendar pa ne smemo pozabitina podporo, ki so jo vlade in voditelji EU dali diktatorjem s prodajo orožja, ki ga zdajuporabljajo za pobijanje svojih ljudi.

Enako ne smemo sprejeti nobenega tujega vojaškega posredovanja ali vmešavanja v bojnarodov teh držav. Vemo, kako se začne zunanje vmešavanje, a nikoli ne vemo, kako sebo končalo, kot se je na primer izkazalo v Iraku, Afganistanu in toliko drugih krajih.Politične, gospodarske in socialne izbire narodov teh držav v neposredni prihodnosti je


treba spoštovati in dobiti morajo vso humanitarno pomoč, za katero zaprosijo, breztemeljnih pogojev ali vmešavanja.

Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda moramopriznati resne napake zahoda. V Italiji smo naredili napako, ko smo gospoda Gadafija imeliza „našega pasjega sina“, kakor bi rekel predsednik Roosevelt, medtem ko je bil preprostoeden od mnogih ... sinov, ki vladajo ljudem in zdaj celo streljajo nanje ali pa prisilijo druge,da streljajo nanje.

Kako za vraga ni nihče v Parlamentu omenil odgovornosti afriških voditeljev držav ali vlad,ki so ga do včeraj zjutraj šteli za brata, ga razvajali, ga pošiljali v Združene narode kotpredstavniškega vodjo za obrambo človekovih pravic, ga celo privedli do tega, da se jeproglasil za kralja kraljev med afriškimi državami, ali govorim o napačni osebi?

Zdaj Evropa dela še eno napako: pretvarja se, da zanemarja očitno nevarnost, ko velikapoplava Somalcev, Eritrejcev in drugih beži preko libijskih meja. S tem se moramo resničnoenergično spopasti. Namesto, da pošiljamo orožje, bi morali uporabiti Marshallov načrt,ki vključuje mrežo malih in srednje velikih podjetij za pomoč tem ljudem.

***

Predsednik. – Preden dam besedo baronici Ashton za njen odgovor, bi vam rad povedal,da sta dva predstavnika libijskega nacionalnega prehodnega sveta tu na galeriji zaobiskovalce, in sicer sta to dr. El-Welfali in dr. Al-Eisawi, ki ju pozdravljamo.

Moč aplavza je značilna za podporo in solidarnost s strani Parlamenta in za veliko podporo,ki je bila v razpravi prikazana za svobodo in demokracijo v Libiji. Hvala in vso srečo.Podpiramo vas.

***

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, najlepša hvala za topomembno in po mojem mnenju zelo važno razpravo v tem parlamentu.

Skupna tema je seveda želja, da bi bili priča spremembam v Libiji, ki v ospredje energijeEvropske unije in mednarodne skupnosti postavlja želje ljudi.

Mislim, da je to prvi rekel gospod Schulz, a bilo je večkrat ponovljeno: ohraniti moramotrezno glavo v zvezi s tem, kar počnemo, in biti moramo zelo odločni v zvezi s tem, karbi morali storiti. V prvi vrsti moramo poskrbeti, da bo šla humanitarna pomoč v državoin da bo prišla na prave kraje. V stiku smo z Médecins sans frontières in z ICRC po vsej državi,od Bengazija do Tripolija. A iz svojih pogovorov vem, da obstajajo področja, kjer je izrednotežko dobiti pomoč in zdravila v državo zaradi bojev, ki potekajo, in zaradi tega, ker ljudjene morejo prispeti do tam.

S tem se ukvarja gospa Georgieva v vlogi komisarke za humanitarno pomoč, gospa Amospa iz ZN pa prav tako usklajuje prizadevanja. Dobra novica je, da na nekaterih krajihdobivamo sporočila, da dobro shajajo in da podpora prihaja v državo, ampak seveda jetreba storiti še veliko.

Prav tako sem poslušala, kar so spoštovani poslanci povedali o temi beguncev. Z državamičlanicami smo si močno prizadevali, da bi poskušali podpreti odhod ljudi domov. Za velikobeguncev, ki so prispeli na tunizijsko mejo, je bil njihov dom Egipt in nekatere države


članice so tesneje sodelovale s Tunizijci za zagotovitev prevoza po morju ali z letalom, dabi spravile ljudi nazaj domov, pa tudi, da bi poskrbele za tiste, ki se bodo vrnili v Afriko.

A storiti je treba še mnogo več. Verjamem, da lahko ljudje, če nam uspe poskrbeti za večjostabilnost države, ostanejo doma – tam, kjer hočejo biti. Tako je eden od izzivov za EU – inglede tega sem zelo odprta –, da z zagotavljanjem stabilnosti v našem južnem sosedstvuomogočimo ljudem, da ostanejo tam, kjer želijo ostati, z gospodarsko blaginjo indemokracijo, namesto da čutijo, da morajo bežati zaradi nasilja, pomanjkanja priložnostiali drugih vprašanj.

Potem je tu še celo vprašanje območja prepovedi letenja in vloge vojaških možnosti. Navedlasem delo v zvezi s tem, kar smo opisali kot premišljeno načrtovanje, ki poteka s Političnimin varnostnim odborom (COPS) in ki se je nadaljevalo včeraj zvečer. Te razprave omenjamov svojih razpravah z Združenimi narodi, za katere sem tudi navedla, da potekajo, in Natom,kjer se bom jutri udeležila sestanka. Seveda potekajo skupaj z našimi partnerji. Arabskaliga bo o območju prepovedi letenja razpravljala v soboto.

A zelo dobro se zavedam tudi tega, kar je generalni sekretar Arabske lige rekel mojidelegaciji, ki ga je obiskala včeraj: določiti moramo, kaj potrebujemo, ker območje prepovedirazlični ljudje opredeljujejo različno. Zagotavljanje, da se vse, kar se stori, stori ustrezno,je nekaj, kar mislim, da bi ta parlament zelo rad videl. Prepričani moramo biti, da bodo vsemožnosti, ki bodo izbrane, izbrane tako, da bomo v celoti vedeli, kaj počnemo, in da nasbodo pri tem podpirali ljudje, na katere bo to vplivalo. V tem okviru ponovno navajampotrebo po nadaljevanju naših razprav in dialogov z Afriško unijo in z Arabsko ligo.

Lahko bi imeli veliko razpravo – in morda bi jo morali imeti – o temi, o kateri sem začelapisati v tisku, in sicer je to izolacionizem nasproti sodelovanju. To je pravi izziv ingospodom, ki so kazali slike, bi seveda rekla, da bi, če bi bili vi predsednik Evropskega svetain če bi šli kot predsednik na afriško vrhovno srečanje, ki poteka v Libiji, ugotovili, da imatesliko predsednika z Gadafijem. Seveda. Imamo slike mnogih ljudi. V isti skupini je bilaprikazana slika našega cenjenega voditelja skupine ALDE. Obstajajo slike, ki jih lahkofotografirate ob mnogih priložnostih, kjer se moramo tisti, ki smo na odgovornih položajih,ukvarjati z ljudmi, s katerimi se verjetno ne bi želeli.

Zato menim, da ni pošteno kazati slike Hermana Van Rompuya, ki opravlja svoje dolžnostikot predsednik Evropskega sveta v imenu vseh nas v državi gostiteljici z osebo, ki je gostiladogodek. Če bi raje videli, da bi Afriška unija vrhovno srečanje izvedla nekje drugje, jedrugo vprašanje; če bi jim res morda podali nekatere pripombe ob mnogih priložnostih,da bi morda morali to storiti. A na koncu se večinoma sestajamo v Afriški uniji tam, kjerpredlaga Afriška unija. Morda nam to ni všeč in to je odkrita razprava. Mislim, da se moramona neki točki vključiti, ker je moje splošno načelo, da je sodelovanje boljše od izolacije.Izolacija je v nekaterih okoliščinah učinkovita, a sodelovanje je boljše.

Poleg tega, kot sem tudi jasno povedala, smo morda Gadafija pripeljali iz pozabe. Zdaj ječas, da ga v celoti in ustrezno pošljemo nazaj v pozabo. To je tudi zelo pomembno: ocenitimoramo to, s čimer se ukvarjamo in kako se s tem ukvarjamo, in pripravljeni moramo bitito pregledati, vstati in reči: to smo storili zaradi vrste razlogov, za katere menimo, da sopravilni, ne glede na to, za katero državo gre; da verjamemo, da je v teh razmerah boljšesodelovanje, a obstajajo razmere, ko to ni primerno, in razmere, ko, čeprav smo to storili, zdaj to ni primerno.


A bodimo iskreni, ne izzivajmo zdaj s fotografijami ali drugimi stvarmi, kjer so nekateristorili to in ono. Ljudje se v glavnem potrudijo po svojih močeh v zelo zahtevnih razmerahin mislim, da bi morali biti ponosni na predsednika Sveta, ker poskuša biti predstavnikdržav članic.

Prav tako bi rada povedala le nekaj o oznakah. Veliko slišimo o Marshallovem načrtu:nekdo ga je celo imenoval načrt gospe Ashton. Ne, imejmo libijski načrt ali egiptovskinačrt ali tunizijski načrt, ki je last ljudi tistih držav, s katerimi se ukvarjamo in katerimponujamo našo podporo.

Ne želim izdelati načrta, do katerega pridemo in zanj rečemo: ne boste verjeli, prinesli smovam svoj načrt za vašo državo. Ne, ne storimo tega. Bodimo dejansko ljudje, ki ponujajopodporo za zagotavljanje, da bo njihov načrt lahko storil vse, kar bi mi želeli, da bi bil zapodporo demokraciji.

V tem parlamentu so ljudje, ki imajo več let izkušenj, ki so preživeli revolucijo in spremembein imajo veliko ponuditi. Močno upam – in to sem dejala v teh državah – da bodo pozvali(če menijo, da je to koristno) tiste ljudi, ki so to doživeli in ki ne vedo le, kaj je takrat delovalo,ampak jim lahko povedo tudi, kaj ni delovalo. Morda so stvari, ki se jim je treba izogibati,ravno tako pomembne kot tiste, ki jih je treba storiti.

Strinjam se, da moramo pregledati, kaj počne EU, kakšna orodja so nam na voljo, ali imamodovolj, ali moramo ponovno premisliti o tam, kaj lahko storimo. Namreč imate prav,delujem v okviru mandata, ki sem ga dobila, in delujem lahko le v okviru tega mandata.Ta mandat mi dopušča nekatere stvari, a v glavnem od mene zahteva združevanje institucijin 27 držav v usklajena in skupna prizadevanja.

Še zadnja zadeva o medijski pozornosti in poslušanju. Mislim, da sem več poročala o tem,kot kdor koli drug na svetu. Nenehno sem bila na radijskih valovih. Prvi smo poročali oMubarakovem odstopu in ogromno sem poročala. A storila sem še mnogo več brez tiska.Še enkrat, mislim, da je to pomembno, ker moramo predvsem poslušati. Vsi obiskujemote države in imajo toliko obiskovalcev iz celega sveta in to je krasno –čeprav mislim, dajim moramo včasih dati malo prostora in časa, da lahko skupaj načrtujejo in imajo potemše bolj obveščen pogovor z nami. A prav tako moramo poslušati in če vse nas pozivam kčemur koli, je to, da si vzemimo čas in resnično prisluhnimo – to bom rekla tudi državamčlanicam –, kaj govorijo ljudje na tem območju, pojdimo na trg Tahrir, kakor sem storilajaz, in govorimo z mladimi v Egiptu, govorimo s civilno družbo v Tuniziji in ukvarjajmose z Libijci, kjer koli se lahko: razpravljajmo z njimi, kaj si želijo za prihodnost, in storimovse, kar je v našim moči, da jih podpremo.

Edward McMillan-Scott (ALDE). – Gospod predsednik, morda bi lahko baronica Ashtonpodala pripombo o naslednjem. V parlamentu smo dejansko dosegli popolno soglasje, dabi bilo priznanje začasnega nacionalnega prehodnega sveta, katerega sedež je zdaj vBengaziju, s strani Evropske unije izredno pomemben politični znak, ki bi omogočil vstophumanitarne in druge strateške pomoči v to državo. V zvezi s tem ni odgovorila. Mnogigovorniki so to izpostavili. Morda bi nam lahko le povedala, kakšna so njena stališča in alibi lahko to sporočilo v petek posredovala Svetu.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, na to nisem odgovorila; slišala sem to vprašanjein zelo dobro se ga zavedam. Odgovorila nisem zaradi dveh razlogov. Prvi je, da semdomnevala, da bo predsednik Evropskega parlamenta, ki bo govoril v Evropskem svetu,


posredoval – kar vedno stori – to, kar je Parlament povedal in kar se je dogovoril vresolucijah. Mislim, da je to primerna pot naprej, da bo ta parlament ustrezno zastopan.Drugi pa je, da bodo o tem morale odločiti države članice. Torej ni šlo za nepriznavanje;včeraj zvečer sem se res sestala z gospodom. Preprosto sem poskušala izkazati spoštovanjeParlamentu s tem, ko sem priznala vlogo predsednika.

Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, glede na to,kar je povedal gospod McMillan-Scott, ne morem razbrati, ali bo predlog, da se priznalibijski nacionalni prehodni svet med predlogi, ki jih boste vi in Komisija podali Svetu.

Sklepam, da ste zadovoljni, da bo o tem govoril Parlament, ampak ali bosta to med svojimipredlogi ali predlogi na lastno pobudo predlagala Komisija in baronica Ashton na zasedanjuSveta, ki bo 11. marca? To je naše vprašanje.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, storim lahko le tisto, kar mi dopušča moj mandat.Moja osebna mnenja tu ne štejejo. Spoštovani poslanci morajo to razumeti.

Sestala sem se s Svetom in slišala sem, kaj je povedal Parlament. Predsednik Parlamenta boporočal. Kakor pravi gospod Cohn-Bendit, to je zelo pomembno, a danes ne morem bititu in reči „zato bom priporočila“. Nadaljevati moramo s tem, kar se dogovori Parlament,ko sprejme svojo resolucijo, in videla sem, kaj predlaga. Potem poročamo predsednikuEvropskega sveta za sklepe Evropskega sveta – ki so v njegovi pristojnosti –, da se sestaneSvet za zunanje zadeve in o tem razpravlja in da Parlament prek svojega predsednika toposreduje naprej. Potem bo Evropski svet sprejel sklep.

Ne poskušam se izogibati vprašanju. Preprosto pravim, da boste morali vse te zadevespraviti v red in potem sprejeti odločitev. Nočem biti nespoštljiva do prehodnega sveta,ampak ponavljam, to moramo storiti pravilno in poskrbeti, da storimo to, v kar smoprepričani in kar nam ustreza.

Predsednik. – Besedo dajem gospodu Cohn-Benditu za zadnji govor in potem bomozaključili. Rad bi le opozoril baronico Ashton – čeprav sem prepričan, da ve – da ji kotpodpredsednici Evropske komisije podeljuje mandat tudi Parlament in tako ne le Svet.

Daniel Cohn-Bendit (Verts/ALE). – Gospod predsednik, baronici Ashton bi radpovedal – in to lahko povem v angleščini –, da je v njenem mandatu napisano tudi, damora podajati predloge državam članicam. To je v njenem mandatu, torej želimo, da resnojemlje svoj mandat. Po razpravi v Parlamentu in po resoluciji, ki jo boste prebrali, baronicaAshton, veste, da bo velika večina za to, da se to jemlje resno in da se ta predlog poda Svetu.Če ne, potem bo med vami in Evropskim parlamentom velika kriza.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, ne sprejmem te zamisli o veliki krizi. Zelo jasnosem vam povedala, gospod Cohn-Bendit, kakšen točno je moj mandat. Priznanje vlade jepriznanje, ki ga da Evropski svet. Mandat visoke predstavnice je, da predloži zamisli, ki soji predložene, da o njih predhodno razpravlja z institucijami in da v petek Evropskemusvetu predloži stališča, ki so izražena. Odločitev morajo sprejeti države članice.

Po tem bom razpravljala s predsednikom Evropskega sveta – katerega predstavnik je tu – ino tem bom razpravljala s predsednikom Komisije. Prek institucij bomo sprejeli tudi stališča,ki bodo pripravljena za petek in za Svet za zunanje zadeve, ki se bo sestal jutri. Tega se ne


izogibam, a popolnoma pravilno in primerno je, da države članice odločijo o tem, ali bodopriznale vlado. Zelo glasno slišim, kaj pravi Parlament.

Naj to ne bo kriza. Ničemur se ne izogibam. Preprosto vam pravim, da bi mi morali tostoriti pravilno in v dobro teh ljudi in Libijcev.

Predsednik. – Prejel sem šest predlogov resolucije (1) , predloženih v skladu sčlenom 110(2) poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. marca 2011.

Louis Grech (S&D), v pisni obliki . – Žal se je Evropa iz svoje preteklosti bolj malonaučila. Zapoznel odziv Unije glede Libije je dokaz, da Evropa do danes ohranja neskladenin razdrobljen pristop do južnega Sredozemlja. Če se bo Evropa držala te miselnosti, jemogoče, da bo prišlo do humanitarne krize te razsežnosti. Evropa mora ukrepati na dvehfrontah:

1) Politični in humanitarni odziv: Zagotoviti, da bodo upravičena prizadevanja Libijcevdosežena skozi doma razvito demokracijo, kjer režim stopi na stran in ljudem te regijeomogoči aktivno uresničevanje prehoda države v demokracijo;

2) Migracijski tokovi: Zdaj je možnost velikih migracijskih tokov iz te regije drugotna skrb,vendar jo je treba obravnavati. Unija je to skrb v preteklosti priznavala, a ni uspela spravitiv tek nikakršnih usklajenih in celovitih načrtov. Zato pozivam, da se ustvari načrt, podobenMarshallovemu načrtu, takšen, ki bo vključil celovito politiko priseljevanja na podlaginačel solidarnosti in porazdelitve bremen, pri čemer vse države članice priznavajo, da nebo mogla nobena država sama reševati velikih in zapletenih težav, ki jih bodo povzročiliveliki migracijski tokovi, zlasti v primeru malih držav članic.

Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Nemiri v Magrebu so že imeli svoj vpliv vEvropi – v obliki ladij, natrpanih z begunci, padanja cen delnic in cenovnih pretresov nabencinskih črpalkah, EU pa je pri tem naivno pričakovala kvečjemu le zadnje. Čeupoštevamo visoke cene surove nafte v kombinaciji z močnim evrom in povečevanjemobrestnih mer s strani Evropske centralne banke, je malo upanja, da bodo cene nafte padle.To nam ponovno kaže, kako odvisni smo od zalog surove nafte in da moramo vztrajatipri alternativnih virih.

Pozivi upornikov za območje prepovedi letenja nam predstavljajo dilemo. Od Združenihnarodov zahteva sankcioniranje tega neposrednega vmešavanja v neodvisnost države inposledično uničenje njenih protiletalskih zmogljivosti – kakor opozarjajo strokovnjaki.Države EU ne smejo le razmišljati o tem, ampak tudi o posledicah odprte državljanskevojne. Poleg tega, kakšen bi bil položaj EU, če bi Gadafi spremenil smer? Jasno je, dadiktatorja ni mogoče prestrašiti le z agresivnim poziranjem. Gadafi je pokazal, kako se jemogoče požvižgati na zahod, in preostali diktatorji to z zanimanjem spremljajo. Zdaj moraEU razkriti svojo zunanjepolitično moč in narediti jasne korake v smeri umiritve indemokratizacije Libije.

Marija Nedelcheva (PPE), v pisni obliki. – (FR) Odhod Moamerja Gadafija je danes nujnazadeva. Vseeno pa je tu še tudi vse drugo in pomembni so ljudje. Osredotočamo se na

(1) Glej zapisnik


diktatorje, a pogosto spregledamo ljudje, ki prvi trpijo posledice. Proces osvoboditveLibijcev se ne sme začeti brez pravega političnega prehoda v državi. Vendar pa demokratičniprehod ne bo nikoli uspel brez pravih vodij opozicije. Ta trenutek je ta opozicija zelo šibka.Prvi nujen korak v smeri ustvarjanja gonilne sile je to, da postane bolj razpoznavna. Nadrugi strani pa je potrebna tudi močna regionalna strategija. Glede samega vprašanjabeguncev sosednje države članice ne morejo doseči dogovora, da bi preprečile zadrževanjedotoka beguncev na mejah. Rezultat: zdravstvene razmere se slabšajo, kar krepi napetostiznotraj skupnosti. Če se ne bomo spopadli s to humanitarno krizo, tvegamo, da se bomosrečali z razmerami, ki nam bodo hitro ušle izpod nadzora.

Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. – Čestitam kolegici Ani Gomes za njeno resolucijo.Vendar pa sem razočaran zaradi pomanjkanja podpore PPE za dogovor, s katerim bi pozvaliEU, naj pripravi načrt in se opremi, da bo lahko obvladovala posledice libijske krize, zlastiglede migracijske politike in preselitve. Nimamo niti načrta A, kaj šele načrt B.

Do danes je na vse mogoče načine pomagala majhna otoška država blizu Libije: Malta.Trinajst tisoč ljudi 89 različnih narodnosti je bilo evakuiranih z malteškimi čolni innjihovimi letalskimi družbami, zaradi česar so bili oboji v veliki nevarnosti. PrebivalciMalte tega niso storili zaradi kakršne koli zakonodaje EU in vsekakor ne zaradi Frontexa.Namesto tega so ravnali iz humanitarnih razlogov in opustili vizumske zahteve. To je bilonačelo solidarnosti. Ne moremo reči, ali se srečujemo z dotokom priseljevanjasvetopisemskih razsežnosti ali ne. Vsekakor bo ta velik in zelo pomemben za Malto.Prebivalci Malte ne zahtevajo uporabe uredbe Dublin II ali Frontex. Zahtevajo solidarnostin politiko selitve, ki temelji na načelu porazdelitve bremena. To je veliko razočaranje innerazumljivo je, da se PPE izogiba tej odgovornosti.

Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki . – Dogodki v Libiji in v južnem sosedstvu EUpredstavljajo izpodbijanje preteklih politik in test prihodnjih politik. Pristop statusa quo jeprevladoval skoraj 40 let. Ta politika je dala Evropi prednosti stabilnosti in varnega dostopado energije. A zanemarila je družbe severne Afrike in arabskega sveta. To vemo, ker so sete družbe ponovno dramatično vzpele in vse presenetile. Potrebna je velika političnasprememba v smeri aktivne podpore neizkušenim civilnim družbam v arabskih državah.A to ne bi smel biti izgovor za nagle odločitve, ki bi uničile našo sosedsko politiko.

Evropska sosedska politika bi morala ostati politika. Ne bi je smeli zamenjati neusklajeniukrepi. Predlagana je bila zamisel, da bi bilo treba evropskim programom vzhodnegapartnerstva odvzeti finančna sredstva in jih prerazporediti za jug. To bi pomenilo negativenznak za družbe v našem južnem sosedstvu. Poleg tega ta prerazporeditev nima razumneosnove. Potrošnja na prebivalca na jugu in na vzhodu ni neuravnotežena. Približno enakaje. Težava ni v tem, koliko potrošimo, ampak kako.

7. Sprememba Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnostza države članice, katerih valuta je euro (razprava)

Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o spremembi Pogodbe o delovanju Evropskeunije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro, ki sta ga viimenu Odbora za ustavne zadeve pripravila gospod Brok in gospod Gualtieri (00033/2010– C7-0014/2011 – 2010/0821/NLE)) (A7-0052/2011).

Elmar Brok, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, komisarji, gospe in gospodje, euroje pomembna zgodba o uspehu. Je ena najbolj stabilnih valut na svetu in na trgih je prekosila


dolar. Vidimo lahko, da so ekonomske številke, ki prihajajo iz Združenih držav, mnogoslabše od številk za Evropo. A kljub temu smo, glede na to, da nimamo enotnih pogojev,še vedno priča temu, da imajo posamezni deli območja eura težave in se morajo na toodzvati.

Zadeva je taka, da lahko bi bil neuspeh eura izredno drag za vse nas v tem globaliziranemsistemu in rad bi pojasnil, da je moja matična država – ki se včasih prikazuje, kot da se jemorala močno žrtvovati – glavna uporabnica ali pa skupna glavna uporabnica eura. Takose tu ne žrtvujemo. Namesto tega ravnamo v skupnem interesu vseh držav – velikih inmalih, bogatih in revnih – in videti moramo biti poenoteni.

Prav tako moramo poskrbeti, da bo jasno, da moramo za svojo verodostojnost predstavitienotno vodenje. Ne smemo dovoliti, da bonitetne agencije, kakršna je Moody's, čez nočrazporedijo državo za tri stopnje navzdol. Ko se to zgodi, znova zaidemo v težave zaradipritiska Združenih držav. Tudi tu se moramo biti sposobni odločneje predstaviti kot enotni.Zato sem vesel, da na tri načine poskušamo ustvariti pogoje, zaradi katerih bomoverodostojni. Ti pogoji so: poostritev pakta za stabilnost in rast z več možnostmi zaposredovanje; okrepitev vloge Komisije; in sistem zgodnjega opozarjanja, evropski semesterkot del katerega je treba na začetni stopnji opazovati, ali in v kolikšni meri lahko državečlanice izvajajo proračunsko disciplino in v kolikšni meri jo izvajajo. Vse to krpi našezmožnosti, da se ne bomo ponovno znašli v razmerah, kot so sedanje, in to nam boomogočilo doseči trajno verodostojnost.

Drugič, te krize ne moremo premagati samo s proračunsko disciplino. Iz te dolžniške pastise bomo rešili le preko kombinacije proračunske discipline in rasti. Zaradi tega so smiselnaprizadevanja za spodbujanje rasti in konkurenčnosti. Vesel sem, da se podani predlogi natem območju počasi spreminjajo, da ne bodo temeljili na izključno medvladnem pristopu,ampak da bodo vključeni tudi v metodo Skupnosti, kjer ima Evropska unija ustreznepristojnosti. Posledica tega je, da se skrbi, ki smo jih v tem parlamentu po pravici imeliglede določenega predloga, počasi rešujejo. Vseeno pa sta ta dva dejavnika – konkurenčnostin proračunska disciplina – tesno povezana.

Moja tretja točka je povezana z revizijo Pogodbe, za katero smo utrli pot in o kateri selahko Evropski svet 24. marca odloči le, če bomo do takrat podali svoje mnenje. Predlaganaje bila sprememba člena 136(3) Pogodbe. Z gospodom Gualtierijem in tudi z Odboromza ustavne zadeve menimo, da bi bilo bolje spremeniti člen 136(1) in preoblikovati besedilo,da bi ta bolje izpolnjeval naše zahteve.

Vendar pa vemo tudi, da bi bilo morda ta pristop težje izvajati, glede na to, da bi moral bitizaradi političnih in časovnih razlogov naš cilj poenostavljen postopek brez referendumov.Če zaradi navedenih razlogov to ni mogoče, bo morali vsaj poskrbeti, da Svet prevzameodgovornosti, ki jasno kažejo, da medvladni pristop v tem primeru ne pomeni, da so vEvropski uniji ustvarjene stalne nove strukture, ampak da se bo še naprej kot v preteklostiuporabljal le kot metoda, kjer so potrebne inovacije. Te pogoje je treba upoštevati, da biustvarili pogoje za možnost povezave v primeru prehoda na metodo Skupnosti in da biizvedli takšne izboljšave tako, da bomo lahko dolgoročno ravnali kot skupnost.

To pomeni, da vidimo tudi slabost medvladnega pristopa. Medvladni pristop pomeni ničali skoraj nič parlamentarne zakonitosti in posledica zahteve po soglasju je popolnanezmožnost ukrepati na mnogih področjih. To pomeni, da je rešitevSkupnosti – „Monnetova metoda“ – tudi vedno bolj zakonita in ustvarja večjo zmožnostukrepanja. Tega ne smemo pozabiti v tej razpravi.


Evropski parlament želi ustvariti pogoje, da se bomo v ukrepih, sprejetih na različnihpodročjih, vrnili k pristopu uporabe institucij Skupnosti. V zvezi s tem ni Evropskiparlament tisti, ki predstavlja vprašanje, ko gre za mednarodni pristop, imamo kvečjemuto pravico, da se z nami posvetuje. Vprašanje predstavlja večja vključenost Komisije, kipripravi podlago, izvede oceno in predloži predloge. Komisija bi morala predlagati tudiresolucijo, ki ureja take zadeve, da bi jih vključila v pravo Skupnosti.

Upam, da je Evropski svet pripravljen – in pozdravljam gospoda Corbetta kot predstavnikaEvropskega sveta – do 24. marca ustvariti nujne pogoje v pogovorih z nami in Parlamentuzagotoviti, da je mogoče ta pristop uporabljati tako, da bodo lahko potrebni koraki smiselnooblikovani in da bomo lahko skupaj nosili odgovornost.

Roberto Gualtieri, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne bi bilopretirano, če bi rekli, da je to zgodovinski čas v postopku izgradnje Evrope. Ta gospodarskakriza je jasno pokazala, da potrebuje enotna valuta resnično evropsko gospodarskoupravljanje in da se prvič izvajajo pomembni in inovativni koraki v tej smeri.

Obenem smo priča nevarnemu trendu dajanja medvladnega priokusa temu novemuupravljanju, zaradi česar ne obstaja le tveganje, da bo ogrožena institucionalna strukturaEvropske unije, ampak da bodo novi mehanizmi neučinkoviti.

Tako je stalni mehanizem za stabilnost vprašanje, ki ima simboličen in osrednji pomen.Res na eni strani vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost predstavlja odločilen inpomemben korak naprej. Parlament podpira to odločitev, čeprav je pomembno poudariti,da ne sme izločiti možnosti uporabe izrednih solidarnostnih mehanizmov, kot so tisti, kitemeljijo na členu 122 in se zdaj uporabljajo.

Na drugi strani, če je vzpostavitev trajnega mehanizma zato pozitivna, se je Evropski svetodločil ustvariti popolnoma medvladni mehanizem, s katerim na edinstven način zanikavsakršno vlogo evropskim institucijam, tudi v postopku, ki vodi do njegove vzpostavitve.

Med drugim bi lahko to povzročilo spore med procesom ratifikacije o primernostipoenostavljenega postopka glede na to, da skoraj ni dvoma, da bi zmanjševanje pristojnostiEvropske unije zahtevalo redni postopek za spremembo pogodb. Poleg tega, glede na to,da sta v pogodbi navedeni dve jasni zadevi; da je monetarna politika držav članic, katerevaluta je euro, v izključni pristojnosti Evropske unije in da morajo države članice usklajevatisvojo gospodarsko politiko v okviru Unije, kakor je navedeno v pogodbi, bi bil mehanizem,ki deluje v celoti zunaj institucionalne strukture Evropske unije, komajda združljiv s teminačeli in zato bi bila njegova posledica zmanjšanje pristojnosti Evropske unije, kar ne bibilo združljivo s poenostavljenim postopkom za spremembo pogodb. Ta problem bi lahkoizpostavili tudi številni nacionalni parlamenti med postopkom ratifikacije, ki bo, kot vemo,zapleten in tvegan postopek.

Prav tako bi Parlament zaradi tega dal prednost drugačnemu, institucionalno primernejšemuin manj politično tveganemu postopku, kot je člen 352 sam ali pa skupaj s členom 136.V poročilu je vse to opisano črno na belem, a da bi dosegli realen a trden pristop, smo seraje osredotočili na vsebino kot na postopke.

Osrednja točka je, da bodo države članice ustvarile stalni sklad za stabilnost, ker so se takoodločile, a morda bo lahko prav tako predstavljal temelje za novo strukturo zunaj institucijEU ali pa bo medvladni vagon z vlakom Evropske unije, ki potuje po tirih evropskega prava.


Parlament želi prispevati, ker hodimo po slednji od teh dveh poti. Zato smo v svojemporočilu zahtevali spoštovanje dveh pogojev: predlog spremembe je treba preoblikovatitako, da bo vzpostavitev razporeditve mehanizma nekako vključena v postopek EU ali pada bodo institucije EU zares udeležene pri praktičnem izvajanju mehanizma in zlasti priopredelitvi pogojev.

Kakšna načela in pravila morajo biti vzpostavljena za zagotavljanje pomoči? Kdo in kakojih bo vzpostavil? Za to potrebujemo uredbo z rednim zakonodajnim postopkom inčakamo na posvetovanje o teh vprašanjih z Evropskim svetom in državami članicami.

Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, vdanašnjem medsebojno povezanem svetu ne more ostati nobena država neprizadeta zaradidogodkov v njenih sosednjih državah.

Poglejte si le dogodke v severni Afriki in razpravo, ki je bila ravno sklenjena v temparlamentu, in mislim, da tisto, kar drži v politiki, vsekakor drži tudi v gospodarstvu.

Kriza je pokazala, kako velika je nevarnost širjenja – zlasti za države na območju eura –,ko se ena država članica znajde v resnih gospodarskih težavah, in kako hitro se to širi napreostale države.

Lansko leto smo pokazali svojo odločnost, da za obrambo enotne valute storimo vse, karje treba. Začasni instrumenti, kot sta evropski instrument za finančno stabilnost in evropskimehanizem za finančno stabilizacijo, so dokazali svojo vrednost, a prišel je čas za stalnorešitev.

Torej moramo kot dopolnilo našemu okrepljenemu sistemu gospodarskega upravljanja,ki je bil januarja letos sprožen s prvim letnim pregledom rasti, vzpostaviti trdeninstitucionalni in finančni mehanizem za reševanje morebitne prihodnje krize.

Zato Komisija podpira omejene spremembe člena 136 Pogodbe. Vem, da ste nekateri medvami zaradi tega pristopa razočarani. Povedati moram, da je tudi Komisija razočarana. Kotoba poročevalca, gospod Brok in gospod Gualtieri – ki se jima zelo zahvaljujem za odličnosodelovanje v zvezi s temi dokumenti – in prepričan sem, da večina v Parlamentu, bi rajevideli, da bi bila Unija v celoti zadolžena za ta stalni mehanizem.

A razumemo, zakaj so članice območja eura na tej stopnji izbrale medvladni mehanizem.Vendar bodite prepričani, da bo Komisija popolnoma vključena pri delu za vzpostavitevprihodnjega mehanizma za stabilnost z ministri za finance z območja eura in, če bo treba,smo pripravljeni za upravljanje sklada za stabilnost dodati svoje strokovno znanje, ravnotako kot smo storili za Grčijo in za Irsko.

Obenem bo Komisija previdno zagotavljala, da ne bodo nikakor prizadete pristojnosti EU.

Čeprav so se evropski voditelji držav ali vlad strinjali, da se člen 122, ki je pravna osnovaza evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, ne bi smel več uporabljati za ohranjanjefinančne stabilnosti na območju eura kot celote, se zlasti predsednik Barroso – kot veste – nipovezal s to deklaracijo. Zato pri tem ne govorimo o sklepih Evropskega sveta, ampak oizjavi voditeljev držav ali vlad. Komisija meni, da je to popolnoma politična deklaracija, kine vpliva na pristojnosti EU.

Komisija bo prav tako sprejela vse potrebne ukrepe, tako v zakonodajnem smislu kotdrugače, da bi zagotovila, da bo ta novi mehanizem deloval popolnoma usklajeno z


odgovornostjo EU za sodelovanje in nadzor gospodarskih in finančnih politik v vsehdržavah članicah.

Jean-Paul Gauzès, poročevalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (FR)Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, komisar, kot poročevalec mnenja Odbora zaekonomske in monetarne zadeve se seveda strinjam s tem, kar je povedal gospod Brok.

Pozornost bi rad pritegnil le k dvema točkama: danes je pomembno imeti pravno gotovost.Z drugimi besedami, razprava glede pravne osnove ukrepov, ki se morda izvajajo naevropski ravni, najsi bodo to medvladni ukrepi ali ukrepi Skupnosti, ne bi smela potekati;mi dajemo seveda prednost ukrepom Skupnosti.

Zakaj potrebujemo to pravno gotovost? Ker sta Evropa in območje eura pod stalnimpritiskom trgov. Ne smemo uničiti trgov, a lahko jih poskusimo spraviti pod nadzor. Dabi to storili, moramo odpraviti negotovost, odločitve, ki se vsak dan odlagajo, in prenehatise moramo stalno spraševati, ali lahko sprejemamo te odločitve ali ne.

Zato je nujno, komisar, da upoštevate zahteve Parlamenta, mi pa moramo hitro spremenitiPogodbo, da bomo zagotovili to pravno gotovost, ki je potrebna za učinkovito odzivanjena težke gospodarske razmere, s katerimi se srečujemo.

Edward Scicluna, poročevalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (MT)Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je potreben stalni finančni mehanizem za državena območju eura. Funkcija mehanizma je aktiviranje financiranja v okviru strogih pogojevza korist držav članic območja eura, ki doživljajo resne finančne težave, da bi se zagotovilastabilnost eura. Pereča zadeva je ta, da čeprav smo vsi za ta koncept, pa ta ni nikjeropredeljen v predlogu Sveta. Imamo predlog, ki pojasnjuje zakaj in kdo bo financiral tamehanizem, a ne določa, kdo bo imel od njega koristi. Parlament počne to, kar Svetu niuspelo: jasno razlaga, kdo so upravičenci, in določa, da mora to veljati za vse države članicein ne le za območje eura kot celoto. Kaj se zgodi, če se majhna država znajde v krizi, a nidovolj velika, da bi negativno vplivala na moč eura? Zdaj osnutek predloga Sveta nezagotavlja nobenih pravnih zagotovil, da bi imela država v tem primeru dostop do tegamehanizma. Majhne države članice bodo prispevale v ta sklad in ne bodo mogle do njegadostopati v primeru finančne krize. To ni sprejemljivo in bi pomenilo kršitev načelasolidarnost, ki ga uteleša Evropska unija. To je tako, kot bi plačevali v zavarovalno polico,ki se nikoli ne izplača. Zato pozdravljam to poročilo, v katerem je jasno izraženo, da nobenadržava članica območja eura, ki prispeva v ta sklad, ne sme biti izpuščena zaradi velikosti.Drugič, obstaja vprašanje obrestnih mer, ki se ne smejo zaračunavati po kaznovalnihobrestnih merah, kot se dogaja na Irskem in v Grčiji. Svet mora zato to vprašanje pregledatiglede na odstavek 14 in v zvezi s tem upoštevati programe Komisije, kot sta aranžma zaodpravljanje težav v plačilni bilanci in makrofinančna pomoč. Zaskrbljujoče je dejstvo, dase za tako pomembno temo uporablja le medvladni pristop. Komisija se mora vključiti,da bi izdelala predpise, ki upravljajo, izvajajo in spremljajo ta mehanizem. Zaradi tega semzelo zadovoljen z delom, ki ga v zvezi s tem predlogom opravlja Parlament, in verjamem,da je pomembno, da jih Svet sprejme takšne, kot so in kot so bili dogovorjeni v dvehparlamentarnih odborih.

Paulo Rangel, v imenu skupine PPE. – (PT) Gospod predsednik, prva točka, ki mislim, dajo je treba tu poudariti, izhaja iz tega, kar je moj golega, gospod Brok, povedal o udeležbiinstitucij EU in kar Parlament zahteva od Sveta s tem poročilom: namreč, da bi bile institucijeEU in metoda Skupnosti udeležene v reševanje tega vprašanja stalnega mehanizma za


stabilnost sklada za stabilnost. Poročilo posebej poziva k tej udeležbi, pri tem pa spoštujevlogo Komisije. To je nujno za Parlament in verjamem, da je nujno za ta mehanizem.

Druga točka je, in ta je zelo pomembna za nas, da je sklad za stabilnost le eden oddejavnikov. Gospodarsko upravljanje in morebiti zadeve EU sta druga dejavnika prireševanju finančne in gospodarske krize, ki zdaj nadleguje nekatere države članice območjaeura in zato bi moral biti Svet poučen, da sklad ne reši vsega sam po sebi in da ga je trebavključiti v mehanizme gospodarskega upravljanja in v strategijo za rast Evropa 2020.

Glede na to bi rad izpostavil tri zelo pomembne odstavke poročila: odstavek 6, s katerimso vključene vse države ne glede na njihovo velikost; odstavek 12, v katerem je navedeno,da dostop do sklada ne sme biti onemogočen nobeni državi na podlagi njene majhnosti;in odstavek 14, ki menim, da je najpomembnejši, ker na eni strani določa, da morajo bitiobrestne mere ponujene pod ugodnimi pogoji, da se ne bo ponovilo, kar se zdaj dogaja zGrčijo in Irsko, kjer pomoč iz EU ali Mednarodnega denarnega sklada ne rešuje problemov.Nujno so potrebni ugodni pogoji in obojestranski pristop brez marž na stroške posojila,da bo mogoče rešiti finančno krizo v najbolj krhkih državah članicah.

Enrique Guerrero Salom, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik, rad biizpostavil pomembnost posvetovanj, ki jih mora Parlament objaviti. To je prva reformaLizbonske pogodbe od kar je bila sprejeta in je začela veljati. To je korak v smeri izgradnjegospodarskega upravljanja Unije in to je verjetno prvi primer, kako bodo morebitneprihodnje reforme Pogodbe vključile nekatere elemente tega gospodarskega upravljanja.

Po mojem mnenju mora Parlament storiti potrebno, in sicer je to vzpostavitev tegamehanizma, da bo pomagal pri začetku delovanja tega mehanizma za finančno stabilnost,hkrati pa bo zagotovil, da bo to, kar je potrebno, storjeno najbolje in tako, kot je najboljzaželeno.

Potrebujemo stabilen mehanizem, kar pomeni, da bo lahko preprečil špekulacije in odvračalod njih in da bo imel zmogljivost za odzivanje, če in ko bo to potrebno. To bi moral bitimehanizem, ki je varen, s pravno osnovo, ki je sedanji začasni mehanizem nima, in moralbi imeti zadosten gospodarski obseg.

Zato sem za poenostavljen postopek, čeprav bi bilo bolje, da bi bil to izjemen korak; dareforme zavzamejo drugačno obliko, da se elementi Unije vključijo v medvladnost stemeljno vlogo Komisije; in nazadnje, da ima Parlament besedo pri odgovornosti.

Zadnjič, po sprejetju našega poročila s strani Odbora za ustavne zadeve upamo, da bo Svetdovzeten za našo zahtevo, ker verjamemo, da bo okrepila ta stalni mehanizem za stabilnostin tako prispevala h gospodarskemu upravljanju Unije.

Andrew Duff , v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, predsednik vlade nam jepovedal, da bi morali storiti vse, kar je potrebno za stabilizacijo eura, a dejansko je to leminimum tistega, kar je treba storiti.

Liberalna skupina to vidi kot le prvi korak v vrsti ukrepov, ki bodo slej ko prej pripeljalido izgradnje povezane in verodostojne gospodarske vlade. Ključ je seveda, da se tamehanizem izdela tako, da bo lahko v prihodnosti popolnoma vključen v sistem Unije.Pomembno je, da bi morala biti Komisija v odboru mehanizma in zlasti, da pravila zadelovanje mehanizma, vključno s pogoji stroge pogojenosti, predpisuje uredba, ki jopredlaga Komisija in o kateri soodločata Parlament in Svet.


To je prva znatna sprememba Maastrichtske pogodbe o ekonomski in monetarni uniji.Nujno je, da jo prav izvedemo. Zaupam, da se bosta gospod Brok in gospod Gualtieri pred24. marcem še naprej pogajala v imenu Parlamenta.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom149(8) poslovnika)

William (The Earl of) Dartmouth (EFD). – Gospod predsednik, govorniku želim zastavitivprašanje: kakšen mandat imata po njegovem mnenju EU in Komisija za gospodarskovlado? Ali se govornik ne strinja, da brez mandata stranka, ki jo predstavlja, ni niti liberalnaniti demokratična?

Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, gospodu grofu Dartmouthskemu bi dejal,da je bil mandat za izgradnjo gospodarske in monetarne unije jasno določen v Maastrichtskipogodbi, ki jo je s pogajanji dosegla konzervativna britanska vlada in jo je večkrat poznejepotrdil parlament v Westminstru. Povedati moram, da britanski poslanci delajo velikonapako, če mislijo, da se lahko površno igrajo s prihodnostjo enotne valute.

Gerald Häfner, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje,zelo resno verjamem, da lahko rečemo, da v Evropi stojimo na križišču, in to je križišče,kjer dve veliki krizi hkrati zahtevata naše ukrepanje.

Prva od teh je gospodarska in finančna kriza in po njej tudi kriza eura – po mojem mnenjuso to dramatične posledice enostranskega in netrajnostnega razvojnega modela, ki temeljina dolgovih in deregulaciji, ki je v naših državah članicah in po vsej Evropi vedno boljuničeval trajnost in tudi socialno kohezijo ter doseganje zmožnosti javnih proračunov kotosnovo tega.

Druga velika kriza, ki se je mnogo manj zavedamo, je to, kar jaz štejem za krizo demokracijein zakonitosti, ki je povezana z dejstvom, da lahko sprejemamo vedno več odločitev ne vnacionalni državi, ampak nad njo, in ker je to povezano z več in ne manj demokracije,izgubljamo soglasje in odobravanje ljudi. Zato bi morali zelo pazljivo premisliti, kajpočnemo.

Verjamemo, da potrebujemo mehanizem za stabilnost, vendar pa menimo, da ta ne posegadovolj globoko, saj se ukvarja s simptomi in ne z vzroki. Posredovanje je enostransko invpliva na javno potrošnjo, mezde, plače, pokojnine in socialno varstvo. Ogromni dobičkizaradi špekulacij, ki so se in se še naprej izvajajo, ter vedno bolj neenakopravna porazdelitevbogastva in dohodkov v Evropi se ne rešujejo. Od tistih, ki so zaslužili svoje dobičke odtakih špekulacij, ne zahtevamo, naj sežejo v svoje žepe, in to pomeni, da ne gremo dovoljdaleč.

Moja druga točka je, da tu vzpostavljamo mehanizem zunaj metode Skupnosti. Vendarpa je Evropa ravno model tega, kako takšno sodelovanje med državami na njihovo lastnopobudo lahko temelji na socialni koheziji in več demokracije. Z Lizbonsko pogodbo smoobljubili, da bomo prihodnje spremembe pogodb pripravili s konvencijo, da bodo takopredmet intenzivne demokratične razprave. Zdaj pa pri prvi spremembi Pogodbe delamoravno nasprotno. Hočemo ta mehanizem za stabilnost, a nočemo ga na račun evropskedemokracije, udeležbe državljanov in na račun tega, da opustimo metodo Skupnosti.Nočemo ga v obliki umika nazaj k medvladni Evropi, ampak kot korak naprej k boljskupnostni Evropi z večjo udeležbo in več demokracije.


Zato smo s tem namenom predložili predloge sprememb za vsebino in za metodologijo.V tesnem stiku smo s poročevalci. Odločili smo se, da danes ne bomo imeli končnegaglasovanja. Upam, da bo napredek, do katerega je prišlo v zadnjih dneh, na koncu pomenil,da bomo lahko dali svojo odobritev. Vendar pa bomo dali svojo odobritev le, če nas bo tapakt peljal naprej in če ne bomo zaradi njega nazadovali pri naši izgradnji skupnostne,demokratične in socialne Evrope.

Ashley Fox, v imenu skupine ECR . – Gospod predsednik, moja skupina z zadovoljstvompodpira predlog spremembe Pogodbe, ki so ga predložile države članice. To počnemozato, ker želimo, da euro preživi in da države, ki ga uporabljajo, rastejo. V Združenemkraljestvu smo veseli, da nismo del eura, a želimo vam dobro.

Vendar medtem ko podpiramo predlog spremembe Pogodbe, pa ne podpiramo tegaporočila, ker imamo tu seznam nepotrebnih sprememb, ki je bil izmišljen zadnji trenutek.Res je neprimerno, da se Parlament tako vede.

Takšno nastopaštvo je še toliko bolj osupljivo glede na to, da bomo o tem mnenju glasovalile nekaj ur preden bo Evropski svet uradno privolil v spremembo Pogodbe. Ali kdo turesnično verjame, da nas Svet posluša? Če Parlament želi, da se ga resno jemlje, se moraprenehati samoreklamirati in namesto tega začeti skrbeti za državljane naših držav članic.

Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, menim, da jeneverjetno, da zdaj v večini skupin tega parlamenta vlada nezadovoljstvo v zvezi spotrditvijo uporabe hitrega postopka za spremembo člena 136 Pogodbe o delovanjuEvropske unije. To poročilo jasno potrjuje naša pričakovanja v vlogi poslancev EP, damorebitni prihodnji mehanizem za obvladovanje krize ne bo ustvaril vzporednih strukturzunaj Unije in da je treba parlamentarni demokratični nadzor ohranjati na vseh stopnjah.Gre le za to, da mi nekoliko primanjkuje vere v zvezi s tem.

Gospod Barroso je včeraj jasno povedal, da podpira cilj socialne kohezije znotraj Unije inmetodo Skupnosti. Vsi govorniki so se strinjali z njim. Vendar pa do zdaj to ni postalopredlog resolucije in zaradi tega se mi zdi to nekoliko pomanjkljivo. Imeli pa smo – ali pane – pakt Merkel-Sarkozy. To vzbuja moje nezaupanje in neko mero skeptičnosti.

Za mojo skupino je jasno, da ne moremo odobriti nobene politike, katere cilj je konsolidacijaproračuna z dodatnimi znižanji na socialnem področju. Evropski parlament mora najprejdobiti volilno pravico glede posebnih predlogov za prihodnjo gospodarsko in monetarnopolitiko Unije in za s tem povezane mehanizme, saj gre pri tem ravno za njih. Posledičnoje to tako temeljna odločitev, da je ne smemo sprejeti na podlagi „Evrope z odlokom“,ampak le v skladu z ustaljeno metodo, ki jo določa Pogodba.

Moja skupina tako ne more glasovati za to, kar je v mnogih pogledih pozitivno poročilo.Na koncu bi to kljub neprestanim trditvam o nasprotnem seveda ustvarilo precedens.

Godfrey Bloom, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, tu sem že šest let in pol, inmoj bog, slišal sem že mnogo neumnosti. A nisem slišal toliko neumnosti kot danes.

Pred mnogimi leti sem o tej temi predaval na univerzi v Cabridgeu in predlagam, da bi bilodobro, če bi si prebrali nekatere moje stare zapiske s predavanj. Zdi se, da nihče od vas nerazume pojma mednarodnega denarja. Gospod Brok, ki je prišel poslušati le sebe in je, odkar je prišel sem, ves čas na telefonu, je bil dokaj zanimiv. To razpravo je začel tako, da jenamignil, da je bil to velik uspeh – euro. Človek se vpraša, na katerem planetu živi gospodBrok. Ojoj! To je popolna katastrofa.


Če misli, da je to uspeh, bi ga prepričal, naj govori milijonom brezposelnih ljudi, zlastiotrokom na Iberskem polotoku, v južni Italiji in v preostali Evropi, ki trpijo zaradi tesramotne, goljufive in sleparske valute, s katero so bili Evropejci posiljeni proti svoji volji.

Gospod Duff, nobenega mandata ni. Naj vam povem, da glede vašega modrega kartončka,ki visi tam gori, ni nobenega mandata. Za to ni nobenega mandata. Britanci niso dobilivolilne pravice v zvezi s to celotno zadevo Evropske unije, prav tako pa je ni dobil nihčedrug. Obstaja le en način, kako lahko ta smešna valuta, ki obsega mnogo različnihgospodarstev, ob celotnem ozadju neuspelih zamisli preživi – in če bi do kakršne koli mererazumeli mednarodni denar, bi to razumeli – in to je s finančno, osrednjo, centralističnojavnofinančno politiko. Če mislite, da imate mandat za to, ste v sramoto in malopridnež.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu sčlenom 149(8))

Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, gospoda Blooma bi rad vprašal le, kakoso njegov žolčen napad sprejeli v Cambridgeu. Ne morem si predstavljati, da bi ekonomskirazred trpel takšen neumen in nebrzdan nesmisel. Rad bi mu zastavil tudi naslednjevprašanje: ali se mu ne zdi, da je v Združenem kraljestvu brezposelnost? Ali ni seznanjens položajem Združenega kraljestva v zvezi s čezmernim primanjkljajem? Ali ga ne skrbi,da je inflacija v Britaniji višja, kot je na območju eura, in da je funt šterling šibka valuta?

Godfrey Bloom (EFD). – Gospod predsednik, gospodu Duffu moram reči, da so takrat,sredi devetdesetih let 20. stoletja, nekateri moji učenci moja stališča sprejeli nekolikoskeptično. Še vedno se zdaj občasno vračam na srečanja ob večerji in večina jih pride domene in pravi: „Moj bog, Godders, imeli ste prav“.

In zaboga, res je! Močno prav sem imel, ali ne?

(Aplavz)

Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, Britanci radi gledamo namehanizem za stabilnost kot na nekaj, kar nima nič opraviti z nami, preprosto zato, kersmo zunaj območja eura. Mislim, da bi bila to velika napaka.

Nedvomno je tu mnogo politikov Združenega kraljestva, tu in doma, ki bi želeli, da seBritanija pridruži euru. Vse stranke so prisegle, da bo pred poskusom pridružitve euruizveden referendum, a vsi vemo, kako dragocene so referendumske obljube v Združenemkraljestvu. Tako laburistična stranka kot konzervativna stranka sta prisegli, da bomo imelivolitve o Lizbonski pogodbi. Prva se je iz tega izmuznila na resni podlagi, da sta Ustavnapogodba in Lizbonska pogodba različni; druga pa se je svoji obveznosti izognila na podlagi,da je bila Lizbonska pogodba ratificirana in zato ni mogoče imeti referenduma. Poleg tegase je sedanja vlada odločila, da ne bomo imeli referenduma o spremembi te pogodbe.

Predlog spremembe Pogodbe zagotavlja drago sodelovanje v mehanizmu za stabilnost zatiste države, ki niso na območju eura. Celotni mehanizem za stabilnost je seveda priznanjeprirojene napake v poskusu z eurom. Vrednost valute bi morala kazati relativno vrednostuvoza in izvoza države – stanje njenega gospodarstva. Enotna valuta ne more točno kazatistanja 17 – ali nazadnje 27 – različnih gospodarstev. Naša prednostna naloga mora biti,da poskrbimo, da se ta katastrofalen poskus nikoli ne razširi na Združeno kraljestvo.

Carlo Casini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nenavadno pri predloguSveta je to, da bo, ko bo sprejet, utrl pot za ustvarjanje trajnostnega mehanizma za stabilnost


prek instrumenta mednarodnega prava in tako brez neposredne povezave z institucionalnostrukturo Unije.

To dejstvo je povzročilo veliko skrbi v Odboru za ustavne zadeve, ki mu predsedujem inkaterega naloga je skrbeti za povezanost institucionalnega okvira Unije. Predlog opoenostavljeni spremembi je zato sprožil živahno razpravo, kjer so utemeljitve, ki temeljijona trdnih načelih procesa evropskega povezovanja, prišle nasproti pragmatizmu inrealpolitiki.

Na kratko, Odbor za ustavne zadeve meni, da mora Parlament, da bi lahko razpravljal opredlogu za spremembo pogodbe, oceniti okvir gospodarskega upravljanja, v kateregasodi ta predlog. Več moramo vedeti o tem, kako se bo prihodnji mehanizem povezal zobstoječimi institucionalnimi strukturami. Napaka bi bila ustvariti dvojne strukture, ki bidolgoročno predstavljale tveganje, da se Unija razpade.

Cilj predlogov in namigov v poročilu gospoda Broka in gospoda Gualtierija je izgradnjaprimernih mostov med institucionalno strukturo Unije in novim mehanizmom. Polegtega bi rad poudaril, da mora Svet ta vprašanja šteti kot temeljna za usklajeno sodelovanjemed evropskimi institucijami.

Zato odločno pozivam Evropski svet, naj upošteva to zahtevo in premislek, ki nam gamora dati pred našim glasovanjem, ki bo 24. marca. Medtem ko čakamo na pozitivenznak, želim izraziti svojo iskreno zahvalo za odlično delo poročevalcev, gospoda Brokain gospoda Gualtierija.

Proinsias De Rossa (S&D). – Gospod predsednik, nikakršnega dvoma nimam, da Evropapotrebuje stalni mehanizem za stabilnost. Boril sem mnoge politične bitke in referendumeglede demokratično zakonitega odločanja skupnosti. Zato imam velike pridržke gledemehanizma Pogodbe, ki ga predlagajo voditelji držav za vzpostavitev in upravljanjeEvropskega mehanizma za stabilnost.

Pozivam voditelje držav, naj zelo temeljito premislijo o posledicah za Evropo, če bodozavrnili široko soglasje neposredno izvoljenega Parlamenta. Da, potrebujemo hitroodločitev, ampak za tako temeljno vprašanje moramo ravnati v skladu s Pogodbami. Zeloočitna je skrb, da sprememba besedila ali sprememba v redni postopek lahko sprožitareferendum na Irskem. Kot demokrat sem se odzval dokaj preprosto: kaj potem? Spoštujemljudi. Ne bojim se ljudi. Menim, da je Irska zrela demokracija, ki je sposobna prepoznati,kje je naš največji interes, in to je v srcu Evrope.

Sharon Bowles (ALDE). – Gospod predsednik, odziv na državne vidike gospodarskekrize je bil počasen. Na začetku so trgi kaznovali neprimerne odzive. V zadnjem času smoimeli premor. Zdaj nekatere obrestne mere obveznic ponovno dosegajo netrajnostnoobmočje.

Reševalni ukrepi, ki so bili sprejeti, so pokazali potrebo po spremembah in po najboljšivolji dvomim, da bo naslednji poskus stoodstotno pravilen, kaj šele neobčutljiv naprihodnost.

Zato potrebujemo stalni mehanizem za financiranje, ki je prožen, zlasti, da omogočizgodnje posredovanje, če je to najučinkovitejše zdravilo. To ni tako nora zamisel. To počneMDS. A seveda so potrebne meje, prednostne naloge in upravljanje.


Tako potrebujemo spremembo Pogodbe, ki omogoča evolucijo, in ne spremembo Pogodbe,ki vodi do zapleta v zvezi s tem, kaj pomeni, da je nujen za območje eura kot celoto, ki trpinajmanj zaradi diskriminacije na področju velikosti.

Celo močne države na območju eura potrebujejo mehanizem za stabilnost zaradimedsebojne povezanosti bančnega sistema in državnega dolga. Ni naključje, da ECB pozivak dovolj velikemu skladu za obvladovanje dokapitalizacije bank na območju eura.

Glede obrestnih mer je treba doseči ravnotežje med vzdržnostjo in moralnim tveganjem,ampak končno stališče ne sme biti, da si države članice mnogo več izposojajo, kot paznašajo stroški.

Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, sprememba Pogodbe je občutljiva tema v mojimatični državi članici, kjer je bila Lizbonska pogodba kljub obljubam sprejeta brezreferenduma. A razumem, zakaj vas kriza na območju eura spodbuja k vzpostavitvi stalnegamehanizma za stabilnost in čeprav Združeno kraljestvo ni član območja eura, si želimovašega gospodarskega uspeha. Zaradi tega je moja vlada dejala, da ne bo zavirala spremembPogodbe, ki so potrebne za vzpostavitev mehanizma. A ta resolucija gre še dlje in izzgodovine vemo, da uvajanje nejasnega jezika pripelje do negotovosti.

V uvodnih določbah je naveden pojem evroobvenic, in sicer nejasno in brez podrobnosti.Člani moje skupine so zaskrbljeni. Ali to pomeni predajo državne pravice do upravljanjalastnih finančnih sredstev? Kaj pa vprašanja moralnega tveganja?

Če povzamem, ne bomo glasovali proti jeziku Pogodbe, za katerega so se dogovorile državečlanice in je zlasti namenjen omogočanju tega, da se ustvari ta mehanizem, a ne moremopodpreti te resolucije s potuhnjenimi in nejasnimi pojmi.

Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL). – (DA) Gospod predsednik, le malo več kot letodni je preteklo od takrat, ko je Lizbonska pogodba začela veljati. Vseeno pa smo že vpostopku druge spremembe Pogodbe. Dejansko mislim, da je zelo zanimivo, da je bilaLizbonska pogodba tako slaba, da jo je treba stalno spreminjati. Kaj se spreminja in kakosmo se tega lotili? Ne po običajnem postopku, ampak s posebnim hitrim postopkom.Zakaj? Zato, ker je sprememba Pogodbe nepomembna? Ne, dejansko povsem nasprotno.Vseeno pa naj bi tako hitro napredovala, da ne bo nobene prave možnosti, da bi se ljudivključilo v poglobljeno razpravo.

Ko je bila Lizbonska pogodba prodana ljudem, je bila ena od predstavljenih utemeljitev,da bo Parlament dobil večji vpliv. Vendar pa bo predlagana sprememba pomenila, da sebodo lahko pomembne odločitve na ravni EU sprejemale, ne da bi imel Evropski parlamentpri zadevi kakršno koli besedo. Kakšen bo torej rezultat spremembe Pogodbe? V tem smisluse popolnoma strinjamo z Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC). Sprememba Pogodbebo utrla pot za napade, vodene od zgoraj, na kolektivne sporazume povsod po Evropi intako za poslabšanje razmer za delavce. Ali kdor koli res verjame, da je to način, kako dobitipodporo ljudi za skupni evropski projekt? Hvala za besedo.

Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospod predsednik, glavna stvar, ki mi pride namisel, ko berem to poročilo in ta predlog spremembe Pogodbe, je, da je to popolnažalitev – žalitev za volivce, ki so se zdaj že drugič znašli v položaju, ko se jih v zvezi spogodbo sploh ne upošteva –, Pogodbe, glede katere jih že prvič ni nihče niti vprašal, alijo sploh želijo. To je žalitev za davkoplačevalce, zlasti za tiste v severni Evropi, ki morajoplačevati za prekomerno potrošnjo številnih držav v južni Evropi. Prav tako je popolnažalitev za južnoevropska gospodarstva, ki so morda pod vtisom, da je to vprašanje


pomanjkanja denarja v zadevnih državah. To ne drži. Težava v teh državah so strukturnepomanjkljivosti. Te države bi morale izvesti številne strukturne reforme, če želijo ustrezatimodelu, ki ga euro zahteva in za katerega si prizadeva. Le s spremembo njihove finančnepolitike, ki bo bolj podobna nemški, bodo te države lahko spodbudile svoja gospodarstva.Lahko pa rečemo tako, kot je, in jim stalno dajemo vedno več denarja in vedno cenejšaposojila bodo le podaljšala bolečino. Hvala, gospod predsednik.

Francisco Sosa Wagner (NI). – (ES) Gospod predsednik, rad bi povedal, da se strinjamz mnenjem poslancev, ki so danes zjutraj tu spregovorili in ki vztrajajo pri spoštovanjuParlamenta in Komisije.

Zato bo moj skromen glas za podporo spremembi odvisen od tega, ali bo Evropski svetpripravljen sprejeti vlogo teh institucij. Tako je zato, ker morajo biti novi mehanizmi, okaterih govorimo, pomembna sestavina v gospodarskem upravljanju, ki ga vodi Evropskaunija, sposobna zagotavljati povezanost med skupno gospodarsko politiko, ki moradoločati jasne, točne in omejene cilje, in tem instrumentom za stabilnost. Z drugimibesedami, za vsako ceno moramo zagotavljati, da ta prizadevanja, v katera smo vključeni,ne bodo na koncu šla po medvladni poti, ki je slepa ulica oziroma takšna, na kateriprevladujejo le nekatere države, ker bi to oviralo reformo.

Kolegi poslanci, Evropa se gradi s po eno opeko naenkrat in to je opeka, ki bo okrepila inuravnotežila to občutljivo zgradbo.

Werner Langen (PPE). – (DE) Gospod predsednik, v tej razpravi ne smemo pozabiti, dase ukvarjamo s poenostavljenim postopkom za spremembo pogodbe v skladu s členom 136in da bi morali biti mi kot Parlament – v povezavi s katerimi koli mehanizmi – veliko boljvključeni. To je izhodiščna točka. V zvezi s tem je bil predstavljen seznam želja. Svojopodporo bi rad dal gospodu Broku, ki pravi, da je treba predvideti udeležbo Komisije inParlamenta. Zato imamo to razpravo in odločitve ne bomo sprejeli do 24. marca, da biSvetu dali možnost za dejansko uresničitev te udeležbe.

Popolna vključitev Komisije prinaša vprašanja, glede na to, da Komisija v preteklosti niuspela spoštovati svoje dolžnosti, da ravna kot varuhinja pogodb, ker ni sprožila postopkov.Tudi same države članice niso spoštovale svojih dolžnosti. Zato je nujno, da v tempoenostavljenem postopku za spremembo pogodb naredimo nekaj korakov v smerisklenitve ekonomske in monetarne unije.

Imam tudi zamisel, kako je to mogoče uresničiti, in sicer mora Komisija pripravitivse – vključno s predlogi in osnutki – v imenu Sveta in nato mora biti Svet dolžan, podobnokot pri monetarnem dialogu, ki ga imamo z neodvisno Evropsko centralno banko, poročatinam in z nami razpravljati o zadevah. To bi bil smiseln pristop.

Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, s pravne perspektive jesprememba sporazuma nujna za uvedbo stalne evroobveznice. Nedvomno je nujno uvestitudi mehanizem za stabilnost na območju eura.

Če je mehanizem za medsebojno pomoč pravilno zastavljen, lahko poveže Unijo in pripeljedo večjega povezovanja in solidarnosti med državami članicami. Vendar pa se zagotovone smemo ustaviti pri tem. Če želimo, da je ta mehanizem pomemben, je treba izboljšatiusklajevanje na gospodarskem področju, pa tudi na področju socialnih politik.


Obenem menim, da je namen vzpostavitve mehanizma za stabilnost zunaj sistemaevropskih institucij slab znak. Medvladni značaj ali celo značaj zasebnega pravapredlaganega mehanizma lahko projekt evropskega povezovanja pomakne za več let nazaj.

Zato ne bi rada pozvala le Komisije, ampak zlasti predstavnike držav članic, naj opustijotake zamisli. Če želimo krizo izkoristiti vsaj nekoliko pozitivno, potem jo moramoobravnavati kot možnost za mobilizacijo in ne za ločevanje. Vzpostavitev in delovanjestalnega mehanizma za stabilnost bi se morala zgoditi v najtesnejši možni povezavi zokvirom EU in vključiti bi morali mednarodne postopke okrepljenega sodelovanja.

Za konec bi rada izrazila upanje, da bodo sadove obrodili le dobri znaki predloženegapredloga.

Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, spreminjamo Lizbonsko pogodbo,ki smo jo pravzaprav sprejeli šele pred kratkim. Morda bi zaradi tega morali razmisliti, alise ni Pogodba, ki se je tako zelo oglaševala in naj bi bila čudežno zdravilo za vse težaveEvrope, vseeno izkazala za v bistvu popolnoma precenjeno.

Zaradi krize, ki zdaj pesti Unijo, je seveda treba ukrepati zelo odločno. Je pa vprašanje, alije to, kar predlagata Komisija in Svet, res dobra rešitev. To ne zadeva samo euroobmočja,saj bo vplivalo tudi na države zunaj tega območja. Še več, tem državam – in mednje spadatudi moja država, Poljska – bodo v bistvu vsiljene odločitve, ki so bile sprejete brez njihovegasodelovanja. To ni dobro sporočilo državljanom, ki so jim nekoč govorili, da bo Lizbonskapogodba čudežno zdravilo za vse težave.

Gunnar Hökmark (PPE). – Gospod predsednik, imam tri pripombe. Prvič, primanjkljajene povzročajo valute. Povzročajo jih vlade in čezmerna poraba. Menim, da je to mordaslaba novica za gospoda Blooma, ki je prej govoril tukaj, saj bi bilo to v primeru, da imaprav in da so odgovorne valute, izjemno slaba novica za funt ali dolar, kjer so danes največjiprimanjkljaji na svetu. Odgovorne so vlade.

Zato je pomembno, da zagotovimo in strukturiramo mehanizem za stabilnost tako, dabo pomagal spraviti države članice iz težav, da pa bo pomagal tudi zagotoviti, da se državečlanice ne bodo znašle v težavah. Zato menim, da je pomembno, da se financiranjemehanizma za stabilnost strukturira tako, da bi morali tisti, ki nas izpostavljajo večjimtveganjem, ker imajo večje primanjkljaje, plačati več, da bi prispevali k mehanizmu. Potemimate nekakšno načelo „onesnaževalec plača“ in imate tudi preventivni ukrep v mehanizmuza stabilnost, ki prispeva k stabilnosti eura kot takega.

Zato menim, da ne smemo razpravljati samo o formalni strukturi mehanizma za stabilnost,temveč tudi o tem, kako ga bomo financirali. Zagotoviti moramo tako dolgoročno kotkratkoročno stabilnost.

Vital Moreira, (S&D). – (PT) Svoje stališče lahko povzamem v treh točkah. Prvič, zamiselo stalnem mehanizmu za stabilnost eura je že sama po sebi bistven prispevek h krepitviskupne valute, večjemu monetarnemu povezovanju v EU in stabilizaciji trgov javnegadolga. Zato bi jo morali podpreti brez pridržkov.

Drugič, stalni mehanizem za stabilnost je mogoče vzpostaviti s pravno varnostjo ingotovostjo samo, če je jasno vključen v pogodbe. Zato bi morali podpreti previdnospremembo Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Tretjič, očitno bi bilo bolje, če bi omenjeni mehanizem vzpostavile in upravljale evropskeinstitucije same, ne pa da ta mehanizem predstavlja medvladno pobudo za euroobmočje.


Vendar dobro vemo, da to ni mogoče zaradi nepremostljivih ugovorov nekaterih državčlanic, in dovolj je samo en takšen ugovor, pa sprememba Pogodbe ne bo sprejeta. Zatobi morali podpreti predlog Sveta o spremembah Pogodbe, kakršen je.

Rafał Trzaskowski (PPE). – Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcemaza odlično delo, ki sta ga opravila. Zelo spodbudno je, da govorimo z enakim glasom kotEvropska komisija. Predvsem bi se jima rad zahvalil za zagovarjanje posebnih pravic tegaparlamenta. Kolegom iz skupine ECR bi povedal, da to ni propaganda, temveč upravičenozagovarjanje naše vloge v tem postopku.

V obdobju krize potrebujemo učinkovite rešitve, stabilnost in predvidljivost, vse to pa jenajlaže doseči, kadar uporabljamo institucije Skupnosti.

Medvladne rešitve nas dolgoročno ne bodo privedle nikamor. Predvsem, če mislimo resnoz bojem proti gospodarski krizi in konkurenčnostjo, se moramo tega lotiti skupaj ne gledena to, ali je določena država članica del euroobmočja ali ne.

Zato pozdravljam dejstvo, da smo se v svojem stališču – glasovanje o katerem je potekalovčeraj v Odboru za ustavne zadeve tega parlamenta – strinjali s tem, da se mehanizemodpre za vse države, ki so pripravljene sodelovati pri njem, in se tako odpravijo neutemeljenebojazni glede Evrope dveh hitrosti.

Jo Leinen (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Lizbonskapogodba, ki smo jo tako dolgo pripravljali, je imela dve jasni sporočili: prvič, krepitevmetode Skupnosti z osrednjo vlogo Komisije in, drugič, krepitev demokracije ssodelovanjem Evropskega parlamenta.

Malo več kot eno leto po začetku veljavnosti Pogodbe je duh Lizbone že spregledan inpoteptan. To, kar si je Evropski svet izmislil s to spremembo Pogodbe, je jasno v nasprotjuz obema sporočiloma Lizbonske pogodbe. Metoda Skupnosti se ne krepi – namesto tegaimamo ponovno nacionalizacijo, krepitev medvladnega vpliva na pomembnem področjuprihodnje politike EU in popolno izključenost organov EU. To je nesprejemljivo inParlament mora dejansko nasprotovati temu predlogu. Čudi me, da se Komisija kotvaruhinja pogodb ni jasneje izrekla in da moramo tukaj v Parlamentu do neke mere delovatikot predstavniki Komisije. Komisijo moramo prisiliti, da bo ukrepala, kot bi že morala.

Tukaj se ustvarja nevaren precedens. Zaradi gospodarske krize opažamo, da monetarnaunija ne more obstajati sama. Glede na val beguncev iz Severne Afrike in negotovost v našisoseščini želimo dodatne politike EU in nočemo ponovne nacionalizacije. Upam, daporočevalca še vedno lahko naredita izboljšave, saj sicer ne bom mogel glasovati za tospremembo Pogodbe.

Frank Engel (PPE) . – (FR) Gospod predsednik, mehanizem za stabilnost, ki je pred nami,je bil zasnovan z vidika prejšnjih izrednih razmer. To je reševalni mehanizem. Vendardolgoročno držav ni mogoče rešiti in se jih ne bi smelo reševati. Cilj bi morala bitiizpopolnitev evropske gospodarske unije in vzpostavitev evropskega proračunskegaobmočja, ki je sposobno podpirati države članice in skupno valuto.

V ta namen moramo iti dlje, kot to narekujejo sedanje izredne razmere. Na koncu morajoevropske institucije prevzeti vodilno vlogo in prenehati se moramo zanašati na neskončnemedvladne pobude, pa naj bodo francosko-nemške ali od kod drugod.


Pierre Werner, katerega načrt lahko štejemo za temeljno podlago evra, je v svoje delovključil zamisel o evropskem centru gospodarskega odločanja, ki odgovarja Parlamentu.Torej, danes sta ta center gospodarskega odločanja lahko le Komisija in Parlament.

Zato mora biti naslednji korak potem, ko bomo premagali oviro majhne spremembePogodbe, o kateri bomo glasovali, to, da se vrnemo za 40 let v preteklost in končnoizpolnimo željo Pierra Wernerja.

Sergio Gaetano Cofferati (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje,spreminjanje pogodbe je vedno zapletena in občutljiva tema, še toliko bolj prvič, ker lahkoustvari precedens za prihodnje posege.

Tudi zaradi tega menim, da je delo gospoda Broka in gospoda Gualtierija zelo temeljito,uravnoteženo in si res zasluži podporo. Rad bi poudaril tri vprašanja v poročilu, ki sta namga predložila.

Prva točka je, da stalni mehanizem ne more in ne sme biti zunaj evropskegainstitucionalnega okvira. Zato bo prisotnost Komisije pri tem odločilna za zagotavljanjeskupne točke v odnosu med sedanjim institucionalnim okvirom in mehanizmom, ki sespremeni.

Drugo vprašanje je ustrezna kontinuiteta začasnih ukrepov v sedanjih razmerah – če tegane bomo dosegli, bodo nastale težave. Za konec, odnos z gospodarskimi institucijami jeključen za prihodnji razvoj gospodarskega upravljanja. Izogniti se moramo vzpostavitvidvojnih sistemov, ki bi naredili več škode kot koristi.

Íñigo Méndez de Vigo (PPE). – (ES) Gospod predsednik, danes dopoldne ne bomonadaljevali z glasovanjem o poročilu gospoda Broka in gospoda Gualtierija – o tem bomoglasovali na seji v Bruslju. Takrat bomo glasovali zato, da bosta gospod Brok ingospod Gualtieri imela čas za pogajanja z Evropskim svetom o pogojih za uporabočlena 136.

Tako bomo naredili zato, ker je tudi Evropski parlament, kot je rekel gospod Leinen, derHüter der Verträge – varuh pogodb – in ker želimo, da euro deluje ob sodelovanju vseh inob predanosti vseh; konec koncev, gospod predsednik, želimo, da je euro učinkovit.

To smo zahtevali. Ne gre za spor med institucijami. Ne gre za to, da si Parlament pridobipristojnosti. Gre za to, da bo rezultat – mehanizem, ki bo posledica tega – učinkovit zaevropsko javnost.

Danuta Jazłowiecka (PPE). – (PL) Gospod predsednik, glede na to, kako težko je biloratificirati Lizbonsko pogodbo, še pred enim letom nihče od nas ni razmišljal o možnosti,da bo treba spremeniti njene določbe. Vendar je zaradi gospodarskih razmer v Evropi to,kar je bilo še pred enim letom nemogoče, postalo možno in ima celo soglasje večine državčlanic.

Ne samo, da nas gospodarska in finančna kriza uči solidarnosti, temveč razkriva tudi močnegospodarske odnose med posameznimi državami članicami. Dejstvo, da niso veuroobmočju, držav, ki ne uporabljajo skupne valute, ne ščiti pred proračunsko krizo veuroobmočju. Nasprotno, finančne težave članic euroobmočja škodljivo vplivajo narazmere po vsej Uniji. Zato bi moral biti stalni mehanizem za finančno stabilnost odprtza vse države članice, tudi tiste, ki niso v euroobmočju. Zapiranje pred državami članicami,ki niso del euroobmočja, med drugim z močnejšim gospodarskim in družbenimpovezovanjem, kot je predlagano v francosko-nemškem paktu za konkurenčnost, bo


spodbudilo širitev razkoraka v Evropi dveh hitrosti, kar nam ne bo pomagalo pri gradnjimočne, povezane in konkurenčne Evrope in ne bo ustvarilo razmer za sodelovanje Evrope,k čemur nas spodbuja gospod Brok. Hvala.

Zita Gurmai (S&D). – Gospod predsednik, vsi se zavedamo sedanje gospodarske krizein nevarnosti, ki jo na splošno predstavlja za naša življenja in zlasti za euro, ki je bistvenza evropski politični in gospodarski projekt. Stabilnost euroobmočja moramo ohraniti vnačelu odgovornosti in solidarnosti za vse države članice v stiski. Vendar bi rada poudarilatri točke.

Tudi ko so zaradi težkih časov potrebni težki ukrepi in poenostavljeni postopki, dolgoročnoni mogoče ignorirati preglednosti, parlamentarnega nadzora in demokratične odgovornosti.Mehanizem za stabilnost bi moral predstavljati prvi del celovitega pristopa in stalnihukrepov, namenjenih približevanju gospodarskemu upravljanju Unije. Ko bo stalnimehanizem za stabilnost enkrat vzpostavljen, ne bi smel obstajati zunaj institucionalnegaokvira EU.

Naj se končno zahvalim našima poročevalcema za odlično delo, ki sta ga opravila pri tejizjemno pomembni, nujni in zapleteni zadevi. Tudi če nima prav veliko informacij omehanizmu za stabilnost, si zasluži mesto v institucionalnem okviru EU. Zelo semzadovoljna, ker bo sem kmalu prišel predsednik Madžarske.

Pervenche Berès (S&D). – (FR) Gospod predsednik, pred tremi leti so nam govorili: „Toje zadnja pogodba; ne bomo je spreminjali.“ Zaradi stvarnosti jo moramo danes spremeniti.Lizbonska pogodba Evropskemu parlamentu prvič zagotavlja dejanske pristojnosti v zvezis spreminjanjem pogodb. Pred nami je predlog, ki ne upošteva pravic tega Evropskegaparlamenta in v katerem je za zadevo Skupnosti – monetarno politiko – predlaganmedvladni mehanizem.

Na podlagi tega sem prišla do dveh sklepov. Prvič, upam, da bosta naša kolega, ki se bostapogajala v našem imenu, lahko čim bolj spremenila predlog, ki nam je bil predložen, takoda bo mehanizem ponovno postal zadeva Skupnosti. Drugič, upam tudi, da bo tasprememba Pogodbe zadnja, ki bo izvedena brez soglasja ali sodelovanja Evropskegaparlamenta.

Ta Evropski parlament ima predloge in vemo, da bomo pri spremembi Pogodbe inokrepljenem sodelovanju morali iti še dlje, če naj euroobmočje preživi.

Sven Giegold (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zdaj so prednami trije različni svežnji o gospodarskem upravljanju: šest predlogov Komisije, pakt zakonkurenčnost – o katerem zdaj potekajo pogajanja pod vodstvom gospoda Van Rompuyain gospoda Barrosa – ter predlogi o spremembi Pogodbe in s tem povezana vzpostavitevevropskega mehanizma za stabilnost. Po tej razpravi je jasno, da mora vse to potekati podparlamentarnim nadzorom in na podlagi predloga Komisije.

Dejstvo pa je, da ima Parlament v skladu s pogodbami različne pravice glede treh različnihsvežnjev. Obenem se ti svežnji prekrivajo. Kaj naj torej storimo s političnega vidika? Pomojem mnenju je nujno, da naše soglasje k šestim predlogom Komisije povežemo zizpolnitvijo naših zahtev na drugih področjih, tako da vse postane en uravnotežen sveženjv interesu državljanov.

Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, številne države članice EU so sedogovorile o vzpostavitvi in uporabi ene skupne valute. Vendar je različen gospodarski


potencial privedel do položaja, v katerem povezanost s skupno valuto nekaterim državamčlanicam otežuje možnosti uporabe standardnih postopkov za obvladovanje nesolventnosti.Vse države, ki uporabljajo skupno valuto, so se zato dogovorile, da se vzpostavi mehanizem,s katerim lahko odpravijo obstoječe finančne težave in jih tudi preprečijo v prihodnosti.

Zaradi rešitve, o kateri so se dogovorile vpletene države, pa so potrebni sprememba indopolnitev člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter sprejetje te rešitve s stranivseh držav članic EU. Vendar je za skupno valuto zdaj odgovornih predvsem 17 državevropske monetarne unije, zato je logično, da mora evropski mehanizem za stabilnostimeti medvladni značaj, in po mojem mnenju je dovolj, da ima Evropska komisija zgoljpoložaj opazovalke.

Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, kot je bilo večkratpovedano, mora Komisija včasih spregovoriti glasneje, da se jo sliši. To bom poskušalnarediti zdaj.

Najprej bi se rad zahvalil poročevalcema za njuno odlično sodelovanje in poslancem zazelo pomembno razpravo. Menim, da se vsekakor lahko strinjamo z veliko tega, kar je bilopovedanega v tej razpravi, zlasti s tem, da potrebujemo odločno ukrepanje na evropskiravni in da bi moral biti prihodnji mehanizem kar se da blizu duhu in metodi Skupnosti.

Če se odzovem na pripombe o naši pomoči Grčiji in Irski: menim, da naše izkušnje jasnokažejo, da si moramo nenehno prizadevati za občutljivo ravnovesje med ohranitvijovzdržnosti zadolževanja in izogibanjem moralnim tveganjem. Dejstvo, da se učimo izizkušenj, po mojem mnenju jasno dokazujejo izjave mojega kolega komisarja Ollija Rehnav zadnjih nekaj dnevih.

Obenem menim, da se moramo opomniti, da so okoliščine, v katerih živimo, resničnoizjemne. Kriza je še vedno tukaj, oživitev je krhka in trgi so nemirni, kot lahko vidimo napodlagi nenehnega gibanja razponov. Še pomembneje je to, da so evropske države podnesprejemljivim pritiskom in da menijo, da bodo v prihodnosti obremenjene z visokimiobrestnimi merami za svoje dolgove.

Zato moramo ukrepati in ukrepati moramo hitro. Vsekakor moramo biti odločni. Zato jetreba stalni mehanizem vzpostaviti v kar se da kratkem času in kar se da hitro.

Zelo pomembno je – in Komisija je zelo vztrajala pri tem pogoju –, da je treba to nareditiv okviru pogodb. Strinjam se z gospodom Gauzèsom, da je treba hitro ukrepati, kerpotrebujemo pravno varnost. Strinjam se tudi z gospodom Guerrerom Salomom, ki jerekel, da tega ne smemo obravnavati kot precedens. Lahko mu zagotovim, da Komisijauporabljenega postopka in predlagane vrste sodelovanja vsekakor ne bo štela za precedens.

Moram vas obvestiti, da je Komisija tesno povezana s pripravljalnim delom in da je ponašem mnenju nujno, da smo tudi mi vključeni v vzpostavitev in delovanje tega mehanizma.Kot je navedeno v Prilogi 2 sklepov Evropskega sveta, se pričakuje, da bo Komisija imelaosrednjo vlogo pri pripravi analiz in programov za prihodnje države v tem mehanizmu.Vendar menimo, da je treba osrednjo vlogo Komisije še bolj poudariti.

V zvezi s kritiziranjem izbrane metode moram reči, da smo videli dobre primere, do katerihlahko privede takšna metoda, na primer schengen ali tretji steber.

Za konec samo en stavek. Ko se je pripravljala Lizbonska pogodba, se je štelo, da je ta vrstasodelovanja, to področje sodelovanja preveč ambiciozno za države članice. Vendar namresnično življenje, resnične izkušnje, ki jih imamo s soodvisnostjo in gospodarskim


sodelovanjem, zdaj jasno kažejo, da potrebujemo evropsko rešitev za to zelo pomembnoevropsko težavo. Prepričan sem, da jo bomo našli.

Predsednik. – Hvala, gospod Šefčovič. Gospod Gualtieri ima besedo, vendar bi ga odločnopozval, naj upošteva eno minuto.

Roberto Gualtieri, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je bilapomembna razprava, ki je po mojem mnenju jasno pokazala, da med političnimi skupinamiobstaja široko soglasje glede ocen in splošne usmeritve poročila.

Razen nekaj izjem Parlament resnično govori z enim glasom in to je pomembno. Podpiramostalni mehanizem za stabilnost, čeprav ne moremo prikriti nekaj zmedenosti inzaskrbljenosti, ki ju ima, kot smo izvedeli, tudi Komisija, pa čeprav bi si želeli, da bi bili tipomisleki navedeni v mnenju Komisije o izbranem postopku.

Pripravljeni smo pokazati praktičnost in občutek za odgovornost pri upoštevanju, da nipolitičnih razmer za to, da bi se danes vzpostavil evropski mehanizem, vseeno pa smoodločno vztrajali in še vedno odločno vztrajamo pri svoji želji, da pomagamo vključitimehanizem v pravni in postopkovni okvir Unije ob spoštovanju pogodb.

Naši predlogi so jasni, vendar menim, da je zdaj ključno vprašanje nekaj drugega. Ali jeEvropski svet pripravljen začeti dejansko razpravo s Parlamentom o njegovih predlogihin ali je Komisija pripravljena prevzeti dejavno vlogo v tej razpravi?

Rad bi poudaril, da je Parlament sprejel odločitev, ki bi jo označil za običajno, namreč, daglasovanje preloži na 24. marec. Menim, da je to pomembno sporočilo: to je odgovorenParlament, vendar menim, da mora tudi Svet pokazati ta občutek za odgovornost zupoštevanjem predlogov Parlamenta.

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDISpodpredsednik

Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki . – (RO) Glede na sedanjo gospodarsko krizopredlog o uvedbi mehanizma za finančno stabilnost izpolnjuje nujno potrebo posolidarnosti med državami članicami in je pozitiven korak. Vendar bi sprememba Pogodbev obliki, kakršna je predvidena zdaj, lahko vzpostavila mehanizem, ki je namenjen samoomejenemu številu držav članic. To na primer ne omogoča, da bi bile v okvir tegamehanizma vključene države članice, ki nimajo eura. Menim, da je treba ta mehanizemzato, da bi bil resnično evropski, vzpostaviti znotraj institucionalnega okvira Evropskeunije ob sodelovanju Komisije in Evropskega parlamenta. Upoštevati mora tudi sodelovanjevseh 27 držav članic. Ne smemo pozabiti, da gospodarska nihanja v državah članicah zunajeuroobmočja vplivajo na gospodarsko in finančno stabilnost celotne Unije.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To, kar se zdaj dogaja z napovedanospremembo Lizbonske pogodbe, kaže na to, da je bilo vse, kar so voditelji EU rekli o pomenunacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, okrepitvi demokracije in vzdržnostisame Pogodbe, zgolj propaganda.

Eno leto in nekaj mesecev po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe so vsi odrinjeni nastran zaradi spremembe z uporabo mehanizma same Pogodbe, ki ne samo, da dopušča


sprejetje spremembe brez kakršnega koli demokratičnega sodelovanja – s čimer pravzapravše naprej zavračajo nacionalne referendume za odobritev Pogodbe –, temveč vzpostavljatudi mehanizem, ki omogoča stalni nadzor gospodarstev držav članic.

To poročilo gre v isto smer, saj so v njem nekatere predlagane spremembe predlogovKomisije o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnostza države članice, katerih valuta je euro.

V praksi je vse namenjeno konsolidaciji podpore, ki jo poskušajo zagotoviti temugospodarskemu upravljanju z vzpostavitvijo „evropskega semestra“: povečanje kazni vzvezi z izpolnjevanjem pakta za stabilnost in rast ter okrepitev smernic gospodarske politikein vseh kazalnikov, ki utegnejo biti sprejeti. Državam članicam poskušajo natakniti praviprisilni jopič.

Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. – (CS) Maja 2010 je dolgotrajno javnofinančnoneravnovesje v Grčiji privedlo do obsežnega svežnja pomoči v višini 720 milijard EUR izsredstev EU in Mednarodnega denarnega sklada. Kljub temu, da je bil za države euroobmočjavzpostavljen posebni evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) s sredstvi v višinido 440 milijard EUR, ne moremo reči, da so bile odpravljene vse težave EU. Poleg tega sedelovanje EFSF konča konec leta 2012 in med vlagatelji prevladuje določena meranegotovosti glede tega, kaj se bo zgodilo z dolgovi problematičnih držav euroobmočja potem datumu ali po izteku zagotovljenih jamstev. Zaradi tega je za prihodnjo finančno injavnofinančno stabilnost EU zaželena sprememba člena 136 Pogodbe, ki vzpostavljamehanizem za stabilizacijo po letu 2013. Vendar bi rad poudaril, da ta mehanizem ne bočudežno zdravilo za dejansko zaščito proračunov problematičnih (ali obrobnih) držav inda moramo razmisliti tudi o celoviti rešitvi te težave (zmanjšanje javnega dolga, ponovnavzpostavitev zaupanja v bančni sektor in strukturne reforme, vključno z javnofinančnokonsolidacijo obrobnih držav, da se poveča njihova konkurenčnost). Na splošno menim,da poročilo, ki sta ga predložila Elmar Brok in Roberto Gualtieri, predstavlja natančnoanalizo vprašanja ter se sklicuje na ustrezno zakonodajo EU in mnenje Odbora za proračun,zato priporočam odobritev spremembe člena 136 Pogodbe v predlagani obliki.

Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) V zadnjih nekaj letih je euro doletelo večpretresov, ki bi morda uničili kakšno drugo valuto. Kljub temu, da ukrepi voditeljev EUniso bili vedno dovolj hitri ali prepričljivi, so omogočili zaščito eura. Položaj je še vednozelo težaven, vendar sem prepričana, da bo Evropa premagala to krizo in postalagospodarsko močnejša. Ta kriza je razkrila šibke točke EU in jasneje pokazala, kakšnespremembe zakonodaje Evropske unije, med drugim Pogodbe o delovanju Evropske unije,so potrebne v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države euroobmočja. Prepričana sem,da je vzpostavitev evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) eden odnajpomembnejših korakov, ki jih je mogoče sprejeti za to, da se EU v prihodnosti izogneresnim gospodarskim krizam. Seveda vzpostavitev EFSM ne bo odpravila vseh težav, zaradičesar je pomembno, da vlade priznajo svojo odgovornost za izpolnjevanje maastrichtskihmeril ter izvajajo smiselno, premišljeno gospodarsko in monetarno politiko na podlagidolgoročnih ciljev. Ne moremo si privoščiti, da bi se ponovili scenariji zadnjih let, ko sodržave članice izvajale gospodarske politike brez vsakršnih pridržkov ter niso upoštevalemaastrichtskih meril in so kršile druge temeljne zakone ekonomije. Euro ni samo valuta;je politična zaveza, ki dokazuje sposobnost EU, da je združena v raznolikosti. Euro jejamstvo evropske stabilnosti, rasti in enotnosti. Zato niti najmanj ne dvomim, da bomolahko dovolj daljnovidni in preudarni, da bomo premagali to krizo in zagotovili novospodbudo za razvoj.


8. Čas glasovanja

Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: gl. zapisnik)

Robert Atkins (ECR). – Gospod predsednik, ponovno bi se pritožil glede upravljanjatega parlamenta. Tako včeraj kot danes nam je bil dodeljen čas za glasovanje in spet smoga zlorabili. Dobro voden in učinkovit Parlament vsekakor odlikuje to, da lahko ustreznoin pravočasno uredi svoje zadeve. Ali lahko, prosim, pozovete organe, naj se lotijo tega?Sicer bomo deležni prezira, ki si ga zaslužimo.

Derek Roland Clark (EFD). – Gospod predsednik, moje vprašanje pravilnosti postopkaje povezano s prvima dvema glasovanjema, ki ju imamo danes o koledarju za naslednjeleto in leto za tem. Imam dve vprašanji, če dovolite. Prvič, ti glasovanji zgolj ponazarjata,kako nemočen je v resnici ta parlament. Tukaj vsi mislijo, da imajo čedalje več pristojnostiin čedalje več vpliva. Vendar so te spremembe dejansko namenjene le temu, da se zaobidedejstvo, da moramo imeti 12 delnih zasedanj …

(Predsednik je prekinil govornika)

Predsednik. – Gospod Clark, imate vprašanje pravilnosti postopka, ne govor. Žal mi je,vendar vas moram prekiniti. Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

Edward McMillan-Scott (ALDE). – Gospod predsednik, običajno se pri takšnemvprašanju ne bi oglasil. Kot podpredsednik spoštujem predsedstvo.

Vendar je bilo vsem skupinam rečeno, da bosta glasovanji o koledarju, ki sta zeloomejeni – mislim, da gre za dve spremembi –, potekali na začetku glasovanja in ne pogovoru gospoda Schmitta pred Parlamentom. Menim, da ni spoštljivo do gospoda Schmitta,da se ljudem dovoli oditi in da se jih potem pozove, naj se po njegovem govoru spet vrnejona dve glasovanji.

Zato vas pozivam, da Parlamentu predlagate spremembo dnevnega reda, tako da bododanes vsa glasovanja pred govorom gospoda Schmitta in bomo začeli na podlagi glasovanjo koledarju.

(Aplavz)

Predsednik. – Gospod McMillan-Scott, imam odgovor na to, kar ste pravkar povedali,in sicer, da je v ponedeljek ta parlament izglasoval dnevni red. V dnevnem redu boste videli,da je Parlament izglasoval, da bosta glasovanji o koledarju potekali od 12.30 do 13.30. Toje odločitev, ki jo je v ponedeljek sprejel Parlament.

Edward McMillan-Scott (ALDE). – Gospod predsednik, žal mi je, ker podaljšujem to,vendar so bili seznami glasovanja po naključju poslani vsem skupinam. Če je bila to napaka,jo je treba popraviti. Nesmiselno je in nespoštljivo do predsednika ene od naših državčlanic, ki zdaj predseduje, da se poslanci po njegovem govoru pozovejo nazaj v Parlament,nazaj v dvorano. Glasujmo zdaj v vrstnem redu, ki je naveden na seznamu glasovanja.Nobene utemeljitve ni za ponovno spremembo tega.

(Aplavz)

Predsednik. – To gre takole. Vsak ponedeljek glasujemo o dnevnem redu. Poslušajte me.Ne pritožujte se. Če želite spremeniti pravila, jih lahko, vendar v skladu s pravili, ki jih


imamo, o dnevnem redu glasujemo vsak ponedeljek. Tokrat smo glasovali s poslanci, kiso bili v dvorani. Vendar ima predsednik pravico dati dnevni red ponovno na glasovanje,če to želi večina poslancev, zato bom uveljavil svojo pravico in vas vprašal: ali bi radiglasovali za spremembo današnjega dnevnega reda? Kdo podpira glasovanje za spremembodnevnega reda? Kdo je proti? Vzdržani glasovi?

(Aplavz)

Drugače pa vas, dragi kolegi, opominjam, da bodite tukaj ob ponedeljkih, če želite odločatio dnevnem redu.

Predlog gospoda McMillan-Scotta je bil, da se glasuje o koledarju pred nagovorompredsednika Madžarske, če bo seveda čas to dopuščal – ker, kot vidite, dejansko izgubljamočas. Glede na to, koliko je zdaj ura, pričakujem, da bomo po govoru predsednika moralinadaljevati z veliko glasovanji. Torej, kdo podpira glasovanje o koledarju pred govorompredsednika Madžarske, če bomo dejansko imeli čas za to? Kdo je proti? Vzdržani glasovi?

Torej bomo naredili tako: o koledarju bomo glasovali pred govorom predsednikaMadžarske, če bomo imeli čas.

(Ugovori)

Kolegi, čisto vseeno je; po govoru predsednika bomo tako ali tako nadaljevali z glasovanji.

(Nejevoljno mrmranje)

Uveljavil bom svojo pravico. Da prekinem to neumnost, bom glasovanje o koledarjupostavil na prvo mesto. Ste zdaj vsi zadovoljni?

(Aplavz)

V redu, še vedno boste tukaj glasovali po govoru predsednika, vendar nadaljujmo zdaj zglasovanjem o koledarju za leto 2012.

8.1. Koledar zasedanj Evropskega parlamenta - 2012 (glasovanje)

8.2. Koledar delnih zasedanj Parlamenta za leto 2013 (glasovanje)

8.3. Smernice za proračun 2012 - drugi oddelki (A7-0049/2011, José ManuelFernandes) (glasovanje)

8.4. Strategija EU za atlantsko regijo (glasovanje)

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEKpredsednik

9. Slavnostna seja - Madžarska

Predsednik. – Predsednik Schmitt, spoštovani gostje, gospe in gospodje, pozdravljamovas, gospod Schmitt, kot nekoga, ki je bil nedolgo nazaj kolega poslanec našega parlamenta.Danes ste z nami v popolnoma drugačni vlogi kot prej. Velikokrat ste sedeli na tem mestu,gospod predsednik, in predsedovali postopkom našega parlamenta. Zelo smo zadovoljni,da danes podpirate madžarsko predsedstvo in tudi da si danes prizadevate ustvariti prijaznovzdušje v Evropi za Evropski parlament, saj veste, kako pomemben je ta parlament – kako


pomemben je za ljudi, ki živijo v naši državi, in za odločitve, ki se sprejemajo v Evropskiuniji.

Danes bomo glasovali o poročilu, ki ga je pripravila gospa Járóka. To je pomembna zadevaza vse nas, saj je romska manjšina najbolj preganjana manjšina v Evropi in je tudi največjamanjšina v Evropi. Imamo tako voljo kot sredstva, da lahko postopoma odpravimo totežavo. Poročilo gospe Járóka bo znatno prispevalo k temu. O tem smo prepričani.

Prav tako je pomembno, da se odpiramo balkanskim državam. Zelo dobro se spominjamo,gospod predsednik, da ste v šestih letih sodelovanja z nami pripisovali zelo velik pomenširitvi Unije na Zahodni Balkan. Dejansko je tam treba rešiti veliko težav. Zadevne državese morajo najprej pripraviti, vendar nam bo potem tudi njihovo sodelovanje v Evropskiuniji pomagalo odpraviti veliko težav. Radi bi se vam zahvalili tudi za vaša prizadevanjaza to.

Morda se moji kolegi poslanci spominjajo dni, ko ste pred mnogimi leti osvojili zlatiolimpijski medalji. Potem ste z vsem srcem služili olimpijskemu gibanju in zdaj kot državnikzastopate svojo državo in tudi Evropsko unijo tako zunaj Unije kot v Evropi. Radi bi sevam zahvalili za to. Težko pričakujemo vaš govor.

Pál Schmitt , predsednik Republike Madžarske. – (HU) Govoril bom v svojem maternemjeziku, madžarščini. Gospod predsednik, spoštovani poslanci, gospe in gospodje, zelo semvesel in ponosen, da stojim tukaj pred vami. Z veseljem sem se vrnil na to pomembnoprizorišče svojega življenja in kariere, k svojim prijateljem in sodelavcem, v Evropskiparlament, v katerem sem bil šest let poslanec. Zahvaljujem se vam za povabilo.

Gospod predsednik, kaj bi dal pred enim letom za dvajset minut časa za govor! To je vplivnomesto, na katerem se lahko vsak politik, vsak javni akter veliko nauči. Menim, da ninaključje, da je veliko predsednikov in ministrov prišlo iz teh klopi. To je dobra novica zaEvropo, saj tako dobi vodilne politike, ki so končali ne vedno lahko šolo evropskega dialoga,ki vidijo svoje nacionalne zadeve v razsežnosti Skupnosti in ki interesov niso sposobnisamo zastopati, temveč so se jih naučili tudi uskladiti. To je civilizacijska zapuščina Evropein to je njeno poslanstvo tudi danes.

Evropski parlament je odličen primer pomembne vloge, ki jo imata parlamentarizem inkultura javne razprave v evropskem razmišljanju. Parlament, ki ima od Lizbonske pogodbenaprej več pristojnosti, je jamstvo za demokratično odločanje. Prodornost in odprtamedsebojna pozornost ustrezata njegovim tradicijam. Tako Madžarska kot trenutnopredsedujoča Svetu Evropske unije rade volje sodeluje z Evropskim parlamentom, saj totukaj ni zgolj talilni lonec zakonodaje, temveč je, če se smem tako izraziti, veliko več odtega: je duša Evrope.

Gospe in gospodje, dejansko Evropa nima samo trga, valute, politik in zakonov, temvečima tudi dušo in duha. Dobro vem, da gre pri vsakdanjem delu tukaj predvsem za praktičnepodrobnosti. Vendar so krize v bližnji preteklosti ponazorile tudi to, kaj se lahko zgodi,kadar se k usodi ljudi pristopi s povsem finančnega ali tehnokratskega vidika in se pozabina glavne cilje, načela, ki držijo stvari na mestu.

Jean Monnet, ki ga cenimo kot enega od očetov povojnega sodelovanja in ki, čeprav je bilekonomist, ni sanjal zgolj o gospodarski enotnosti Evrope, je nekoč povedal: „Potrebujemoprava evropska prizadevanja. Ne povezujemo držav, ampak združujemo ljudi.“ Naslednjezamisli, ki jih je izrazil Jean Monnet, so pomembne še danes, čeprav so bile izrečene predšestdesetimi leti: „Tukaj smo zato, da se lotimo skupne naloge – ne, da se pogajamo za


lastno nacionalno korist, temveč da si prizadevamo za lastno nacionalno korist, ki bo vkorist vsem. Do rešitve bomo prišli le, če bomo v svojih razpravah odpravili vsapartikularistična čustva. Če bomo lahko mi, ki smo zbrani tukaj, spremenili svoje metode,se bo postopoma spremenil tudi odnos vseh Evropejcev.“

Od takrat je minilo več kot šest desetletij. Vendar, ali te misli, ki so nam pokazale pot, ševedno jemljemo resno? Ta zveza je bila že od samega začetka več kot Skupnost za premogin jeklo. Njeni ustanovitelji so jo ustanovili kot zavezo miru, kot poslanstvo za vzpostavitevmočne Evrope. Priznam, da ni lahko najti skupnega imenovalca za pol milijarde ljudi vdanašnji razširjeni Evropi, Evropi s 27 državami članicami. Zdi se mi – če midovolite – poseben privilegij, da je Madžarska lahko prevzela rotirajoče predsedstvo ravnozdaj sredi resnih dilem, težkih naporov in pomembnih vprašanj, saj so v takšnih časihlastnosti, ki jih ima moja država, najbolj potrebne.

Res je, da duh naših prednikov nikoli ne more izbojevati sedanjih bojev namesto nas.Vendar smo Madžari lahko upravičeno ponosni, da – če navedem madžarskega skladateljaFranza Liszta, ki se je rodil pred 200 leti – „smo sinovi notranje svobodnih ljudi“. Živimov državi, ki je bila po zaslugi kralja svetega Štefana ustanovljena kot strpna, gostoljubna,večetnična krščanska skupnost, ki ima več kot tisoč let državnosti in je dokazala svoj globokobčutek za svobodo v revolucijah. Ker se približuje madžarski državni praznik 15. marca,se moramo spomniti neštetih bojev Madžarov, kot so bili vojna za neodvisnost in revolucijaleta 1848 ter prav gotovo revolucija in boj za svobodo leta 1956, ki se ju nekateri, mnogi,ki ste starejši, morda spomnite in zaradi katerih smo si pridobili nekakšno pravico inspoštovanje tukaj v Evropi. Zaradi tega tudi nikoli nismo pozabili na bratstvo in solidarnost.Madžari smo se preveč borili, da bi bili ravnodušni do prizadevanj drugih in da bi šli brezbesed mimo težav drugih ljudi.

Zaradi tega s posebno občutljivostjo spremljamo vse dogodke, ki se zdaj odvijajo južnood nas v arabskem svetu. Razumevajoči smo do želje ljudi po svobodi, do lastnosti, ki jenedvomno v srcu vsakega človek in vsakega naroda. Nič čudnega – in dejansko ninepričakovano –, da se je to zgodilo. Želje katerega koli naroda po svobodi ni mogočevečno zatirati. Slej ko prej bo izbruhnila. Skupna dolžnost Evropske unije je, da zaščitiinterese svojih državljanov in ostane zvesta svojim humanitarnim obveznostim. S svojimisredstvi mora spodbujati miren prehod in – tam, v zadevnih državah – blaginjo v domoviniteh ljudi.

Gospe in gospodje ali, če vas smem tako nagovoriti, kolegi in prijatelji, ko govorimo osolidarnosti, mi dovolite, da navedem nekaj pojmov iz Schumanovega načrta, kot so„dejanska solidarnost“, „ustvarjalna prizadevanja“, „združitev interesa“ in „globlja skupnost“.Iskreno menim, da ti izrazi, na katere lahko naletimo v vsakem dokumentu in vsakemgovoru EU, niso izgubili svojega pomena. Prepričan sem, da so to globoka čustva, na katerihje bilo nekoč mogoče zgraditi evropsko enotnost in povojno rekonstrukcijo in ki so sčasomapripeljala tudi države vzhodne in srednje Evrope, ki so jih zatirale diktature, nazaj sem, vto skupnost.

Vsaka točka v programu madžarskega predsedstva določa te temeljne vrednote kot cilje.Vse, kar načrtujemo in za kar si prizadevamo, je mogoče opisati z dvema besedama, dvemabesedama, ki se ju pogosto uporablja, vendar se njuna moč ni čisto nič zmanjšala:odgovornost in solidarnost. Prosim, dovolite mi, da se razgovorim o nekaj točkah. Na kajmislimo s solidarnostjo in odgovornostjo? Solidarnost je potrebna pri finančnih zadevah.Vemo, da je zaščita evra prva od vseh naših skupnih nalog. To je zadeva vseh držav članic,


ponavljam, vseh držav članic, saj je konkurenčnost Evropske unije pomembna za državetako znotraj kot zunaj euroobmočja in je odvisna od vseh nas.

Madžarska že zdaj daje dober zgled z določitvijo stroge pravne omejitve državnezadolženosti v ustavi, ki se pripravlja. Madžarska se je odločila sprejeti resne ukrepe zazmanjšanje odhodkov, da ublaži svoje sedanje dolgove in zmanjša svoj proračunskiprimanjkljaj pod evropsko povprečje.

Vendar spoštljivo pričakujemo, da bodo države, ki uporabljajo evro, ponovno pridobilezaupanje v skupno valuto. Uvedba evropskega semestra služi namenu skupnekonkurenčnosti: ta semester bo državam članicam omogočil, da se bodo med sebojobveščale o svojih proračunskih načrtih pred nacionalno odobritvijo, nam pa bo omogočil,da bomo določili cilje za vsako državo posebej. Osebno bi bil navdušen, če bi se ta semesteruvedel med madžarskim predsedovanjem in bi se celo lahko imenoval budimpeški semester.

Prosim, dovolite mi, da ponovno uporabim besede Jeana Monneta, ki je menil, da jepomembna vrlina in cilj zaveze Skupnosti to, da se države – če ga citiram – „ne bodospopadale druga z drugo, temveč bodo vplivale druga na drugo in sčasoma spontano prešlena dialog, skupno ukrepanje“. Vem, da ima skupno ukrepanje še vedno svoje sporne točke,vendar iskreno upam, da bodo uspešno pojasnjene pred gospodarskimi in finančnimirazpravami, ki bodo kmalu potekale.

Ključna beseda je preprečevanje. Preprečevanje lahko pomaga zagotoviti, da finančne krizeposameznih držav Evropske unije ne bodo doletele nepričakovano, in omogoča ustrezenodziv na te krize, saj se je krizi lažje izogniti, kot si po njej opomoči.

Podpreti moramo odgovornost za odpravo razlik v razvoju. Celo v tako veliki skupnostilahko solidarnost pomeni namenjanje pozornosti usodi posameznikov na eni strani terusodi manjših in večjih skupnosti, celotnih regij na drugi. Državljani Evropske unije sizaslužijo enake možnosti. To je mogoče spodbujati z dobro kohezijsko politiko, o katereglavnih temeljih smo se že uspešno dogovorili. Pomembno je, da Evropa ostane enotnatudi z vidika konkurenčnosti.

Kar zadeva solidarnost in enotnost na energetskem trgu, so s kohezijo tesno povezana tudiprizadevanja za razvoj enotnega energetskega trga. Namen teh prizadevanj je zmanjšatienergetsko odvisnost in ranljivost ter zagotoviti neomejen pretok plina in električne energijepo celotni Evropi. Dogodki v Severni Afriki opozarjajo tudi na to, kako pomembno jezmanjšati enostransko odvisnost in povezati nepovezana energetska omrežja. Zavzpostavitev enotnega energetskega trga je potreben razvoj, za razvoj so potrebna sredstvain za to, da najdemo sredstva, je potrebno široko soglasje.

Tudi na makroregionalni ravni je treba prevzeti odgovornost. Tako kot barcelonski procesv južnem delu Evrope in strategija za regijo Baltskega morja v severni polovici zagotavljataokvir za uskladitev regionalnih razvojev, zdaj tudi države srednje in vzhodne Evrope iščejomožnosti za učinkovitejše sodelovanje. Strategija za Podonavje se oblikuje prek sodelovanja14 držav pri približno 40 programih, kar je odličen dokaz, da se sosedstvo, ki se pogostoomenja kot geografska omejitev, lahko šteje tudi za geopolitično prednost. Zelo se veselimoDonave kot ene od naših naravnih vezi in reke naše nenehne medsebojne odvisnosti, kinam pomaga napredovati zaradi strategije, ki naj bi bila sprejeta junija; ki nam pomagakot zeleni koridor, kot gospodarski potencial, kot gonilna sila skupnih podvigov, kotrazvijajoča se prometna pot in dejansko kot kulturna povezava. Madžarska deluje kot


pobudnica pri oblikovanju strategije in, kar zadeva praktične naloge, organizira delo vzvezi s skupnim gospodarjenjem z vodami in varstvom okolja.

Sprejeti moramo odgovornost na svojih mejah. Evropa se mora biti sposobna odzvati nahitre spremembe v svetu. Vendar nobena sprememba ne upravičuje tega, da bi delovaliproti svojim interesom, tekali z ene strani ladje na drugo in s tem le še povečali vpliv neravno majhnih valov.

Vem, da veliko ljudi poudarja vprašanje južnega in vzhodnega sosedstva kot primer ali/aliin pravi, da moramo zaradi sedanjih razmer vso svojo pozornost nameniti južnim mejamEvropske unije. Vendar se na spremenjene razmere – in priznati moramo, da bodo takšnespremenjene razmere vedno obstajale – lahko odzovemo pozitivno le, če sicer trdno stojimona vseh straneh neba. Če bo Evropska unija pozabila na to, bo delovala proti sebi in seoslabila. Nepričakovane razmere se vedno lahko lažje pojavijo tam, kjer ne spremljamozadev, in obratno: vsako nanovo nastalo težavo je mogoče lažje obvladati tam, kjer obstajajodobro delujoči odnosi.

Vzhodno partnerstvo ni ne madžarska ne poljska prednostna naloga. Čeprav se zdi, da najbi bil to naš pristop k razmeram, je to veliko bolj skupna skrb. To najjasneje dokazujedejstvo, da bomo s svojimi poljskimi prijatelji med njihovim predsedovanjem skupaj gostilivrh vzhodnega partnerstva.

Govoriti moramo tudi o solidarnosti, ki jo moramo izkazati do tistih, ki čakajo na širitev.Zveza držav, ki so ustanovile Evropsko unijo, je vedno imela odprta vrata in sporočala, dalahko članica Skupnosti postane vsaka demokratična država, ki želi pristopiti po lastnisvobodni volji in ki sprejema temeljna načela EU. Po eni strani to pomeni, da obstajajojasni pogoji za pripadnost zvezi. Po drugi strani to pomeni, da smo odgovorni tudi zadržave zunaj Evropske unije, za vse države, katerih cilj je članstvo in ki si resno prizadevajodoseči ta cilj. Želja po pristopu si zasluži jasne odgovore, jasne zahteve ter razumljiv časovnirazpored in perspektivo za države Zahodnega Balkana, pa tudi za Turčijo in Islandijo.

Kar zadeva odgovornost za manjšine, mi dovolite, da navedem člen 3 Lizbonske pogodbe:„Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije,enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikovmanjšin“. Kulturna raznolikost je dejansko bistvo Evrope, vir njene vitalnosti. Kot nacionalnapotrditev tega bodo na Madžarskem v naslednjem državnem zboru – ki bo, mimogrede,po letu 2014 za polovico manjši – vse manjšine v državi imele svoje predstavništvo vparlamentu.

Način, na katerega Madžarska zastopa usodo Madžarov, ki živijo v tujini, je popolnoma vskladu s tem načelom. Smo v nenavadnem položaju. Imamo ustavno dolžnost, dazagovarjamo pravice manjšin avtohtonih madžarskih skupnosti, ki živijo v drugih državah,njihovo pravico do uporabe lastnega jezika in pravico do samouprave. Ali bi se lahkooznačili za dobre Evropejce, če tega ne bi počeli? Ravno Evropska unija nam zagotavljapravni in intelektualni okvir tam, kjer to vprašanje dejansko ni več vprašanje. Zdaj imamokončno vse možnosti, da odpravimo zgodovinske krivice – ne da bi obžalovali svojogeografsko ločenost – in proslavimo svoje duhovno in intelektualno tovarištvo brezkakršnih koli ozemeljskih zahtev. To smo celo določili z zakonom. Država bo s podelitvijopravic svojim manjšinam postala močnejša in ne šibkejša. S tem bo pridobila zveste,zadovoljne državljane, ki se spoštujejo in ki s svojo kulturo intradicijami – nemalo – povečajo ter popestrijo raznolikost.


In končno, dovolite mi, da omenim strategijo za Rome, saj jo je omenil že gospod Buzek.Madžarsko predsedstvo šteje predložitev učinkovite in izvedljive strategije za Rome Evropskiuniji za eno od svojih najpomembnejših nalog. Lívia Járóka je to že naredila. Prepričansem, da potrebujemo ta skupni akcijski načrt. Za izkoreninjenje revščine pa sta polegsocialnih ukrepov nujno potrebna tudi odločna zavrnitev predsodkov ter razvoj pomožnegakulturnega in izobraževalnega okolja. Vse to predvsem ni vprašanje dogovora in denarja,temveč naše človečnosti in iznajdljivosti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, dobro vemo, da gre pri rotirajočem predsedstvuv glavnem vedno za nadaljevanje tekočih postopkov. Za to sta potrebni dve navideznasprotujoči si lastnosti: skromnost in vztrajnost. Skromnost pri skupnih zadevah invztrajnost pri njihovem zastopanju sta lastnosti, ki lahko privedeta do uspeha. Na koncunašega predsedovanja bo merilo za nas to: ali smo se oddaljili od začrtane poti ali pa namje uspelo usmeriti dialog nazaj v nujne, pomembne in konstruktivne zadeve.

Zato je poslanstvo našega predsedstva to, da smo gonilna sila postopkov. Da smo del ekipe:to je tudi koncept predsedniškega tria. Dober individualni rezultat je mogoče doseči, vendarsamo, če je na prvem mestu služenje interesu Skupnosti, ali bolje, ekipe. O veliko zadevahje treba ponovno razmisliti, saj je postalo očitno, da svojega novega evropskega življenjanismo zgradili na dovolj trdnih temeljih. Zdi se, da se tudi v Evropi končuje obdobje iskanjapoti naprej. Nagibam se k temu, da v tem vidim srečno konjunkcijo zvezd. Zdaj imaEvropska unija predsedujočo državo, ki sprejema prav tiste pomembne strukturnespremembe, ki čakajo tudi EU. Velike, slabo delujoče sisteme, ki naj bi bili nespremenljivi,je treba reorganizirati in o njih ponovno razmisliti in potrebne so razmere, ki lahko boljepreživijo krize ter spodbujajo razvoj in ščitijo konkurenčnost.

Ker se danes na Madžarskem vse vrti okoli potrebe po spremembi in prenovi, smo samoše bolj dovzetni za oblikovanje skupne evropske prihodnosti. Torej imamo izkušnje, napodlagi katerih je jasno, da se moramo vrniti k učinkovitemu zastopanju interesovSkupnosti. Madžari pričakujejo, da bodo njihovi voditelji in politiki – ki so jim bila,mimogrede, lani podeljena suverena pooblastila v obsegu, kakršnega v Evropi še nibilo – zagotovili okvir za novo življenje in izrazili temeljna načela za našo prihodnost prekmočnih zakonov in ustrezne ustave, in bodo zahtevali, naj ti voditelji in politiki odgovarjajoza to. Naše vodilno načelo je ves čas to, da se sprejemajo zakoni, ki določajo našo prihodnostv skladu s standardi EU, evropsko tradicijo in državljanskimi svoboščinami.

Začetek veljavne madžarske ustave, če mi dovolite, da povem nekaj besed o tem, sega vleto 1949. Tega leta se je v srečnejši polovici Evrope že pojavila zamisel o skupnem trguin njena uresničitev je bila blizu. Istega leta se je komunistični režim na Madžarskem izključiliz Evrope z režiranimi sodnimi procesi. Država je izgubila svojo neodvisnost, saj je bilaveč desetletij vključena v območje sovjetskega vpliva. Bili smo odrezani od prave Evrope,od skupnosti, ki smo ji prek svojih tradicij vedno pripadali. Celo naš pogled na sonce je bilzastrt.

Kar je lahko izgubila država, zgrajena na lažeh, so Madžari ohranili kot narod. Zato menim,da je pomembno in zelo zgovorno, da bo madžarska ustava od zdaj naprej imela trenutnoletnico. Imela bo letnico 2011, ko lahko prvič predsedujemo Evropski uniji, kar predstavljanekakšno darilo zgodovine, obliko odškodnine. Tokrat lahko prvič resnično pokažemosvojo demokratično zavezanost prek veliko dela in tudi v mirnih, konstruktivnih okoliščinahter smo sposobni služiti Skupnosti s svojo madžarsko odločnostjo.


Menim, da pravi čas za pripravo ustave v življenju naroda vedno napoči takrat, ko je naroddovolj močan, da prizna svoje pretekle napake in zagovarja resnice, ki bodo veljale šedesetletja, ter dovolj neomajen, da tisto, česar se loti, izpelje do konca. Vsaj tako pomembnoje, da gradimo na evropskih temeljih. Zagotavljam vam in zatrjujem, da bomo ListinoEvropske unije o temeljnih pravicah upoštevali kot standard za poglavje o človekovihpravicah v novi madžarski ustavi.

Gospe in gospodje, sem sabljač in v tej disciplini sem sodeloval na olimpijskih igrah, zatomi žvenket prekrižanih mečev ni neznan. Vendar menim, da danes na evropskem političnemprizorišču ne smemo tekmovati zato, da bi ugotovili, kdo lahko s silo izloči in premagadruge. Zgodovina nam ni podelila mandata zgolj za politične šahovske partije in taktičnespopade za prestiž, temveč za to, da služimo namenu, da okrepimo kohezijo in siprizadevamo za soglasje.

Evropejci potrebujejo uspešno, zmagoslavno in močno Evropo, Evropo, ki je enakomernoutemeljena na Skupnosti interesov in vrednot in v kateri so močne tudi posamezne države.Pri ambicioznem programu, ki ga imenujemo Evropa 2020, gre natanko za to.

Gospe in gospodje, prosim, dovolite mi, da govor končam z mislijo upravičenopriljubljenega madžarskega pisatelja Sándorja Máraija, ki je povezana z Evropo. Navajam:„Ta način življenja moramo graditi naprej. Napolniti ga moramo z vsem, kar je sodobno,in v njem ohraniti vse, kar je brezčasno. Imamo vse, kar potrebujemo; vse, kar potrebujemo,sta zaupanje in vztrajna volja, zaupanje v našo vlogo in volja, da se borimo proti tiranijineumnosti in prepirljivosti. Kje se lahko Evropejec loti dela? Kje lahko to naredi Madžar?Menim, da se ga je že lotil.“ Konec navedka. K temu lahko dodam le, naj bo tako.

Hvala, da ste mi prisluhnili.

Predsednik. – Predsednik Schmitt, to so bile pomembne besede in vaša opredelitev jezelo pomembna. Evropski parlament ne predstavlja zgolj preproste zakonodaje, temvečsamo dušo Evrope. Navedene misli Jeana Monneta o duhu povezovanja, dialoga ter skupnidejavnosti, skupnih ukrepih so zelo pomembne za nas. Zelo pomembno je, da ne pozabimona Schumanov načrt, ki je bil utemeljen predvsem na solidarnosti na začetku Evropskeunije in potem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v prejšnjem stoletju v srednji invzhodni Evropi, danes na finančnih trgih in zelo kmalu v sredozemski regiji. Hvala za vsevaše pripombe o današnjih dejavnostih ter današnjih izzivih in nevarnostih za Evropskounijo. Najlepša hvala za vaš govor. Zapomnili si bomo vaše besede in vaše pripombe.

(Aplavz)

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDISpodpredsednik

10. Čas glasovanja (nadaljevanje)

Predsednik. – Čas glasovanja se zdaj nadaljuje.

10.1. Poročilo o napredku Turčije 2010 (B7-0156/2011) (glasovanje)

Ria Oomen-Ruijten (PPE). – Gospod predsednik, rada bi sporočila naslednje. Doseglasem dogovor s poročevalci v senci o svoji ustni spremembi odstavka 18. To pomeni, da


bo gospa Flautre umaknila predlog spremembe 26 odstavka 18. Zato svoji skupini svetujem,naj glasuje za predlog spremembe 29 tega odstavka.

– Pred glasovanjem o odstavku 18:

Ria Oomen-Ruijten (PPE). – Gospod predsednik, imam ustno spremembo, namreč, dase v odstavku 18 doda: „je zaskrbljen zaradi pomanjkanja teh preiskav in opaža, da bi lahkonedavno pridržanje znanih novinarjev, kot sta Nedem Sener in Ahmet Sik, vodila k izgubikredibilnosti teh sojenj, ki bi nasprotno morala krepiti demokracijo“.

(Parlament se je strinjal z ustno spremembo)

10.2. Vključevanje Črne gore v evropske integracije (B7-0157/2011) (glasovanje)

10.3. Strategija EU o vključevanju Romov (A7-0043/2011, Lívia Járóka) (glasovanje)

10.4. Industrijska politika za dobo globalizacije (A7-0022/2011, Bernd Lange)(glasovanje)

Predsednik. - S tem je glasovanje končano. Kolegi, imamo petdeset obrazložitevglasovanja. Veste, kaj to pomeni. Zelo bom hitel, prekinil vas bom natanko po minuti.Opravičujem se za to, vendar moramo upoštevati čas.

11. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

Koledar zasedanj Evropskega parlamenta – 2012

Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, želim obrazložiti glasovanje o koledarju zaleto 2012. Seveda je bilo tisto, o čemer smo glasovali, popoln nesmisel, saj ne obravnavatežave treh različnih parlamentov: v Strasbourgu, Bruslju in seveda Luxembourgu, nakaterega vsi pozabljajo. Mislim, da skupni združeni stroški znašajo približno250 milijonov EUR na mesec.

Rad bi ponudil konstruktiven predlog. Namesto da se srečamo ob dvanajstih različnihpriložnostih v Strasbourgu, bi lahko imeli dvanajst različnih zasedanj v Strasbourgu venem tednu: prvi dan – tri zasedanja; drugi dan – tri zasedanja; tretji dan – tri zasedanja;četrti dan – tri zasedanja. Tako bi morali biti tukaj le en teden na leto. Preostali čas bi lahkobili v Bruslju, če bi že morali biti, in bi lahko prihranili ogromno stroškov in ogromnonevšečnosti.

Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, nekaj nenavadnega je v mesečnempotovanju tega parlamenta med dvema sedežema. Pridigamo o javnofinančni pravičnosti,a vseeno zapravimo več sto milijonov funtov na mesec za preseljevanje naših tolmačev,naših uradnikov v odborih in vseh poslancev. Govorimo o globalnem segrevanju, a vseenoizpustimo na tisoče ton toplogrednih plinov, ko kolone tovornjakov prevažajo potrebnodokumentacijo sem in tja.

Vem, da obstaja argument, da poslanci tega parlamenta prispevajo k simbolnemu pomenuStrasbourga in zgodovinski zamisli in tako dalje, in zamisel, da EU kot klub držav razdeljujeinstitucije naokoli in ne kopiči vsega v Bruslju, se mi zdi precej privlačna. Vendar imejmo


en sedež, tako ali drugače. Zakaj temu parlamentu preprosto ne predlagamo, da bi se vednosestajali tukaj v tem čednem alzaškem mestu ali da bi se vedno sestajali v Bruslju?

Kakor koli že, prenehajmo zapravljati in poskušajmo v tem obdobju varčevanja vrnitinekaj prihrankov našim hudo obremenjenim davkoplačevalcem.

Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, to glasovanje je kljub temu, dapredstavlja voljo večine, dejansko poteza, ki spodkopava črko pogodb, ki je zelo jasna indoloča, da mora 12 delnih zasedanj potekati v Strasbourgu. S trditvami, da bi dve različnidelni zasedanji lahko potekali v istem tednu, se poskuša odpraviti eno od delnih zasedanj.Tako se zaobide tudi zelo jasna razlagalna sodba Sodišča Evropske unije ravno v trenutku,ko ta parlament želi preiti z 12 na samo 11 delnih zasedanj.

Dvajset let smo spremljali prikrito prizadevanje, da bi Strasbourg ostal brez sedeža Evropskeunije. Drži – in moji kolegi poslanci imajo prav glede tega –, da je sedanji položaj nevzdržen,vendar nam iz Bruslja ni treba narediti Washingtona Evropske unije. Vse dejavnostiParlamenta bi lahko združili v Strasbourgu, vendar bi bilo za to potrebnega kaj drugegakot vztrajna nezainteresiranost francoskih oblasti za to.

Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, to, kar se je zgodilo danes, ni bila zmagabruseljskega tabora nad strasbourškim, saj smo tudi število sej zmanjšali za eno sejo.Rezultat med Brusljem in Strasbourgom je zato 1 proti 1. Vendar smo, gospe in gospodje,glasovali proti pravu – odločitev, da avgustovsko in oktobrsko plenarno zasedanje potekav enem tednu, je nezakonita, saj Pogodba določa, da morajo potekati mesečna plenarnazasedanja.

Tega prav tako ni mogoče upravičiti kot zmanjšanje stroškov, saj stroški – ki, mimogrede,znašajo 70 milijonov EUR, kar je veliko – ne nastajajo zaradi Strasbourga, temveč boljzato, ker se dejavnosti v nasprotju s Pogodbo nenehno preusmerjajo v senco birokracijev Bruslju.

Če bi svoje delo koncentrirali v Strasbourgu, bi prihranili denar in imeli neodvisnodemokratično podobo v Evropi!

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0049/2011)

Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, prosil sem za besedo v zvezi s pogajanji oproračunu, ker menim, da obravnavanje Evropskega parlamenta v zvezi s tem ni vednopravično. Kot poslanci Evropskega parlamenta moramo tudi mi podpreti varčevanje,vendar gre čisto preprosto tudi za to, da moramo ustrezno izpolniti svoje odgovornosti.Predlagano povečanje proračuna za Evropski parlament, ki je daleč pod stopnjo inflacije,zato ni razumno. Ne upošteva na primer povečanja števila poslancev tega parlamenta za18 poslancev, dejstva, da moramo financirati pristop Hrvaške, ali drugih naših nujnihnaložb.

Domnevam, da bomo na koncu dosegli dober kompromis glede tega vprašanja.

Predlog resolucije B7-0156/2011

Erminia Mazzoni (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot vsi vemo, jeTurčija strateška partnerica Evropske unije. Njen geografski položaj je ključen zagospodarske in politične interese Unije, Turčiji pa zagotavlja pomembno vlogo prispodbujanju evropskih dejavnosti na območju Črnega morja ter spodbujanju mirnihodnosov na Bližnjem vzhodu.


Vendar poročilo za leto 2010 o doseženem napredku pri pogajanjih za pristop Turčije kEvropski uniji kaže na počasnost procesa in na to, da politične sile v Turčiji zavračajonekatere temeljne določbe pridružitvenega sporazuma. Gospod predsednik, menim, daturške oblasti niso dosegle dovolj napredka na področjih pravosodja, temeljnih pravic,svobode obveščanja, verske svobode in priseljevanja kljub javnemu pritisku pri tehvprašanjih.

Zaradi gospodarskih interesov v regiji ne smemo popuščati pri temeljnih pravicah insvoboščinah. Resolucija Parlamenta ima odločen pristop do tega položaja ter Komisijo inSvet poziva, naj ne zapravita pozitivnih rezultatov, doseženih po letu 2005, in predvsemnaj ne izničita obstoječega dvostranskega sporazuma z zamislijo o prednostnempartnerstvu.

Skrbi me, da bi ta zamisel o partnerstvu lahko ogrozila pospešitev pristopnega procesa, kimora ostati naš glavni cilj.


Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, voda prekriva večji del našegaplaneta. Vendar potenciala in pomena, ki ju imajo morja in oceani za gospodarski razvoj,ne cenimo prav pogosto.

Atlantska regija je še posebno pomembna za ribolov, prevoz in energetiko. Ta regija je virskoraj 50 % svetovnega ulova ter nahajališče različnih rudnin, kot so kovine, nafta in plin.Tam nastajajo tudi močni podnebni pojavi, ki lahko katastrofalno vplivajo na obalne regije.Zato je nujno treba pripraviti ustrezno strategijo za atlantsko regijo – strategijo, ki bookrepila dobro upravljanje ter prispevala k varstvu okolja in boljšemu življenju ljudi vregiji.

Erminia Mazzoni (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razpravo o tejresoluciji je treba razviti okoli Direktive 2008/56/ES, tako imenovane Okvirne direktiveo morski strategiji.

Kot je rekel moj kolega poslanec, ki je govoril pred mano, je okvir varstvo morskega okolja,saj direktiva, ki sem jo omenila, določa skupna načela, na podlagi katerih morajo državečlanice razviti svoje strategije skupaj s tretjimi državami, da se vzpostavijo dobri okoljskipogoji v morskih vodah, za katere so odgovorne.

Zato bi morala biti strategija za atlantsko regijo zgrajena na tem okviru, pa tudi na podlaginavedb Sveta z dne 14. junija 2010, kot je med svojim govorom v tem parlamentu opomnilkomisar.

Namesto tega je resolucija, ki je bila predložena Parlamentu v glasovanje, zunaj tega okvira,v njej pa se predlagata – v veliki meri ne glede na rezultat pogajanj, ki jih je opravilaKomisija – strategija za makroregijo ter obravnavanje ozemeljskih namesto morskihvprašanj.

Ta smer podpira drugačno odločitev. Upam, da bo v skladu z naprednimi izjavami v temparlamentu sporočilo Komisije vrnilo pobudo nazaj v okvir direktive o integrirani pomorskistrategiji, ki jo v takšni obliki podpiram. Zato sem se vzdržala glasovanja.



Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, vesela sem bilarezultata glasovanja o poročilu o Turčiji. Prepričana sem, da si vsako prizadevanje, ki najbi Turčijo spremenilo v pravo pluralistično demokracijo, ki bo temeljila na varstvučlovekovih pravic in temeljnih svoboščin, zasluži podporo.

V zadnjih letih se je izkazalo, da imajo prizadevanja Turčije, da bi postala ena od državčlanic Evropske unije, pozitivne učinke. Države članice Unije bi morale Turčijo še naprejpodpirati pri reformah, ki jih izvaja. Predvsem se je treba osredotočiti na najboljproblematična vprašanja, kot so ustavna reforma, svoboda tiska, pravice žensk in varstvonarodnih manjšin. Rada bi opozorila tudi na problem izvajanja dodatnega protokola kpridružitvenemu sporazumu med ES in Turčijo.

Debora Serracchiani (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovalasem za resolucijo o Turčiji, ker je bila ustavna reforma, ki je bila sprejeta 12. septembralani, soglasno priznana kot pomemben korak Turčije proti Evropi.

Seveda je treba narediti še veliko korakov in v tem smislu bi izrazila zaskrbljenost zaradištevilnih aretacij novinarjev. Rada bi poudarila, da je Turčija sedma največja trgovinskapartnerica Evropske unije, da je Evropska unija glavna trgovinska partnerica Turčije in daje trgovina – ki je stoletja potekala korektno – spodbujala medsebojno vplivanje in mirnospoznavanje narodov.

Zato pozdravljam opazni napredek pri začetku povezovanja Evropske unije in Turčije,zlasti prek pomorskih avtocest, ki prečkajo severno Jadransko morje in severno Tirenskomorje, prek katerih se zdaj prepelje več kot 250 000 tovornjakov na leto v obeh smereh,skupaj s pomembno železniško povezavo za prevoz tovornjakov od pristanišč do destinacijv Evropi. Na ta način smo se lahko znebili znatnega števila tovornjakov na cestah in upam,da se bo to nadaljevalo.

Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, Turčija je pomembna soseda Evropskeunije in poročilo, predloženo za leto 2010, poudarja pomembne spremembe, do katerihje prišlo tam. Ustavne spremembe so nedvomno zelo prepričljive in bistveno prispevajok demokratizaciji življenja v Turčiji.

Vendar bi si želeli, da bi bilo na nekaterih področjih več napredka. Osnovna zadeva pritem je seveda spodbujanje sosedskih odnosov. Brez rešitve ciprskega vprašanja bodo vsadruga vprašanja stalno v slepi ulici. Podoben položaj je na področju državljanskih svoboščin,vključno z versko svobodo. Upam, da bodo sklepi poročila omogočili napredek v Turčijiin priznanje, da se država ne spreminja samo v gospodarskem smislu, temveč tudi prizadevah, ki so pomembne z vidika državljanskih pravic in svobode.

Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, kot član lanske parlamentarne delegacijeza Turčijo sem se imel priložnost sam prepričati o napredku Turčije pri procesu povezovanjaz Evropsko unijo. Vsekakor bi morali imeti pozitivno mnenje o načinu, na katerega soturške oblasti obravnavale vprašanja, povezana z versko svobodo, pravicami žensk,sindikalnimi pravicami, reformo sodstva, pregledom zakonodaje o radiu in televiziji terizboljšavami v civilno-vojaških odnosih. Strinjam se tudi, da je nujno treba izboljšati odnosemed vlado in opozicijo, spoštovati svobodo medijev, vključno z internetom, izboljšatipodročje državljanskih pravic in pravico do svobode zbiranja ter opraviti temeljito reformovolilnega sistema. Druga skrb zbujajoča zadeva je čedalje večji problem nasilja v družiniin tako imenovanih ubojev iz časti. Posebno pozornost je treba nameniti vprašanjem


odprtja meje med Turčijo in Armenijo ter podpore za pogajanja o stabilizaciji razmer naCipru. Podpiram resolucijo, ker menim, da je širitev EU na Turčijo v interesu posameznihdržav članic EU, med drugim Poljske.

Markus Pieper (PPE). – (DE) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o poročiluo napredku Turčije, vendar ne zato, ker se ne bi strinjal z analizo v poročilu – kljub nekajreformam kritike cenzure tiska, kršitev človekovih pravic, turškega volilnega sistema insvobode vere govorijo same zase. Glasovanja sem se vzdržal zato, ker menim, da morabiti odziv Evropskega parlamenta veliko jasnejši.

Če Turčija zavrača izvajanje ključnih reform, moramo ustaviti pogajanja o članstvu. Časje, da ta parlament zahteva prekinitev pristopnih pogajanj.

Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, popolnoma drži, da je Turčija vzadnjih letih napredovala, vendar, če pogledamo københavnska merila za članstvo vEvropski uniji, je pred Turčijo še dolga pot. Lahko bi napovedali, da Turčija k Evropskiuniji ne bo pristopila v času našega življenja. Še vedno je treba veliko narediti zlasti v zveziz našim temeljnim pogojem glede človekovih pravic ter pravic žensk in otrok. Te pravicepa so zelo pomemben temelj te Evropske unije in Skupnosti vrednot.

Zelo pomembno je tudi, da se upoštevajo razmere na Cipru. Če Turčija želi zasedati polCipra, ki je država članica Evropske unije, moramo biti v zvezi s tem seveda strogi do njih.Ne moremo sprejeti takšnega položaja, kjer Turčija zdaj igra dve različni igri in izvaja dveagendi. Pri tej zadevi bi jih morali spodbujati k demokratičnemu razvoju, vendar bi jimmorali tudi zelo jasno povedati, da se Evropska unija ne bo odrekla svojim vrednotam, inzagotoviti, da bo tako.

Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, odnos EU do Turčije bo nekega dne veljalza generacijsko zablodo, etično napako. Lahko bi razumno izvajali eno od dveh politik.Lahko bi si z dobro voljo prizadevali za morebitni pristop ali pa bi že na začetku lahkorekli: „Glejte, pristopa ne bo, dogovorimo se drugače.“ Namesto tega smo obljubljalimorebitni pristop s figo v žepu. Obljubili smo nekaj, česar ne nameravamo izpolniti.

Zdaj pa se ozrite na to z vidika Ankare. Ali bi se Turki odločili za celo vrsto težavnih inneprijetnih popuščanj pri razširjanju programov, pri sekularizmu, predvsem pa pri Cipru,kjer so turški Ciprčani glasovali za načrt EU in kjer so izolirani grški Ciprčani ta načrtzavrnili in bili nagrajeni?

Prisilili smo jih, da so klečeplazili zaradi pokolov nad Armenci, vsilili smo jim več desettisoč strani pravnega reda Skupnosti, potem pa bomo na koncu tega procesa izvlekli rokoiz žepa in jim pokazali figo!

Tvegamo, da bomo ustvarili prav tisto, česar se, kakor trdimo, bojimo, namreč odtujenoin protizahodno državo na našem pragu. Turki so 50 let branili bok Evrope predboljševiškim ekspanzionizmom. Nekega dne jih utegnemo prositi, naj nas branijo preddžihadskim ekstremizmom. Zaslužijo si več od tega.

Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, čeprav se strinjam s pomisleki gospodaPieperja, sem glasoval za to poročilo, saj smo ponovno zelo jasno navedli – na začetkuporočila –, da so pogajanja za nas dolg proces brez vnaprej določenega rezultata. Zavrnilismo predlog Skupine zelenih/Evropske svobodne zveze, ki si je prizadeval za določitevpristopa, tako kot smo v preteklih letih zavrnili podobne predloge socialistov. Ta parlamentje zato ubral pravo smer.


Vendar bi morali kmalu narediti naslednji korak in Turčiji povsem odkrito povedati, kotje rekel gospod Pieper, da turški pristop, kar zadeva nas, enostavno ne pride v poštev, sajbi preobremenil tako Turčijo kot Evropsko unijo. Politično združena Evropa s Turčijo kotčlanico ni možna. To je velika utvara, ki se ji moramo končno odreči.

Kar zadeva omenjeni napredek, je to v interesu same Turčije, države, ki je članica SvetaEvrope in Nata ter naša najtesnejša zaveznica.


Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Gospod predsednik, rad bi omenil razpravo,ki je potekala v tej dvorani o vključevanju Črne gore v Evropsko unijo. Med razpravo sempredstavnika Komisije in Sveta vprašal, kakšen je časovni razpored za ta proces in kdajlahko Črna gora postane polnopravna kandidatka za članstvo v EU. Žal nisem dobilodgovora na to konkretno vprašanje. Kljub temu sem glasoval za to, da Parlament sprejmeresolucijo, ker menim, da obstajajo pomembni razlogi za to, da jo sprejmemo. Prvič, to jeresolucija, ki je pomembna za Hrvaško. Drugič, to je kažipot za druge države, ki so danesdel Balkana. Vendar menim, da obstaja tudi tretji zelo pomemben razlog: to je pozitivnaresolucija, ki dokazuje, da so vrednote Unije še vedno privlačne.

Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, kar zadeva politiko širitve, potrebujemonekaj takega, kot je regulativni okvir. Zato moramo pogajanja s Hrvaško končati do junija,kot je načrtovano, in potem jeseni s svojim glasovanjem sprožiti pristopni proces za todržavo. Želimo, da je Hrvaška v Evropski uniji naslednje leto ali najpozneje leto za tem.

Stvari se morajo nadaljevati tudi potem, vendar kako? Vključiti moramo majhen, vendartežaven preostanek jugovzhodne Evrope. Najprej je tu Makedonija in potem Črna gora.To je sporočilo vsem drugim državam v regiji, da je tudi zanje prostor v naših vrstah, čebodo izpolnile merila. V nasprotju s Turčijo so to povsem evropske države in imajo kottake seveda prihodnost v naši skupnosti.

Zlasti Črna gora je majhna država s pomembno evropsko tradicijo. Že zdaj se veselimpogajanj s Črno goro!

Poročilo: Lívia Járóka (A7-0043/2011)

Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na področjuboja proti diskriminaciji v Evropi je treba še veliko narediti. Strinjam se s poročevalko,gospo Járóka, ko pravi, da bi se socialno-ekonomska izključenost večine Romov nadaljevalain bila še naprej eden od največjih izzivov, s katerimi se bomo morali spopasti v prihodnjihletih, tudi v primeru, da bi diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti zdaj lahko šteliza odpravljeno.

Tako je zaradi cele vrste posebnih dejavnikov, kot so zemljepisne ovire, pomanjkljivaizobrazba ali propad planskega gospodarstva, ki je privabljalo številne nizkokvalificiranedelavce.

Strategija za izboljšanje njihovega socialno-ekonomskega vključevanja nikakor ne boogrozila protidiskriminacijskih zakonov, temveč jih bo dopolnila. Velik delež evropskihRomov se spopada s tako negotovimi in neugodnimi razmerami, da je treba ukrepe zaspodbujanje socialne vključenosti šteti za zapolnitev ene od največjih vrzeli v izpolnjevanjuustavnih in človekovih pravic v Evropi.


Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, kadar tukaj v Parlamentu razpravljamoo Romih, je razprava vedno burna. Ena skupina meni, da pravzaprav ne bi smeli nareditiničesar – da to ne zadeva Evropske unije –, druga skupina pa meni, da za to ni nikoli prevečdenarja, pa čeprav ta denar ni dobro porabljen. Noben od pristopov k tej težavi ni posebnokoristen in tako ali tako enostavno ne rešujemo težav Romov. Zato je dobro, da imamoto poročilo. To je dobro, ker smo se zdaj odločili, da preučimo rezultate, ki so bili doseženiz znatnimi sredstvi, ki smo jih že dodelili vključevanju Romov. Preden lahko določimoustrezno strategijo, moramo ugotoviti, kateri projekti so koristili vključevanju, in s temzagotoviti, da bo denar dobro porabljen. Danska liberalna stranka je zato glasovala za toporočilo. Poročilo gre v pravo smer za Rome. Hvala, gospod predsednik.

Salvatore Iacolino (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z današnjimsprejetjem samoiniciativnega poročila je Parlament naredil resničen korak proti ustreznemuvključevanju Romov v skupnosti, ki jih gostijo.

Nujno moramo odpraviti marginalizacijo romskih skupnosti, in sicer tako, da v celotipriznamo njihove temeljne pravice do zdravstvenega varstva, izobraževanja in varstvaranljivih skupin. Pozdravljamo tudi boljše usklajevanje z lokalnimi in regionalnimi organiter izboljšanje dela besedila, ki določa konkretno preverjanje skladnosti in učinkovitostifinanciranja glede na pričakovane rezultate, vključno z delom, ki uvaja merila zanagrajevanje držav članic, ki zagotavljajo ustrezno porabo odobrenih sredstev.

V zvezi s priznavanjem vzajemnih pravic in dolžnosti pa bi bilo verjetno mogoče nareditiveč, saj je treba upoštevati skupno odgovornost romskih skupnosti za njihovo učinkovitovključevanje.

Carlo Fidanza (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsi se strinjamo gledepotrebe po evropski strategiji za vključevanje Romov in seveda ne smemo podcenjevatinjihove morebitne diskriminacije, vendar pravice ne morejo obstajati brez dolžnosti invključenost ne more obstajati brez zakonitosti.

Pretresljivo zanemarjene nezakonite revne četrti, visoka stopnja osipa v šolah, nezakonitedejavnosti, kot so kraja, prikrivanje ukradenega blaga, siljenje žensk in otrok v prostitucijo,prosjačenje, zavračanje vseh ponudb za vključevanje in pomoč pri zaposlovanju, ki jihpredlagajo lokalni organi: to je stvarnost številnih romskih skupnosti v moji državi indrugih evropskih državah. Nekoliko dvolično je reči, da so za to vedno odgovorne samoinstitucije, nikoli pa tisti, ki so se odločili prizadeti družbo s tem vedenjem.

Za konec, obžalujem, da v tem besedilu ni omenjeno ustrezno izvajanjeDirektive 2004/38/ES, ki določa stroge zahteve za evropske državljane, ki prebivajo vdrugi državi članici, in njihov izgon zaradi javne varnosti. Zaradi tega sem glasoval drugačekot moja skupina.

Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilogospe Járóka je v tem trenutku še posebno pomembno in bo – skupaj s sporočilom, ki gabo Komisija kmalu sprejela – predstavljalo podlago za nadaljnje razprave na evropskiplatformi za Rome, ki bo potekala 7. in 8. aprila v Budimpešti.

Podpiram poziv k uvedbi zavezujočih minimalnih standardov po vsej Evropski uniji vsektorjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in zdravja. Predvsem menim,da je treba več pozornosti nameniti osnovnošolskemu izobraževanju, ki je ključno zapopolno vključitev romske manjšine.


Odločen poziv Francije, Romunije, Bolgarije in Finske Evropski komisiji je vsekakor trebapozdraviti. Vendar mora Komisija prevzeti več odgovornost za dejavno, strateško in vodilnovlogo pri razvoju izvajanja učinkovite strategije za vključevanje Romov. Potreba po določitviposebnih dolžnosti, ki jih morajo prevzeti nomadske skupnosti, je jasna.

Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, moja skupina podpira to poročilo, sajporočilo s pozivanjem k strategiji in načrtu dela EU za vključevanje Romov predstavljakorak v pravo smer.

Poročilo je spodbudila prodorna dovzetnost za izjemno raznovrstne kulturne vidikerazličnih romskih skupnosti v Evropi. Obenem poročilo zagovarja uvedbo zavezujočih inminimalnih standardov na ravni EU za začetek prave politike vključevanja. Strategija EUobravnava vse oblike kršitev temeljnih pravic Romov in poziva k učinkovitemu dostopuRomov do trga dela z zagotavljanjem mikroposojil za samozaposlovanje in podjetništvo.Moja skupina še posebno ceni poudarjanje izobraževanja romskih otrok, namreč odpravosegregacije v učilnicah z zaposlovanjem romskih posrednikov in povečanje števila romskihučiteljev.

Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to pomembnosamoiniciativno poročilo odločno potrjuje potrebo po določitvi evropske strategije zasocialno vključevanje Romov. Dejansko se moramo boriti proti ekonomski in socialnidiskriminaciji evropskih Romov, ki se je zaradi sedanje gospodarske krize povečala.

Evropska unija mora razviti nov pravni okvir in prenehati obravnavati to težavo znezavezujočo zakonodajo, saj to ni dovolj in ni ustrezno za doseganje zadevnega cilja.Enako pomembno je, da se projektna skupina za Rome ohrani kot stalna organizacija inda se začne razmišljati o mehanizmu za to vprašanje, ki bi bil podoben mehanizmu zaocenjevanje notranjega trga.

Za konec, Evropa si mora na vso moč prizadevati za to, da svojim državljanom – in zlastinajranljivejšim skupinam – zagotovi varstvo vseh človekovih pravic, povezanih sčlovekovim dostojanstvom. Konec koncev je celovito vključevanje Romov v bistvu vprašanjetemeljnih pravic, tudi če moramo romske skupnosti pozvati, naj se poskušajo vključiti innaj se ne zapirajo v svoj svet, v katerem ne spoštujejo evropskih in nacionalnih zakonov.

Antonello Antinoro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z današnjimglasovanjem smo zagotovili nadaljnjo podporo – kako naj se izrazim – dokončni rešitvite težave, vendar nismo sprejeli najboljše možne rešitve.

Pravzaprav bi rad poudaril, da je bilo več kot 300 predlogov sprememb poročilapreoblikovanih v 38 kompromisnih predlogov sprememb – od katerih so bili vsi sprejeti –,katerih namen je bolje opredeliti prednostne sektorje strategije, to se pravi cilje te strategije.Komisija bo morala prek stalne projektne skupine zagotoviti zbiranje in izmenjavostatističnih podatkov in dobrih praks, države članice pa bodo morale imenovati vladnegauradnika – upajmo, da visokega uradnika –, ki bo nastopal kot kontaktna točka za izvajanjestrategije.

Vendar bi lahko bili še odločnejši in manj dvolični, če bi v poročilu obravnavali obveznostiin dolžnosti, ki jih mora romska skupnost vsekakor spoštovati v svojih državah gostiteljicah.Tega se nadejam, namreč, da bomo kmalu našli rešitve, ki bodo tej skupnosti olajšalesobivanje v vseh državah članicah.


Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nič več otrok, kine hodijo v šolo, nič več otrok, ki so prisiljeni prosjačiti ali se jih izkorišča. To je samo nekajciljev poročila gospe Járóka, ki predstavlja pomemben politični odziv.

Poleg načelnih izjav pričakujemo tudi predlog Komisije – predvidoma aprila –, tako dabosta odgovornost in sodelovanje držav članic in evropskih institucij pri politikah za Romejasnejša in bolj skupna. Cilj morata biti kar se da učinkovita poraba razpoložljivih sredstev,od evropskih skladov naprej, in preprečitev, da bi lokalne uprave morale prevzeti vse težavein obravnavale nenehne izredne razmere.

Za konec, upam, da bomo začeli razpravljati o Direktivi 2004/38/ES, ki določa posebnepogoje – namreč zaposlitev, zadostni gospodarski viri in zdravstveno zavarovanje – zaohranitev pravice do prebivanja, obenem pa pušča številne vrzeli glede tega, kaj se zgodiv primeru neizpolnjevanja teh zahtev. To pomanjkljivost je treba kar se da hitro odpraviti.

Raffaele Baldassarre (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval semza to poročilo in rad bi čestital gospe Járóka za delo, ki ga je opravila. Uspelo ji je združitirazlična stališča ter določiti jasne cilje in prednostne naloge strategije, namreč določitevposebnih ukrepov proti nomadskemu načinu življenja, zagotovila glede osnovnegazdravstvenega varstva, enak dostop do osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskegaizobraževanja ter stanovanjsko pravico.

Dejanski cilj strategije je vključenost in ne zgolj vključevanje. Očitno je, da bo vloga Komisijein lokalnih organov ključna, predvsem v zvezi z nadzorom in upravljanjem sredstevEvropske unije.

Edina omejitev tega poročila so pomanjkanje instrumentov za preverjanje dejanske željenekaterih romskih skupnosti po vključevanju ter posledice, ki bodo verjetno izvirale iznepripravljenosti na stalno zadrževanje na ozemlju države članice ali na sodelovanje vpostopkih ter programih pomoči in varstva, ki se brez rezultatov vsekakor ne morejonadaljevati v nedogled.

Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Járóka,vendar želim nekoliko podrobneje obrazložiti svoje stališče. Romsko vprašanje je za Evropov mnogih pogledih protislovno. V praksi izpodbija temeljne vrednote in ideale Evropskeunije, po drugi strani pa izvira iz osnovne pravice, svobode gibanja, ki je tradicionalni načinživljenja naroda. Tudi na Finskem so Romi; tam sta težava predvsem nizek standardizobraževanja in zato brezposelnost. Zato moramo vlagati predvsem v izobraževanje.

Mehko pravo ne zadostuje več in tudi mehki ukrepi ne. Potrebujemo dosledno zakonodajoin praktične ukrepe, ki so zavezujoči za vse. Vse države članice in institucije EU soodgovorne za to. Kali sarakosti: vsem želim vesel postni čas.

Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, govorimo o vprašanjih vključevanjaRomov. Romi živijo v veliko evropskih državah – tako v zahodnih kot vzhodnih državah.

Zanimivo je ugotoviti, da imamo podobne težave tako na zahodu kot na vzhodu, čepravsta svoboda in demokracija v državah zahodne Evrope vzpostavljeni dlje kot v državahsrednje in vzhodne Evrope, med katerimi so moja država in tudi naši sosedje naMadžarskem. Teh razlik še nismo odpravili.

Govori se o vključevanju romskega prebivalstva z namenom, da bi Romi postali uspešnina trgu dela in bolj zdravi kot prebivalstvo. V skladu s trenutno veljavnimi zakoni je dostop


do izobraževanja in zdravstvenega varstva zagotovljen povsod in žalostno je, da romskoprebivalstvo svojih otrok pogosto ne pošilja v šolo na izobraževanje.

Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, efharisto, hvala. To poročilogospe Járóka je odlično. Menim, da se bodo vsi v tem parlamentu strinjali z mnenjem, daje resnično napočil čas za ukrepanje na ravni Evropske unije zato, da se vsem zagotovijoenake človekove pravice. Kajti v zvezi z Romi se te pravice žal niso izvajale.

Ni dovolj, da imamo dobro poročilo; potrebujemo tudi ukrepanje. Zdaj je čas, da zastavimotemeljno vprašanje. Kako naj nadaljujemo od tu naprej, da preprečimo, da bi to poročiloostalo zgolj naiven sen ali mešanica različnih mnenj, ter omogočimo delovanje poročilav praksi, tako da se bo status Romov v Evropski uniji znatno izboljšal?

Zelo pomembno je tudi, da se organizira nadaljnja obravnava tega poročila. Mordapotrebujemo varuha za romske zadeve na ravni EU, nekoga, ki bo poročal o ukrepih, zakatere smo se odločili, in zagotovil, da bodo ti ukrepi dejansko delovali v praksi. Tako seustrezno in uspešno obravnava to vprašanje.

Poročilo: Bernd Lange (A7-0022/2011)

Clemente Mastella (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nedavna ingloboka gospodarska kriza, ki je močno prizadela evropsko industrijo, je obenem poudarilapomen industrijskih panog za gospodarstvo Evropske unije.

Evropsko gospodarstvo se je dejansko pogosto osredotočalo na predstavo, da se morajotrgi sami uravnavati, to pa se je uresničevalo predvsem s posameznimi ukrepi, skoraj brezusklajevanja med državami članicami. Vendar je bila s strategijo Evropa 2020 prvič priznanapotreba po novem pristopu, in sicer z vodilno pobudo. Čas je, da Evropska unija v celotiizkoristi skupne priložnosti za trajnostno prenovo in nadaljnji razvoj industrijske osnoves kakovostnimi delovnimi mesti.

Evropski industrijski sektor ne sme slediti drugim, temveč mora obdržati vodilno vlogona ključnih področjih. Čas je, da Unija izbere lastno pot za razvoj industrije v prihodnosti.Zagotoviti moramo, da bo naš evropski trg ustvarjal lastno dodano vrednost.

V ta namen je jasno makroekonomsko usklajevanje ekonomskih, davčnih in proračunskihpolitik nujno za rast in zaposlovanje, na primer z davčno uskladitvijo davka od dobičkapravnih oseb.

Erminia Mazzoni (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilogospoda Langeja obravnava zelo aktualno težavo: odziv na gospodarsko in finančno krizo,ki je resno prizadela naš proizvodni sistem.

Menim, da je odziv v tej resoluciji izjemno pozitiven, saj mu je uspelo združiti spremenljivke,ki so potrebne za pripravo dobrega načrta za oživitev gospodarstva. Zamisel oosredotočenju na raziskave in inovacije je ob upoštevanju velikosti našega podjetniškegatkiva zelo pomembna in po mojem mnenju Komisijo koristno spodbuja k morda nekolikokonzervativnejšemu stališču.

Cenim delo poročevalca, gospoda Langeja, ki mu je uspelo združiti več kot 500 predlogovsprememb in predložiti resolucijo, ki na splošno veliko prispeva k našemu delu. Rezultatje usmerjena industrijska politika v evropskem smislu, ki obsega različne sektorje in jeparticipativna, saj uporablja modele spremljanja tako od zgoraj kot od spodaj.


Ostaja pa ena sporna točka: evropski patent. Pri tem vprašanju še vedno popolnomanasprotujem, vendar sem kljub temu glasovala za zelo pozitivno poročilo.

Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to poročiloizpostavlja številne pozitivne vidike ter odraža pomisleke in zahteve, ki so jih izrazilarazlična nacionalna združenja. Zato moram podpreti splošni duh poročila gospoda Langeja.

Vendar v poročilu niso obravnavana in rešena nekatera ključna vprašanja, kot sta zahtevapo novih zakonodajnih ukrepih v zvezi z učinkovito rabo virov in predvsem vprašanjeokrepljenega sodelovanja na področju patentov. Zdaj je nujno treba obravnavati vprašanjeevropskih določb o označevanju porekla, ki je po mojem mnenju nepogrešljivo orodje zaokrepitev in izboljšanje evropske industrije in njene konkurenčnosti.

Za poročilo gospoda Langeja sem glasoval zato, ker upam, da bo sprejetje tega poročilaspodbudilo vse institucije k prizadevanju za izvajanje določenega ambicioznega programas prenosom v praktične politike.

Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, po svetu se industrija razvijaizjemno hitro. Da ne bomo zaostali za Kitajsko ali Indijo, potrebujemo takojšnjospremembo. Vendar bi Evropa, ki je razmeroma majhna, morala svetu ponuditi več kotzgolj več strupenih tovarn, zato je po mojem mnenju prav, da vlagamo v nove tehnologije,razvoj medicine in farmakologije ter inovativne rešitve na področjih, ki jih že dobropoznamo, tudi kmetijstvo. Ne mislim na velike živinorejske farme, temveč na oblikovanjenovih rešitev, ki olajšujejo poljedelstvo, živinorejo in proizvodnjo zdrave in ekološke hraneter pridobivanje energije iz alternativnih virov. Današnje gospodarstvo potrebuje ravnotakšne naložbe. Inovativne rešitve so tudi odgovor na demografske spremembe v starajočise Evropi. Hvala.

Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, industrijska politika si mora kotdel gospodarske politike prizadevati za trajnostno rast, višjo stopnjo zaposlenosti indostojno kakovost življenja vseh Evropejcev.

Evropska industrija se spopada z velikim konkurenčnim pritiskom iz držav v razvoju. Zatomora Unija ohraniti proaktivno politiko, da podpre in okrepi evropsko industrijo kotgonilno silo gospodarske rasti. Delujoč notranji trg je treba ustrezno zavarovati zdogovorom o ugodnih pogojih v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, pa tudi zzaščito pred nepošteno konkurenco ter kršitvami konkurence in pravic intelektualne inindustrijske lastnine s strani tretjih držav.

Evropska unija ima velik potencial za zagotovitev konkurenčne prednosti na področjuvisokokvalificiranih kadrov in ustvarjanja inovativnih tehnologij, kar je nujno povezanoz nadaljnjim vlaganjem v raziskave in razvoj.

Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, industrijski proizvodi predstavljajoskoraj tri četrtine evropskega izvoza in zagotavljajo delo 57 milijonom državljanov, karne vključuje dodatnih delovnih mest na področju s tem povezanih storitev. Zato imaindustrija velik pomen za naše gospodarstvo in vpliva na vse druge sektorje gospodarstva.Glede na spoznanja iz nedavne gospodarske krize in čedalje večje konkurence na svetovnihtrgih moramo nujno sprejeti vse potrebne ukrepe za to, da evropska industrija ohranimočan položaj in se še naprej sistematično razvija.

Pri tem se zdi, da je strategija Evropa 2020 poskus novega pristopa, pristopa, ki v celotiizkorišča priložnosti za trajnostno posodobitev in razvoj industrijske osnove držav članic,


obenem pa zagotavlja tudi visoko kakovost dela. To zagotavlja priložnost za to, da Evropaohrani svoj vodilni položaj na ključnih sektorjih gospodarstva. Še posebno obetavna sezdi celovita industrijska politika, katere namen je zagotoviti postopen in trajnosten prehodz v glavnem proizvodne industrije na industrijo, ki temelji na znanju. Zato popolnomapodpiram resolucijo.

Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nepredstavljivobi bilo, da bi sektor, ki zagotavlja 57 milijonov delovnih mest po vsej Evropski uniji, tričetrtine evropskega izvoza industrijskih proizvodov in približno tretjino bruto dodanevrednosti v evropski uniji, ostal brez podpore ustreznih sektorskih politik, usmerjenih vrast in razvoj.

Konkurenčna trgovinska politika ne more obstajati brez inovativne, kakovostne industrijskeproizvodnje. Ponovila bi predloge Odbora za mednarodno trgovino, zlasti tiste, kipoudarjajo pomen sistema učinkovite zaščite trgovine in uporabo predvidenihinstrumentov, kadar je to potrebno.

Zagovarjanje interesov Unije na prihodnjih pogajanjih z namenom, da se zaščitita industrijain zaposlovanje, je nujno potrebno za to, da se prispeva k odpravljanju krize inzagotavljanju, da bo imelo realno gospodarstvo skupaj s proizvodnim sektorjem prednostpred finančnim gospodarstvom in se bodo preprečili špekulativni baloni, ki so povzročilitoliko škode.

Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da je zelo pomembno, da lahkorazpravljamo o tem poročilu in da smo danes lahko tudi glasovali o njem. Seveda bi bilonajbolje, če kriz sploh ne bi bilo, vendar bi bilo slabše, če se iz kriz, kadar do njih pride, nebi ničesar naučili. Ravno zaradi tega, ker smo se iz zadnje krize nekaj naučili, spetobravnavamo industrijsko politiko v Evropski uniji, še zlasti, ker je pred zadnjo krizo karprecej ljudi menilo, da je denar mogoče čisto preprosto služiti z denarjem. Gospodarskain industrijska politika sta konec koncev ključni za našo blaginjo v Evropski uniji. Zato jepo mojem mnenju izjemno pomembno, da smo se lotili tega vprašanja.

Seveda je dobro, da obravnavamo inovacije in v prihodnost usmerjeno industrijsko politiko,vendar menim, da je prav tako pomembno, da smo v tem poročilu poudarili našotradicionalno industrijo. Zelo sem zadovoljen s tem in upam, da bomo še naprej razpravljalio tem vprašanju.

Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, glasoval sem za to odlično poročilo indejansko je bil čas, da se osredotočimo na industrijsko politiko za Evropsko unijo.Nedvomno smo v zadnjih letih zaostali za velikimi državami sveta, vendar upam, da bomov prihodnosti hitro napredovali.

Gospod predsednik, zdaj, ko sem povedal, da sem podprl dokument, želim izrazitizaskrbljenost zaradi točke v obrazložitvi, kjer se na strani 32 poziva k uskladitvi davka zapodjetja. Torej, moja država se s tem ne bi strinjala. Davek za podjetja ali davek od dobičkapravnih oseb je za nas zelo pomemben in določitev stopnje je v pristojnosti posameznihdržav. Pravzaprav je splošno znano, da imajo nekatere države domnevno visok davek oddobička pravnih oseb, vendar v resnici plačujejo veliko manj.

(GA) Kakor koli že, to je odlično poročilo in z velikim veseljem ga podpiram.

Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, resolucija, ki je rezultat razprave orealnem gospodarstvu, si res zasluži podporo. Zadnje obdobje je zaznamoval predvsem


izziv, ki ga za evropsko industrijsko politiko in realno proizvodnjo v Evropi predstavljaglobalizacija. Kako doseči cilje strategije Evropa 2020, zlasti tiste v zvezi z ustvarjanjemdelovnih mest in preprečevanjem delokalizacije industrijske politike, je temeljno vprašanje,o katerem smo razpravljali med razpravo o resoluciji. Na vprašanje, ali se mora Evropaodreči tradicionalnim industrijskim panogam, je mogoče odgovoriti, da to ni nujno, in toje pokazala tudi razprava o malih in srednje velikih podjetjih, ki je potekala na zadnjemdelnem zasedanju.

Resen izziv je razpoložljivost, med drugim surovin, tudi surovin za proizvodnjo električneenergije. Veliko pozornosti moramo nameniti inovacijam in uporabi rezultatov znanstvenihraziskav v industriji. Druga pomembna naloga je izkoriščanje sinergij med različnimipodročji politike Evropske unije, tudi na primer med industrijsko/kmetijsko politiko intrgovinsko politiko. Hvala.

Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, za to pobudo sem glasovalazato, ker se mora Evropska unija odločno zavezati industrijski politiki in se s tveganji krize,konkurenco iz tretjih držav in globalizacijo spopasti z večjim javnim financiranjem, ki seodraža v prihodnjem okvirnem programu.

Zakaj? Zaradi raziskovalne in razvojne dejavnosti. Da se poveča zasebno vlaganje terspodbudi sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. To nam bo omogočilo ustvaritikvalificirana delovna mesta.

Vendar moramo uporabiti znanstveno in tehnološko znanje regij, ki so razvile mreže zainovacije in konkurenčne grozde ter so bolj inovativne in učinkovite od svojih držav. Takoje v regiji Euskadi, v Baskiji.

Uporabite znanje regij. Ne bodite slepi za to evropsko stvarnost, saj nam bo priznanje inupoštevanje te stvarnosti omogočilo, da bomo kljub sedanjim nevarnostim utrdili svojvodilni položaj v industrijski politiki.

Pisne obrazložitve glasovanja

Koledar zasedanj Evropskega parlamenta – 2012

Diane Dodds (NI), v pisni obliki . – Kolege poslance Evropskega parlamenta bi pozvala,naj si za trenutek predstavljajo, da vodijo podjetje. Zdaj imate dve tovarni, a če bi imeli leeno, bi lahko povečali produktivnost, obenem pa zmanjšali stroške za 150 milijonov GBPin varovali okolje. Tega si želijo vaši delničarji. Kateri poslovnež pri zdravi pameti bi ohranildve tovarni? Vendar, kolegi poslanci Evropskega parlamenta, dejansko vodimo podjetje,podjetje, ki se ukvarja z vladanje in, kar je ključno, nadziranjem porabe denarja našihvolivcev – naših delničarjev.

Vsako leto za 11 zasedanj tukaj v Strasbourgu zapravimo 150 milijonov GBP. V Parlamentu,ki je obseden z zeleno politiko, je nekaterim ljubše, da v okolje po nepotrebnem izpustimo20 tisoč ton ogljikovega monoksida. Rada bi pohvalila prizadevanje gospoda Foxa za to,da se v leti 2012 in 2013 vnese vsaj kanček zdrave pameti.

Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za predlog spremembe 1 osnutkakoledarja delnih zasedanj Evropskega parlamenta za leti 2012 in 2013. Kljub temu, darazumem simbolni značaj plenarnih delnih zasedanj na sedežu Parlamenta v Strasbourgu,si moramo glede na sedanje kritične finančne razmere v Evropi prizadevati za prihrankein to je namen tega predloga spremembe. Potekanje dveh delnih zasedanj v enem tednu


je predvsem poteza, namenjena evropski državljanom, saj se z njihovimi davki plačujejodraga in zamudna potovanja ne samo poslancev, temveč tudi uradnikov in pomočnikov.

David Martin (S&D), v pisni obliki . – Glasoval sem za predlog spremembe 1, v skladus katerim se izbriše delno zasedanje, predlagano za 40. teden leta 2012. Menim, da je tomajhen korak pri zmanjševanju zapravljanja za potovanja iz Bruslja v Strasbourg.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki . – Kot eden od sopodpisnikovključnega predloga spremembe sem vesel, da je bil ta predlog spremembe sprejet. Koledardelnih zasedanj za leto 2012 bi bilo treba zdaj spremeniti takole: izbriše se delno zasedanje,predlagano za 40. teden (od 1. do 4. oktobra); drugo oktobrsko delno zasedanje (od 22. do25. oktobra) se razdeli na dve ločeni delni zasedanji: prvo delno zasedanje: 22. in23. oktobra; drugo delno zasedanje: 25. in 26. oktobra.

Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Rezultat tega glasovanja ustvarja temeljniprecedens v smeri, za katero upam, da bo nekega dne privedla do združitve vseh dejavnostiParlamenta na enem mestu.

Dejansko menim, da ne moremo več dopuščati zapravljanja javnih sredstev inonesnaževanja ozračja zaradi dvojne lokacije Parlamenta, zaradi česar mora vsak mesecna tisoče ljudi opraviti dolga in težka potovanja med Brusljem in Strasbourgom. Združitevdveh oktobrskih plenarnih zasedanj v uradnem koledarju za leto 2012 je zelo močnosporočilo in nadejam se, da bo pot, ki smo jo izbrali, bolj iskrena in v skladu z željamidržavljanov.

Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zavrnil sem te predloge sprememb in bomskupaj s kolegom gospodom Posseltom na Sodišču Evropske unije sprožil postopek zaradineizpolnitve obveznosti.

Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki . – V skladu z evropskim pravom mora na sedežuEvropskega parlamenta v Strasbourgu potekati 12 plenarnih zasedanj na leto. Glasovanjeo spremembi koledarja, tako da dve od teh zasedanj v Strasbourgu lahko potekata v enemtednu, odraža željo, ki jo imamo kot poslanci Evropskega parlamenta, namreč da sezmanjšajo stroški in emisije CO2. Potovanje v Strasbourg je drago in pogosta potovanjapovzročajo dodatne emisije CO2. Zato podpiram to poročilo, ki nam bo omogočilo, dabomo potrebnih 12 plenarnih zasedanj opravili v 11 tednih, s čimer se bodo zmanjšalistroški in vpliv našega dela na okolje. Kot poslanec Evropskega parlamenta želim zastopatito, kar je gospodarsko in okoljsko najbolj koristno za moje volivce. Prav tako pozivamvlado Združenega kraljestva, naj na to vprašanje opomni druge države članice, saj je toodgovornost Sveta.

Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za predlogspremembe 1, v katerem se predlaga združitev dveh oktobrskih delnih zasedanj, tako dabi potekali v istem tednu zasedanja Evropskega parlamenta v letu 2012. Nasprotujemorganizaciji dela Parlamenta z razdelitvijo dela na tri lokacije. Zaradi predloga spremembebomo prihranili tako čas kot denar, v ozračje pa bomo izpustili več tisoč ton CO2 manj.Treba je ustvariti prihranke – v skladu s predlogom spremembe bodo v Strasbourg 11-kratin ne 12-krat potovali ne samo poslanci Evropskega parlamenta, temveč tudi več tisočuradnikov Evropskega parlamenta, ki običajno delajo v Bruslju, novinarjev, lobistov teruslužbencev Evropske komisije in uprav različnih držav članic. S tem se bodo zmanjšalistroški za prevoz, dnevnice, hotele itd.


Koledar zasedanj Evropskega Parlamenta – 2012–2013

John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki . – Danes je Parlament glasoval o svojemkoledarju za leti 2012 in 2013. Prvič, odkar sem poslanec Evropskega parlamenta, jepredloge sprememb sprejela večina. To pomeni, da se poslancem Evropskega parlamentav Strasbourg ne bo treba seliti 12-krat na leto, temveč 11-krat, da bodo združili 12 zasedanjv Strasbourgu. Vsakomesečni „potujoči cirkus“ iz Bruslja v Strasbourg je postal sinonimza zapravljanje tako v smislu 200 milijonov EUR, ki se porabijo zanj, kot v smislu 20 tisočton CO2, ki se izpustijo.

Poslanci Evropskega parlamenta ne morejo odločati o tem, kje zasedajo, lahko pa odločajoo tem, kolikokrat se mora Parlament preseliti iz enega mesta v drugo. Približno350 poslancev Evropskega parlamenta je podprlo predlog spremembe, v skladu s katerimbosta dve od naših zasedanj združeni v enem tednu in se bodo tako prihranili stroški, časin energija za povratna potovanja. To bo tudi pozitivno sporočilo našim volivcem. Pravtako upam, da bo to služilo kot morebiten koledar, v katerem bo 12 zasedanj potekalo v6 tednih. Ne strinjam pa se s tem, da se je na tem plenarnem zasedanju glasovalo tudi okoledarju za leto 2013. S to potezo se očitno želi preprečiti nadaljnje podaljševanje tegapostopka v tem mandatu.

Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na glasovanju o koledarju delnih zasedanjParlamenta za leti 2012 in 2013 je 58 % poslancev Evropskega parlamenta sprejelo predlogspremembe, ki odpravlja eno od dveh oktobrskih delnih zasedanj v Strasbourgu. Ta predlogspremembe ni nič drugega kot kršitev pogodb! Pogodbe določajo, da je sedež Parlamentav Strasbourgu in da mora tam potekati 12 delnih zasedanj na leto. Dve delni zasedanjipotekata oktobra zato, da se nadoknadi delo, ki se ne opravi avgusta. Razen teh delnihzasedanj v Strasbourgu srečanja parlamentarnih odborov in dodatna delna zasedanjapotekajo v Bruslju. Leta 1997 je Sodišče Evropskih skupnosti jasno določilo načelo, da semora Evropski parlament vsak mesec sestati v Strasbourgu. Pogodbe ne dopuščajo nobenegadvoma: Strasbourg ni drugi sedež Evropskega parlamenta, temveč je edini sedež institucije.Skupina, ki nasprotuje Strasbourgu, je čedalje bolj organizirana in čedalje bolj razkazujesvojo moč, s čimer poskuša ljudi prepričati, da Parlament soglasno nasprotuje Strasbourgu.Podporniki alzaškega sedeža morajo biti glasnejši. Na njihovi strani je legitimnost pravain 50 let zgodovine evropskega povezovanja.

Nessa Childers (S&D), v pisni obliki . – Za spremembo koledarja za leto 2012 semglasovala zato, da se prihrani denar davkoplačevalcev, da se prihranijo emisije CO2 in dase zmanjša motenje delovanja Parlamenta z mesečnim potovanjem v Strasbourg.

Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V evropskih pogodbah je izrecnonavedeno, da je Strasbourg edini sedež Evropskega parlamenta in da mora tam potekati12 delnih zasedanj na leto. Vendar je ta teden potekalo glasovanje z namenom, da se dvedelni zasedanji v Strasbourgu združita v enem tednu v oktobru 2012 in oktobru 2013.Demokratski poslanci Evropskega parlamenta so glasovali proti tej odločitvi. Francija ježe sporočila, da bo v kratkem posredovala zadevo Sodišču Evropske unije. Sprejeta odločitevje dejansko očitna kršitev duha in črke pogodb, saj ne smemo pozabiti, da se določbebesedil lahko spremenijo zgolj s soglasno odločitvijo držav članic.

Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ta teden smo glasovali o koledarjudelnih zasedanj Evropskega parlamenta za leti 2012 in 2013. Na moje veliko obžalovanjeje večina poslancev Evropskega parlamenta glasovala za predlog spremembe (ki sem mu


odločno nasprotovala), da se dve oktobrski delni zasedanji združita v eno v istem tednu.Kar zadeva mene, je to glasovanje v popolnem nasprotju z duhom pogodb EU, ki izrecnodoločajo, da je sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu in da tam poteka 12 delnihzasedanj na leto. Vedno znova se razpravlja o lokaciji sedeža Evropskega parlamenta in todanes je nov napad na sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vendar ima sedež vStrasbourgu zgodovinske reference in je omenjen v pravnih besedilih in ti serijski napadiga ne bi smeli postavljati pod vprašaj. Francija je nedavno sporočila, da bo zadevoposredovala Sodišču Evropske unije, kar je poteza, ki bi jo rada pozdravila in ki jo bompodprla.

Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za spremembe uradnega koledarjaParlamenta za leto 2012, ker menim, da je prav, da poskušamo omejiti zapravljanjegospodarskih in drugih virov pri opravljanju svojih parlamentarnih dolžnosti. Odločitev,da dve oktobrski plenarni zasedanji potekata v enem tednu, dejansko pomeni, da se lahkoizognemo dvojnemu potovanju v Strasbourg z vsem, kar to pomeni za varčevanje virov.Za konec, menim, da je ta odločitev v skladu s tem, kar se že dogaja, z združitvijo dvehplenarnih zasedanj v septembru.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlagane spremembekoledarja plenarnih zasedanj Parlamenta za leti 2012 in 2013, ker menim, da je tudi obpopolnem spoštovanju pogodb tako ali tako mogoče združiti dve delni zasedanji Parlamentav enem tednu in se s tem izogniti dvema potovanjema v Strasbourg v enem mesecu. Takobomo lahko zmanjšali stroške evropskih institucij in se izognili zapravljanju časa in denarja.Zaradi tega si bomo tako jaz kot moji kolegi poslanci morali bolj prizadevati pri organizacijipostopkov, vendar bomo s tem javnosti pokazali, da smo bolj zavezani izogibanjunesmiselnemu zapravljanju javnega denarja.

Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Menim, da sta dve ločeni plenarni zasedanji voktobru nepotrebni. V skladu s pogodbami EU mora imeti Parlament v Strasbourgu12 zasedanj na leto. Vendar te pogodbe dopuščajo, da dve zasedanji potekata v enem tednu.Parlament lahko s tem, da konča prakso dveh potovanj v Strasbourg v enem mesecu,postavi zgled pri zmanjševanju svojih emisij CO2 in varčevanju javnega denarja.

Koledar delnih zasedanj Parlamenta za leto 2013

David Martin (S&D), v pisni obliki . – Glasoval sem za predlog spremembe 1, v skladus katerim se je izbrisalo delno zasedanje, predlagano za 40. teden leta 2013. Tako kot priodločitvi o koledarju za leto 2012 je to prispevek k zmanjšanju stroškov Parlamenta.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki . – Kot eden od sopodpisnikovključnega predloga spremembe sem vesel, da je bil ta predlog spremembe sprejet. Koledardelnih zasedanj za leto 2013 bi bilo treba zdaj spremeniti takole: izbriše se delno zasedanje,predlagano za 40. teden (od 30. septembra do 3. oktobra); drugo oktobrsko delno zasedanje(od 21. do 24. oktobra) se razdeli na dve ločeni delni zasedanji: prvo delno zasedanje: 21. in22. oktobra; drugo delno zasedanje: 24. in 25. oktobra.

Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Rezultat tega glasovanja ustvarja temeljniprecedens v smeri, za katero upam, da bo nekega dne privedla do združitve vseh dejavnostiParlamenta na enem mestu.

Dejansko menim, da ne moremo več dopuščati zapravljanja javnih sredstev inonesnaževanja ozračja zaradi dvojne lokacije Parlamenta, zaradi česar mora vsak mesec


na tisoče ljudi opraviti dolga in težka potovanja med Brusljem in Strasbourgom. Združitevdveh oktobrskih plenarnih zasedanj v uradnem koledarju za leto 2013 je zelo močnosporočilo in nadejam se, da bo pot, ki smo jo izbrali, pravičnejša in bolj v skladu z željamidržavljanov.

Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zavrnil sem te predloge sprememb in bomna Sodišču Evropske unije sprožil postopek zaradi neizpolnitve obveznosti. Konferencapredsednikov ne bi smela dovoliti glasovanja o tem predlogu.

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0049/2011)

Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki spoštujenačelo, da morajo imeti institucije dovolj sredstev za dosledno in učinkovito upravljanje.V obdobju gospodarske in finančne krize v Evropi, ko morajo prebivalci zmanjševati svojeosebne odhodke, bi morale v skladu s tem ravnati tudi institucije EU in nacionalne institucije.Vendar to ne bi smelo preprečiti potrebnega javnega vlaganja, ki ima srednjeročne indolgoročne koristi. Poudaril bi, da bi se moral učinek začetka veljavnosti Lizbonske pogodbena razdelek 5 stabilizirati v letu 2012, čeprav bo načrtovani pristop Hrvaške v letu 2013imel posledice za proračun za leto 2012.

Glede na sedanje razmere bi nekatere institucije lahko imele nekaj težav pri ohranjanjuuravnoteženega proračuna. Zato, da bi bile pri tem uspešne, se strinjam z ukrepi dobregaupravljanja v zvezi z upravnimi sredstvi in načrti za zmanjšanje stroškov ob prilagoditviučinkovitih in okolju prijaznih tehnologij. Za konec, Parlament ne sme ogroziti potrebnihpogojev za enakopravno zagotovitev dobrih delovnih pogojev vsem državam članicam.

Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. – Glasovala sem proti poročilu gospoda Fernandesao proračunskih prednostnih nalogah za leto 2012, ker bo Evropski parlament še vednozahteval 5-odstotno povečanje svojega proračuna, čeprav se bodo druge evropske institucijeomejile na 1-odstotno povečanje. Stroški EU so za evropske države dejansko nevzdržniin jih je treba zmanjšati. Osupla sem, ker je v okviru tega poročila odobrena evropska hišazgodovine: to je nekoristen projekt v višini več kot 70 milijonov EUR, ki je v popolnemnasprotju z domnevnimi zahtevami po varčevanju.

Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki . – (LT) Glasovala sem za to resolucijo,ki določa splošni okvir in prednostne naloge za proračun za leto 2012 na področjufinanciranja institucij EU. Glede na to, da se gospodarska kriza nadaljuje, je zelo pomembnozagotoviti dobro finančno upravljanje za izvajanje načel gospodarnosti, učinkovitosti inuspešnosti. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da bi morale institucije kot rezultat izvajanjateh načel predložiti načrte za zmanjšanje stroškov. Poleg tega bi se moral vsak strošekinstitucij jasno opredeliti in utemeljiti. Parlament in druge institucije bi morali dvakratletno predložiti poročila o izvrševanju svojih lastnih proračunov in zagotoviti natančnepodatke o izvrševanju vsake proračunske vrstice. Zato menim, da bi morali Evropskiparlament in druge institucije pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino.Pozdravljam vzpostavitev novega oddelka X v proračunu EU za Evropsko službo za zunanjedelovanje z dodeljenimi sredstvi v višini 464 milijonov EUR. Vendar bi to službo radapozvala, naj dodeljena sredstva porabi za izvajanje svojih dejavnosti in doseganjeoprijemljivih rezultatov.

Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Proračunza naslednje leto je treba odgovorno uravnotežiti in dati prednost področjem, ki soneločljivo povezana s strategijo EU 2020. Pri pripravi proračuna je treba zagotoviti načelo


trajnostnega upravljanja z vidika uspešnosti in učinkovitosti. Za institucije EU je trebazagotoviti dovolj sredstev, da bodo lahko ustrezno izvajale svoje naloge. Obenem se morajotudi institucije odzvati na sedanji finančni, gospodarski in socialni položaj EU, uporabitistroge postopke upravljanja ter dosledno in učinkovito upravljati sredstva. Strinjam se stem, da lahko institucije EU znatno prispevajo k zmanjšanju stroškov in ustvarjanjuekonomij obsega, kot so centralizirana javna naročila, skupne službe institucij, sistemie-upravljanja itd.

Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za ta dokument, ker menim,da poročilo gospoda Fernandesa o proračunskih prednostnih nalogah za leto 2012 ustreznoopredeljuje usmeritve za naslednje leto. Odobravam in podpiram zamisel v poročilu odajanju prednosti internemu zaposlovanju osebja. To bo pomagalo povečati učinkovitostz uporabo že pridobljenih izkušenj, obenem pa tudi zmanjšati stroške usposabljanja instroške, povezane s prilagajanjem na povsem novo organizacijsko kulturo. Obenem jepomembno, da se dejanski odhodki podrobno primerjajo z odhodki, predvidenimi vproračunu za leto 2011, ter da se natančno določijo vzroki za znatne razlike. InstitucijeEU bi morale pripraviti načrte za zmanjšanje svojih izdatkov z natančnimi roki inizmerljivimi cilji ter jih poslati Komisiji. Ne moremo zahtevati, da se žrtvujejo samo navadnidržavljani in zasebni sektor. Tudi institucije EU se morajo žrtvovati. Parlament moradejansko služiti kot zgled, pokazati solidarnost in zelo natančno spremljati porabo sredstev.

Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o prednostnih nalogah za proračunParlamenta in drugih evropskih institucij za leto 2012, za katero sem glasovala, do nekemere upošteva naš gospodarski, finančni in socialni položaj. Povedano drugače, to jeproračun, ki ga zaznamujeta omejevanje in varčevanje. To poročilo zagovarja zakonodajnoodličnost, zmanjšanje stroškov, zmanjšanje vpliva na okolje in ničelno povečanje, to jepovečanje v skladu z inflacijo. Enako pomemben je predlog, da bi morali biti prihodnjiproračuni večletni, tako da bi lahko bili usklajeni z večletnim finančnim okvirom. Poročiloupošteva tudi morebitni pristop Hrvaške leta 2013.

Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s poročilom o smernicahza proračunski postopek za leto 2012, ki poudarja potrebo po konsolidaciji sredstev,potrebnih za obravnavo novega institucionalnega okvira, ki je posledica začetka veljavnostiLizbonske pogodbe. Odgovoren odnos do proračunskih zadev je nadvse pomemben takoza Parlament kot za druge institucije. Zaradi sedanje krize in težkega bremena javnegadolga sta nujno potrebna samodisciplina ter upoštevanje načel gospodarnosti, učinkovitostiin uspešnosti. Treba je poudariti, da bi lahko nekatere naložbe, zlasti v tehnologijo,dolgoročno privedle do prihodnjih prihrankov, zato teh naložb ne bi smeli preprečiti.Poudarila bi tudi, da bi bilo treba v okviru organizacijske kulture Parlamenta in drugihinstitucij vložiti predloge za zmanjšanje porabe papirja, energije in vode ter emisij. Zaželenobi bilo tudi zmanjšanje količine materiala za razširjanje fizičnih medijev, ki bi jih moralinadomestiti digitalni mediji.

Nessa Childers (S&D), v pisni obliki . – Za omejitev proračuna Evropskega parlamentaza leto 2012 sem glasovala zaradi gospodarskih, finančnih in socialnih omejitev državčlanic EU. Zavezali smo se, da bomo poskušali zmanjšati del porabe in podrobno utemeljilipreostanek. Vendar ne smemo ogroziti projektov, ki že potekajo, kot je hiša evropskezgodovine. To je varčevalni proračun, ki je usklajen z inflacijo. Obenem zmanjšanje porabene sme negativno vplivati na kakovost zakonodajnega dela Parlamenta.


Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram odlično poročilo gospoda Fernandesa,saj moramo v obdobju resne finančne, gospodarske in socialne krize, v katerem se morajoprebivalci tako zelo žrtvovati, prvi dati zgled s tem, da sprejmemo smernice za proračun,ki ga zaznamujeta omejevanje in varčevanje. Vendar je treba zagotoviti sredstva, ki sopotrebna za to, da lahko institucije EU izpolnijo tisto, kar se pričakuje od njih, zlasti zaradinovega institucionalnega okvira, ki je posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Poudaril bi tudi pomen tega, da se za upravljanje teh sredstev uporabijo višji standardistrogosti in učinkovitosti s strožjim in preglednejšim nadzorom. Enako pomembno je, dase spodbujata vzpostavljanje sinergij in izogibanje nepotrebnim podvajanjem osebja infunkcij.

Diane Dodds (NI), v pisni obliki . – Kadar ta parlament razmišlja o proračunskihprednostnih nalogah, o njih razmišlja v okviru obsežnega zmanjšanja porabe v javnemsektorju držav članic EU s povečanjem brezposelnosti, povečanjem računov gospodinjstevin splošne gospodarske negotovosti tako na nacionalni ravni kot v mnogih družinah. Kajje po mnenju EU prednostna naloga v tem izjemno resnem in zahtevnem okviru?Nenavadno, ampak ena od prednostnih nalog je evropska hiša zgodovine.

Upala bi si ugibati, da bi se malo mojih volivcev – če sploh kateri – strinjalo, da je v temčasu dobro porabiti 100 milijonov za to. Čas je, da poslanci Evropskega parlamenta,Komisija in uradniki začnejo upoštevati stvarnost. Prednostne naloge morajo biti v koristnaših volivcev in namenjene olajšanju njihovega življenja. Denarja EU se ne sme zapravljatisamo za izpolnitev želja tistih, ki so obsedeni z uveljavljanjem svojih idealističnih predstavo skupni zgodovini ali identiteti EU. Takšna razsipnost se mora končati.

Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki . –(SV) Odločili smo se podpreti to poročilo o proračunu. Tako smo se odločili deloma zato,ker poročilo tako jasno poudarja pomen gospodarstva in omejevanja v teh težkihgospodarskih časih, in deloma zato, ker pozdravlja dodelitev 464 milijonov EUR Evropskislužbi za zunanje delovanje, katere pomembne dejavnosti so na področju, na katerega bise morala osredotočati EU.

Obenem pa smo zelo kritični do tega, da se v razširitev stavbe KAD v Luxembourgu vložiskupno 549,6 milijona EUR, in se nikakor ne strinjamo s pričakovanjem poročevalca, dabo to dolgoročno privedlo do prihrankov. Namesto tega bi bilo edino smiselno, da sedoloči ena lokacija sedeža Evropskega parlamenta in njegovega dela.

Göran Färm, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.– (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali za poročilo o prednostnih nalogah zaproračun Evropskega parlamenta in drugih institucij za leto 2012.

Poročilo ima kritičen in izprašujoč odnos do številnih proračunskih predlogov, povezanihz visokimi stroški, in priporoča, da se proračun Parlamenta za naslednje leto poveča največza toliko, kolikor znaša stopnja inflacije; povedano drugače, v primerjavi z letom 2011 sedejansko sploh ne bi smel spremeniti. Prav tako bi radi poudarili, da se strinjamo z izjemnozadržanim in kritičnem stališčem poročila v zvezi s projektom ustanovitve hiše evropskezgodovine. Menimo, da v času, ko so nacionalni proračuni zelo obremenjeni, ni primernozačeti takšnega projekta, ki bo verjetno zelo drag.

Radi pa bi poudarili, da bi nam bil ljubši še bolj omejevalen pristop k proračunu Parlamentaza leto 2012, ki bi vključeval tudi predloge za prihranke in prerazporeditve za financiranjenovih zahtev. Komisija zagovarja, da naj se upravni proračuni institucij EU za naslednje


leto povečajo za največ 1 %, kar je pobuda, ki bi jo bilo treba po našem mnenju podpreti.V primerjavi z inflacijo bi povečanje za največ 1 % v praksi pomenilo zmanjšanje celotnegaobsega proračuna Parlamenta.

Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na sedanji finančni, gospodarski in socialnipoložaj v EU je čedalje bolj pomembno, da se institucije odzovejo s potrebno kakovostjoin učinkovitostjo ter da uporabljajo stroge postopke upravljanja, da bi lahko ustvariliprihranke. Zdaj si je treba prizadevati za popolno uresničitev ciljev, določenih v strategijiEvropa 2020, in se pri tem osredotočiti na rast in ustvarjanje delovnih mest. Prav tako jetreba vzpostaviti trajno ravnovesje in si prizadevati za konsolidacijo v vseh kategorijahproračuna. Zato je pomembno, da se ohrani varčen pristop v zvezi z upravnimi odhodki.Za konec, Parlament mora ohraniti načelo zakonodajne odličnosti, spoštovati načelodobrega upravljanja in preglednosti ter zagotoviti duh proračunske odgovornosti vsplošnem okviru in prednostnih nalogah za proračun za leto 2012.

João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo določa „kot prednostno nalogonačelo zakonodajne odličnosti“. Glede na to, da bo to kljub nejasnosti pojma v bistvuodvisno od političnih smernic, vključenih v zakonodajni postopek, zagovarjamo, da najse Parlamentu zagotovi pravična dodelitev – materialnih in človeških – virov, ki ustrezazahtevam in obsegu parlamentarnega dela. Poročevalec brez pridržkov na dolgo leporečiskozi celotno poročilo, kar poudarjajo pojmi, kot so „dobro upravljanje“, „ekonomijeobsega“, „učinkovitost“, „uspešnost“, „analiza stroškov in koristi“, „prerazporejanje osebja“,„mobilnost“ in tako dalje. Zdi pa se, da je Evropska služba za zunanje delovanje izključenas tega seznama, ko se izpolnjujejo „ambicije EU v zunanji politiki“. Popolnoma se strinjamos tem, „da je enaka obravnava poslancev vseh narodnosti in jezikov zelo pomembna, topomeni, da imajo možnost opravljati svoje dolžnosti in politične dejavnosti, ki so jim bilenaložene, v lastnem jeziku“. Vendar to vključuje veliko več od zagotavljanja tolmačenjana sejah odborov, kot omenja poročevalec. Vključuje tudi zagotavljanje tolmačenja nasejah koordinatorjev, tristranskih pogovorih, v delegacijah, na parlamentarnih skupščinahin drugod. Vključuje tudi pravočasen prevod vseh uradnih in z delom povezanihdokumentov. Zdaj je pomanjkanje na obeh področjih nesprejemljivo.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je še eno poročilo o kontinuitetiproračunske politike EU, ki je podvržena predvsem političnim smernicam, vključenim vzakonodajni postopek. Vendar zagovarjamo pravično prilagoditev – tako materialnih kotčloveških – delovnih virov, ki so na voljo Parlamentu, potrebam in obsegu dela Parlamentabrez pretiranega povečanja stroškov ali morebitnih prihrankov ter brez spodkopavanjadela Parlamenta.

Moramo pa poudariti, da Evropska unija bolj kot pojme, kot so „dobro upravljanje“,„ekonomije obsega“, „učinkovitost“, „uspešnost“, „analiza stroškov in koristi“,„prerazporejanje osebja“, „mobilnost“ in tako dalje, potrebuje druge politike, med drugimznatno zmanjšanje porabe za vojsko in Evropsko službo za zunanje delovanje.

Podpiramo zaščito enake obravnave poslancev vseh narodnosti in jezikov, kar pomeni,da imajo možnost opravljati svoje dolžnosti in politične dejavnosti, ki so jim bile naložene,v lastnem jeziku, vendar ob upoštevanju, da to pomeni veliko več od zagotavljanjatolmačenja na sejah odborov, kot navaja poročevalec. Vključuje tudi zagotavljanjetolmačenja na sejah koordinatorjev, tristranskih pogovorih, v delegacijah, na parlamentarnihskupščinah in drugod. Vključuje tudi pravočasen prevod vseh uradnih in z delom povezanihdokumentov.


Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Fernandesa zadeva smerniceza proračunski postopek za evropske institucije za leto 2012. Poročilo med drugim določavečjo strogost – zaradi tega težkega obdobja gospodarske krize – v zvezi z birokratskimupravljanjem evropskega organizacijskega sistema. Zato sem gospoda Fernandesa podprlz glasovanjem za poročilo.

Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za sprejetje tega poročila,ki določa smernice za proračunski postopek za leto 2012: splošni okvir in prednostnenaloge za proračun za delovanje evropskih institucij (razen Evropske komisije). Našeporočilo podpira zlasti zmanjšanje proračuna Evropskega parlamenta zaradi gospodarskega,finančnega in socialnega položaja držav članic in to pozdravljam. Moja zadnja točka je,da sem odločno nasprotovala spremembam, ki spodkopavajo sedež Evropskega parlamentav Strasbourgu, in vesela sem, da jih je večina Evropskega parlamenta zavrnila.

Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki . – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, saj je zelopomembno, da se da prednost načelom dobrega upravljanja, namreč gospodarnosti,učinkovitosti in uspešnosti. Pri izvajanju različnih politik je treba upoštevati doseženerezultate ter redno ocenjevati stroške in koristi različnih izdatkov, kadarkoli je to mogočein kadar njihov obseg to zahteva. Institucije bi morale kot rezultat izvajanja teh načelpredložiti načrte za zmanjšanje stroškov; treba bi bilo razmisliti o koristih centralizacije,da bi tako ustvarili ekonomije obsega (na primer centralizirana javna naročila, skupneslužbe institucij). Medinstitucionalno sodelovanje je bistvenega pomena za izmenjavoprimerov najboljše prakse, ki spodbujajo učinkovitost in omogočajo prihranke. Menim,da bi morali izboljšati medinstitucionalno sodelovanje glede prevajanja, tolmačenja,zaposlovanja (EPSO) in EMAS ter ga razširiti na druga področja. V okviru gospodarskekrize in težkega bremena javnega dolga ter omejitev v obdobju prizadevanj za konsolidacijodržavnih proračunov morajo Evropski parlament in druge institucije pokazati proračunskoodgovornost in samodisciplino. Cilj Parlamenta bi moral biti razvoj zakonodajne odličnostiin v ta namen bi morali biti na voljo vsi potrebni viri, ob upoštevanju proračunskih omejitev.

Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki . – (RO) V sedanjem gospodarskem, finančnemin socialnem vzdušju smernice za proračunski postopek za leto 2012 predstavljajo resničenizziv, zlasti zato, ker morajo institucije Evropske unije ustvariti znatne prihranke, obenempa morajo imeti dovolj sredstev, da lahko izvajajo svoje dejavnosti z najvišjo stopnjostrokovnosti in učinkovitosti. V tem smislu izražam podporo boljši medinstitucionalnipodpori za izmenjavo praks, ki bo privedla do strategije za okrepitev povezav med Evropoin njenimi državljani, obenem pa podprla proračunsko varčevanje in ustvarila prihranke,tako da bo mogoče uspešno uresničiti cilje agende Evropa 2020.

Čeprav bi pri proračunu Parlamenta in drugih institucij za leto 2012 moralo iti zakonsolidacijo, to ne bi smelo ustvariti ovir, ki bi preprečile naložbe, saj investicijski projektizagotavljajo nemoteno delovanje gospodarstev Evrope.

Nenazadnje, podpiram mnenje poročevalca, da je pomanjkanje tolmačenja na sejah odborovEvropskega parlamenta nesprejemljivo, saj mora biti poslancem Evropskega parlamentaomogočeno, da uporabljajo svoj materni jezik. Tudi jaz sem bil v položaju, v kateremnisem mogel uporabiti storitev tolmačenja, celo takrat, ko sem predstavljal poročilo.

Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Proračuna za leti 2012 in 2013 bostakonsolidacijska proračuna, ki naj odsevata krčenje porabe v državah članicah in postavitamerila za ravni porabe v naslednjem finančnem okviru.


Cilj tega proračuna mora biti odličnost, kar pomeni uresničevanje ciljev gospodarnosti,učinkovitosti in uspešnosti s kar se da malo razpoložljivimi sredstvi. Med to fazokonsolidacije si mora Parlament prizadevati za povečanje proračuna, ki ni večje od stopnjeinflacije. Ta prag pomeni izvajanje velike odgovornosti. Povečani odhodki zaradi širitve spristopom Hrvaške in zaradi 18 novih poslancev tega parlamenta, ki jih predvidevaLizbonska pogodba, bodo vključeni s spremembo proračuna.

Upam, da bodo vse institucije zaradi spoštovanja pristopa z omejevanjem odhodkovvnaprej posredovale potrebne informacije za določitev splošnega okvira upravnihodhodkov, tako da bo proračunski organ lahko sprejel odločitve o porabi sredstev v skladuz večletnim, trajnostnim pristopom, ki je namenjen zagotavljanju primerljivostiposredovanih informacij za različna obdobja in različne institucije.

David Martin (S&D), v pisni obliki . – Pozdravljam to poročilo, ki pojasnjuje, daParlament pričakuje, da bo predsedstvo v načrtu prihodkov in odhodkov postavilorealistične zahteve, je pripravljen preučiti njegove predloge na smotrni in potrebamprilagojeni podlagi, da bi zagotovil ustrezno in učinkovito delovanje institucije, opozarja,da je namen pisnega predloga spremembe, ki ga je predsedstvo septembra posredovaloOdboru za proračun, upoštevati potrebe, ki ob pripravi načrta prihodkov in odhodkovniso bile predvidene, in poudarja, da tega ne gre obravnavati kot priložnost za obnovitevpredhodno dogovorjenega načrta prihodkov in odhodkov. V skladu z medinstitucionalnousmeritvijo se potrebe v zvezi s širitvijo vključijo v proračun s pisnim predlogomspremembe ali spremembo proračuna in potrebe za 18 novih poslancev v skladu zLizbonsko pogodbo bodo tudi vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe alispremembo proračuna.

Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Dobra stran tega poročila jepoudarjanje potrebe po tem, da poslanci Evropskega parlamenta opravljajo svoje dolžnostiv lastnem jeziku. Pomanjkanje prevodov na številnih sejah, pri sporočilih, ki so naslovljenana nas, in skupnih resolucijah, o katerih se pogajamo, neopravičljivo ovira naše poslanskodelo in zato demokracijo. Podpiram to zahtevo. Ne podpiram pa zapravljanja denarja indemokratičnega odklona, ki ju predstavlja ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanjebaronice Ashton. Prav tako ne podpiram tega, da se raje uporabljajo zasebna podjetja kotjavni uslužbenci.

Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je dala Parlamentu noveodgovornosti. To pomeni dodatno upravno delo, za kar pa poslanci potrebujejousposobljeno osebje, ki bo opravljalo svetovalne naloge. Zaradi teh novih razmer sta sepojavila dva problema: povečanje stroškov zaradi potrebnega povečanja števila pomočnikovin potreba po dodatnih prostorih za njihovo delo v primernih delovnih razmerah. To vodiv višje stroške. V času krize je to težko pojasniti, vendar mora imeti Parlament na voljopotrebne finančne in človeške vire, če naj bo njegovo delo odlično. Zato sem glasoval tako,kot sem.

Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki . – Čeprav poročilo vsebuje glavne smernice inprednostne naloge za proračun za leto 2012, med drugim standarde za zakonodajno delov Evropskem parlamentu, menim, da povečanje proračuna v skladu s stopnjo inflacije niustrezno in utemeljeno. Obstajajo drugi mehanizmi in načini reševanja skupnih težav inprednostnih nalog. Glasoval sem za.

Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zgornja meja odhodkov za večletni finančniokvir proračuna Evropske unije za leto 2012 se je ponovno zvišala. Ravno v času, ko si


morajo državljani zategniti pasove, mora tudi Evropska unija ustvariti prihranke. Obstajaveliko možnosti za ustvarjanje prihrankov, od opustitve enega od sedežev Parlamenta,prek zmanjšanja nepregledne kopice agencij EU do izboljšanja boja proti goljufijam vokviru programov pomoči.

Z izgovarjanjem na gospodarsko in finančno krizo je Evropska unija zgolj preložila nekajnačrtov na pozneje, ni pa ustvarila nobenih dejanskih prihrankov, čeprav trdi, da bodo tiukrepi veliko prihranili. To je več kot nepošteno do evropskih državljanov in prav tako jenepošteno, da se vsi dodatni stroški utemeljujejo z večjimi potrebami v okviru Lizbonskepogodbe. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu o proračunu.

Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) To poročilo vključuje zvišanje zgornje mejeodhodkov za večletni finančni okvir (VFO) za proračun Evropske unije za leto 2012. Zaradigospodarske in finančne krize se je od državljanov držav članic zahtevalo, naj sprejmejovarčevalne ukrepe in tako prevzamejo večji del posledic krize. Tudi EU bi morala zmanjšatisvoje odhodke. To se začne pri nenadzorovanem razraščanju agencij, gre prek predpristopnepomoči za Turčijo in se nadaljuje vse do dragih podvojenih struktur in upravnih stroškovzaradi Evropske službe za zunanje delovanje. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Predlog resolucije gospoda Fernandesa osmernicah za proračunski postopek za leto 2012 ponuja pregled upravljanja proračunaParlamenta z namenom prihodnje optimizacije upravljanja sredstev, ki so na voljoevropskim institucijam, zato sem glasoval za ta predlog. Parlament bo moral sprejetiproračun za konsolidacijo prihodnjega finančnega okvira in dodatnih človeških virov, kiso potrebni za izpolnjevanje zahtev Lizbonske pogodbe, ter za izboljšanje in dokončanjerazpoložljivih stavb, informacijske tehnologije in tolmačenja. Glavni cilj je še vedno najtidober način upravljanja sredstev, tako da se omejijo odhodki, obenem pa izboljšajo storitve.

Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Odločil sem se, da se vzdržim glasovanja,ker kljub temu, da je v tem besedilu omenjena določitev možnih prihrankov za proračunza naslednje leto, ti prihranki v besedilu niso natančno opredeljeni. Če želimo biti dosledni,se morajo politike v zvezi s prihranki začeti ravno pri poslancih tega parlamenta.

Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj menim, dasedanji finančni, gospodarski in socialni položaj v EU ne sme preprečiti, da bi institucijeuporabljale stroge postopke upravljanja, da bi lahko ustvarili potrebne prihranke. Resničnosi je treba prizadevati za konsolidacijo. Kar zadeva načela dobrega upravljanja, bi institucijemorale predložiti načrte za zmanjšanje stroškov ter predstaviti jasno opredeljene inutemeljene odhodke. V tem smislu bi rad javno povedal, da cenim odlično delo, ki ga jeopravil moj kolega, gospod Fernandes.

Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo o smernicahza proračunski postopek za leto 2012, ker menim, da je zaradi sedanje gospodarskekrize – ki prav zdaj negativno vpliva predvsem na zaposlovanje – potrebno skupnoprizadevanje držav članic in evropskih institucij za zmanjšanje porabe. Zato se strinjam zizjavo, da mora splošno načelo evropskega financiranja v sedanjih okoliščinah upoštevatinazore proračunske varčnosti.

Kakor koli že, menim, da moram poudariti, da morata proračun Unije in zlasti proračunParlamenta – kot edine evropske institucije, ki jo državljani neposredno izvolijo – tudizaradi gospodarskega položaja skrbeti predvsem za spodbujanje in približevanje državljanovEvropski uniji, zlasti v času, kakršen je ta, ko je prihodnost tako negotova. Predvsem menim,


da bi bilo še posebno dobro razmisliti o boljši razporeditvi informacijskih pisarn Parlamentav državah članicah ter njihovi bolj strateški lokaciji, tudi zaradi najnovejših prevratov vsosednjih državah.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki . – Glasoval sem za poročilo, čepravbi mi bilo ljubše, če ne bi bile sprejete nekatere spremembe v zvezi s potrebo po tem, daEvropski parlament zmanjša število svojih delovnih mest na eno delovno mesto.

Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Smernice za proračun za leto 2012 temeljijona ravnovesju med potrebo po tem, da se evropskim institucijam zagotovi dovolj ustreznihsredstev za izvajanje njihovih dejavnosti, in potrebo po tem, da se v sedanji finančni,gospodarski in socialni krizi najde kakovosten in učinkovit odziv. V tem predlogu jepoudarjeno, da institucije utegnejo imeti težave pri ohranjanju potrebne finančne disciplinein varčnosti za izpolnjevanje večletnega finančnega programa, zlasti v zvezi z razdelkom 5.Poročevalec zato poziva k načelom dobrega upravljanja, kot so gospodarnost, učinkovitostin uspešnost, tako da bo možno doseči večjo strogost, enostavnost, jasnost in preglednost.

Kar zadeva Parlament, ta dokument, za katerega sem glasoval, vključuje potrebe, ki izhajajoiz pristopa Hrvaške leta 2013, povečanja števila poslancev Evropskega parlamenta za 18poslancev ter potrebe po dodatnem osebju po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Vzvezi z drugimi institucijami je treba poudariti novi oddelek X za službo za zunanjedelovanje, ki se bo z novo Pogodbo odzval na finančne potrebe zaradi vzpostavitveambicioznega institucionalnega okvira za podpiranje zunanje politike EU.

Peter van Dalen (ECR), v pisni obliki. – (NL) V skladu s poročilom gospoda Fernandesase mora Evropski parlament izkazati na zakonodajnem področju in vsa sredstva morajoslužiti temu namenu. Menim, da mora pri tem obstajati tudi druga prednostna naloga,namreč, da se mora Parlament izkazati pri proračunski disciplini. Vlade, podjetja indržavljani morajo zdaj ponovno oceniti svoje odhodke. To mora narediti tudi Evropskiparlament – ne smemo se osredotočiti na več denarja, temveč na nove prednostne naloge.Spremeniti moramo smer, saj so se upravni odhodki Evropske unije povečali hitreje odnjenih skupnih odhodkov, Parlament pa je na vrhu seznama! V uvodni izjavi F poročila jeomenjena Evropska služba za zunanje zadeve, za katero bo verjetno potrebnega več denarja.Tudi to se mora spremeniti. Zakaj ima ta služba na desetine delavcev in luksuznihnepremičnin na eksotičnih lokacijah, kot sta Barbados in Madagaskar? Če si službo natančnoogledate, ugotovite, da ne potrebuje več denarja. Glavna proračunska prednostna nalogaEvropske unije ne sme biti večja, temveč boljša poraba denarja.

Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Smernice za proračunski postopek zaleto 2012 obsegajo različne posamezne oddelke, ki so zbrani pod naslovoma„gospodarnost“ in „konsolidacija“. Posledice finančne in gospodarske krize so številnedržavljane Evrope in njihove nacionalne vlade prisilile h gospodarnosti in omejeni porabi.V teh razmerah je več kot upravičeno, da Evropski parlament da zgled s svojim predlaganimproračunom za leto 2012. Leta 2012 se bo EU spopadla z novimi – inneizogibnimi – odhodki. To je odvisno od morebitnega pristopa Hrvaške, nanovoustanovljene Evropske službe za zunanje zadeve in treh finančnih agencij. Da se prekinesamodejno enačenje povečanih proračunskih potreb s povečanjem proračuna, je zdaj trebadoločiti morebitne prihranke v proračunu EU. To bi moralo vključevati na primer poslovnoanalizo agencij Unije ter oceno kadrovske in nepremičninske politike organov EU.



Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to resolucijo, ker je strategijaza atlantsko regijo bistvena za ozemeljsko kohezijo EU, zlasti v okviru širjenja meja EU navzhod. Treba je omeniti, da naš pristop k Atlantiku ne more biti toliko pristop k obrobniregiji, temveč bolj pristop, ki potrjuje osrednjo geografsko lego Atlantika na svetu v okvirustrateške usmeritve, ki postavlja regijo v svoje središče. Za EU je to mejno območje s SevernoAmeriko, Južno Ameriko in vso zahodno Afriko. Strategija za atlantsko regijo, pri katerisodelujejo države članice in njihove regije, bi morala dati prednost tudi novim področjeminovacij v gospodarstvu in znanosti, zlasti novim proizvodom in storitvam, ki so povezaniz okoljem, obnovljivo energijo in energijo morja, morsko biotehnologijo na področjuhrane, zdravjem ter proizvodi in storitvami s področja visoke tehnologije SMART.

Atlantska strategija ne bi smela biti izolirana, temveč bi – glede na izkušnje z baltskostrategijo, ki je bila prilagojena po začetku obdobja proračunskega načrtovanja zaobdobje 2007–2013, kar je nedvomno omejilo področje pobude – morala biti vključenav sklop splošnih ciljev EU.

Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki . – (LT) Glasovala sem za to resolucijo oevropski strategiji za atlantsko regijo. Na atlantski obali je pet držav članic EU – Francija,Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo. Zato mora strategija usklajevati ukrepeteh držav v regiji. Strinjam se s poročevalko, da je največjo dodano vrednost regionalnihstrategij EU opaziti na večravenskem sodelovanju, usklajevanju in boljših strateškihnaložbah razpoložljivih sredstev, ne pa v njihovem dodatnem dodeljevanju. Menim, da sebodo s to strategijo reševala naslednja vprašanja skupnega interesa: okoljske in podnebnespremembe, tudi preventiva in boj proti onesnaževanju morja s strani ladij, prevoz indostopnost, raziskave, inovacije, kultura, prosti čas in turizem, pomorske storitve inusposabljanja, ter ribištvo in sektor morske hrane. Rada bi opozorila, da je ena od prvihtovrstnih strategij strategija EU za regijo Baltskega morja, ki jo je odobril Evropski svet inzajema 8 držav članic EU, tudi mojo državo, Litvo. Namen te strategije je zagotoviti, da boregija Baltskega morja okoljsko trajnostna, uspešna, lahko dostopna, varna in zavarovana.Ta strategija se je že začela uspešno izvajati, zato menim, da evropska strategija za atlantskoregijo ne bi bila koristna samo za to regijo, temveč za celotno EU.

Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sodelovanje pri težavah, ki segajo čez državnemeje, je ena od velikih dodanih vrednosti dela, ki ga opravlja Evropska unija. Moj kolega,gospod Cadec, si je več mesecev prizadeval za okrepitev sodelovanja med regijamiatlantskega loka, da bi regije lahko kar najbolje izkoristile vse možne sinergije. Zato semglasovala za to resolucijo, ki „poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje strategijo EU zaatlantsko regijo kot integrirano strategijo, ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja“.

Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Podprl sem to resolucijo. Ozemeljskakohezija je eden od najpomembnejših ciljev EU ter temeljni pogoj za učinkovit, gospodarskomočen in konkurenčen notranji trg. Atlantska regija ima svoje posebnosti, natančneje,dinamično pomorsko območje, katerega ranljivo okolje je treba ohraniti in ki trpi zaradiposledic podnebnih sprememb. To je odročno območje Evropske unije, ki je zelo težkodostopno in slabo povezano. Menim, da je nujno treba sprejeti to strategijo, ki bo pomagalareševati temeljne težave te regije v zvezi z odpiranjem, medsebojno povezavo prometnihin energetskih omrežij ter z razvojem energije morja ter mestnih in podeželskih področijter s krepitvijo vezi med celino in morjem ter med morjem in celinskimi vodami.


Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se z resolucijo Parlamentao evropski strategiji za atlantsko regijo, ki je po mojem mnenju zelo pomembna, saj je naatlantski obali pet držav članic:Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.Ta strategija se predlaga za reševanje pomembnih vprašanj, kot so energija morja, okoljskein podnebne spremembe, prevoz in dostopnost, varovanje in nadzor, raziskave, inovacije,ustvarjalne industrije, kultura, prosti čas in turizem, pomorske storitve in usposabljanja,ter ribištvo in sektor morske hrane. Evropsko ozemeljsko sodelovanje, ki je v tej strategijiopredeljeno z zgoraj omenjenimi vidiki, lahko v veliki meri prispeva k izboljšanjuintegracijskega procesa v atlantski regiji prek večje udeležbe civilne družbe v sprejemanjuodločitev in z izvajanjem konkretnih ukrepov. Rada bi poudarila tudi to, da ta pobudalahko privede in mora privesti do boljše porabe sredstev EU, ne pa do povečanja odhodkov.

Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot poslanec, ki ga je izvolila država v atlantskiregiji, moram poudariti pomen in potrebo po oblikovanju evropske strategije, ki upoštevageografske, demografske in gospodarske značilnosti te regije. Treba je oblikovati integriranoin skupno strategijo, da se zagotovita sinergija in usklajenost sektorskih politik na temobmočju ter ustvari potrebna dodana vrednost za obravnavanje izzivov trajnostnegarazvoja in konkurenčnosti predvsem te regije in na splošno Evrope. Ne dvomim o potrebipo pristopu na evropski ravni, ki temelji na krepitvi sodelovanja med državami članicamina atlantski obali, obalnimi skupnostmi, zasebnim sektorjem in civilno družbo in prikaterem bo ta skupna strategija koristila vsem zainteresiranim stranem.

To bi moralo omogočiti določitev skupnih težav, izzivov in skupnih prednostnih nalogter vzpostavitev potrebnih sinergij za spodbujanje učinkovitejše porabe sredstev. Nipomembno samo to, da se izboljšata konkurenčnost in zdržnost tradicionalnih sektorjev,temveč tudi to, da se v celoti izkoristi potencial atlantskega območja z novimi trgi, proizvodiin storitvami ob upoštevanju dveh glavnih prednostnih nalog: varstva okolja in ekosistemovter ustvarjanja delovnih mest.

Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker podpirampotrebo po tem, da Komisija kar se da hitro pripravi evropsko strategijo za atlantsko regijo,ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja. Ta strategija bi morala reševati vprašanjaskupnega interesa, kot so okoljske in podnebne spremembe, energija morja, pomorskipromet, pomorsko varovanje in nadzor, ribištvo, turizem, raziskave in inovacije. TudiAzori, Madeira in Zelenortski otoki bi morali biti vključeni in imeti pomembno vlogo vtej strategiji.

Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes je Atlantik ena od meja Evrope in je bil edenod najpomembnejših načinov evropske celine za vzpostavljanje stikov s svetom. Prek tegaoceana so evropski narodi, zlasti Portugalci, prišli v stik z narodi, gospodarstvi in kulturami,ki se pred tem med seboj niso poznali, in ustvarili današnji resnično globalizirani svet.Danes je atlantska regija v primerjavi z osrednjim delom Evrope odrinjena na rob in to selahko odpravi in je treba odpraviti z razumevanjem, da lahko Atlantik in odnosi spomembnejšimi partnericami ob njem, kot so Brazilija in Združene države Amerike,ponovno potrdijo osrednjo geostrateško lego, ki jo je izpodrinil vzpon azijskih držav.Pomen regije popolnoma upravičuje vzpostavitev evropske strategije, ki je zvesta vlogi,zgodovinsko pridržani za ocean, po katerem se imenuje, in ni omejena na države članice,temveč lahko zagotovi povezavo do teh drugih obal. V zvezi s tem bi poudaril izjemnopomembno in nenadomestljivo vlogo najbolj oddaljenih regij pri uspehu strategije. Teregije si še naprej zaslužijo posebno podporo Unije, ki lahko preseže stroške otoške legein okrepi stike s tujino.


José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Svet je 14. junija 2010 pozval Komisijo,naj pripravi evropsko strategijo za atlantsko regijo v enem letu, saj je to obrobno ozemljes posebnostmi, kar zadeva potencial in okoljsko ranljivost. Glede na pomen te regije nasvetovni ravni je zato potrebna strategija, ki je ambiciozna in upošteva njene pomorske inozemeljske vidike. Ta resolucija predstavlja bistven prispevek k pripravi strategije, sajopozarja na ključne vidike, kot je to, da je treba poiskati sinergije z drugimi politikami napodročjih okolja, energetike, prevoza, turizma, morskih virov in na drugih področjih,sprejeti makroregionalno politiko in se približati mednarodnemu pristopu, ki je potrebenza dobre odnose z državami na atlantski obali. Pozdravljam sprejetje te resolucije vParlamentu, saj sem prepričan, da bo ta strategija EU za atlantsko regijo pospešila trajnostnorast na tem območju ter postavila pomorska vprašanja na prvo mesto v evropski agendi.

João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Podpiramo razvoj strategij, ki so namenjenegospodarski, socialni in ozemeljski koheziji nekaterih makroregij in bi seveda morale dobitiustrezna sredstva za popolno in učinkovito uresničitev tega. Vse faze teh strategij – priprava,oblikovanje in izvajanje – bi morale dejavno vključevati države in regije, ki spadajo v njihovgeografski obseg, in bi morale temeljiti na sodelovanju med temi državami in regijami. Testrategije lahko rešujejo in morajo reševati vprašanja skupnega interesa, kot so v primerutega konkretnega predloga evropske strategije za atlantsko regijo med drugim energijamorja, varstvo okolja, tudi preventiva in boj proti onesnaževanju morja, prevoz indostopnost, raziskave in inovacije. Vendar imamo precejšnje pomisleke o nekaterih točkahv resoluciji in se tudi sicer odločno ne strinjamo z njimi. Zato nismo glasovali za. Resolucijane zagotavlja načela, da morajo nova sredstva, zlasti finančna sredstva, zato, da bodoučinkovita, ustrezati novim ciljem na področju kohezijske politike. V resoluciji se predlagatudi, naj se strategija podredi zunanji politiki EU, ciljem mednarodne trgovinske politike,strategiji Evropa 2020 in uresničevanju „cilj[ev] notranjega trga“.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pomembno je še naprej razvijatistrategije, ki so namenjene gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji nekaterih makroregijin bi seveda morale dobiti ustrezna sredstva za popolno in učinkovito uresničitev tega.Vse faze teh strategij – priprava, oblikovanje in izvajanje – bi morale dejavno vključevatidržave in regije, ki spadajo v njihov geografski obseg, in bi morale temeljiti na sodelovanjumed temi državami in regijami. Te strategije lahko rešujejo in morajo reševati vprašanjaskupnega interesa. V tem primeru gre za evropsko strategijo za atlantsko regijo: meddrugim energija morja, varstvo okolja, tudi preventiva in boj proti onesnaževanju morja,prevoz in dostopnost, raziskave in inovacije. Vendar imamo precejšnje pomisleke onekaterih točkah v resoluciji in se tudi sicer odločno ne strinjamo z njimi. Zato nismoglasovali za.

Resolucija ne zagotavlja načela, da morajo nova sredstva, zlasti finančna sredstva, zato, dabodo učinkovita, ustrezati novim ciljem na področju kohezijske politike, kar pomeni, dabomo poleg podreditve ciljem mednarodne trgovinske politike, strategiji Evropa 2020 inuresničevanju „cilj[ev] notranjega trga“ imeli veliko obljub, a malo ukrepov.

Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Odločno podpiram prizadevanjana ravni EU za oblikovanje integrirane strategije za atlantsko regijo. Atlantska strategijamora biti osredotočena na spodbujanje gospodarskega razvoja atlantskih otokov in atlantskeobalne regije.

Atlantska regija je eno od območij z največ energije vetra, valovanja in plimovanja, vendarse tega energetskega potenciala ne izkorišča dovolj. Tudi dejavnosti za prosti čas in turistične


dejavnosti atlantske obalne regije so dragoceni gospodarski viri. Tam obstaja dejanskipotencial rasti; na primer razvoj strateških marin v vsaki državi.

Vzpostavitev tesnejšega sodelovanja držav članic ob Atlantiku bi koristila predvsempomorskemu prometu, pristaniščem in sektorjem morske hrane – med drugim gojenjuvodnih organizmov. Vse strategije za Atlantik morajo biti v skladu z določbami skupneribiške politike. V preteklih letih se je sodelovanje držav članic pri vprašanjih varnosti,varovanja in pomorskega nadzora izboljšalo.

Vendar je zaradi obsežnosti območja atlantskega loka treba oblikovati integrirano strategijo,da se zagotovijo boljše in učinkovitejše dejavnosti, ki jih usklajujejo države članice.

Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje parlamentarne resolucije o osnutkustrategije za atlantsko regijo je priložnost, da poudarim, da si je treba na evropski ravninujno prizadevati za skupni pristop v zvezi z uporabo naših pomorskih območij in najtiskupno rešitev za obstoječe težave. Rokavski preliv je v zvezi s tem še posebno poučenzgled: strateški pomorski pristop do Evropske unije je pomembna povezava med Atlantskimoceanom in Severnim morjem (obsega 20 % svetovnega ladjevja in po njem vsak dan plujeveč kot 500 plovil s tonažo nad 300 tonami) ter območje, ki se ukvarja z ribolovom,dejavnostmi za prosti čas, separacijo agregata in kmalu – na moje velikozadovoljstvo – proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn na morju. Zaradi tekoncentracije dejavnosti je treba resno razmisliti o vprašanju upravljanja pomorske varnostina tem območju na evropski ravni v okviru skupne strategije. Zato sem na razpravi ostrategiji za atlantsko regijo ponovno pozvala gospo Damanaki, komisarko za pomorskezadeve in ribištvo, naj Rokavski preliv vključi v predlog, ki ga mora predložiti junija.

Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki . – (LT) Glasoval sem za ta dokument, saj imaatlantska regija, kot vemo, svoje posebnosti, natančneje, to je dinamično pomorsko območje(zahvaljujoč pomorskemu prometu, ribolovu, energiji morja itd.), območje, kateregaranljivo okolje je treba ohraniti in ki trpi zaradi posledic podnebnih sprememb, in je tudiodročno območje Evropske unije, ki je težko dostopno in slabo povezano in ki ima maloglavnih mestnih centrov. Čim prej moramo oblikovati strategijo EU za atlantsko regijokot integrirano strategijo, ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja. S to strategijoje treba izvajati boljše usklajevanje ciljev in sredstev, ob močni povezavi s strategijoEvropa 2020 in politikami EU za obdobje po letu 2013. Cilj te strategije je boljša porabafinančnih sredstev EU, ne pa povečanje odhodkov. Ta strategija mora biti dobro povezanaz regionalno politiko EU in integrirano pomorsko politiko. Menim, da bi morala tudiolajšati sinergije z drugimi politikami EU, kot so politika za vseevropska prometna omrežja,skupna ribiška politika, podnebni in okoljski ukrepi, okvirni program za raziskave inrazvoj, energetska politika itd. Pomembno je izboljšati dostopnost atlantskih pomorskihregij in izboljšati pretok ljudi, blaga in storitev v teh regijah, da bi se izpolnili cilji notranjegatrga in kohezijske politike, zlasti na področju razvoja ladijskega prometa na krajših razdaljahin glavnih pomorskih poteh.

David Martin (S&D), v pisni obliki . – Glasoval sem za to poročilo o strategiji EU zaatlantsko regijo, v katerem sta izražena mnenje, da bi bilo treba to strategijo postaviti medcilje kohezijske politike za teritorialno sodelovanje (cilj 3) in da jo je treba osnovati naintegriranem, večpanožnem in ozemeljskem pristopu z bolje usklajenimi politikami medrazličnimi ravnmi upravljanja na določenem ozemlju, ter s poudarkom na tehtnihvprašanjih, in prepričanje, da lahko evropsko ozemeljsko sodelovanje v veliki meri prispeva


k izboljšanju integracijskega procesa v atlantski regiji prek večje udeležbe civilne družbev sprejemanju odločitev in z izvajanjem konkretnih ukrepov.

Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Atlantska regija ima svoje posebnosti, saj je todinamično pomorsko območje, pri katerem bi poudaril pomorski promet, ribištvo inenergijo morja. To je območje, katerega ranljivo okolje je treba ohraniti in ki je prizadetozaradi obalne erozije in ekstremnih vremenskih pojavov, in to je obrobno območje. Zatoje potrebna integrirana strategija EU, ki zajema pomorska in ozemeljska vprašanja. Zatosem glasoval tako, kot sem.

Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za to resolucijo, ki pozivaEU, naj oblikuje evropsko strategijo za atlantsko regijo. Evropsko ozemeljsko sodelovanjelahko v veliki meri prispeva k izboljšanju integracijskega procesa v atlantski regiji prekvečje udeležbe civilne družbe v sprejemanju odločitev in z izvajanjem konkretnih ukrepov.Besedilo vključuje poziv, naj EU pripravi strategijo za reševanje pomorskih in ozemeljskihvprašanj. V besedilu sta izražena tudi vztrajanje pri tem, da mora sodelovanje v tem okvirunajprej temeljiti na potrebah zainteresiranih strani, in zato mnenje, da je treba sporazumnodoločiti, katera politična vprašanja se bodo obravnavala.

Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki . – Parlament ob upoštevanju posebnostiatlantske regije poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje strategijo EU za atlantsko regijo kotintegrirano strategijo, ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja. Čeprav Parlamentmeni, da mora ta strategija razviti sinergije med ustreznimi politikami EU ter nacionalnimi,regionalnimi ter lokalnimi politikami, poziva Komisijo in države članice, naj pripravijopoenostavljena pravila za lajšanje izvajanja te strategije in zmanjšanje pretiranega upravnegabremena. Menim, da to ni možno, saj do zdaj še nismo našli učinkovitih meril vpliva naKomisijo. Imam vtis, da Komisija še ni začela spreminjati svojih prednostnih nalog v skladuz Lizbonsko pogodbo ter da si z neutemeljeno in dolgotrajno razpravo s Parlamentomprizadeva podpreti lastne možnosti. To ni v splošnem interesu in pravzaprav škodujecelotnemu položaju. Podprl sem poročilo, vendar imam še naprej enako mnenje.

Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Na Atlantik meji pet držav članic Evropskeunije. Še posebno Francija, Portugalska in Španija od tega geografskega dejstva vsekakornimajo samo koristi, saj Atlantik nima ravno nepomembne vloge, kar zadeva valovebeguncev, za katere zdaj obstaja nevarnost, da se bodo okrepili zaradi kriz v državahSeverne Afrike. Odkar je bila leta 2005 na španski meji postavljena ograja, tihotapci ljudiše preradi uporabljajo atlantsko pot. Da se prepreči naval predvsem gospodarskihmigrantov, bi bilo za EU priporočljivo, da hitro razvije učinkovito atlantsko strategijo, kizajema tudi ta vidik, čeprav ima to majhen ali sploh nikakršen vpliv na drugi dve atlantskidržavi – Združeno kraljestvo in Republiko Irsko. Ker resolucija komajda, če sploh, zajemato področje, sem se vzdržal glasovanja.

Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Na današnjem glasovanju jeEvropski parlament sprejel resolucijo o evropski strategiji za atlantsko regijo. Strategija ješe ena evropska pobuda, ki se ne bo osredotočala na reševanje težav ene države, temvečcelotne atlantske regije, ki vključuje kar pet držav članic.

Treba je opozoriti na dejstvo, da bi moral strategijo zaznamovati pristop od spodaj navzgor.Geostrateška lega regije omogoča razvoj sodelovanja na področjih pomorske varnosti,mednarodne trgovine in ribolova ter varstva morskega okolja in ohranjanja biotskeraznovrstnosti.


Menim, da je treba Evropsko komisijo vprašati, kakšna sredstva bodo zagotovljena zaizvajanje strategije, saj je to še posebno pomembno v zvezi z določitvijo novega finančnegaokvira. Druga pomembna zadeva sta po mojem mnenju postopek izvajanja strategije termožnost, da bo morda treba vzpostaviti dodatne finančne instrumente.

Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se z resolucijo o evropski strategijiza atlantsko regijo, ki bo prispevala k trajnostnemu razvoju regije. Poleg tega bo narejennadaljnji korak k uresničitvi enega od ciljev Evropske unije – ozemeljske kohezije. Gledena geostrateško lego atlantske regije mora Komisija nemudoma ukrepati in razvitiintegrirano strategijo za to regijo, ki krepi mednarodno sodelovanje in tristranske pobudeza sodelovanje ter obravnava pomorska in ozemeljska vprašanja. Opozarja se na to, da boučinkovito ozemeljsko sodelovanje spodbudilo razvoj energije morja ter ustvarilo razmere,ki bodo naklonjene uporabi prometnih in energetskih omrežij ter medsebojnih povezav.Da bo ta strategija lahko uresničila določene cilje, mora biti dobro povezana z regionalnopolitiko EU in integrirano pomorsko politiko. Samo to lahko zagotovi sinergije z drugimipolitikami EU ter ustvari razmere za bolj usmerjeno in učinkovitejše črpanje in porabosredstev, ki jih dodeli EU, ne da bi se povečali odhodki. Poleg tega bo sprejetje te strategijeizboljšalo dostopnost atlantskih pomorskih regij ter povečalo pretok ljudi, blaga in storitev.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Predlog resolucije o strategiji Evropske unijeza atlantsko regijo sledi pozivu Evropskega sveta, naj Komisija razvije integrirano strategijo,ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja v Atlantiku. Glasoval sem za resolucijo,ki poziva Evropsko komisijo, naj pripravi pogajanja o načrtovani strategiji in o njih poročanajpozneje do junija. Cilj je, da se v regiji izvaja boljše usklajevanje pri vprašanjih, kot sointegrirana pomorska politika, vseevropska prometna omrežja, ribištvo, podnebni inokoljski ukrepi, raziskave in razvoj ter izboljšanje pretoka ljudi, blaga in storitev v regijah,tako da se izpolni cilj kohezijske politike ter zagotovi povezanost vsega tega s strategijoEU 2020 in politikami Evropske unije za obdobje po letu 2013.

Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je – gledena to, da je Portugalska atlantska država z dinamičnim pomorskim območjem in velikimpotencialom, čeprav ima ranljivo okolje, ki ga je treba ohraniti – po mojem mnenju dobro,da EU prizna potencial svoje atlantske regije. Prav tako menim, da je za veliko težav tegaobsežnega območja potreben odziv na evropski ravni prek integrirane strategije EU zaregijo in prek možnosti za politiko ozemeljske kohezije, ki bi morala biti temeljni okvirza odločitve Unije. Vendar odločitev Unije sploh ni, saj so bile v celoti žrtvovane zaradinesprejemljivih proračunskih omejitev, ki so posledica političnih odločitev glede varčevanja,ki ne spodbujajo razvoja.

Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na posebno geostrateško lego Portugalskeje ta zadeva zelo pomembna, zlasti v zvezi s področjema pomorskega varovanja in nadzora.Zato menim, da je vzpostavitev strategije Evropske unije za Atlantik zelo primerna.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki . – Tako kot resolucija o strategiji EUza Podonavje, ki jo je Evropski parlament sprejel prejšnji mesec, tudi ta predlog resolucijepoudarja, da je največjo dodano vrednost makroregionalnih strategij EU opaziti navečravenskem sodelovanju, usklajevanju in boljših strateških naložbah razpoložljivihsredstev, ne pa v njihovem dodatnem dodeljevanju. Predlog resolucije opozarja na sklepešvedskega predsedstva, ki ne predvidevajo novih institucij in prav tako ne nove zakonodajeali proračuna.


Poleg tega je odbor REGI želel, da bi ta strategija sledila pristopu od spodaj navzgor ter dabi bile pri oblikovanju in izvajanju te strategije vključene vse zainteresirane strani (regionalniin lokalni javni organi, države članice, EU, zasebne zainteresirane strani ter organizacijecivilne družbe, tudi medregionalne mreže in organizacije, ki jih to zadeva). Kar zadevaSkupino Zelenih/EFA, vložili smo predloge sprememb o razvoju energije morja, preventiviin boju proti onesnaževanju morja s strani ladij ter razvoju ladijskega prometa na krajšihrazdaljah in glavnih pomorskih poteh in vsi ti predlogi so bili sprejeti.

Antolín Sánchez Presedo (S&D), v pisni obliki. – (ES) Kot Galicijčan in sopodpisnik tepobude podpiram ambiciozno strategijo za atlantsko regijo. Komisijo pozivam, naj predjunijem 2011 vloži predlog, katerega prednostna naloga bosta rast in ustvarjanje trajnostnihdelovnih mest v skladu s strategijo Evropa 2020. Območje makroregije je pomorsko,ranljivo in obrobno, zato strategija potrebuje integriran, večpanožen in ozemeljskipoudarek, vse razsežnosti tega poudarka pa bi morale varovati okolje, spodbujatidostopnost, mobilnost in povezanost ter spodbujati kohezijo.

Strategija bi morala tudi olajšati sinergije med različnimi politikami EU – na primer v zvezis: turizmom; glavnimi pomorskimi potmi in vseevropskimi prometnimi omrežji; skupnoribiško politiko; energetsko politiko in zlasti energijo morja; ukrepi glede podnebnihsprememb; okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj; večjezičnostjo; in nasplošno vsemi politikami, ki se bodo izvajale od leta 2014 naprej – in med vsemi ustreznimipolitikami, ki jih bodo na terenu pripravili različni pristojni organi. Načrt je treba pripraviti,sprejeti in izvajati pregledno in zanesljivo ob sodelovanju vseh javnih institucij ter obvključenosti zasebnega sektorja in organizacij civilne družbe.

Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska atlantska obala ima zaradi svojeobsežnosti velik potencial in različne posebnosti. Atlantska regija ponuja pomembne indinamične pomorske dejavnosti ter obsega regije, ki se med seboj zelo razlikujejo, vendarimajo skupno značilnost, namreč, da so odvisne od dejavnosti v pomorskih bazenih tegaoceana. V Atlantiku obstajajo oddaljene regije, ki so težko dostopne, saj so fizično zelooddaljene od celinske Evrope. Govorim predvsem o najbolj oddaljenih regijah EU, kjer seslaba povezanost in težka dostopnost odražata v njihovem gospodarskem in socialnemrazvoju. Treba pa je omeniti tudi to, da imajo te regije edinstvene prednosti v primerjaviz drugimi evropskimi regijami. Njihove značilnosti poleg stalnih omejitev ponujajo tudipotencial, ki bi ga bilo treba upoštevati v okviru integrirane perspektive atlantske regije.

Cilj teritorialne kohezije omogoča oziroma določa usklajen razvoj vseh regij EU obupoštevanju posebnosti vsake posamezne regije. Zato upam, da se bodo najbolj oddaljeneregije Makaronezije, tudi moja domača regija Madeira, ustrezno upoštevale v vseh prihodnjihstrategijah za Atlantik ter da bo integrirani pristop lahko odpravil glavne težave in izzive,s katerimi se spopadajo te regije.


Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to resolucijo, ker menim, daje pristop Turčije k EU v strateškem interesu tako te države kot EU, vendar se bo Turčijazaradi tega morala odločneje zavezati procesu reform, da bo izpolnila pristopna merila.To še zlasti velja za področja svobode tiska, združevanja in zbiranja, za zavezanostvzpostavitvi hitrejšega, bolj neodvisnega in bolj poštenega sodnega sistema, ki učinkovitosodeluje v boju proti terorizmu, ter za prizadevanja za pravice žensk in na splošnočlovekovih pravic. Poleg tega je umik turških sil s Cipra temeljni pogoj za vzpostavitevvzdušja dobrososedskih odnosov.


Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki . – (LT) Glasovala sem za to resolucijo oporočilu o napredku Turčije v letu 2010. Ko se je Turčija začela pogajati o pristopu k EU,se je zavezala reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU.Vendar je očitno, da Turčija napreduje prepočasi, kar kaže na nepripravljenost vladnihpredstavnikov te države na izvajanje reform in demokratizacijo države. Evropski parlamentje zelo zaskrbljen zaradi slabšanja stanja na področju svobode tiska, nekaterih cenzurnihukrepov in vse pogostejše avtocenzure v turških medijih, tudi na internetu. Obsojamoomejevanje svobode zbiranja in zlasti dejstvo, da je policija decembra 2010 nasilno zatrlaštudentske demonstracije na univerzi v Ankari. Evropski parlament je zaskrbljen tudi zaradipregona zagovornikov človekovih pravic v Turčiji. To predstavlja le delež kršitev človekovihpravic v državi, ki si prizadeva postati država članica EU. Jasno je, da je sedanji položajčlovekovih pravic v Turčiji zapleten, lahko bi celo rekli, da je v nasprotju z vrednotami inpolitikami EU. Glede na to pogajanja o pristopu k EU vodijo v slepo ulico. Zato menim,da morajo turške oblasti sprejeti takojšnje stroge reforme v vseh vejah oblasti ali pa razmislitio možnosti, da Turčija ne postane članica EU, temveč strateška partnerica.

Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo Evropskegaparlamenta in ustrezni predlog resolucije, ki sta bila sprejeta na plenarnem zasedanju,ponazarjata imperialistični boj za oblast znotraj EU ter spor glede gospodarskih in političnihodnosov in ciljev, ki potekata v sodelovanju z buržoazijo v Turčiji. Ta vprašanja so povezanaz izkoriščanjem ljudi v tej državi, podpiranjem širših imperialističnih interesov pri nadzoruvirov, ki ustvarjajo bogastvo, in izkoriščanjem ljudi na Bližnjem vzhodu, v Severni Afrikiin na celotnem območju. Medtem ko se kapitalistična kriza in imperialistični napadstopnjujeta, je Evropski parlament zamolčal politiko turške vlade, ki je naperjena protinavadnim ljudem, ter napad na socialne pravice in ljudske svoboščine delavcev v tej državi.Turška vlada ljudske sile, ki nasprotujejo kršitvam pravic Kurdov, še naprej obravnava kotteroriste. Evropski parlament dopušča turško nepopustljivost in napad na Republiko Ciper.Glasoval je proti predlogom in spremembam v zvezi z Republiko Ciper in njenimizakonskimi pravicami na območju. Grška komunistična stranka odločno nasprotujepristopu Turčije k EU, saj se bori proti tej imperialistični organizaciji. Poslanci Evropskegaparlamenta iz grške komunistične stranke so glasovali proti poročilu o Turčiji, saj lahkopristop te države k EU privede le do stiske za delavce.

Pino Arlacchi (S&D), v pisni obliki . – S svojo izjavo želim utemeljiti, zakaj sem sevzdržal glasovanja o resoluciji o Turčiji. Vzdržal sem se zato, ker se nisem strinjal s tem,da v resoluciji ni pozitivne spodbude in jasne ocene nekaterih bistvenih lastnosti nedavnegaukrepanja turške vlade. V tej resoluciji je preveč pokroviteljskega odnosa do pomembnedržave, ki si ne zasluži tega obravnavanja.

Turčiji se postavlja preveč zahtev s preveč podrobnostmi in nerealnimi standardi, ki jih jetreba izpolniti. Če bi se ti standardi uporabili za države članice EU, nekatere od njih ne biizpolnjevale pogojev za pristop k EU. Upam, da se bo ta odnos do Turčije sčasomaspremenil, in upam, da bo ta parlament pokazal odločnejšo zavezanost cilju, da Turčijakmalu pristopi k EU.

Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Turčijase je zavezala reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU. Tezaveze in prizadevanja Turčije je treba obravnavati kot priložnost za posodobitev države,saj turški državljani in civilna družba podpirajo nadaljnjo demokratizacijo Turčije ter sozavezani odprti in pluralistični družbi. Kljub doseženemu napredku na nekaterih področjihje položaj v Turčiji še vedno precej zapleten. Doslej je Turčija v zvezi z reformami


napredovala precej počasi. Zaradi stalnih sporov med političnimi strankami ter zaradipomanjkanja pripravljenosti vlade in opozicije, da bi si skupaj prizadevali za soglasje obistvenih reformah, ni nobenega vidnega učinka in na nekaterih področjih se položajslabša, zlasti v zvezi s svobodo tiska. Turška vlada se je zavezala, da bo izvedla obsežnereforme za posodobitev svoje države, zato mora okrepiti svoja prizadevanja za vzpostavitevdemokratične države, ki temelji na načelu ločevanja oblasti in na ravnotežju med njenoizvršilno, zakonodajno in pravosodno vejo ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnihsvoboščin.

Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Turčija že peto leto zapored ni izpolnila zahtevEvrope. Okrepila so se fundamentalistična gibanja, proti katerim se vlada zaradi svojihnacionalističnih in islamskih političnih nazorov ne bori.

Položaj krščanskih verskih manjšin in žensk se že vrsto let slabša. Turčija se torej ne želiuskladiti z zahodnimi demokratičnimi standardi; odločila se je za ponovno islamizacijo,ki jo bo čedalje bolj oddaljevala od pristopa. Država, ki si prizadeva prevzeti vodilno vlogov arabsko-muslimanskem svetu z napadalno zunanjo politiko do zahoda in Izraela, jedržava, ki sama razkriva razloge za to, da moja skupina že dolgo nasprotuje tistim, ki želijo,da Turčija postane država članica.

Čeprav poročilo po eni strani prikazuje številne problematične vidike, ki so se pojavili vzadnjih letih, po drugi strani tudi pozdravlja „napredek“, ki ga je turška vlada dosegla nanekaterih področjih. V bistvu poročilo Ankari na široko odpira vrata v Evropo, zato semglasovala proti poročilu. Turčija ne v kulturnem ne v političnem smislu ni in nikoli ne boEvropa. Nazadovanje Turčije bi moralo celo njene najbolj goreče zagovornike prepričati,da se odrečejo zamisli o pridružitvi te države evropskemu projektu.

Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropski parlament mora še naprejspodbujati države, ki želijo postati članice Evropske unije, saj bosta le spodbujanjedemokratičnih sprememb in hitro kaznovanje zlorab ali neustreznosti omogočila, da sebodo te države uskladile s skupnimi demokratičnimi in gospodarskimi standardi državčlanic. Zato je normalno, da se pozdravijo prvi koraki proti ustavni reformi v Turčiji, karpa poudarja potrebo po reformah globalnega sistema. Politične težave Turčije, njeni odnosiz Grčijo, ki so še vedno napeti in so celo v slepi ulici, negotov dialog med političnimistrankami in spodkopavanje svobode tiska, vse to so razlogi za upočasnitev pristopnihpogajanj. Takojšnji cilj Turčije je verjetno odprava vizumskega režima, ki ga države članicedoločajo za turške državljane. Dejansko bo končanje pogajanj o sporazumu o ponovnemsprejemu oseb privedlo do boljšega upravljanja migracij.

Komisija mora s Turčijo začeti pogovore o vizumih takoj, ko bo začel veljati sporazum.Evropa si ne more privoščiti, da bi bila tako velika država, kot je Turčija, razočarana nadnačinom, na katerega se obravnavajo njeni državljani. Turčija verjetno pričakuje, da ji boresolucija Parlamenta bolj koristila. Vendar dejstvo, da Parlament pravi, da je pogajalskiproces z EU dolgotrajen in odprt, ne odraža dejanskega stanja na terenu.

Philippe de Villiers (EFD), v pisni obliki. – (FR) Vzdrževanje dobrih odnosov s Turčijolahko državam članicam gotovo le koristi, vendar se je Evropska unija s tem poročilom odoseženem napredku Turčije na poti k pristopu ponovno diskreditirala.

Prvič, še vedno ne prisluhne prebivalcem Evrope, ki so zaskrbljeni zaradi te možnosti,zaradi katere vsako leto na slepo porabimo več sto milijonov evrov (v okviru predpristopnepomoči), ne da bi kaj dobili v zameno.


Drugič, Unija priznava, čeprav se iz tega ni ničesar naučila, da se Turčija na Cipru norčujeiz mednarodnega prava, v svoji državi pa iz temeljnih pravic, da zaničuje svoje armenskein grške sosede, zatira manjšine, ki živijo na njenem ozemlju, in ne blagovoli spoštovatiniti zavez, ki jih sprejme do Unije.

Kdaj bomo dovolj pogumni, da bomo ušli iz te pasti? Se bodo naši voditelji vrnili vresničnost in Turčiji namesto pristopa predlagali partnerstvo?

Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, dase reforme v Turčiji, čeprav so pomembne, izvajajo počasi. Treba je poudariti nedavnospremembo pravnega okvira, ki krepi pravice žensk in prispeva k večji enakosti spolov,vendar je treba še veliko narediti, da se bodo povečale nizke stopnje zaposlenosti žensk.

Göran Färm, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.– (SV) Švedski socialni demokrati podpiramo zahtevo, da Turčija prizna genocid. Vendarje po našem mnenju pomembno, da kritika Turčije zaradi nepriznavanja genocida ne služikot orožje – na žalost – ksenofobičnih sil, ki želijo Turčiji za vsako ceno preprečiti pristopk EU. Menimo, da je pomembno, da se nadaljujejo pogajanja s Turčijo o članstvu in da sepritisne na to državo, naj izpolni københavnska merila, saj jo bo to prisililo, da bo izpolnilazahteve glede človekovih pravic in sprejela naprednejši odnos do manjšin, kot so Kurdi,Armenci, Asirci in Sirci, za katere menimo, da bi morda imele največ koristi od pristopaTurčije k EU – k EU, ki je resnično demokratična in pripravljena sprejeti raznolikost. Zatosmo se vzdržali glasovanja o predlogu spremembe 38.

Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na vrtinec nestabilnosti, ki je prizadel južnoSredozemlje in celotni muslimanski svet je jasno, da se je turški režim kljub vsem svojimpomanjkljivostim lahko razvil na mirnejši in bolj urejen način ter da si je prizadeval zapribliževanje in povezovanje z Evropsko unijo s sprejetjem njenih standardov in najboljšihpraks. Danes je Turčija regionalna sila, ki ji mora EU namenjati posebno pozornost, saj jepovezanost EU in Turčije pomembna. Po drugi strani je treba priznati, da Turčija še vednone izpolnjuje vseh objektivnih meril, zaradi katerih bi si lahko prizadevala postatipolnopravna članica Unije, ter da bodo reforme, ki jih je nedavno sprejela, imele pričakovanerezultate šele čez nekaj časa. Upam, da bo Turčija uspešna pri svojih prizadevanjih zademokratizacijo in da bo njen prihodnji odnos z Unijo, kakršen koli že bo, tesnejši in dase bo poglobil v obojestransko korist.

José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pogajanja o pristopu Turčije k EU sose začela oktobra 2005, proces pa še poteka in je daleč od tega, da bi se zaključil v bližnjiprihodnosti. Evropska unija, ki ji je do dobrososedske politike, pozdravlja vključitev, sajšteje Turčijo za strateško partnerico. Napredovanje tega procesa pa ovirajo nekatere težave.Prva med njimi je nespoštovanje temeljnih pravic, kar zadeva svobodo govora, spoštovanjemanjšin in pravno državo. EU ocenjuje tako stanje kot nesprejemljivo, poslabša pa ga šeokupacija večjega dela ozemlja Cipra. Turčija mora zato dokazati, da se spreminja, še zlastiz uveljavitvijo zakonodaje, spremenjene leta 2007, in s polnim izpolnjevanjem svojihzavez EU. Glasujem za poročilo v upanju, da bo turška vlada čim prej sprejela priporočilaiz njega, saj bo sadove tega želo turško ljudstvo.

João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Turčija vojaško zaseda del ozemlja državečlanice EU: Republike Ciper. Ob vseh prizadevanjih ciprske vlade za rešitev tega problemain ob njenih vztrajnih znakih pripravljenosti za pravično rešitev pa turške oblasti ne kažejonikakršne volje, da bi se na to ustrezno odzvale. Nasprotno, vztrajajo pri politiki kršenjaresolucij Združenih narodov in pri okupaciji ter kolonizaciji severnega dela otoka. To bi


morala biti osrednja točka resolucije. Iz resolucije pa veje sprijaznjenost s takim stanjem.Ne spregovori niti o zatiranju delavcev, sindikatov in levičarskih sil v Turčiji, niti o kurdskimanjšini. Tisti, ki so glasovali za to resolucijo, namesto tega pozivajo Turčijo, naj „podpiraizvajanje politik in ukrepov EU v regiji“, zlasti na energetskem področju, in izpostavljajonjeno „konstruktivno vlogo“ v operacijah Nata v Afganistanu in na Balkanu ter „obnovitevtesnih vezi z Izraelom“. Tako razmišljanje ponazarja globlji pomen procesa širitve EU, kije v primeru Turčije uveljavljanje želja evropskih sil in interesov, ki jim le-te služijo.

Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. Pozdravljam poročilo svoje nizozemske kolegice izPoslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) gospe Oomen-Ruijten.Besedilo je zelo uravnoteženo. Poudarja nekatera ključna vprašanja, ki jih je treba v procesupribliževanja Turčije Evropski uniji še rešiti, ugotavlja pa tudi, da morajo, podobno kot priše nerešenem vprašanju genocida nad Armenci, turške oblasti prevzeti odgovornost zaokupacijo dela otoka Cipra in za spor z Republiko Ciper, državo članico EU od leta 2004.

Še ena temeljna točka je medverski dialog z različnimi skupnostmi, tudi krščansko, še zlastimožnost, da te skupnosti pridobijo status pravnih oseb, da bodo lahko odpirale inuporabljale verska središča. Menim, da je že čas, da se odrečemo dvoličnosti in neprestanemudrezanju v turško ljudstvo, saj smo že od vsega začetka vedeli, da bodo te ovire trd oreh.Turčija ni Evropa, niti v kulturnem niti v zemljepisnem smislu, kljub izredno tesnimtrgovinskim vezem z Evropo. Zato menim, da bi bilo bolj koristno in smiselno vzpostavitiprednostno trgovinsko partnerstvo, namesto da vztrajamo na dolgi in naporni poti kpristopu.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot poudarjamo, pogajanja o pristopuTurčije k EU odpirajo vrsto vprašanj. Ta proces podpirajo glavne sile v EU in v njem nemanjka protislovij, saj med njegove cilje spadajo vključitev te velike države v skupni trg EU,vzpostavitev nadzora nad njenim gospodarstvom ter uporaba njenega geostrateškegapoložaja na Bližnjem vzhodu, Kavkazu in v Srednji Aziji, zlasti za dostop do energetskihvirov in trgov na tem območju ter za nadzor nad njimi.

Resolucija je glede tega poučna, saj poziva Turčijo, naj „podpira izvajanje politik in ukrepovEU v regiji“, zlasti na energetskem področju, in izpostavlja njeno „konstruktivno vlogo“ voperacijah Nata v Afganistanu in na Balkanu ter „obnovitev tesnih vezi z Izraelom“.

Resolucija pušča ob strani preganjanje delavcev, sindikalistov in levičarskih sil v Turčiji terzatiranje turškega ljudstva. Kar zadeva Ciper, se večina v Parlamentu zateka k ustaljenidvoumnosti, čeprav ni jasno zakaj, saj Turčija ni naredila še nobenega koraka k priznanjuCipra, države članice EU, ampak ohranja vojaško okupacijo severnega dela otoka in vnasprotju z resolucijami ZN naseljuje tja turške državljane, da bi spremenila demografskarazmerja.

Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Velike poslanske skupine v odboru niso zbralepoguma za zagovor svojih političnih pogledov na pristop Turčije k Evropski uniji. Da bise izognile tehtanju med polnim članstvom v Uniji, ki ga zagovarjajo levičarji, inprednostnim partnerstvom, ki ga zagovarjajo tako imenovani desničarji, so sklenile kupčijo.Odločile so se za ustaljeno vsebinsko prazno različico „odprtega“ procesa z drugimibesedami, procesa z negotovim izidom. Le kdo želi sodelovati v pogajanjih, ki nimajojasno opredeljenih ciljev? S tem se norčujemo iz Evropejcev, katerih pretežna večinanasprotuje pristopu, ki pa jim niti lastne vlade niti Parlament nočejo prisluhniti. Parlament,ki leto za letom tarna, da Turčija ne spoštuje svojih zavez, da so reforme počasne, da sepoložaj žensk in manjšin slabša, da je država v sporu z eno od držav članic ...


In ki se iz tega ne nauči popolnoma ničesar! Norčujemo se tudi iz Turčije in njenegaljudstva kar pa ima pogubne diplomatske posledice, kot smo videli nedavno med obiskomgospoda Erdoğana v Nemčiji in med obiskom gospoda Sarkozyja v Turčiji. Nicolas Sarkozypa nima niti poguma izraziti svoje prepričanje: ali se v resnici zavzema za partnerstvo inne za pristop? Če je tako, bi moral to jasno povedati in temu ustrezno ravnati.

Catherine Grèze (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Naklonjena sem pogajanjem inpristopu Turčije k Evropski uniji, a le pod pogojem, da se spoštujejo človekove pravice indemokracija. Zato sem glasovala za spremembo, v kateri je predlagano, da se prizna genocidnad Armenci, kar je ključno zgodovinsko dejanje in temeljni pogoj za pristop Turčije kUniji.

Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. Glasoval sem za to besedilo, ker so se pristopnapogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, inker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa. Turčijase je zavezala reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU, taprizadevanja pa je treba obravnavati kot priložnost za posodobitev države. Popolnausklajenost z vsemi københavnskimi merili v skladu s sklepi zasedanja Evropskega svetadecembra 2006 je še vedno osnova za pristop k EU, namreč k skupnosti, ki temelji naskupnih vrednotah. Za glavne vidike in prednostne naloge vključevanja štejemvzpostavljanje dobrososedskih odnosov, krepitev socialne kohezije in blaginje terizpolnjevanje københavnskih meril.

Anneli Jäätteenmäki (ALDE) , v pisni obliki. – (FI) Turčija si za včlanitev v EU prizadevaže od šestdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjem času pa so pogovori o pristopu praktičnozastali. Turčija se mora pogledati v ogledalu: ni še uveljavila protokola iz Ankare, ni šepriznala Cipra. Poleg tega to državo pred pridružitvijo Uniji čakajo reforme na področjučlovekovih in državljanskih pravic. Te vključujejo svobodo veroizpovedi in priznanjepravic žensk. To so dejstva. Pa tudi Unija bi se morala pogledati v ogledalu. Ugotavljamolahko močan odpor proti vstopu Turčije v EU, ta odpor pa temelji na predsodkih in strahupred razlikami. Velike države, kot sta Nemčija in Francija, se bojijo Turčije, ker je velika invplivna država. Dogodki v severni Afriki so ponovno pokazali, da je Turčija spretna nazunanjepolitičnem prizorišču. Turčija je v resnici spretnejša od EU in njenih držav članic.

Turčija že od šestdesetih let gradi dobrososedske odnose in krepi stabilnost v svoji regiji namejah z Evropo, južnim Kavkazom, srednjo Azijo in Bližnjim vzhodom. Mladi v severniAfriki, ki so tako zavzeti za reforme, pogledujejo proti Turčiji. Turčija je gospodarska sila.V nasprotju z evropskim gospodarstvom je turško gospodarstvo dinamično in v vzponu,kljub gospodarski krizi in recesiji, ki sta prizadeli Evropo in ostali svet. Tega ne smemospregledati.

Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki . – (LV) Danes, ko v strahu in upanju spremljamorevolucije, ki so zajele nekatere arabske države, je moje prepričanje, da je turško članstvov Evropski uniji geopolitična in strateška nujnost, samo še močnejše. Turčija je demokratičnaislamska država, ki lahko služi kot svetal zgled drugim arabskim državam pri vzpostavljanjudemokratične ureditve na temeljih pravne države in spoštovanja človekovih pravic obohranitvi verskih vrednot. Naša napačna sporočila državljanom Turčije in njihovopodpihovanje vpliva protievropskih in islamskih fundamentalističnih sil me skrbijo. Zavedatse moramo, da s takim ravnanjem delamo uslugo tistim, ki jih pomembna vloga Evropskeunije na svetovnem prizorišču moti. Pogledati moramo resnici v oči in si priznati, da Evropa


v tem trenutku glede gospodarskega razvoja ne more tekmovati z državami, kot so Kitajska,Indija in Brazilija. S sprejemom Turčije v našo Unijo bi postali večji in gospodarsko močnejši.

Turčiji moramo priznati tudi pomemben prispevek k geopolitični stabilnosti. Iz latvijskihizkušenj vem, da so pristopna pogajanja pomembna spodbuda k reformam, zato je bistveno,da EU odpre nova poglavja v pogajanjih s Turčijo. Želja Turčije, da bi z EU začela pogajanjao uvedbi režima brez vizumov, je upravičena. Turška vlada je napravila že niz pomembnihkorakov, zato bi rada opozorila, da mora biti kritika v poročilih EU o napredku Turčijesorazmerna in da mora temeljiti na objektivni presoji dosežkov te države.

Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Turčija dosega izjemnogospodarsko rast in je v zadnjih 10 letih napredovala s 27. na 16. mesto med največjimigospodarstvi na svetu. Je 7. največja trgovinska partnerica Evropske unije, EU pa je njenaglavna trgovinska partnerica. Približno 88 % neposrednih tujih naložb v Turčiji izvira izdržav EU, kar je znak trdnosti naših vezi. Na političnem področju je zgled stabilnosti indemokratičnosti muslimanskim državam. Pogajanja s Turčijo bi bilo treba pospešiti. Menimna primer, da bi bilo pomembno, tudi za države članice, odpreti pogajalsko poglavje 15,ki zadeva energijo. V času, ki želimo razširiti paleto naših virov energije, pri čemer je edenod pomembnih projektov plinovod Nabucco, ne smemo zanemarjati strateškega pomenaTurčije za energetsko varnost Unije. Zato mislim, da moramo Turčijo že tudi pred pristopomopazneje pritegniti v energetske projekte EU in v regionalno sodelovanje na območjihČrnega morja in Sredozemlja.

David Martin (S&D), v pisni obliki . Glasoval sem za poročilo, ki izraža pohvalo turškimdržavljanom in civilni družbi za njihovo podporo nadaljnji demokratizaciji Turčije ter zanjihovo zavezanost odprti in pluralistični družbi, obenem pa ugotavlja počasen napredekTurčije pri reformah in opozarja, da se je turška vlada zavezala, da bo izvedla obsežnereforme za izpolnitev københavnskih meril in tudi za lastno posodobitev; ter poziva vlado,naj okrepi svoja prizadevanja na tem področju.

Kyriakos Mavronikolas (S&D), v pisni obliki. – (EL) V zadnjem letu Turčija ni v ničemerspremenila svojega odnosa niti do Evropske unije niti do Cipra. Turške kolonialistične inokupatorske sile so še vedno na otoku. Zavedati se moramo, da tudi turški Ciprčani naokupiranem Cipru demonstrirajo proti Turčiji in protestirajo zaradi finančne stiske, ki jimjo povzroča prisotnost turške okupacijske vojske. V izjavi ob demonstracijah ciprskihTurkov je turški predsednik vlade Erdoğan priznal, da je Turčija zasedla Ciper zaradi svojihstrateških interesov.

Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Resolucija deli Turčiji nauke odemokraciji. To poučevanje ni na mestu. Komaj dva meseca nazaj je Parlament pozdravilpogajanja med Komisijo in diktatorjem polkovnikom Gadafijem. Kaj pa meni gledepovezovanja Unije in Turčije?

V resnici je neznosno, da naša zbornica opominja partnersko državo na nujnost ločitvevej oblasti, ko pa česa podobnega ne zahteva niti v sami Uniji. Pa še hujše stvari imamo:besedilo preti Turčiji s prekinitvijo pristopnih pogajanj, če se ne bo nemudoma uklonilaneoliberalističnim dogmam Unije, in jo opozarja na københavnska merila. Vsakdo, ki muje pri srcu splošno dobro ljudi, ve, da se mora Evropa pred kakršno koli širitvijo spremeniti.Nasprotujem kakršnemu koli nadaljnjemu širjenju, dokler ne bomo odpravili socialnegadampinga, glasoval pa bom proti temu nadutemu besedilu.


Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Morebiten pristop Turčije k EU še vedno vzbujahude pomisleke. Nadaljnja okupacija dela Cipra, zavrnitev odprtja pristanišč in letališč natem območju, kršitve pravic političnih, verskih in etničnih manjšin, diskriminacija žensk,izključitev političnih strank in razveljavitev zakonov, ki omejujejo pristojnost vojaškihsodišč, so nekateri primeri, ki to dokazujejo. Obstajajo tudi druga pomembna vprašanja.Večina turškega ozemlja ne spada v Evropo. Islamska identiteta Turčije se močno razlikujeod judovsko-krščanske identitete večine držav EU, edini porok za sekularnost države paje vojaška sila. Poleg tega bi pritok ljudi iz nove države z najštevilnejšim prebivalstvom vEU povzročil močno neravnovesje na trgu delovne sile. S tem ne zanikamo priznanja, dasi je Turčija v zadnjih letih prizadevala izpolniti merila, ki jih zahteva EU, in se zavedamoneprecenljive vloge, ki jo ima ta država v okviru Nata. Morda bi bilo smiselno premisliti otem, da bi Turčiji zajamčili privilegiran in prednostni status partnerstva z EU, namesto daspodbujamo lažna pričakovanja in upanje na članstvo, kar bi se težko uskladilo z dejstviin okoliščinami.

Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Podpiram pristop Turčije k EU inpozdravljam napredek, ki ga je dosegla ta država v prid svojim državljanom. Ob tem pa jetreba omeniti, da bo lahko Turčija postala država članica EU šele, ko bo izpolnilakøbenhavnska merila in svoje obveznosti do EU same in do držav članic, tako kot vsakadržava kandidatka. Turčija mora spoštovati mednarodno pravo in mora napraviti mnogoveč glede kurdskega vprašanja, priznati genocid nad Armenci in urediti svoje odnose ssosednjimi državami. Turčija mora torej umakniti svoje okupacijske sile iz Republike Ciper.

Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Prepričan sem, da je pristop Turčije ključnegapomena za Unijo, če želi le-ta okrepiti svoj politični, strateški in gospodarski vpliv namednarodni ravni. Vključitev te države v Evropo bo Evropejcem koristila vsaj toliko kotTurkom.

Ne smemo pozabiti, da je Turčija že tradicionalno sekularna država, da je močna in imaobilo človeškega kapitala. Odpira nam dostop do azijskih in bližnjevzhodnih trgov inenergetskih poti. Je tudi popolnoma zanesljiva članica Nata. Omeniti velja tudi prizadevanjaturških oblasti pri krepitvi spoštovanja človekovih pravic. Tudi sprejem sprememb ustaveje korak k izpolnitvi demokratičnih standardov, ki so pogoj za pristop.

Nova zakonodaja o radiu in televiziji je sicer dobrodošel napredek, še vedno pa jezaskrbljujoče stanje na področju svobode izražanja, natančneje, svobode tiska. Pogoj zanapredek pristopnega procesa pa je tudi rešitev ciprskega vprašanja.

Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Pristop Turčije k EU ni v strateškem interesuEU, dokler Turčija ne bo prevzela odgovornosti za genocid nad Armenci in umaknila svojihčet s Cipra. Glasoval sem proti resoluciji v celoti in proti vrsti njenih sramotnih posameznihtočk.

Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Tudi to poročilo o napredku pristopnihpogajanj s Turčijo je več kot streznjujoče. Kaj pa bi lahko glede na okoliščine,drugegapričakovali? Turčija ni evropska država niti zemljepisno, niti kulturno, niti zgodovinsko inzato drugače od nas rešuje vrsto vprašanj. Ob vsem tem me čudi, kako je naši zborniciuspelo sestaviti tako politično korektno in ugodno resolucijo na to temo. Resnica ne smenikoli priti na dan in jasnim besedam se je treba izogibati, če je le mogoče. Čas bi že bil, dabi bili s Turki odkriti. Turkom moramo jasno povedati, da so naši prijatelji in partnerji namnogih področjih, njihov pristop k EU pa preprosto ni mogoč.


Razumne sile v Turčiji so že zdavnaj spoznale, da pristop k Evropski uniji za njihovo državoni najbolj smiseln cilj. V skladu s svojim položajem in mnogovrstnih vezi s turškimi ljudstvina Kavkazu ter z Arabci se Turčija razvija v pomembno strateško silo na Bližnjem vzhodu.EU bi morala to upoštevati in spoznati, da je Turčija naša strateška partnerica, katere pomensega prek njenih meja.

Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Sprašujem se, kako je mogoče, da poročilone omenja niza temeljnih vprašanj v zvezi s Turčijo, še zlasti katastrofalnega položaja naCipru. Na severnem delu otoka pod turško upravo so sistematične kršitve osnovnih pravicvsakdanji pojav in Turčija skuša pripeljati tja čim več priseljencev, kar gotovo ne bo koristilomirovnemu procesu, ki ga z upanjem čakamo.

Drugo temeljno vprašanje, ki me osuplja in tudi ni ustrezno izpostavljeno, je turško trmastozavračanje priznanja genocida nad Armenci v prejšnjem stoletju. Zaradi tega in tudi izdrugih razlogov sem glasoval proti poročilu, prav tako pa odločno in neomajnonasprotujem morebitnem pristopu Turčije k Evropski uniji.

Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Evropska unija potrebuje Turčijo,Turčija pa potrebuje EU. To je nujnost ne le z vidika trgovinskih in gospodarskih vezi innaložb. Pred skoraj 100 leti je Turčija usmerila svoj pogled k Evropi in danes je lahko inmora biti most, ki bo našo celino povezoval z muslimanskim svetom. Žal moramo ugotoviti,da so pogajanja o pristopu Turčije k EU nekoliko zastala. EU čaka na napredek, zlasti privarstvu človekovih pravic, enakosti spolov, zagotavljanju svobode izražanja, svobode tiskain verskih svoboščin. Naslednje pomembno vprašanje je normalizacija odnosov s Ciprom.Spor je treba rešiti na način, ki bo v prid tako Turčiji kot Cipru. Nujno je doseči mirnorešitev spora.

Dogodki v severni Afriki kažejo, da lahko Turčija pomembno prispeva k širjenju stabilnostiin demokratičnih vrednot. Libijci, Egipčani in drugi Arabci imajo Turčijo in EU za zgleda,po katerih se morajo ravnati. Glasoval sem za poročilo, ker je uravnoteženo. Ustreznoopisuje potek približevanja Turčije EU v letu 2010. Že od nekdaj podpiram turško včlanitev.Vendar mora ta država uveljaviti protokol iz Ankare in postoriti še mnogo več, zlasti vzvezi z manjšinami, ženskami, svobodo tiska in pravno državo.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo Parlamenta onapredku Turčije v letu 2010. Letno poročilo Komisije kaže, da je preobrazba Turčije vdemokratično in pluralistično državo počasen in težaven proces, vendar si turška vlada,državljani in civilna družba prizadevajo zanjo. Domače politično prerekanje okoli reformnikakor ne olajšuje poti k evropskim standardom, je pa dokaz zavezanosti spremembamin posodabljanju. Dogodki v Sredozemlju v zadnjem času dokazujejo, kako pomembnoje premišljeno presojati reforme in stanje in se vzdržati poenostavljenih pogledov za zadeve.

Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Predlog resolucije o poročilu onapredku Turčije v letu 2010 sem podprl. Ob drugih točkah vsebuje tudi pomemben pozivturški vladi, naj do uveljavitve sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijonadaljuje z izvajanjem že sklenjenih sporazumov o ponovnem sprejemu. Ta poziv je šetoliko bolj pomemben, če upoštevamo nedavne dogodke v severni Afriki, ki so Grčijopotisnili v središče plazu priseljencev. Smo v času, ko moramo prav vsi med nami brezrazlik opozarjati na nevarnosti priseljevanja, ki nas lahko doletijo; ne moremo stati obstrani in samo opazovati tega, kar se že dogaja. Kot država kandidatka bi morala Turčijasodelovati z EU, da bomo z Grčijo in drugimi državami članicami skupaj zajezili valpriseljencev, ki skušajo nezakonito vstopiti v EU.


Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Predlog resolucije o Turčiji opominja nastanje na področju človekovih pravic. Trdovraten pat položaj v odnosih med Turčijo inCiprom, negotov dialog med političnimi strankami, spodkopavanje svobode tiska, pravicžensk in drugih temeljnih pravic je le nekaj dejavnikov, ki so po ugotovitvah v osnutkuporočila prispevali k upočasnitvi pristopnih pogajanj. Pogajanja so označena kot„dolgotrajen in odprt proces“. Menim, da moramo pristop Turčije k EU šteti za strateškopridobitev za obe strani: za EU in za Turčijo. Zato pozivam turško vlado, naj pospeši procesreform, da bo država v celoti izpolnila pristopna merila.

Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Proces približevanja Turčije merilom in ciljemEvropske unije traja že dolgo in bo še trajal. Zato že ves čas zagovarjam poglabljanjeodnosov med EU in Turčijo s postopnim vzpostavljanjem partnerskih odnosov na različnihpodročjih. Menim, da vzbujanje upov v vključitev dolgoročno ni dobro niti za EU niti zaTurčijo.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Ob vsem napredku, opisanem vrazpravi in „uvodu“, so še vedno problemi v zvezi z ženskami, manjšinami, svobodomišljenja in tiska, socialnimi neravnovesji, revščino, pravicami otrok, izobraževanjem,neodvisnostjo sodstva in posegi vojske v politiko.

Komisija EU ugotavlja, da kljub napredku na zakonodajnem področju „visoki častnikioboroženih sil v svojih izjavah prekoračujejo svoje pristojnosti, zlasti v izjavah opravosodnih zadevah“. Glede pravosodnega sistema ugotavlja: „Preiskave v nekaterihodmevnih primerih vzbujajo zaskrbljenost. To kaže, da je treba izboljšati delo policije inorožništva, pa tudi sodelovanje med policijo in orožništvom na eni ter sodstvom na drugistrani.“

Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) V zvezi z napredkom Turčije pri pogajanjih opristopu k EU ostaja odprtih še veliko vprašanj.

Prvič, vprašanje v zvezi s Ciprom morata rešiti ciprska grška in ciprska turška skupnost,pogajanja pa morajo zajeti tudi umik turške vojske. Pogajanja so zdaj v skrajno občutljivifazi. Poleg tega je treba ponovno izraziti temeljne dvome glede kulturnega ozadja državekot celote, ki je tesno povezano z islamsko tradicijo precej daleč od katoliških krščanskihkorenin Evrope.

Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Čeprav poročilo izraža ostro kritiko stališčTurčije, izraža tudi jasno naklonjenost njeni pridružitvi Evropski uniji. Tega ne moremopodpirati iz različnih razlogov, ki dokazujejo, da ta država nima ničesar skupnega z drugimideli Evrope: zaradi zemljepisne lege, vere, militaristične odločitve za nadaljevanje okupacijedela ozemlja Evropske unije na severu Cipra, oženja svobode tiska, omejene svobodeizražanja, diskriminacije na podlagi vere in kršenj pravic žensk se Turčija vedno boljoddaljuje od Evrope.

Še danes druge verske skupnosti ne morejo odpreti in uporabljati verskih središč, sprejematinovih vernikov, šolati duhovščine ali delovati kot pravne osebe. Turška vlada zavračauveljavitev pomembnih pogodb in protokolov Evropske unije in ne sodeluje dovolj priobvladovanju nezakonitega priseljevanja. Zato tega poročila nisem podprl.

Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Od nekdaj podpiram pristop Turčije kEvropski uniji, če bo le izpolnila københavnska merila in ustrezno prevzela acquiscommunautaire. Predlog resolucije o poročilu o napredku Turčije sem danes podprl.Resolucija pred parlamentarnimi volitvami pošilja jasno in uravnoteženo politično


sporočilo. Turčija je na poti k članstvu opravila že veliko dela, vključno z delno revizijoustave, uveljavitvijo civilnega nadzora nad vojsko in delno reformo pravosodja. Vendarpa so potrebni še nadaljnji koraki. Pa tudi hitrejši morajo biti. Evropski parlament opozarja,da je bistveno izboljšanje na področju spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicamižensk in manjšin, pa tudi zagotovitev neodvisnosti sodstva. Poleg tega je treba okrepitisvobodo izražanja, še zlasti svobodo tiska, ki je v zadnjem času, po aretacijah nekaterihnovinarjev, spet pod pritiskom. Turčijo pa je treba spodbujati v njeni vlogi zgleda, ki jolahko odigra v demokratičnih procesih v arabskem svetu. Zato se mi zdi obžalovanjavredno, da posamezne države članice še vedno blokirajo odprtje nekaterih ključnih poglavijv pristopnih pogajanjih.

Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Podprla sem poročilo, ki priznava spremembena ustavnem področju v Turčiji, obenem pa našteva tudi področja, ki so še vednoproblematična, na primer odlašanje pri uveljavljanju protokola iz Ankare. S spodbujanjemTurčije k vztrajanju pri reformah želi Evropski parlament doseči izboljšanje na področjihčlovekovih pravic in zakonodaje o enakosti, kar bo v prid turškim državljanom.

Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki . – (DE) Poročilo o napredku Turčije zelo jasnorazgrinja slabosti dosedanjega procesa. Turčija jasno zaostaja za pričakovanji. Ne smemodopustiti nikakršnega pristopnega popusta, h kakršnemu pozivata poslanska skupinanaprednega Zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in poslanskaskupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. S tem v zvezi moramo kritično ocenjevati tudinastop gospoda Erdoğana v Nemčiji, med katerim je pozval Turke v Nemčiji, naj se izločijoiz družbe. Taki govori ne prispevajo k dobremu sodelovanju in pomenijo hudo klofutoprizadevanjem Nemčije, pa tudi Unije. Precej daleč od želenega je tudi stanje na področjusvobode tiska in reševanje ciprskega vprašanja.

Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki . Dosledno podpiram proces pridruževanjaTurčije, popolnoma pa se zavedam tudi resnih težav, ki jih je treba še rešiti. Poročilo onapredku v letu 2010 je precej uravnotežen dokument in pri glasovanju sem ga podprlkljub nizu pomislekov nenazadnje v zvezi s ciprskim vprašanjem, pri čemer globokoobžalujem, da so bile preglasovane spremembe s pozivom k izpolnitvi obljube Sveta EU,da bo odpravil osamitev severnega dela Cipra. Turčija ima vlogo osrednjega mostišča medZahodom in Vzhodom in pošiljati ji moramo pozitivna ter gostoljubna sporočila.

Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo o napredkuTurčije v letu 2010, ki se je jasno izkazal za nazadovanje. V poročilu piše, da v zadnjih5 letih Turčija ni dosegla skoraj nikakršnega omembe vrednega napredka pri svojihreformah,niti pri izpolnjevanju pristopnih meril. Še vedno ugotavljamo znatnepomanjkljivosti na področjih človekovih pravic, svobode tiska in mišljenja ter pravic žensk.Kot članica Kontaktne skupine na visoki ravni za odnose s turško ciprsko skupnostjo nasevernem delu otoka Ciper dobro vem, da enako velja tudi za nerešeno ciprsko vprašanje.

Joachim Zeller (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za poročilo, a le zato, ker povsemizrecno ugotavlja, da pri pristopnih pogajanjih s Turčijo ni nikakršnega napredka. Veljaprav nasprotno, v bistvu lahko spremljamo popoln zastoj ali celo nazadovanje v zvezi sspoštovanjem državljanskih in človekovih pravic, svobodo veroizpovedi, svobodo zbiranjain svobodo tiska, ter v zvezi s ciprskim vprašanjem. Nova zunanjepolitična usmeritevTurčije, na primer v zvezi z Iranom in Sirijo, dejansko vzbuja dvome, ali predsednik turškevlade Erdoğan misli resno, ko govori o približevanju Evropi. Tudi to, kako sploh Turčijaporablja milijarde evrov predpristopne pomoči, ni jasno. Iz vsega tega lahko izpeljemo le


en sklep, namreč, da je treba pristopna pogajanja ustaviti. Turčija je še vedno enanajpomembnejših partneric EU. Zamisel o njenem polnopravnem članstvu pa je vednobolj utopična.


Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram resolucijo, ker sem prepričan,da bi morala Črna gora postati zgled uspešnega delovanja EU na Balkanu, saj izpolnjujevse pogoje za začetek pristopnega procesa, ki jih je predpisala Komisija. Skrbi pa merazširjena korupcija, zlasti v gradbeništvu, v procesu privatizacije in pri javnih naročilih,še resneje pa me skrbi diskriminacija manjšin in najranljivejših skupin. Skrb bi moralaveljati tudi neodvisnosti medijev.

Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Resolucijo o vključevanju Črnegore v evropske integracije sem podprla. Evropski parlament odobrava reforme, ki jihizvaja Črna gora, in pozdravlja doseženi napredek pri vključevanju v evropske integracije.Dne 17. decembra 2010 je Evropski svet sprejel sklep, da se Črni gori dodeli status državekandidatke za pristop k Evropski uniji. Pridružujem se izjavi v resoluciji, da Parlamentobžaluje, da status kandidatke ni združen s pravico do začetka pogajanj. Z odločitvijo ozačetku teh pogajanj ne smemo neupravičeno ali nerazumno odlašati. Pričakujem, da sebodo pogajanja začela najkasneje po objavi poročila Komisije o napredku v letu 2011, čebo seveda Črna gora uspešno napredovala in izpolnila merila Komisije.

Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija močno podpira doseženinapredek v procesu širitve, ugotavlja pa, da večino sodelujočih držav čakajo še veliki izzivi.Ta resolucija zadeva Črno goro. Podprla sem jo, ker je po mojem mnenju uravnotežena:poudarja, da je črna gora dosegla že otipljiv napredek, ne le v gospodarskem smislu, ampaktudi v boju proti korupciji. Črna gora mora seveda nadaljevati po tej poti, menim pa, da jeedino prav, da se ji dodeli uradni status države kandidatke za pristop k Evropski uniji.

Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Evropskisvet je ponovno potrdil, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji in da sta zato regijo še posebnega pomena rast in stabilnost. Sodeč po napredku, ki ga je dosegla Črnagora na različnih področjih, je jasno, da se država resno pripravlja na vključitev v evropskeintegracije. Vladne in opozicijske stranke v Črni gori so dosegle splošno soglasje glede tegavključevanja in mu namenjajo visoko prednost. Poročilo tudi kaže, da je pomoč prekpredpristopnega instrumenta (IPA) v Črni gori uspešna in da so že opravljene pomembnereforme pravosodja in uprave. Črna gora je uspešno vključena v regionalno sodelovanje,je konstruktivna partnerica v regiji in prispeva k umirjanju razmer na Zahodnem Balkanu.

Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) V poročilu so nanizani razlogi, ki bi moraliEvropo odvrniti od sprejema Črne gore v Evropsko unijo. Nebrzdana korupcija, trdovratnahuda diskriminacija žensk in nekaterih narodnostnih manjšin, standardi medijskegapluralizma daleč pod evropsko ravnijo ter trdovratna prisotnost organiziranega kriminalav gospodarskem in političnem življenju države.

Ne morem podpreti niti izhodiščnega stališča Sveta glede pristopa balkanskih držav k EU.Prepričanje, da je Evropa edina možna usoda držav nekdanje Jugoslavije, je politični instrateški nesmisel. Videti je, da v vrhovih naših institucij izkušnje iz nedavne preteklostinimajo nikakršne teže. Poskusi, da bi pospešili širitev in sprejeli medse gospodarsko šibkein politično nestabilne države, vsekakor ne prispevajo k utrjevanju evropskega projekta.


V resnici slabijo njegovo ogrodje, upočasnjujejo sprejemanje odločitev in zapletajooblikovanje skupnih politik na področjih, ključnih za življenje naše celine.

Zato sem glasovala proti poročilu, ki ob izpostavljanju množice problemov, povezanih spristopanjem Črne gore, zagovarja temeljno misel, da bi morali tej državi dati priložnostza pridružitev EU.

Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam resnost in zavezanostvladnih in opozicijskih strank Črne gore vključevanju v evropske integracije. Plod tega jevzpostavitev pravnega in ustavnega okvira države, ki je že skoraj zaokrožen, država pa seje že tudi lotila gospodarskih reform. Ostaja pa niz področij, kjer so še potrebne izboljšave,vključno s korupcijo, organiziranim kriminalom, diskriminacijo in svobodo tiska. Todržavo bi rada pozvala, naj vztraja na tej poti, ki jo bo, upam, kmalu pripeljala do odprtjapristopnih pogajanj.

Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Črna gora kaže, da vztraja pri svoji odločitvi zaEvropo. Pozdravljam odločenost njenega vodstva in spremembe, s katerimi se državausklajuje z evropskimi standardi, zlasti v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami inspoštovanjem pravne države.

Kljub že doseženemu napredku pa je jasno, da čaka to državo še precej korakov, predenbo zrela za pridružitev Evropski uniji. Upam, da bo Črna gora pri svoji odločenosti vztrajalain da se Uniji ne bo prilagodila samo navidezno ali formalno, ampak bo izboljšala življenjskepogoje svojega ljudstva in delovanje svojih institucij ter se tako razvila v cvetočo državo.

José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropske institucije so že večkratpotrdile strateški pomen širjenja EU na Balkan. Pristopanje novih držav pa je odvisno odveč dejavnikov. Prvi od njih je izraz interesa same države, ki mu sledi zaveza, da bospoštovala niz temeljnih pravic državljanov. Ker je Republika Črna gora izrazila svoj interesza pristop k EU, je Svet dne 17. decembra 2010 sprejel sklep, da se tej državi dodeli statusdržave kandidatke. Kot je navedeno tudi v poročilu, Črna gora v resnici izvaja vrsto reform,zlasti v zvezi z vzpostavitvijo novega pravnega in ustavnega okvira in bojem proti korupciji.Na nekaterih področjih, kot sta svoboda tiska in spoštovanje delovanja nevladnihorganizacij, pa bo potrebno še precej izboljšav. Glasujem za resolucijo Parlamenta o procesuvključevanja Republike Črne gore, ki priporoča pospešitev procesa vključevanja. Črnogorskeoblasti bi rad pozval, naj nadaljujejo svoje delo pri uresničevanju zastavljenih ciljev, saj jeta država pomembna soseda EU in si želimo sodelovati z njo.

João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Na primeru Črne gore postaja jasno, dasta smer in pomen procesa širitve EU ukrojena po meri velikih sil v EU in da proces služiinteresom njihovih velikih podjetij: namreč, širjenju trgov, dostopu do geostrateških točkin njihovemu obvladovanju ter dostopu do ročne delovne sile, ki jo je mogoče izkoristitiza nadaljnje zbijanje vrednosti dela po vsej EU. Ko se obrobna območja, pridobljena v enifazi širitve, izčrpajo, je potrebno pridobiti nova. Danes ljudi v Črni gori lahko poslušajovelike obljube, kot so jih v preteklosti in še danes ljudje drugod. Cena pa bo visoka inzaenkrat ljudje polne cene niti še ne poznajo. V tem posebnem primeru pa nikakor nesmemo pozabiti, da so bili nosilci procesa razgradnje Jugoslavije Nato in sile v EU, prav tepa danes skušajo privabiti Črno goro v EU, ki je naslednica tega procesa.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki . – (PT) Spremljamo lahko novo epizodoprocesa popolne razgradnje Jugoslavije in njenih ostankov. Tokrat je na vrsti Črna gora.Velike sile v Natu in EU so Jugoslaviji ob podpori Mednarodnega denarnega sklada in


Svetovne banke najprej vsilile uničujoče gospodarske in finančne ukrepe, nato pa podpiraleetnične delitve, ki so se končale z vojno in hlastno ustanovitvijo novih „suverenih držav“.

Načrtovana vključitev Črne gore v EU je naslednji korak tega procesa in pomeni napad nadosežke socializma, namen procesa pa je služiti interesom gospodarskih in finančnihskupin z izkoriščanjem delovne sile, s pridobitvijo trga in geostrateških točk ter naravnihvirov teh držav.

Danes so obljube ogromne. EU maha z milijoni evrov tako imenovane „pomoči“ in razvojnihsredstev. Kakšna pa bo končna cena in kdaj bo ta denar prišel, če sploh bo?

Naše izkušnje na podlagi 25-letnega kapitalističnega vključevanja Portugalske v EU kažejo,da se obljube o napredku ne uresničijo nikoli. Uresničijo pa se uničenje proizvodnihzmogljivosti in delovnih mest, izkoriščanje delavcev, razgradnja javnih storitev,zadolževanje in odvisnost od tujine. Zato v ta proces ne verjamemo.

Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Proces širitve Evropske unije še vedno potekaizključno po zemljepisnih merilih in, kot sem v zbornici že večkrat povedal, Svet prevečhiti z dodeljevanjem statusa kandidatke za pristop državam, ki še niso izpolnile merilkakovosti demokracije ali dosegle vsaj približno zadovoljive ravni na tem področju.Korupcija, tihotapstvo, organizirani kriminal in kršenje svobode tiska je le nekaj pojavov,zaradi katerih menim, da je Črna gora še precej daleč od Evrope. Že ti razlogi so očitnodovolj za zavrnitev resolucije, ki začrtuje Balkanu smer v evropsko prihodnost ne gledena otipljive probleme na tem območju.

Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. – (CS) Odločitev za dodelitev statusa kandidatke Črni gorije bila predvsem politična. Črna gora bi morala nanjo še nekaj časa čakati, če njenegaprimera ne bi obravnavali skupaj s primerom Albanije. Primerjava pa se seveda izide v pridČrne gore. Vendar se precej zadržkov v zvezi s Črno goro „prenaša“ iz enega letnega poročilav drugo, iz izjave Komisije pa lahko razberemo, da so politizacija državnega uradništva,neodvisnost sodstva, organizirani kriminal in okolje postali že „stalne teme“. V boju protivseprisotni korupciji ni opaziti nikakršnega bistvenega napredka. Tega ne smemopodcenjevati. V takih okoliščinah je zato dodelitev statusa kandidatke, ne da bi ob temdoločili rok za začetek pristopnih pogajanj, primerna rešitev. EU je podoben pristop sprejelaže pri Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji leta 2005. Primera se razlikujeta potem, da je za odpravo ovire za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo potrebendogovor med dvema državama. Usoda Črne gore pa je v celoti v njenih lastnih rokah.Domnevam, da je bilo to jasno povedano med nedavnimi pogovori Hermana van Rompuya,Joséja Manuela Barrosa in Jerzyja Buzka z novim voditeljem Črne gore Igorjem Lukšićem,najmlajšim predsednikom vlade na svetu. Nihče ne mara, da bi ga dolgo vodili za nos. Tovelja tudi za državo, ki sicer ni članica EU, pa vseeno že dolgo let uporablja evre kotnacionalno valuto.

Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker so vladnein opozicijske stranke v črni gori dosegle splošno soglasje in namenjajo visoko prednostvključevanju v evropske integracije in je zato država od pridobitve neodvisnosti doseglaže velik napredek v reformnem procesu. Pozdravljam sklep, da se Črni gori dodeli statusdržave kandidatke za pristop k Evropski uniji, in odločitev, da lahko črnogorski državljanivstopajo v schengensko območje EU brez vizumov (popolno sprostitev vizumskega režima).Pozdravljam dejstvo, da je proces vzpostavljanja pravnega in ustavnega okvira v državi žeskoraj zaključen in da je država dosegla že precejšen napredek pri sprejemanju pomembnezakonodaje za boj proti korupciji, pa tudi pri reformi pravosodnega sistema. Nadaljevati


pa mora z reformo javne uprave, krepitvijo človeških virov v lokalni upravi in bojem protiorganiziranemu kriminalu, še zlasti proti pranju denarja in tihotapljenju. Medijem morazagotoviti možnosti za delovanje brez vmešavanja politike, zagotoviti pa mora tudineodvisnost upravnih organov.

Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za resolucijo, ki se zavzema zavključitev Črne gore v evropski sistem, saj lahko spremljamo znaten napredek te državepri sprejemanju ustreznih procesov in instrumentov.

Ti koraki niso potrebni le za pridružitev EU, ampak tudi za vzpostavitev pravosodne,civilne in socialne zgradbe države, ki se mora razvijati v skladu s predpisi in cilji skupnerasti na različnih ravneh uprave.

Črna gora je že sprožila pomembne reforme, ki potekajo v pravi smeri; v ta sklop spadatudi vzpostavljanje administrativnih struktur, ki bodo v prihodnje sposobne zagotovitiučinkovito uporabo strukturnih skladov, od katerih bo imela država velike koristi.

Pred začetkom težko pričakovanih pogajanj skupaj z mnogimi kolegi poslanci upam, dase bo v Črni gori oblikovalo državljanom naklonjeno okolje, brez korupcije in kipeče odpobud za demokratično rast.

Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. Resolucijo sem podprla, da bi pozdravilanapredek Črne gore pri vključevanju v evropske integracije in poudarila preostale cilje, kijih mora država doseči v korist prebivalcev. Ko je o resoluciji razpravljal Odbor za zunanjezadeve, sem prispevala predloge sprememb v zvezi z učinkovitostjo in predvidljivostjopravosodnega sistema. Objava vseh razsodb in poenotenje sodne prakse sta prednostninalogi pri krepitvi zaupanja v pravosodni sistem in predvidljivosti pravosodnega sistema.Potrebna so tudi večja finančna sredstva za hitrejše in učinkovitejše delo sodišč in usklajeniukrepi za usposabljanje sodnikov. Oceniti je treba učinek sredstev iz skladov EU napodročjih reforme pravosodnega sistema in boja proti korupciji. Za politični indemokratični napredek države je bistveno dosledno delovanje pravne države na vsehpodročjih.

David Martin (S&D), v pisni obliki . Glasoval sem za poročilo, ki pozdravlja splošnosoglasje in visoko prednost, ki jo procesu vključevanja v evropske integracije namenjajovladne in opozicijske stranke v Črni gori, zaradi česar je država od svoje neodvisnosti vprocesu reform dosegla dober napredek, in ki pozdravlja novo politično vodstvo v Podgoriciter spodbuja novo vlado, naj nadaljuje proces vključevanja Črne gore v evropske integracijeter pospeši reforme, s katerimi bo izpolnila københavnska merila. Poročilo tudi odobravasklep Evropskega sveta z dne 17. decembra 2010, da se Črni gori dodeli status državekandidatke za pristop k Evropski uniji, ob tem pa obžaluje, da status kandidatke ni združens pravico do začetka pogajanj, ter poudarja, da ne bi smeli neupravičeno ali nerazumnoodlašati z odločitvijo o njihovem začetku; pričakuje, da se bodo pogajanja začela najkasnejepo objavi poročila Komisije o napredku za leto 2011, če bo Črna gora dobro napredovalapri izpolnjevanju meril uspešnosti, ki jih je določila Komisija.

Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Resolucija trdi, da mora črnogorskoljudstvo sprejeti københavnska merila in pospešiti privatizacijo. Unija se je spustila naraven agresivne in nadute doktrine liberalizma. Pri tem ne želim sodelovati. Glasoval bomproti.

Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot kandidatka za pristop k EU Črna gora dokazujesvojo privrženost odločitvi za Evropo z odločenostjo vodstva in s spremembami, s katerimi


se država usklajuje z evropskimi zahtevami, zlasti na področjih demokracije, človekovihpravic in pravne države. Kljub doseženemu napredku pa to še ni dovolj; Črna gora moranadaljevati s svojimi prizadevanji, da bo postala zrela za pridružitev Evropski uniji. Upam,da bo ta odločenost tudi v prihodnje plodna in da bo pridružitev EU postala stvarnost, takoda bo lahko Črna gora svojim prebivalcem zagotovila boljše življenjske pogoje in boljšedelovanje oblastnih organov, s tem pa se razvijala v vse boljšo državo.

Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Soglašam z začetkom razgovorov opristopu Črne gore k EU v tem smislu, da zagovarjam načelo širjenja. Nisem pa mogelpodpreti te resolucije, saj Komisija zahteva od Črne gore vrsto reform po merineoliberalistične politike EU, kot sta privatizacija javnega sektorja in prilagoditevizobraževalnega sistema bolonjskemu procesu. Iz teh razlogov nisem glasoval za poročilo,ampak sem se glasovanja vzdržal.

Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Črna gora že ves čas svoje neodvisnosti, odleta 2006 dalje, jasno izkazuje željo po pridružitvi Evropski uniji: leta 2006 je uradnosprejela evro, stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je v veljavi od 1. maja 2010. PristopČrne gore k EU bo okrepil politično, gospodarsko in socialno stabilnost države in okrepilstabilnost območja Balkana. Pozdravljam prizadevanje Črne gore, da bi postalakonstruktivna partnerica na področju regionalnega sodelovanja, še zlasti z različnimiregionalnimi sporazumi, ki jih je že sklenila s sosedami v zvezi s ponovnim sprejemom inizročitvijo ter pravosodnimi in policijskimi zadevami. Utrjevanje miru in stabilnosti ni vkorist samo tej regiji, ampak tudi Evropi v celoti.

Zato pozivam k čim prejšnjemu začetku pristopnih pogajanj, zlasti glede na to, da jeEvropski svet Črni gori konec decembra 2010 dodelil status države kandidatke. Prizadevanjačrne gore za izpolnitev pristopnih meril so uspešna, res pa je, da mora doseči še znatennapredek zlasti v zvezi s korupcijo in organiziranim kriminalom, svobodo obveščanja inenakostjo med ženskami in moškimi.

Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Odbor za zunanje zadeve sicer odobrava sklepEvropskega sveta, da se Črni gori dodeli status države kandidatke, nerešenih pa je še precejhudih problemov v zvezi s korupcijo, zlasti v gradbeništvu, v procesu privatizacije in prijavnih naročilih. Problemi so tudi v zvezi z manjšinami in nezaščitenimi skupinami. Pravbi bilo spremljati uveljavljanje priporočil Parlamenta Črni gori in če bodo priporočilaupoštevali, sem prepričan, da bo pristop države, kot je Črna gora, EU lahko samo v prid.

Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Nikoli se ni mogoče izogniti pogosto težkospravljivim napetostim med spoštovanjem človekovih pravic in drugimi nacionalnimiinteresi (recimo vojaške ali gospodarske narave). Tudi Združene države Amerike in Evropskaunija včasih prekoračijo to tanko ločnico, kot lahko vidimo ob kršitvah državljanskihsvoboščin in varstva podatkov v okviru boja proti terorizmu. EU se mora zato odločnejein dosledneje zavzemati za človekove pravice v Uniji in zunaj nje. Ko pravim zunaj Unije,imam v mislih še zlasti zaščito krščanskih manjšin v islamskih državah in v Aziji. Zato semglasovala za ta predlog resolucije.

Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Danes je Evropski parlamentsprejel resolucijo o vključevanju Črne gore v evropske integracije. Širitev EU na območjeZahodnega Balkana smo potrdili že leta 2003 v Atenah, zato Parlament izraža upanje, dase bodo pristopna pogajanja začela še pred koncem letošnjega leta. Resolucija izpostavljaznatno izboljšanje političnih in socialnih razmer v Črni gori, pa tudi pozitivni pogled Črnegore na evropske integracije.


Žal pa Črna gora še ni obvladala problemov korupcije in organiziranega kriminala. Pomojem mnenju pa je zelo pomemben in doslej še nerešen problem tudi diskriminacijaetničnih skupin, pa tudi žensk, ki so premalo zastopane v procesih odločanja in v javniupravi. Pozitivna pojava pa sta boj države proti cenzuri in poskusi, da bi zagotovila svobodoizražanja. Vseeno pa še vedno poročajo o napadih na novinarje in aktiviste.

Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Pridružitev EU je glavno gonilonapredka v Črni gori. Ta država je v zadnjih 12 mesecih dosegla precej, saj uspešno izvajastrukturne in gospodarske reforme in se učinkovito bori proti korupciji in organiziranemukriminalu. Etnične manjšine v Črni gori mirno sobivajo in država uspešno gradidobrososedske odnose. EU in črna gora sta zato podpisali stabilizacijsko-pridružitvenisporazum. Glasoval sem za resolucijo, saj pravilno razgrinja naslednje korake za reformoČrne gore. Potreben je napredek pri vzpostavljanju pravne države, nadaljevati reformeuprave, usposobiti javne uslužbence, spremeniti volilno zakonodajo in okrepiti civilnodružbo ter neodvisne medije. Bistveno je, da država ohrani zagon in da nadaljuje z začetimdelom.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Črna gora se je decembra 2010 pridružilakandidatkam za pristop k Evropski uniji, datum začetka samih pogajanj pa še ni določen.Soglašam z duhom resolucije, ki čestita vladi Črne gore za prednostno izvajanje reform vokviru procesa pridruževanja in, kljub še nerešenim problemom, izraža upanje, da se bodouradna pogajanja začela prej kot v letu dni. Kar zadeva približevanje Balkana Evropskiuniji, je Črna gora država z najugodnejšimi socialno-političnimi razmerami. Zato semglasoval za resolucijo, saj menim, da je pristop Črne gore in drugih balkanskih držav k EUosrednjega strateškega pomena za Evropo z vidikov stabilnosti same regije, razvoja regijein virov, ki jih lahko ponudi.

Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Priznavam napore, ki jih je doslej vložila Črnagora predvsem v pravne reforme, boj proti korupciji in boj proti različnim oblikamdiskriminacije, poudaril pa bi rad, da mora to delo nadaljevati in pospešiti. Še vedno pazahteva posebno pozornost široka paleta vprašanj. Pri tem mislim posebej na gospodarskavprašanja in na nujnost novih strukturnih sprememb, kljub uspešnosti dosedanjihgospodarskih reform, na katero je opozorila finančna kriza. Imam še končno pripombov zvezi s temo, ki mi je pri srcu: nujnost izboljšanja zakonodaje, ki jo sprejema Parlament.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Na splošno je poročilo kakovostnoin uravnoteženo. Obravnava vsa pomembna politična področja. Črna gora, ki je postaladržava kandidatka decembra 2010, še čaka na začetek pogajanj. Poročilo to dejstvo kritizirav 2. točki: „obžaluje, da v priporočilu status kandidatke ni združen s pravico do začetkapogajanj, ter poudarja, da ne bi smeli neupravičeno ali nerazumno odlašati z odločitvijoo njihovem začetku“. Poročevalec pričakuje, da se bodo pogajanja začela po objavi poročilao napredku v letu 2011. Zanimive so še točke o predpristopnem instrumentu (5. točka),korupciji (8. točka), svobodi obveščanja (10. točka), organiziranem kriminalu (14. točka)in boju proti diskriminaciji (točke 17-22). Precej točk je posvečenih boju proti diskriminacijiin obravnavajo vse pomembne vidike, kot so Romi, Aškali in Egipčani (17. in 22. točka),lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci (17. točka), nasilje nad ženskami in nasilje vdružini (točke 17-19), etnična vprašanja (21. točka) in civilna družba (točke 5, 10, 23, 24in 32). Poročilo na splošno zelo pozitivno obravnava vlogo organizacij civilne družbe injim posveča precej točk. Najpomembnejše so točke 23, 24 in 32.


V teh točkah poročevalec „ponovno poudarja pomen dejavnih in neodvisnih organizacijcivilne družbe za demokracijo“ in „poziva črnogorsko vlado k tesnemu sodelovanju inrednemu dialogu z nevladnimi organizacijami“.

Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Vse odkar je Črna gora 17. decembra 2010 tudiuradno postala država kandidatka za pristop k Evropski uniji, vlada te države namenjavisoko prednost reformam, ki lahko pospešijo vključevanje v evropske integracije.

Še vedno ostajajo nerešeni nekateri problemi, kot so volilna reforma, reforma javne upravein pravnega sistema, poročilo pa jasno pove, da Črna gora napreduje. Italija polno podpiraevropske težnje te države, saj je prepričana, da je pristop Črne gore in držav ZahodnegaBalkana v skladu z osnovnimi interesi EU in krepi stabilnost, sodelovanje v regiji in razvojenega od ključnih delov naše celine.

Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za resolucijo, ki pozdravljadejstvo, da je bil Črni gori dodeljen status države kandidatke za pristop k Evropski uniji.Resolucija tudi izpostavlja vprašanja enakosti in korupcije, ki jih mora Črna gora še rešiti,in poziva državo k ukrepom za njihovo rešitev.

Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za predlog resolucije,ker v poročilu jasno piše, da je od pridobitve neodvisnosti leta 2006 Črna gora dosegla žeznaten napredek pri notranjih reformah. Ne smemo pa si zatiskati oči pred dejstvom, daše vedno ostajajo odprti resni problemi s korupcijo, organiziranim kriminalom, svobodoizražanja in diskriminacijo. Obenem pa poročilo pojasnjuje, da je črnogorska vladapripravljena na učinkovito ureditev teh področij in da je že sprejela sveženj ustreznih inprimernih ukrepov.

Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za, ker menim, da je lahko vključitevČrne gore v evropske integracije v prid temeljnemu strateškemu interesu Evropske unije,to je v prid stabilnosti in razvoju enega od ključnih delov naše celine. Obenem lahko pristopokrepi boj proti organiziranemu kriminalu, ki ima oporišče na Balkanu. Poudariti veljatudi, da je v procesu približevanja balkanskih držav Uniji Črna gora že dolgo nazaj doseglatrdno notranje soglasje o svoji evropski perspektivi in da je njeno vedenje v odnosih ssosednjimi državami zrelo in spravno.

Poročilo: Lívia Járóka (A7-0043/2011)

Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo, saj vrednoteevropskega povezovanja zahtevajo, da EU brez predsodkov in diskriminacije spoštuječlovekove pravice. Diskriminacijo še stopnjuje sedanja gospodarska kriza, vključevanjeromske populacije pa bi moralo veljati za skupno odgovornost evropskih institucij, državčlanic in regij, ob uporabi vseh virov, ki jih ima EU na voljo za urejanje tega vprašanja.

V tem procesu bi morala imeti vodilno vlogo Komisija, ki bi morala posebno pozornostposvečati prošnjam za tehnično pomoč, še zlasti pa oblikovati strategijo, ki bi kotprednostna področja združevala varstvo človekovih pravic, pravico do izobraževanja inusposabljanja, kulturo, zaposlovanje, šport, reševanje stanovanjskih vprašanj, zdravstvenovarstvo in izboljšanje higienskih razmer romske populacije. Več truda bi bilo treba vložititudi v okrepitev udeležbe Romov v političnem in državljanskem življenju; pri tem bi moralizačeti z najmlajšimi.

Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo ostrategiji EU o vključevanju Romov. Romi so največja narodnostna manjšina v Evropi,


vendar so zelo izolirani, zato pa tudi skoraj popolnoma izločeni iz nacionalnihgospodarstev. Soglašam z mnenjem poročevalke, da je vključevanje Romov nujna naložba,saj je ceneje Rome vključiti v družbo, kot pa vzdrževati njihove podstandardnesocialno-ekonomske razmere. Še ena pomembna razsežnost, ki bi jo rada podčrtala, je to,da je splošna vključitev Romov v bistvu stvar človekovih pravic. Velik del evropskih Romovse sooča s tako podstandardnimi pogoji – so skoraj popolnoma ločeni od gospodarstva,zaradi česar so izključeni iz osnovnih človekovih pravic –, da spodbujanja socialnevključenosti ni mogoče obravnavati v okviru ratifikacije splošne politike, ampak jo je trebaobravnavati kot premostitev ene izmed največjih vrzeli v izpolnjevanju ustavnih inčlovekovih pravic v Evropi. Z odobritvijo te strategije je Evropski parlament napravil prvikorak pri spodbujanju socialnega in ekonomskega vključevanja Romov, zdaj pa morataSvet in Komisija sprejeti ustrezne ukrepe za uspešno izvajanje te strategije.

Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V Evropski uniji prebiva okoli 10-12 milijonovRomov. Mnogi med njimi so žrtve diskriminacije in socialne izključenosti. Večina jih jeevropskih državljanov in EU mora sprejeti strategijo za njihovo vključevanje. Zato semglasovala za to besedilo. Predvideva akcijski načrt, ki bo temeljil na temeljnih vrednotahenakosti, dostopnosti pravic, nediskriminaciji in enakosti spolov, finančno pa bo oprt narazpoložljive strukturne sklade.

Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki . - (LT) Položaj Romov v EU je težaven. Velikdelež 10–12 milijonov Romov v Evropi je žrtev sistematične diskriminacije in se torej boriproti nevzdržni stopnji socialne, kulturne in ekonomske izključenosti in kršitvamčlovekovih pravic. Velik delež romske skupnosti živi v regijah, ki so med gospodarsko insocialno najbolj zaostalimi v Uniji, zato romski otroci nimajo dostopa do sistemovizobraževanja in usposabljanja, zato so kasneje žrtve diskriminacije na trgu dela in se nemorejo vključiti v družbo. EU je razvila številne uporabne instrumente, mehanizme insklade za spodbujanje vključevanja Romov, vendar so ti razpršeni po političnih področjih,zato so njihovo učinkovanje in koristi omejeni. Strinjam se, da morajo države članiceposkrbeti za boljše izvajanje strategije EU o vključevanju Romov, in zagotoviti celovitprenos in izvajanje vseh zadevnih direktiv in prava EU ter s tem zaščititi Rome predsegregacijo in diskriminacijo.

Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Listina o temeljnih pravicah Evropske unijeprepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostne pripadnostiali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega alidrugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, gmotnega stanja, rojstva, invalidnosti,starosti ali spolne usmerjenosti, pa tudi na podlagi državljanstva. V Evropi je okoli10-12 milijonov Romov, večinoma evropskih državljanov, ki so žrtve sistematičnediskriminacije in nestrpnosti. Vključevanje romske populacije je odgovornost vseh državčlanic in evropskih institucij.

Poročilo poziva države članice, naj sodelujejo z Evropsko unijo in predstavniki romskeskupnosti pri oblikovanju celovitih politik, s katerimi bodo ob uporabi sredstev, ki jih nudiEvropska unija v okviru strukturnih skladov, podprle vključevanje romske skupnosti, sajje ceneje Rome vključiti v družbo, kot pa vzdrževati njihove negotove socialno-ekonomskerazmere. Vključevanje romskih skupnosti bo lahko skladno le, če bodo pri njem sodelovalivsi: sami Romi in gostiteljske skupnosti. Zato sem podprla to poročilo.

Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Sprejetje poročila gospe Járóka z zeloveliko večino je še en politični signal, da se Evropska unija zaveda svoje odgovornosti do


te narodnostne manjšine, ki je hkrati največja, pa tudi najbolj preganjana manjšina v Evropi.V poročilu so izpostavljena prednostna področja, ki jih mora zajemati strategija, kot je bojza spoštovanje temeljnih pravic romskega ljudstva. V strategiji mora biti poudarek naizobraževanju, mora pa tudi preprečevati skrajno marginalizacijo in prenašanje neenakostiiz generacije v generacijo. In končno, strategija mora odpreti inovativne poti za učinkovitdostop do trga dela in cenovno dostopnih, zdravih stanovanj.

Prvi izziv pa je, kot je omenjeno tudi v poročilu, zagotoviti polno porabo sredstev EU inposkrbeti, da bodo uporabljena način, ki bo v prid romskemu ljudstvu. Instrumente namrečimamo, vendar jih uporabljamo skrajno neustrezno.

Vključevanje Romov je naloga za Evropo. Zdaj od Evropske komisije pričakujemo, da bona podlagi našega današnjega glasovanja sestavila končni predlog. Ob spoštovanju načelasubsidiarnosti mora Unija v celoti sprejeti svojo vlogo gonilne sile in združiti akterje navseh ravneh, da bodo sredstva EU imela koristen učinek in da bodo Romi končno postalipolnopravni državljani Evrope.

Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o vključevanju Romov v bistvu neupošteva težav pri socialnem vključevanju Romov; vedeti moramo namreč, da je pogostoprav romska skupnost tista, ki zavrača vključitev v socialno omrežje naših držav.

To je kulturni dejavnik, ki ga ni mogoče zanikati ali spregledati. Romi imajo lastne tradicijein običaje, ki jim otežujejo vključevanje v socialno okolje, za katerega so značilni procesi,načini življenja in navade, povsem drugačni od njihovih. Zato bo vsaka politika vključevanjaRomov prej ali slej naletela na naslednjo oviro: dejansko željo ali pripravljenost za vključitev.

Tudi če pustimo te sociološke dejavnike ob strani, moram opomniti, da bodo ob takih inpodobnih težavah politike, ki jih predlagajo poročila o romskih skupnostih, zahtevaleogromna finančna sredstva od EU in od držav članic, na koncu pa ne bodo pripeljale doželenih rezultatov. Če povemo naravnost, so stvari do zdaj tekle tako in nimamo razlogov,da bi verjeli, da bo v prihodnje kaj drugače. Zato sem glasovala proti poročilu.

Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki . – (LT) Glasovala sem za poročilo, saj Romi,ki živijo v Evropi, potrebujejo pomoč Evropske unije (EU). Strategija EU o vključevanjuRomov predlaga uvedbo zavezujočih minimalnih standardov v zvezi z izobraževanjem,zaposlovanjem, stanovanjsko politiko in zdravstvenim varstvom. Velik delež evropskihRomov pa živi v tako podstandardnih razmerah, saj so popolnoma izločeni iz gospodarstva,to pa ima za posledico tudi izključitev iz temeljnih človekovih pravic. Zato strategija, kijo predlaga Evropski parlament, postavlja na prvo mesto zaposlovanje Romov in izboljšanjestanja na področjih izobraževanja, stanovanjske politike in socialnega varstva. Nujno jeposkrbeti za odpravo segregacije romskih otrok v šolah in učilnicah. Prav tako pomembnoje spodbujati Rome k vključevanju v vsa področja javnega in političnega življenja ter ksodelovanju v nevladnih organizacijah. Da bo strategijo o vključevanju Romov mogočeizvajati, mora predvsem biti notranja strategija EU, splošni pregled nad prednostnimipodročji in cilji morajo imeti strukture Skupnosti, izvajanje pa morajo spremljati letnaporočila o izvajanju strategije in vrednotenje rezultatov.

Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Na ravni EU bi morali zagotoviti10-12 milijonom Romov minimalne standarde, to je dostop do zaposlitve in izobraževanja.Resolucija Evropskega parlamenta, ki skuša usmerjati prihodnjo strategijo vključevanjaRomov, ponuja boljše varstvo temeljnih pravic, pa tudi večja finančna sredstva EU. Romunijiso dobro znane težave, ki pestijo to skupnost, pa tudi njena ravnodušnost do sebe. Evropska


unija bi se morala zavedati zelo močnega odpora te narodnostne skupnosti do sprememb,tudi do socialnega vključevanja. Romi so že stoletja žrtve diskriminacije, obenem pa tudižrtve samo-izključevanja. Ta ocena je povsem pravična, dojeti pa moramo, da so našerešitve precej pogosto neustrezne, ali pa jih Romi ne razumejo pravilno.

Prihodnja strategija za romsko manjšino mora vsekakor poudariti spoštovanje in krepitevtemeljnih pravic do dela, stanovanja, zdravstvenega varstva in še zlasti izobraževanja, kljubmorebitnemu odporu staršev. Ne smemo pa pričakovati hitrih sprememb. Da bo ta manjšinasprejela pravila sožitja v družbi, bo verjetno potrebnih nekaj menjav generacij.

Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Če želimo sestaviti kakršno koli smiselno strategijoo vključevanju Romov, je nujno zbrati in zagotoviti podatke o družbenogospodarskempoložaju Romov (predvsem o njihovi izobrazbi, zdravju, stanovanjskih razmerah inzaposlenosti). Tem vprašanjem bi se zato morale podrobneje posvetiti tako države članicekot mednarodne organizacije (Mednarodna organizacija za priseljevanje in OECD), inpomagati pri oblikovanju natančnejših ciljev, na primer glede odstotka romske populacijez doseženo srednjo in visoko izobrazbo, zaposlenega v javnih službah ali vključenega vrazlična področja družbenega in političnega življenja. Nato bi morala Komisija na podlagiteh podatkov oblikovati jasno in uresničljivo strategijo EU o vključevanju Romov. Razmislilibi lahko o uvedbi nagrajevanja za uspešno izvajanje strategije EU za romsko manjšino vokviru kohezijske politike. V vsakem primeru pa je treba oblikovati učinkovitejše načinespremljanja porabe sredstev EU, posebej namenjenih marginaliziranim skupinamdržavljanov.

Za uspešnejše vključevanje Romov bi bilo morda treba uporabiti tudi možnosti financiranjait programa PROGRESS, programa vseživljenjskega učenja, kulturnega programa(2007-2013) in programa javnega zdravja (2008-2013). S tem v zvezi bi morala Komisijaposredovati Evropskemu parlamentu seznam projektov, namenjenih Romom, ki jih jefinancirala od leta 2000 do danes, in rezultate, ki so jih dali ti projekti.

Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Veseli me zavezanost, ki jo je EUdokazala z uvedbo zavezujočih standardov, ki bodo romski skupnosti zagotovili dostopdo izobraževanja, zaposlitve, stanovanj in zdravstvenega varstva. Pobuda zadeva ne lehumane vrednote, lastne socialnemu vključevanju narodnostnih manjšin, ampak tudigospodarski napredek, ki ga bo spodbudilo zmanjšanje brezposelnosti. Soglašam s predlogiukrepov te strategije vključevanja, zlasti s preprečevanjem neprijavljenega dela inpovečanjem števila romskih učiteljev. Bistveno je, da v proces vključevanja pritegnemotudi skupnost samo, saj bo to zagotovilo trajnostni napredek od znotraj navzven inspodbudilo željo po pozitivni vlogi v družbi, namesto da bi ji vključevanje vsiljevali. Procesbi moral tudi posvetiti pozornost vsem oblikam kršenja temeljnih pravic, še zlasti pasocialni izključenosti in diskriminaciji v javnem življenju.

Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Vprašanje vključevanja Romov je velikizziv, s katerim se Evropska unija mora spopasti. Poročilo gre v pravo smer, saj kaže, da jeEvropski parlament pripravljen polno prispevati pri tem.

Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za poročilo, saj bi moralo10-12 milijonov evropskih Romov uživati zavezujoče minimalne standarde na ravni EU,ki bi jim omogočili boljši dostop do zaposlitve, izobraževanja, stanovanj in zdravstvenegavarstva. Resolucija, katere namen je prispevati k oblikovanju napovedane strategije ovključevanju Romov v Komisiji, tudi poziva k okrepitvi varstva temeljnih pravic in


izboljšanju uporabe sredstev EU. Upam, da se bodo vlade držav EU odzvale na to močnosporočilo Parlamenta.

Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročevalko gospo Járóka pri njenempozivu k usklajeni politiki EU, ki bo kot dopolnitev obstoječe zakonodaje spodbujalavključevanje evropskih državljanov romske narodnosti po oceni Sveta šteje ta skupinaod 10 do 16 milijonov in sprejemanje ukrepov proti rasizmu in diskriminaciji. Poskrbetimoramo, da bomo to politiko sprejeli in pravilno izvajali. Sprejeti pa bi morali tudi ukrepeza urejanje posebnih potreb Romov in pospeševanje njihovega družbenogospodarskegavključevanja, kot so pravica do dela, stanovanja, izobraževanja, zdravstvenega varstva indruge pravice.

Ob humanitarnem vidiku bi vključevanje Romov tudi povečalo število zaposlenih, ki sprispevki vzdržujejo sistem socialnega varstva, in zmanjšalo obseg socialnih prejemkovin brezplačnih zdravstvenih storitev, ki jih država zagotavlja revnim, ne smemo pa pozabitiniti možnega zmanjšanja obsega kriminala. Pri vključevanju je treba upoštevati zaščitootrok in zakonitost. Skupni evropski problem kliče po skupni evropski rešitvi s celovitimin medsektorskim pristopom, ki bo omogočil pomoč in posredovanje na najmanj razvitihobmočjih in območjih z največjimi strukturnimi težavami.

Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pravkar smo z veliko večino sprejelistrategijo EU o vključevanju Romov. To je močan politični signal, dokaz, da se Evropskaunija zaveda svoje odgovornosti do te manjšine, največje v Evropi, pa tudi najboljpreganjane. Evropska unija in države članice se morajo z vsemi močmi spopasti s sramotnosegregacijo Romov. Poročilo poudarja pomen spoštovanja temeljnih pravic Romov, zlastipravice do izobraževanja. Za odpravo tveganj marginalizacije je treba tudi sprejeti inovativnepolitike za zagotovitev učinkovitega dostopa do zaposlitve in dostopa teh ljudi, katerihpretežna večina je trajno nastanjena, do dostojnih stanovanj po dostopnih cenah. EU imasklade za to. Uporabljati jih je treba na način, ki bo v prid Romom. Zdaj pričakujemo odEvropske komisije, da bo na podlagi predlogov iz poročila sestavila usklajen končni predlogv skladu z načelom subsidiarnosti, njegov cilj pa mora biti: zagotoviti, da bodo Romi postalipolnopravni evropski državljani.

Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je sprejel kakovostno besedilo.Poročilo izpostavlja pomembno vlogo Evrope pri socialnem vključevanju Romov v Evropskiuniji z izvajanjem te strategije na lokalni ravni. Poudarja, da je strategija za Rome izvedljivale ob sodelovanju pripadnikov skupnosti z eno besedo, delati moramo „z“, da bomo splohlahko delali „za“. Rome je torej treba vključevati v sprejemanje vseh odločitev.

Besedilo izpostavlja težke življenjske pogoje, diskriminacijo in težave Romov pri dostopudo osnovnih storitev. Poudarja, da je treba spoštovati svobodo gibanja evropskihdržavljanov. Omenja tudi pomen, v smislu socialnega vključevanja, socialnega varstva,poklicnega usposabljanja, izobraževanja in dostopa do javnih storitev. Obsoja nezadostnododeljevanje sredstev za dejavnosti, ki bi lahko imele pozitivne učinke. Osrednja slabosttega poročila pa je vztrajanje konzervativcev v Evropskem parlamentu, da je treba omenititudi nujnost boja proti „predolgi odvisnosti“ Romov od sistema socialnega varstva. To jenezaslišan predsodek in še en poskus marginalizacije romske skupnosti.

Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Veseli me, da je Evropski parlament sprejelporočilo gospe Járóka s prepričljivo večino. Poročilo ugotavlja, da se je treba boriti protiizključenosti in diskriminaciji Romov, spodbujati njihovo socialno, kulturno in gospodarskovključevanje, bolje zaščititi njihove temeljne pravice in bolje uporabljati evropska sredstva.


Parlament je opredelil svoje prednostne naloge, glede katerih smo si soglasni. Parlamentpoziva k sprejemu akcijskega načrta EU in uporabi finančnih skladov EU ter poziva kpripravi kriznega zemljevida, ki bo prikazal območja, na katerih je zgoščena romskapopulacija. Kar zadeva posebne ukrepe, lahko omenimo dostop do izobraževanja, ki je zaRome prav tako osrednjega pomena kot za vse druge skupine prebivalstva. Spremljatimoramo tudi porabo sredstev EU in s tem zagotoviti, da bo denar dejansko dosegelprejemnike, katerim je namenjen.

Parlament tudi odločno poziva k ustanovitvi organov EU pod nadzorom obstoječe projektneskupine za Rome, da bi zagotovili finančno pomoč EU dobrim lokalnim pobudam terpravočasno ugotovili in poročali o nepravilni uporabi sredstev. Uporabo finančnih sredstevpa bi morali razširiti tudi na projekte za izboljšanje javnih storitev.

Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo, ker menim, da jestrategija o vključevanju romske manjšine na ravni EU koristen in dobrodošel korak. Gledena trdovratne težave pri družbenem in gospodarskem vključevanju ter sorazmerno velikomobilnost svojih pripadnikov ta skupnost potrebuje posebno skrb na evropski ravni.Mislim pa, da nas največji napori še čakajo. Na vseh ravneh že imamo strategije in akcijskenačrte za vključevanje Romov, vendar se ne izvajajo ustrezno. Strategija bo uspešna le, čejo bomo ustrezno izvajali. Glede na to menim, da bi moral biti podlaga za izvajanjeprihodnje strategije strukturiran dialog med romskimi skupnostmi, nevladnim sektorjemin lokalnimi oblastmi.

Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Za poročilo sem glasovala, ker sem prepričana,da vključevanje Romov ni le stvar moralnih obvez ali dolžnosti Evropske unije v zvezi sčlovekovimi pravicami. Niz študij dokazuje, da izključenost teh evropskih državljanovpovzroča državam članicam družbenogospodarske stroške. Socialno vključevanje Romovje nujna naložba, ki bo dolgoročno prinesla finančne koristi.

Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Romi so že skozi vso zgodovino žrtve diskriminacijein sovraštva večinskih populacij držav članic. Precej diskriminacije lahko še vedno najdemotudi znotraj samih romskih skupnosti in strategija mora nujno reševati ta pojav, ne pa gapreprosto prikrivati. Prepričan sem, da je strategija EU o vključevanju Romov, pa tudi vsehdrugih prikrajšanih narodnostnih manjšin, dobrodošla.

Prepričan pa sem tudi, da ima možnosti za uspeh, če jo bodo z aktivnim sodelovanjempodprli tudi ljudje, ki jih skuša vključevati. Če se na ta skupni podvig ne bodo ssodelovanjem, usklajevanjem in zavezami odzvali vsi akterji, se lahko zgodi, da bo strategijaostala zgolj naša izjava o dobrih namenih. Za preusmeritev trendov diskriminacije Romovbo treba narediti še precej. Upam, da bo končni uspeh strategije naše opravičilo za sedanjopočasnost njenega odpravljanja.

José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo obravnava oblikovanjestrategije EU o vključevanju Romov. Je zelo koristen in spodbuden dokument, ki sta gaskupaj sestavila Komisija in Parlament, priporočila v njem pa se nanašajo na naše cilje izstrategije Evropa 2020 v zvezi z odpravljanjem revščine in socialne izključenosti terspodbujanjem vključujoče rasti v vsej EU. Demografija romske populacije je, v nasprotjuz demografijo drugih narodnostnih skupin, zelo dinamična in v nekaterih državah, recimona Madžarskem, se predvideva, da bo delež Romov v delovno aktivni populaciji do leta 2050narasel že na 50 %. Zato je njihovo vključevanje nujno, ne le v moralnem smislu kotvprašanje človekovih pravic, ampak tudi za ohranitev zdržnosti sistemov socialnega varstva.Dokazano je, da vključevanje ne pomeni stroška, ampak je „nujna in finančno koristna


dolgoročna naložba“. Včasih stroški izključenosti presegajo stroške vključevanja, čeupoštevamo tudi prednosti, ki jih slednje prinaša. Pozdravljam sprejetje poročila inpozdravljam priporočilo, naj Komisija prevzame nalogo spremljanja in nadzora izvajanjastrategije v državah članicah.

João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sprejeta resolucija se zavzema za sprejetjestrategije EU o vključevanju Romov in oblikovanje vključujočega akcijskega načrta napodlagi temeljnih vrednot enakosti, dostopa do pravic, nediskriminacije in enakopravnosti.Cilj je poskrbeti, da bo imela romska skupnost resničen dostop do izobraževanja, zaposlitve,stanovanj, zdravstvenega varstva in kulture. Omemba evropskih programov in finančnihsredstev, ki jih je mogoče uporabiti za socialno in gospodarsko vključevanje Romov je namestu, saj so te možnosti zdaj premalo izrabljene. Resolucija je še toliko pomembnejša,ker je splošno znano, da so Romi žrtve obžalovanja vredne in nedopustne diskriminacijev več državah v EU, kot so Francija in druge države članice.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki . – (PT) Diskriminacija Romov v več državahv EU je splošno znan pojav. Pred kratkim smo lahko spremljali probleme v Franciji indrugih državah v EU, ti problemi pa se lahko v razmerah gospodarske in socialne krize šezaostrijo. Poročevalka, poslanka romske narodnosti, skuša Parlament opozoriti na stanje.

V tem smislu se danes sprejeta resolucija zavzema za to, da Komisija predlaga, Svet pasprejme strategijo EU za spodbujanje vključevanja Romov v obliki akcijskega načrta naevropski ravni, ki bo večnivojski in vključujoč in zasnovan na temeljnih vrednotah enakosti,dostopa do pravic, nediskriminacije in enakopravnosti spolov.

Velja tudi opozoriti, da obstajajo evropski programi in finančna sredstva, ki jih je možnouporabiti za družbeno in gospodarsko vključevanje romskega prebivalstva, vendar da jetreba na vseh ravneh izboljšati komunikacijo, da bodo te možnosti pravilno izrabljene.Cilj je poskrbeti, da bo imela romska skupnost resničen dostop do izobraževanja, zaposlitve,stanovanj, zdravstvenega varstva in kulture.

Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Urejanje problemov največje narodnostnemanjšine v Evropi zahteva pragmatičnost, ne pa nekakšnega lažnega sentimentalnegaliberalizma. Govorimo o tem, kako bi podelili romski manjšini cel niz pravic, ki jih velikavečina državljanov uživa le po zaslugi vsakodnevnih naporov. Menim, da ta evropskastrategija oziroma sklep ne zasluži naše podpore, saj so temu pojavu lastne tudi ogromnerazlike v razmerah med državami članicami. Nekatere države so v objektivno neugodnempoložaju, druge pa ta pojav komaj kaj zadeva. Zato mislim, da bi bilo bolje uporabiti načelosubsidiarnosti. Torej ne nameravam podpreti predlaganega besedila.

Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Prav redka so poročila Evropskega parlamenta,ki jim tako malo manjka do norosti. V strategiji o vključevanju Romov namreč beremo osistematični izjemni obravnavi majhne populacije na vseh področjih in ob vseh priložnostih,o obveznih kvotah na vseh področjih, tudi v organih odločanja in v podjetjih, ter osistematičnem javnem finančnem pokrivanju njenih domnevnih potreb, tudi stanovanjskih.Ta manjšina seveda velja za stalno žrtev zlonamerne diskriminacije, nikoli pa si ne zastavimovprašanja o njeni lastni odgovornosti. Omeniti velja, da je poročevalka sama pripadnicate manjšine, kar kaže, da manjšina le ni tako hudo zatirana. Naravnost povedano: ravnamoenako, kot če bi Kitajcu zaupali oblikovanje evropske politike trgovinske zaščite.

Če se vrnemo k temi, pa vas vprašam, kateri drugi evropski državljani, žrtve revščine innegotovosti, izključeni v lastni državi iz sistema socialnega varstva, ker so sredstva


prednostno prerazporejena v prid drugi skupini, so še deležni tako dobrohotne skrbi? Pravsistematična diskriminacija evropskih državljanov, katere stroške celo sami nosijo, je razlogza vedno močnejši odpor do bruseljskih ustanov.

Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki . – (FR) Ta teden je Evropski parlament z velikovečino sprejel poročilo o strategiji EU o vključevanju Romov: to je še en politični signal,ki potrjuje, da se Evropska unija zaveda svoje odgovornosti do te narodnostne manjšine,največje v Evropi, pa tudi najbolj preganjane. Poročilo izpostavlja prednostna področjastrategije: temeljne pravice, neenakost, boj proti diskriminaciji, izobraževanje, dostop dozaposlitve, trg dela, dostop do stanovanj in tako dalje. Na vseh teh področjih je trebaukrepati. Osebno sem v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadevepoudarila, da moramo pri sestavljanju take strategije posebno pozornost nameniti otrokomin mladoletnikom. Poročilo izpostavlja tudi neustrezno uporabo evropskih sredstev, ki sona voljo za vključevanje Romov: administrativne zamude in bremena, premajhnoozaveščenost, nezadostno vključevanje lokalnih oblasti in podobno so težave, ki jih morajorešiti države članice, lokalne oblasti, zainteresirane skupine in drugi, da bo mogoče polnočrpanje teh evropskih sredstev. Strategijo bodo morale nato države članice ukrojiti posvojih potrebah, zato jo bo treba ocenjevati na lokalni ravni.

Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Vprašanje vključevanja Romov je pristenevropski problem, zato mora Evropska unija odpraviti korenine diskriminacije, katerežrtev je romska skupnost, z bojem proti stereotipom, da jim bo zagotovila enakopravendostop do zaposlitve, stanovanj, zdravstvenega varstva in izobraževanja. Zato me veseli,da se je Evropski parlament lotil tega vprašanja in sprejel poročilo, naslovljeno Komisiji vrazmislek. Poročilo opozarja na neustrezno uporabo evropskih sredstev, namenjenihprojektom vključevanja Romov, v državah članicah, upam pa, da bo šla Komisija še dljein od držav članic zahtevala obvezno objavo podatkov o porabi teh sredstev.

Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument, čeprav menim,da bi morali poročilo zavrniti. Zdaj ni potrebe po krepitvi strategije, umerjene na eno samoskupino. V resnici potrebujemo učinkovito nujno strategijo za reševanje vprašanjazakonitega in nezakonitega priseljevanja, s katero bomo lahko predvsem zagotoviligospodarsko stabilnost, zaposlitev, varnost, javni red in zakonitost za vse evropskedržavljane, ki v demografskem, kulturnem, tradicionalnem, zgodovinskem in gospodarskemsmislu sestavljajo naše države članice.

Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki . – (RO) Evropski pristop k vprašanju Romov jeod nekdaj neustrezen in tak tudi ostaja. Poročilo, ki ga je sestavila Lívia Járóka v Odboruza državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in vključuje tudi prispevkedrugih zadevnih odborov, naj poskrbi za nov zagon pri oblikovanju prave strategije ovključevanju Romov, ki jo pričakujemo od Komisije v naslednjem mesecu.

Trdno verjamem, da nam je vsem veliko do tega, da bi se položaj romske skupnostispremenil in da bi ji zagotovili pogoje za socialno vključevanje. Zato se moramo osredotočitina politične in finančne instrumente, ki so nam na voljo, in neposredno ukrepati na ključnihpodročjih, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo.

Bistveno je tudi sodelovanje na vseh ravneh, od evropske do lokalne, saj brez usklajenegadelovanja samo zapravljamo vire in sredstva. Rome je treba vključiti v oblikovanje politik.Zato moramo poiskati rešitve, ki nam bodo zagotovile stik s povezovalnimi členi medravnijo odločanja in ravnijo izvajanja.


In nazadnje, zavedati se moramo velikega pomena sporočila, ki veje iz našega poročila.Ne smemo pa pozabiti, da smo doslej odposlali že precej sporočil in da je zdaj čas za dejanja.

Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Romi spadajo v kulturnem smislu mednajbogatejše narode sveta. Njihova prisotnost prispeva k pestrosti marsikatere dežele.Romi so žrtve žaljivih stereotipov in diskriminacije, žal pa tudi sami ne prispevajo kvzpostavitvi dialoga dialog pa je nujen. Živimo eni ob drugih in najmanj, kar moramostoriti za odpravo izključenosti, je sprejeti eni druge. V ta namen jih je treba podpirati priizobraževanju, tako da se bodo lahko romski otroci v evropskih šolah učili med drugimiotroki. Bistveno je tudi podpirati pobude, ki bodo Romom omogočile zakonito zaposlovanjein lažje prilagajanje razmeram v državi, v kateri trenutno bivajo. Bojimo se tistega, česarne poznamo. Če bomo bolje spoznali bogastvo romske kulture in običajev, bo njihovovključevanje zagotovo hitrejše.

Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki . Skupina ECR z vsem srcem podpiravključevanje romskega ljudstva v okolje v državah članicah in v Evropski uniji. Enakopravendostop do javnih storitev in do trga dela ter zaščita pred diskriminacijo sta bistvenegapomena za vse ljudi ne glede na raso, narodnost ali pripadnost. Močno podpiramo pozivev poročilu k boljši uporabi in razporejanju sredstev EU za celovitejšo pomoč romskemuljudstvu. Nekatere točke v poročilu, ki obravnavajo zdravstveno varstvo, izobraževanje inzaposlovanje, pa po našem mnenju spadajo v zakonodajno pristojnost držav članic.

Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Današnje sprejetje resolucije o strategijiEvropske unije o vključevanju Romov bi lahko koristno prispevalo k spodbujanju državčlanic k odpravi diskriminacije, pa tudi spodbudilo uvajanje instrumentov za zaščitoRomov. Te besede veljajo še zlasti za najranljivejše skupine in so v skladu z določbamiListine Evropske unije o temeljnih pravicah. Menim, da resna in vsebinska politikavključevanja Romov zahteva tudi opredelitev učinkovitih gospodarskih instrumentov. Toporočilo obravnava zelo pomembno tematiko pomembno tudi v moji domovini in sezavzema za ustrezno vključevanje Romov, s katerim bi jim omogočili resnično sodelovanjev gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju držav, v katerih prebivajo, seveda(dodajam) ob polnem spoštovanju načel in zakonov držav gostiteljic. Podpiram tudi pozivKomisiji, naj prevzame vodilno vlogo pri vzpostavljanju enotnega strateškega usklajevanjav partnerstvu z državami članicami in v ta namen ustanovi projektno skupino, ki bodelovala kot stalni organ, odgovoren za nadzor in usklajevanje tega področja.

Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo, sajpozdravljam njegov izčrpen pregled zahtevnih vprašanj romske skupnosti v EU. Upam sicelo trditi, da bo rešitev večine teh problemov pomenila tudi rešitev številnih problemov,s katerimi se danes srečuje evropska družba. Rad bi omenil samo eno možnost, kako bilahko uporabili strukturne sklade v podporo prednostnim področjem strategije EU ovključevanju Romov. Prepričan sem, da bi morali nameniti znatna sredstva gospodarskemuin socialnemu razvoju teh skupnosti. Če posegi niso ustrezno finančno podprti ali če neocenimo pravilno časa, v katerem se bodo pokazali učinki, doseženi učinki zaostajajo zapredvidenimi. Potrebne so opredelitev prednosti nalog, pametna poraba sredstev in političnavolja. Drugače bomo finančna sredstva zapravili. Po sprejetju tega poročila z zanimanjempričakujem naslednje korake Komisije. Upam, da bo ta strategija prispevala potrebnododano vrednost k izvajanju evropskih ukrepov v podporo vključevanju Romov.

David Martin (S&D), v pisni obliki . Pozdravljam to poročilo o stiski Romov najboljmarginalizirane skupine v Evropski uniji. Resolucija našteva praktične ukrepe za izboljšanje


zdravstvenega varstva, izobraževanja in blaginje Romov. Vključuje tudi ukrepe za olajšanjenjihovega dostopa do trga dela in stanovanj. Resolucija odpira Romom priložnost za boljšovključitev v družbo.

Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Tudi ta resolucija je praznogovorjenje. Veseli me, da besedilo obsoja govor rasnega sovraštva, etnično profiliranje,nezakonite odvzeme prstnih odtisov in nezakonite prisilne izselitve ter izgone. Nasprotujempa grenkim pilulam, ki jih moramo pogoltniti ob tem: polnim pooblastilom Komisiji pritej zadevi, stigmatizaciji Romov v besedilu, ki razglaša, da jih brani, tekmovanju na trgudela in konkurenčnim grozdom. Tak zmeden pristop je nesprejemljiv.

Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in vključevanja, zatomora narediti vse potrebno za preprečevanje diskriminacije Romov in za zagotovitevenakih pravic glede izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvene oskrbe in stanovanjskihzadev v vseh državah članicah ter tudi v državah, ki se nameravajo pridružiti Uniji vprihodnosti. Posvetiti bi se morali vprašanju romskih otrok, ki jim njihove družine pretežnopreprečujejo obiskovati šolo, vprašanju žensk in otrok, ki jih zlorabljajo za beračenje,vprašanju izbire beračenja kot načina preživljanja, in vprašanju zavračanja dela in zatekanjapod okrilje socialne pomoči v tujih državah. Treba je sprejeti odločilne ukrepe, da se končadiskriminacija. Do bo to mogoče doseči, pa se Romi ne smejo izključevati sami in morajopomagati pri svojem vključevanju v evropski prostor, v katerem je vključevanje v okoljezaželeno.

Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za poročilo o strategiji EUo vključevanju Romov. Besedilo opozarja, da je treba oblikovati strategijo za zaščito invključevanje te populacije na ravni EU. Poziva tudi države članice, naj sprejmejo in okrepijoučinkovito zakonodajo za preprečevanje diskriminacije tudi večplastne na vseh področjihživljenja, ki bo zagotovila, varovala in spodbujala temeljne pravice, enakost innediskriminacijo ter pravico do prostega gibanja, med drugim z ukrepi za krepitevozaveščenosti tako med Romi kot med drugimi, da bi odpravili diskriminatorne prepreke.

Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Danes je treba z evropskimi ukrepi spodbuditisocialno, kulturno in gospodarsko vključevanje približno 10-12 milijonov Romov. Romiso bili v preteklosti in so še žrtve sistematičnih diskriminacije, izključevanja, kršenjačlovekovih pravic in stigmatizacije. Poročilo, ki smo ga pravkar sprejeli, je pomembenkorak k sprejetju ukrepov za zmanjšanje marginalizacije, revščine in socialne izključenosti.

Za odpravo diskriminacije pa je treba postoriti še veliko. Diskriminacijo na podlaginarodnosti je sicer mogoče odpraviti, družbenogospodarska izključenost večine romskepopulacije pa ostaja kruta stvarnost. Večina Romov v Evropi je popolnoma izločena izgospodarstva in živi v tako slabih razmerah, da je prikrajšana za temeljne pravice.

Prepričan sem tudi, da bi se vključevanje Romov moralo začeti že v zgodnjem otroštvu, vvpisovanjem otrok v registre prebivalstva, dostopom do kakovostnega izobraževanja inpomočjo njihovim staršem pri zaposlovanju. Komisija mora določiti minimalne standardena ravni EU, ki bodo zavezujoči za lokalne in državne oblasti, pa tudi organe EU.

Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Področja procesa vključevanja Romov, kizahtevajo več dela na ravni EU, so prednostne naloge EU. Žal te ljudi pestijo težave,povezane z izobrazbo, zdravstveno oskrbo in skrajno izločenostjo. Poročilo pozivaKomisijo, naj predstavi strateški načrt za uvedbo zavezujočih minimalnih standardov na


ravni EU na teh prednostnih področjih, vključno s kaznimi za države članice, ki ciljev nebodo izpolnjevale. Čeprav nisem prepričan, da bo zadeva v celoti uspela, sem glasoval za.

Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Romi in Sinti to je politično korekten izraz,čeprav ga nekateri pripadniki te narodnostne skupine razumejo kot žalitev in zahtevajo,da se jih imenuje „Cigani“ res živijo v razmerah, ki so v določeni meri bedne. Ne smemopa spregledati dejstva, da napredek teh ljudi k boljšemu načinu življenja ovirajo tudi tradicije,ki se jih te skupine vztrajno oklepajo. Vsi dobronamerni poskusi socializacije teh skupin,ki se jih lotevamo že vrsto let, so propadli, ker jih velika večina tega nomadskega ljudstvapač ni sprejela. Evropska unija je do leta 2013 namenila 12 milijard EUR za vključevanjemanjšin, jasno pa je že, da bodo ta sredstva v primerih, ko gre predvsem za Rome in Sinte,zapravljena.

Začaranega kroga nikakor ni mogoče prekiniti zaradi klanovske zgradbe njihove skupnosti,pa tudi zato, ker oblasti nimajo pravice posredovati. Ne le, da strategija, kot je načrtovana,ne bo mogla ničesar bistvenega spremeniti; na nekaterih področjih, kot je „nediskriminacija“,lahko celo postane sama sebi namen. Poročilo tudi ne upošteva dejstva, da pravica dovključenosti v sistem socialnega varstva preprosto ne obstaja. Zato poročilo odločnozavračam.

Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se, da bom glasoval protiporočilu, ker ne vidim nikakršne potrebe, da bi Evropska unija namenjala take ogromnezneske za vključevanje Romov. V času krize in splošne stiske se poročilo zavzema za šepospešeno zagotavljanje posebnih sredstev in ugodnih pogojev za romsko prebivalstvona različnih področjih.

Ta narodnostna skupina je v Evropi že skozi vso zgodovino izločena, pogosto ne le zato,ker tako hočejo drugi, ampak tudi zaradi lastne narave; prostovoljno ostaja na robu, dalahko živi po lastnih običajih, ki so daleč stran od uveljavljenih vrednot in občutij Evrope.Raje bi videl, da bi se namesto s posebno evropsko strategijo o vključevanju Romov naevropski ravni ukvarjali s stvarno in učinkovito skupno strategijo za priseljevanje, ki joočitno vedno bolj nujno potrebujemo in ne smemo več odlašati z njo.

Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki . – (RO) Evropska strategija za Rome jenedvomno nuja, saj je za to evropsko manjšino zaradi njenega načina življenja značilnazelo visoka čezmejna mobilnost. Glasoval sem za poročilo, še zlasti zato, ker poudarjavlogo kakovostne izobrazbe in poklicne usposobljenosti v človekovem osebnem inpoklicnem življenju, zato je torej izobraževanje najzanesljivejši način za vključevanjeRomov v družbo.

Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ob hitrem staranju večinske družbe v EUugotavljamo pri Romih hitro naraščanje populacije. Na Madžarskem, kjer Romi trenutnopredstavljajo 6 % do 8 % prebivalstva, bodo do leta 2050 presegli 50 % delovnegaprebivalstva. To še poslabšuje dejstvo, da življenje Romov v EU zaznamuje, kot ga je vedno,brezposelnost, stopnja izobrazbe, ki je precej pod povprečjem, organizirani kriminal inprostitucija ter tudi umik v vzporedno družbo. Položaj žensk v pretežno arhaični romskidružbi je še posebej dramatičen, zato so ženske še toliko bolj neizobražene in s temizključene s trga dela. Poročilo pred nami res obravnava nekatere probleme, vendarenostransko. Vključevanje ni enosmerna ulica. Tudi Romi morajo prispevati svoje, pošiljatisvoje otroke v šolo, se bolje vključiti na trg dela in se odpovedati kriminalnim težnjam.Zato sem glasoval proti poročilu.


Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Glasoval sem za poročilo, ker moramonujno nekaj spremeniti,glede na to, da je še v 21. stoletju znaten delež od 10-12 milijonovRomov žrtev diskriminacije in družbene ter gospodarske izločenosti. Pot do vključitve jedolgotrajen in zahteven proces, prilagojen razmerah v posameznih državah in regijah.Evropska strategija bi morala zagotoviti jasne cilje in sredstva za financiranje programov.Velik del odgovornosti pa leži na vladah držav in lokalnih organih oblasti, ki najboljepoznajo razmere na svojih območjih. Izobraževanje, zdravstveno varstvo, stanovanjskapolitika in hitrejše vključevanje Romov na trg dela to je ključ za rešitev trdovratnegaproblema. Če se državljani EU romske narodnosti ne morejo ustrezno vključiti v družbedržav članic Evropske unije, bo to pomenilo neugodno sporočilo o politiki evropskegapovezovanja na sploh.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija že dolga leta rešuje probleme,povezane s socialnim vključevanjem in varstvom manjšin. Poročilo gospe Járóka o strategijivključevanja Romov opisuje akcijski načrt za družbenogospodarsko vključevanje kotevropski projekt, ki bo opredelil nacionalne strategije za reševanje tega problema, delomatudi na podlagi stroškov, ki jih bo morala nositi vsaka država članica. Za poročilo semglasoval prav zato, ker je potreben nov evropski pravni okvir, ki bo zajemal ukrepe zapreprečevanje diskriminacije in varstvo človekovih pravic, za vključevanje Romov vposameznih državah članicah po načrtu, ki jim bo zagotovil izobraževanje in zdravstvenovarstvo.

Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Danes sem glasoval sem za poročiloEvropskega parlamenta o strategiji EU o vključevanju Romov. Njihovo vključevanje vdružbo je pomembno vprašanje, ki zadeva na splošno vse države članice, še posebej paGrčijo, kjer je po raziskavah (Agencije EU za temeljne pravice) 35 % Romov nepismenih,le 4 % pa jih je obiskovalo šolo vsaj deset let. Ključ do vključevanja sta izobraževanje inodprava segregacije v šolah. Ob zagotavljanju ustreznega zdravstvenega varstva in enakihmožnosti za zaposlovanje morajo države članice tudi pozorneje spremljati, koliko sesredstva EU za Rome dejansko uporabljajo v prid prejemnikom.

Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. Znano nam je, da je 10-12milijonov evropskihRomov še vedno žrtev hude sistematične diskriminacije pri izobraževanju (kjer so še zlastižrtve segregacije), stanovanjskih vprašanjih (zlasti v zvezi s prisilnim izseljevanjem inpodstandardnimi pogoji bivanja, pogosto v getih), zaposlovanju (izjemno nizka ravenzaposlenosti) in enakosti dostopa do zdravstvenega sistema in drugih javnih storitev, patudi neverjetno nizki udeležbi v političnem delovanju. Strategija EU o vključevanju Romovbi morala vključevati tudi ukrepe za spremljanje položaja Romov z vidika spoštovanja inkrepitve njihovih temeljnih družbenih pravic, enakosti, nediskriminacije in prostega gibanjapo EU, pa tudi ukrepe za zagotavljanje priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, zapomoč pri zaposlovanju odraslih, kar vse je bistvenega pomena za vključevanje Romov vzaposlitev in njeno ohranjanje, s tem pa za prekinitev kroga socialne izključenosti.

Komisija in države članice bi se morale posvetiti posebnim potrebam romskih žensk zvključitvijo vidika spola v vse politike za vključevanje Romov in z zaščito posebej občutljivihpodskupin. Zato pozivam Komisijo, naj letno poroča Evropskemu parlamentu o izvajanjustrategije EU o vključevanju Romov, da bomo lahko spremljali napredek na nacionalniravni.


Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo, ki izpostavlja nujnostučinkovitega reševanja problemov in izzivov, povezanih z občutljivim vprašanjemvključevanja romskih skupnosti.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. O parlamentarnem poročilugospe Járóka o strategiji EU o vključevanju Romov je Odbor za državljanske svoboščine,pravosodje in notranje zadeve glasoval dne 14. februarja, pri tem je poročevalka sprejelavečino sprememb, ki jih je predlagala Skupina Zelenih/EFA, oziroma so bile spremembeupoštevane v kompromisnih spremembah, med številne predloge Skupine spadajo tudinaslednje: vodilo strategije o vključevanju Romov bi moral biti pristop od znotraj: oblikovatibi jo morali Romi za Rome, kar pomeni krepitev vloge Romov, vključitev v postopeksprejemanja odločitev, najemanje romskega osebja in posrednikov na ključnih položajihna lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU; odpraviti je treba nezakonite prakse, ki senekaznovano nadaljujejo v državah članicah EU: nasilje nad Romi, kršitve njihovih pravicdo prostega gibanja, naraščanje dejavnosti ekstremističnih političnih strank, politikov inpolitik, sistematična segregacija romskih otrok v izobraževanju, široko razširjenastanovanjska segregacija Romov, trgovina z ljudmi, odrekanje dostopa do zdravstvenegavarstva in storitev socialnega varstva, prisilna sterilizacija Romk.

Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dne 6. aprila bo Evropska komisija objavilasvoje sporočilo o vključevanju Romov. To vprašanje je tudi na seznamu prednostnih nalogmadžarske vlade, ki ta čas predseduje Evropski uniji. Resolucija Parlamenta izpostavljanujnost tesnejšega vključevanja romskih populacij v sodobno družbo.

Osebno menim, da bi bilo prav, da bi se te populacije prilagodile naši družbi, ne pa, da smoprisiljeni sprejemati politike ugodnosti za njih, rezultati teh politik pa so pogosto pravonasprotje pričakovanih. Neznanje, pomanjkljiva izobrazba in nepismenost običajnopomenijo slabe obete za prihodnost. Brez izobrazbe ni mogoče prevzeti dejavne vloge vdružbi. Težave Romov pri iskanju zaposlitve so pogosto posledica nizka ravni izobrazbe,to pa kaže, da je prav izobraževanje temelj, na katerem lahko zgradijo svojo prihodnost.

Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo je popolnoma nesprejemljivo, saj naveč mestih ponavlja, da je vključevanje Romov gospodarska nuja in da bo državam članicamprineslo finančne koristi. Predlaga tudi ustanovitev projektne skupine za Rome kot stalnegaorgana Komisije in obsoja sistematično diskriminacijo ter nesprejemljivo raven izločenostiin kršenja človekovih pravic.

Poročilo tudi izpostavlja nujnost skupne evropske strategije za boj proti vsem oblikamkršenja pravic Romov, tudi proti odvzemanju prstnih odtisov in izgonom. Predlaga kazniza vlade držav, ki ne spoštujejo zavezujočih evropskih standardov, ki zadevajo romskoprebivalstvo, se zavzema za zaposlovanje Romov v javni upravi in zaposlovanje romskihučiteljev v šolah, da bodo lahko z uporabo lastnega jezika ohranjali svojo kulturo. Še zadnjažalitev svobode govora pa je, da si dovoli obsojati zavračanje in diskriminacijo Romov napolitičnih zborovanjih. Očitno ne morem drugega kot glasovati proti poročilu, ki pomenipopolno žalitev in ogrožanje pravic ljudi, ki želijo le mirno živeti na svojem domu.

Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Kakršna koli evropska strategija ovključevanju Romov mora predvsem temeljiti na poznavanju lokalnih razmer. Strategijetorej ni mogoče zasnovati drugače kot v tesnem sodelovanju z lokalnimi oblastmi inskupnostmi, njena gesla pa je treba prevesti v vsakodnevno sobivanje večinske družbe inromske skupnosti. Poročilo tega vidika ni spregledalo, zato sem glasovala zanj.


Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Romi se v Evropi otepajo s sistematičnodiskriminacijo in prisiljeni so se bojevati proti izključevanju, kršenju človekovih pravic instigmatizaciji. Danes sem glasoval za zavezujoče minimalne standarde na ravni EU v upanju,da bomo 10-12 milijonom Romov olajšali dostop do zaposlitve, izobraževanja, stanovanjin zdravstvenega varstva. Prav je, da poročilo poziva k iskanju najprimernejših ukrepov vsodelovanju z zainteresiranimi stranmi. Poročilo izpostavlja tudi temeljno vlogo regionalnepolitike. Navsezadnje imajo države članice dostop do finančnih sredstev za pomoč Romompri vključevanju, ta denar pa le redko uporabijo. Torej je na državah članicah, da prevzamejosvoje odgovornosti.

Še ena pozitivna točka v tem poročilu je zamisel, da bi morala Komisija uvesti merila zanagrajevanje držav članic, ki ravnajo v skladu s strategijo, in kazni za države, ki je neupoštevajo. Edina napaka poročila pa je omemba „predolge odvisnosti“ Romov od sistemasocialnega varstva. To je zelo konzervativno mnenje oziroma predsodek, ki dodatnomarginalizira romsko skupnost. Upam, da bo Komisija to poročilo vgradila v svoj predlog,ki ga bo predvidoma predstavila 5. aprila. Po delovnem koledarju naj bi ga Svet sprejel šepred poletjem. Vključevanje Romov spada med prednostne naloge madžarskegapredsedstva.

Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Podprla sem poročilo, ki se zavzema za bojproti diskriminaciji romskega ljudstva in poziva države članice k oblikovanju politik zavključevanje teh ljudi na trg dela. Romsko ljudstvo spada med najbolj marginaliziraneskupine v EU, zato moramo poskrbeti za ukrepanje za odpravo njihove socialneizključenosti.

Poročilo: Bernd Lange (A7-0022/2011)

Alexander Alvaro (ALDE), v pisni obliki . – (DE) Pri glasovanju o poročilugospoda Langeja se vzdržujem glede odstavka 31 zaradi dvoumnega besedila, ki se nanašana evroobveznice in na projektne obveznice. Vendar pa glasujem za to poročilo kot celoto,saj projektnim obveznicam ne nasprotujem. Projektne obveznice služijo za financiranjeobsežnih projektov inovacij, infrastrukture in ponovne industrializacije. To ni vprašanjeinstrumentov za prenašanje dolgov na raven skupnosti, kot v primeru evroobveznic.

Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo sem podprl, saj spada industrijskapolitika med prednostne naloge strategije Evropa 2020 in je glavna gonilna sila evropskegagospodarstva. Temu sektorju posvečamo tolikšno pozornost zato, ker prispeva tri četrtinek skupnemu evropskemu izvozu, zaposluje 57 milijonov delavcev in prispeva 80 % vsehvlaganj v raziskave in razvoj. Prepričan sem, da bo Evropa na tem področju konkurenčnale, če bomo spodbujali predvsem zelene projekte in projekte, temelječe na inovacijah inznanju.

Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to pomembnoresolucijo o industrijski politiki za dobo globalizacije. Evropsko industrijo je prizadelasvetovna gospodarska kriza; da bo lahko premagala učinke krize in obvladala izzive, EUpotrebuje tak pristop k industrijski politiki, ki bo združeval konkurenčnost, trajnost indostojno delo ter istočasno spodbujal gospodarstvo, poživil zaposlovanje, omejil slabšanjeokolja ter izboljšal kakovost življenja. Soglašam s pozivom Komisiji in državam članicam,ki ga beremo v resoluciji, naj pripravijo ambiciozno, ekološko učinkovito in zelenoindustrijsko strategijo EU, da bi na njenem ozemlju obnovili proizvodne zmogljivosti inustvarili dobro plačana delovna mesta za visokokvalificirane kadre. Evropski parlamentpoudarja pomembnost malih in srednjih podjetij za industrijsko krajino predvsem v zvezi


z zagotavljanjem trajnih zaposlitev na regionalni ravni ter pri ohranjanju gospodarske inustvarjalne vitalnosti ter visoke stopnje rasti. Treba pa si je še naprej prizadevati za boljšidostop do možnosti financiranja za mala in srednja podjetja, predvsem pa za razvoj zdržnihmožnosti s tveganim kapitalom, za okrepitev možnosti financiranja malih in srednjihpodjetij – tako kratkoročno kot dolgoročno – in njihovih izbranih virov financiranja vokviru nove strukture finančnega trga; poleg tega je treba odpreti trge in ustvariti poštenekonkurenčne pogoje, s tem pa omogočiti več podjetnikom in malim podjetjem, da rastejoin se razvijejo v podjetja, ki delujejo po vsej Evropi.

Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropsko industrijo je prizadelasvetovna gospodarska kriza in ji je s tem še otežila prilagajanje izzivom, ki jih prinašaprehajanje v industrijo, temelječo na znanju in učinkovitosti, ki močno vpliva na industrijskirazvoj in trg dela. Za soočenje s tem izzivi je po mojem mnenju potreben pristop kindustrijski politiki, ki bo združeval konkurenčnost, trajnost in dostojno delo, obenem paspodbujal gospodarstvo, pospeševal zaposlovanje, omejil slabšanje okolja ter izboljšalkakovost življenja v Evropski uniji. Poročilo se zavzema za industrijski napredek s pametno,napredno ter usmerjeno regulacijo in stimulacijo trga na podlagi točnih pričakovanj glederazvoja trga ter s podporo svetovnim trendom v smeri proti čistim, trajnostnim ininovativnim oblikam proizvodnje, distribucije in porabe. Poročilo sem podprla, kerverjamem, da je lahko industrijska politika v Evropi uspešna samo, če je vpeta v novoarhitekturo finančnega sektorja, ki spodbuja naložbe in preprečuje špekulacije, ter tudi vmakroekonomsko politiko, ki davčno, gospodarsko in proračunsko politiko EU usmerjav trajnostni razvoj in zaposlovanje.

Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Deindustrializacija je v Evropi neizpodbitnodejstvo. Tehnološki in gospodarski položaj Evrope je ob naglem napredovanju globalizacijein konkurenci držav v vzponu ogrožen. Evropska unija mora zato sprejeti industrijskopolitiko, ki bo združevala konkurenčnost, trajnost in dostojno delo. Cilji so naslednji:spodbujati gospodarstvo, pospešiti zaposlovanje, omejiti slabšanje okolja in izboljšatikakovost življenja. To je bistveno sporočilo te resolucije, ki sem jo podprla. Še posebej papodpiram izdajo evropskih obveznic, da bi lahko Unija financirala inovacije, infrastrukturoin ponovno industrializacijo.

Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) V EU je v industrijskem sektorju zaposlenih57 milijonov ljudi, ta sektor pa prispeva tudi 75 % evropskega izvoza. Ta sektor boosrednjega pomena za konkurenčnost EU v prihodnje. Všeč mi je, kar piše v strategijiEU 2020 o pomenu visoko kakovostnih delovnih mest in usposabljanja za nadaljnji razvojindustrijske osnove, zato sem poročilo podprl.

Ker dve tretjini novih delovnih mest v tem sektorju ustvarijo MSP, pozdravljam, kar vsebujeporočilo o dostopu malih podjetij do javnih naročil in o vlogi malih podjetij priizpopolnjevanju industrijske politike.

Malim in srednjim podjetjem moramo olajšati dostop do okvirnega programa, zagotovitimoramo tudi potrebno pomoč in podporo pri prenosu tehnologij in inovacij. Soglašams poročevalcem, da mora EU razvijati in spodbujati inovativne grozde po regijah. Ti grozdilahko največ koristijo pri prenosu znanja, razvoju raziskovalne dejavnosti, izboljševanjukvalifikacij in infrastrukture ter pri pospeševanju možnosti zaposlovanja po regijah.

Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki . – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Evropskaunija je največji trg na svetu, vendar svojega ogromnega potenciala ne izrabljamo. Smozelo odprt trg, pri dostopu do tujih trgov pa se srečujemo z visokimi ovirami. Ker notranji


trg na nekaterih področjih, kot je energija, še ni do konca oblikovan, se moramo podrejatipogojem, kakršne nam narekujejo zunanji partnerji, to pa neposredno vliva na našokonkurenčnost. Zdržnost industrije temelji na zdržnosti našega sektorja malih in srednjihpodjetij, ki kljub že sprejetim ukrepom preživlja težke čase. Strinjam se, da so inovacijedanes osrednjega pomena za industrijo, vendar se na tem področju ne moremo ravnopohvaliti s sposobnostjo pravočasnega odzivanja na spremembe na svetovnem trgu.Verjamem, da je naš današnji oris industrije uravnotežen in celovit, zdaj pa morajo šedržave članice in Evropska komisija prispevati svoj del, da bodo naši ambiciozni cilji lahkoustvarili sodobno in konkurenčno industrijo.

Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Evropska industrija se še vedno čuti posledicegospodarske krize in za njihovo uspešno odpravo je potreben usklajen pristop na ravniEU. Oblikovati moramo industrijsko strategijo EU, ki bo začrtala strateška področja naložb,nato pa moramo te prednostne naloge upoštevati v prihodnji finančni perspektivi, v letnihproračunih in v politikah EU. Evropska industrija se ne bo mogla razvijati brez ambicioznihfinančnih vložkov, še zlasti na področjih raziskav in energije, telekomunikacijskih inprometnih omrežij (TEN), torej tudi na področju javnih storitev, ki jih potrebuje poslovnookolje. Po mojem mnenju pa ni niti potrebno niti primerno izdajati obveznic EU za tanamen (evroobveznic ali projektnih obveznic). EU ni suverena politična entiteta, zato bimorali njeni prihodki izvirati v glavnem samo iz prispevkov držav članic. Da ne omenjamotega, da evroobveznice pomenijo zadolževanje in bi zato lahko bile v navzkrižju z načelomuravnoteženega evropskega proračuna. Finančna pomoč za inovacije, infrastrukturo inponovno industrializacijo bi morala izvirati predvsem iz povečanja sredstev za osmi okvirniprogram za raziskave in razvoj ter za program za konkurenčnost in inovacije, katerih ciljje ohranitev konkurenčnosti evropske industrije na svetovni ravni, pri tem pa bi moraliučinkovito uporabiti tudi možnosti zasebnih vlaganj.

Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropa danes ugotavlja, da se njenakonkurenčnost na svetovnih trgih zmanjšuje. Tako mora Evropa poiskati poti za okrepitevsvoje industrijske osnove, da se bo lahko spopadla z novimi izzivi. To poročilo, „Celovitaindustrijska politika za dobo globalizacije“, našteva predloge za ponovni zagon evropskeindustrije. Celovita in trajnostna industrijska politika mora temeljiti na znanstvenihraziskavah, inovacijah, večji učinkovitosti uporabe virov, strategiji za osnovne proizvode,krepitvi malih in srednjih podjetij ter razvoju regionalnih mrež. Še zlasti energetskaučinkovitost in uvajanje informacijskih in komunikacijskih tehnologi morata biti osnovanove industrijske revolucije, ki bo okrepila konkurenčnost, gospodarsko rast inzaposlovanje. Posebej pozdravljam pozornost, namenjeno tradicionalni evropski industriji,ki je osrednjega pomena za naše gospodarstvo. Bistvenega pomena so tudi ukrepi, kot souvajanje novih tehnologij in pospeševanje znanstvenih raziskav in inovacij, v proizvodnemsektorju. Le tako bomo lahko evropski industriji ponovno zagotovili vodilni položaj nasvetu.

Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Industrijska politika je za Evropsko unijobistvenega pomena in to poročilo je priložnost za Komisijo: prvotno sporočilo nas jerazočaralo. Izdelek Parlamenta ponuja Komisiji konkretne predloge, ki jih mora taupoštevati. Poročilo je treba povezati s predlogi, ki jih je Evropski parlament kot celotasprejel ta teden, tudi z načelom „davka na finančne transakcije“ na evropski ravni in izdajoobveznic EU (evroobveznic). Naše politike morajo odražati resnico, da sta družbenainovativnost in tehnološka inovativnost združljivi.


Jorgo Chatzimarkakis (ALDE), v pisni obliki . – (DE) Pri glasovanju o poročilugospoda Langeja se vzdržujem glede odstavka 31 zaradi dvoumnega besedila, ki se nanašana evroobveznice in na projektne obveznice. Vendar pa glasujem za to poročilo kot celoto,saj projektnim obveznicam ne nasprotujem. Projektne obveznice služijo za financiranjeobsežnih projektov inovacij, infrastrukture in ponovne industrializacije. To ni vprašanjeinstrumentov za prenašanje dolgov na raven skupnosti, kot v primeru evroobveznic.

Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropa mora vsekakor oblikovatidolgoročno evropsko industrijsko strategijo. Ne smemo biti edino gospodarsko območjena svetu, ki enostransko spoštuje načela proste trgovine, nima pa pojma, kaj počnejo glavnikonkurenti. Evropska komisija mora priznati, da je kriza pokazala, da dosedanja pravilaniso več primerna za današnje gospodarstvo in da je čas za občutno okrepitevprotidampinškega arzenala Evropske unije in za uveljavitev splošnega načela vzajemnostiv trgovini. Evropska unija potrebuje evropsko strategijo, ki bo ustvarjala okolje za velikeindustrijske projekte, kot sta Galileo in ITER. Podpreti mora svoj proizvodni sektor in svojamala in srednja podjetja. Spodbuditi in okrepiti mora svoje raziskave in razvojne naložbe,da bo ohranila svoje vodstvo na področju visokih tehnologij. Odločneje pa se mora spopastitudi s ponarejanjem in sprejeti agresivnejšo evropsko patentno politiko.

Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Besedilo po kakovosti ne izstopa, saj jerezultat zelo širokega kompromisa med poslanci. Vsebuje elemente, ki se nam v SkupiniZelenih/Evropske svobodne zveze zdijo zelo pozitivni, pa tudi nekatere zamisli, ki smojim, sicer neuslišano, nasprotovali. Glavno pa je, da omogoča poslancem EP izraziti precejnapredno mnenje o vodilnem programu strategije EU 2020, posvečenem industriji.

Tako besedilo poziva k povečanju trajnosti prometnih sistemov z uporabo učinkovitejšihtehnologij, medobratovalnostjo in inovativnimi rešitvami za mobilnost. Poudarja, damorata varčevanje z energijo in viri spadati med osrednje elemente evropske industrijskepolitike. S tem v zvezi opozarja na izjemno možnost ustvarjanja novih delovnih mest inugodnosti znižanja stroškov, ki jih bodo po pričakovanjih prinesle izboljšave energetskeučinkovitosti.

S sprejemanjem ukrepov, ki zagotavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti, je zato trebapodpreti pobude v vseh industrijskih panogah. Po mnenju poslancev si je treba po vsehmočeh prizadevati za zapolnitev vrzeli v kvalifikacijah, da bi spodbudili usposobljenostdelovne sile in ponovno zanimanje mladih diplomantov za industrijo.

Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Industrija ustvarja skoraj tretjino BDP v EU,industrijski proizvodi predstavljajo tri četrtine našega izvoza, industrija pa zaposluje57 milijonov evropskih državljanov. Proces prestrukturiranja evropske industrije se jezačel že pred izbruhom krize. Danes ga narekujejo predvsem hitre spremembe in razvojsvetovnega gospodarstva ter vedno ostrejša konkurenca. Oblikuje se nova oblikaglobalizacije, ki vodi s svetovno družbo, temelječo na znanju, raziskavah in inovacijah.Obvladovanje podnebnih sprememb in ohranjanje čim večje biotske raznovrstnostinarekujeta industriji prehod na proizvodnjo z „ničtimi“ izpusti CO2 in učinkovito uporabovirov. Evropska industrija mora tudi v prihodnje ohraniti strateški položaj v ključnihpanogah, pa tudi izkoristiti priložnosti za trajnostno okrevanje, ki bo zagotovilo kar največdelovnih mest za kvalificirane delavce. Poročevalec predlaga cel niz ukrepov za uresničitevteh ciljev. Podpiram vzpostavitev inovativnih dobavnih verig, učinkovitejšo rabo virov,učinkovitejše javno naročanje, zlasti v prid malih in srednjih podjetij (MSP), povečanjeobsega pridobivanja tako imenovane čiste energije in na splošno širše vključevanje MSP v


načrtovanje evropske industrije. Poročilo bo koristilo evropski industriji, poročevalec patemeljito pozna to področje; zato glasujem za sprejetje poročila.

Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da pomenipot naprej za trdno in skladno industrijsko politiko za evropsko delovno silo, ki temeljina zaposlovanju. Raziskovanje in razvoj sta ključno gibalo inovacij in trgovine in bostaostala eden od temeljev industrijske politike v EU. Mislim, da igra industrija ključno vlogopri ohranjanju delovnih mest v Evropi in zato moramo okrepiti ukrepe za to, da ohranimomočno industrijsko podlago, postanemo najkonkurenčnejše gospodarstvo na svetu inzagotovimo tesno povezane mreže med podjetji v različnih državah članicah, da bi dosegliskupne industrijske prednostne naloge. Nekatere od mojih sprememb, ki jih vsebujeporočilo, se nanašajo na skrajšanje časa do uvedbe novih izdelkov na trg, zagotavljanje,da evropska proizvodnja krepi temelje evropskega gospodarstva, in poenostavljanjeprogramov financiranja industrije.

Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj podpiramzamisel, da lahko le z okoljskega stališča velikopotezna in učinkovita industrijska strategijaobnovi in spodbudi proizvodno zmogljivost Evrope ter pridobi osrednjo vlogo priustvarjanju dobro plačanih delovnih mest za visokokvalificirane kadre v EU.

Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V času, ko Evropa doživlja krizo, kakršne še nibilo, (ne le) zaradi proračuna, ne smemo pozabiti na vodilno vlogo industrije, ki predstavlja37 % bruto domačega proizvoda Evrope, in na izzive, s katerimi se srečuje v globaliziranemsvetu, v katerem gospodarstva v vzponu – in tudi ZDA – sledijo agresivnim industrijskimpolitikam, ki temeljijo na obsežnih naložbah v raziskovanje in razvoj v ključnih sektorjihin tekmujejo z Evropo, s prednostjo, da nimajo enakih okoljskih in socialnih omejitev teromejitev na področju dela. Za to težavo ni čudežne rešitve. Kljub svojim številnim dobrimlastnostim strategija Evropa 2020 ni čarobna paličica za evropsko industrijo v svetu zglobalno in hudo konkurenco.

Zato mislim, da je edina pot za evropsko industrijo ta, da se specializira in dokončno zavežekakovosti in najnovejši tehnologiji, skupaj z racionalizacijo cen in zagotavljanjemučinkovitejšega upravljanja. Evropski izdelki morajo imeti prednost, ne ker so cenejši – dotega nikoli ne bo prišlo –, temveč ker so boljši in inovativnejši. To se lahko zgodi le zodličnostjo evropske industrije. Upamo, da lahko premagamo ta izziv.

José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomembnost evropske industrije jenesporna. Predstavlja tri četrtine izvoza, tretjino bruto dodane vrednosti in tretjinozaposlitev. Kljub temu, da je dinamična, se ni izognila gospodarski krizi in biti mora načelu evropske politične agende, ki se jo zagovarja v tem poročilu. Industrijska politika biresnično morala biti v središču naše pozornosti, saj je povezana s prihodnostjo: zustvarjanjem delovnih mest in pospeševanjem vlaganja v proizvodnjo. Vendar pa prinašatudi izzive: kako lahko zagotovimo trajnost virov, če se spopadamo s podnebnimispremembami? EU potrebuje skladno industrijsko politiko, ki podjetjem vzbuja zaupanjein jim pomaga prebroditi krizo. Spodbujati mora sodobno industrijo, ki je učinkovita,zmanjšuje stroške energije in proizvodnjo CO2, je ekološko odgovorna, konkurenčna tersodeluje pri raziskavah, inovacijah in recikliranju surovin. Ne smemo namreč pozabiti, daje industrijska politika tudi socialna politika in zato glasujem za to poročilo. Vendar paželim opozoriti na potrebo po okrepitvi podpore za mala in srednja podjetja, ki zaposlujejovečino delavcev v poslovnem sektorju EU, in po uvedbi označevanja porekla.


João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je še eno poročilo, ki je polno protislovij.Po eni strani vsebuje nekaj pozitivnih vidikov, ki jih cenimo, in ščiti industrijo ter mala insrednja podjetja. Obstoj sodobne in učinkovite industrije, ki ustvarja delovna mesta in jeokoljsko trajnostna, je pomemben instrument za razvoj v vseh državah in regijah. Vendarpa je sedanji okvir politik EU, v katerem so se najnegativnejši vidiki z leti še slabšali, precejneugoden za ta prizadevanja. Namesto tega je pospeševal zapiranje pomembnih centrovprodukcije, deindustrializacijo, ukinjanje delovnih mest in čedalje večjo odvisnost v številnihdržavah in regijah. Politike liberalizacije in deregulacije mednarodne trgovine so osrednjenačelo tega političnega okvira in odločilno prispevajo k sedanjim razmeram. Vendar pase v poročilu vztraja pri zavzemanju za te politike. Podpira se jih, njihovih učinkov pa sene upošteva. Prav tako se vztraja pri nedotakljivem načelu svobodne konkurence inpoglobitvi notranjega trga, ki sta zunaj omenjenega okvira, pri javno-zasebnih partnerstvihin celo sinergijah med civilnimi in vojaškimi naložbami. Konfederalna skupina Evropskezdružene levice/Zelene nordijske levice si je prizadevala, da bi odpravila te najnegativnejševidike iz poročila, hkrati pa obdržala tiste, ki so dobri. Na žalost je Parlament z večinozavrnil vse predloge. Zaradi tega smo glasovali proti.

Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Na žalost nobena od naših sprememb,katerih namen je bil iz poročila odstraniti najnegativnejše vidike, ni bila sprejeta. Zaraditega smo na končnem glasovanju Parlamenta o resoluciji glasovali proti.

Čeprav poročilo vsebuje pozitivne vidike, kot sem omenila v razpravi na plenarnemzasedanju, vsebuje tudi številna nasprotujoča si stališča. Po eni strani vsebuje trditve, dazagovarja industrijo ter mala in srednja podjetja, po drugi strani pa se v njegovih predlogihvztraja pri liberalizaciji proste trgovine in svobodne konkurence, poglobitvi notranjegatrga, javno-zasebnih partnerstvih in celo sinergijah med civilnimi in vojaškimi naložbami.

Želimo si industrij, ki so učinkovite z vidika rabe virov, manj odvisne od ogljika, ki cenijodelovna mesta s pravicami in ki zagotavljajo enake pravice za ženske glede dostopa dodelovnih mest, napredovanja, plač ter sodelovanja pri upravljanju in administrativnihorganih.

Zavzemamo se za druge politike, zlasti za industrijsko politiko, zunanjetrgovinsko politiko,finančno politiko, politike raziskovanja, znanosti in razvoja, ki podpirajo mala in srednjapodjetja, ter zavezanost usposabljanju in kvalificiranju delavcev in dostojanstvu tistih, kidelajo.

Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) V poročilu gospoda Langeja o industrijskipolitiki za dobo globalizacije se obravnavajo izjemno pomembna vprašanja, kot je dostopdo posojil za podjetja, predvsem za mala in srednja. Zlasti cenim zamisel o povezaviindustrijskega sveta z univerzami, da bi spodbudili evropske univerze in se tako vrnili kciljem EU 2020. Zato sem glasoval za.

Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) V strategiji Evropa 2020 je priznana potrebapo določitvi nove industrijske politike, da bi ohranili trdno in trajnostno industrijskopodlago v Evropi.

Močna in uspešna industrija je resnično ključni dejavnik za rast v Evropski uniji in zato jev sedanjih razmerah globalizacije in hude mednarodne konkurence nujno ustvariti okvir,ki je še ugodnejši za njen razvoj. To poročilo bi zagotovo morali odobravati, ker vsebujepodrobno analizo industrijske politike v gospodarski krizi, ki je resno prizadela sektor, intudi različne iztočnice za pravilno oživljanje evropske industrije.


Iz tega razloga mislim, da je pomembno, da se politični cilji, določeni v vodilni pobudi, kijo je 28. oktobra predložil gospod Tajani, spremenijo v oprijemljive ukrepe, kot so naprimer krepitev in internacionalizacija malih in srednjih podjetij, zagotavljanje lažjegadostopa do posojil in določitev novega modela industrijskih inovacij. Evropska unija morapoleg tega prevzeti tveganje povečanja produktivnosti z novimi zamislimi s čedalje večjimvlaganjem v raziskave, ki mora biti novo gibalo ponovne vzpostavitve evropske odličnosti.

Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Svetovni trg se odziva na potrebo poizpolnjevanju zahtev modela potrošnje, ki se je že oblikoval v visoko razvitih družbah indružbah v razvoju. Vendar pa se pojavlja konkurenčnost za vsako ceno, pri čemer senanašam na konkurenčnost, ki ni le pod vplivom inovativnosti industrije in sprememb vmodelu potrošnje.

Med neugodne pojave, ki spremljajo konkurenčnost, lahko vključimo naslednje: modelpotrošnje, ki ga je vsilila industrija, ki razsipava z energijo in surovinami; konkurenca, kine temelji na boljših metodah, temveč na finančni nadvladi bogatih monopolnih družb;razdrobljena konkurenčnost, pri kateri se upošteva le končna stopnja obdelave, in necelovita konkurenčnost, pri čemer se nanašam na konkurenčnost, pri kateri se upoštevapriprava surovin in materialov za proizvodnjo; prevzem trgov surovin in energetskih trgovs strani nadnacionalnih, pogosto neevropskih družb; zviševanje cen energije in posledičnotudi surovin s predpisi, ki določajo sistem trgovanja z izpusti v državah članicah EU;nelojalna konkurenca, ki jo uvajajo predvsem velike, nadnacionalne družbe, vključno sfinančnimi družbami.

To poročilo obravnavam kot dober začetek zelo pomembne razprave o prihodnostikonkurenčne industrije v Evropi in tako tudi Evrope same, zato sem glasoval za njenosprejetje.

Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Obžalujem, da to poročilo ni bilo predloženoprej, na primer, ko so v Bruslju kritizirali uvedbo industrijskih prvakov ali ko je Mittalsovražno prevzel Arcelor in Evropi odvzel še njen zadnji ostanek železarske in jeklarskeindustrije. Evropska unija si je več desetletij močno prizadevala za uničevanje našeindustrijske strukture in služb z evropskimi sektorskimi politikami, evropsko politikokonkurence in evropsko politiko proste trgovine, ki ste jo vsi tukaj premišljeno hvalili,podpirali in spodbujali. Ob katastrofi pa se zdaj negotovo nagibate k temu, kar Front nationalže zelo dolgo predlaga: k priznavanju ključnega pomena industrijske podlage, razvijanjustrateških sektorjev, zaščiti pred nelojalno konkurenco in pomoči pri prodiranju na zunanjetrge, zagotavljanju in ohranjanju oskrbe s surovinami, urejanju ponudb za prevzem,podreditvi politike konkurence strateškim in družbenogospodarskim zahtevam terzahtevam javnih storitev, zagotavljanju javne podpore nastajajočim ali inovativnimsektorjem in tako naprej.

Vendar pa je že precej pozno in Evropa, ki se je oklepala svojih ultraliberalnih ideološkihtemeljev, vsekakor ni na najboljši stopnji za sprejemanje odločitev in izvajanje takšnihpolitik.

Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ker industrijaEU predstavlja približno tretjino bruto dodane vrednosti EU, pri čemer skoraj tri četrtineevropskega izvoza predstavlja industrijsko blago, in tretjino zaposlitev, kar omogočapreživljanje približno 57 milijonom ljudi. Nedavna globoka gospodarska kriza je prizadelaevropsko industrijo. Vendar pa je kriza tudi poudarila pomembnost industrije zagospodarstvo EU in pokazala, da je bilo premalo storjenega za celostno obravnavanje


njenih potreb v sedanjih razmerah, polnih izzivov. Rast proizvodnje je padla na najnižjinivo v zadnjih dveh desetletjih in nekatere evropske industrije so zaradi nelojalnekonkurence tretjih držav, zlasti na področjih delovnih razmerij, okolja ter zaščiteintelektualne in industrijske lastnine, v trajni krizi. Ker ZDA, Japonska in Kitajska sledijomočni in aktivni industrijski politiki, ki temelji na najnovejših izdelkih in storitvah, obstajanevarnost da evropska industrija zaostane. Celostna in trajnostna industrijska politika vEU bi morala temeljiti na naslednjih ključnih vidikih: potrebi po vzpostavitvi inovacijskeverige, ki bi povezovala znanstvene raziskave in praktične prilagoditve, po učinkovitejširabi virov in po povečanju proizvodnje čiste energije.

EU moramo pozvati moramo, naj uvede strategije, ki zagotavljajo dolgoročne spremembe,in naj izvaja izobraževalno politiko, ki izpolnjuje potrebe trga dela. Treba se je boriti protiširjenju sive ekonomije in neprijavljenega priložnostnega dela v času krize, kar izkrivljakonkurenco, in obstajajo tudi predlogi za olajšanje sodelovanja malih in srednjih podjetijpri javnih naročilih.

Silvana Koch-Mehrin (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Pri glasovanju o poročilugospoda Langeja se vzdržujem glede odstavka 31 zaradi dvoumnega besedila o glasovanju,ki se nanaša na evroobveznice in na projektne obveznice. Vendar pa glasujem za to poročilokot celoto, saj projektnim obveznicam ne nasprotujem. Projektne obveznice služijo zafinanciranje obsežnih projektov inovacij, infrastrukture in ponovne industrializacije. Toni vprašanje instrumentov za prenašanje dolgov na raven skupnosti, kot v primeruevroobveznic.

Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Po mojem mnenju je današnje glasovanjepomemben korak naprej k prebroditvi gospodarske in finančne krize, ki je prizadela Evropoin njene industrije. Resolucija resnično obravnava ključni sektor, ki potrebuje podporo,da bi Evropski uniji omogočil izvajanje industrijske politike, ki mora biti tesno povezanaz doseganjem visokih ravni proizvodnje, z zavezanostjo konkurenčni in trajnostni obnovi.Iz tega razloga pozdravljam sklicevanje na strategijo EU 2020, ki mora biti vodilo zapopolno izvajanje prednostnih nalog Evrope z obsežnimi naložbami v inovacije in raziskave,ki so nujne za rast in razvoj v Evropi. Na splošno mislim, da je poročevalec, gospod Lange,dobro opravil delo, saj mu je uspelo združiti zamisli in predloge, zbrane iz več kot500 sprememb in združene v poročilo, s katerim se strinjam in ga podpiram, z izjemoevropskega patenta. Resnično mislim, da odločitev o začetku okrepljenega sodelovanja vstrateško pomembnem sektorju – intelektualni lastnini – ni pravilna odločitev ali odločitev,ki bo prinesla pozitivne posledice za evropsko industrijo.

Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Industrijska politika za doboglobalizacije postaja velika težava za Unijo in posamezne države članice. Prizadevanje zazmanjšanje stroškov proizvodnje in cen postaja razlog za opuščanje industrijske proizvodnjev Uniji, selitev tovarn iz EU in nato uvažanje. To ima škodljive posledice: izgubo zmogljivostiza industrijski razvoj, tehnično izobraževanje in inovativnost ter posledično odvisnost oddrugih držav. Propadajo celotni industrijski sektorji, kot je ladjedelniška industrija naPoljskem. Strožje okoljske zahteve, uvedene le v EU, in dopuščanje dampinga azijskihproizvajalcev pospešujejo deindustrializacijo Evrope. Potrebujemo razumno politiko, kibo Evropi omogočila, da ohrani svoj industrijski značaj.

Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Nedavna gospodarska kriza jepotrdila, da so mala in srednja podjetja še vedno gonilna sila gospodarskega in socialnegarazvoja in igrajo ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske konkurenčnosti in ustvarjanju


delovnih mest. To poročilo pozdravljam in mislim, da bi morali instrumente EU, kipodpirajo konkurenčnost, pregledati in jih okrepiti s ciljem racionalizacije upravnihpostopkov in olajšanja dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja. Prav tako jepopolnoma nujno uvesti inovativne spodbujevalne mehanizme na podlagi doseganjaciljev, povezanih s pametno, trajnostno rastjo z vidikom vključevanja in spodbujati tesnejšesodelovanje s finančnimi institucijami. Pomembna metoda za financiranje inovacij za malain srednja podjetja, ki je na voljo prek Evropske investicijske banke, je Sklad za financiranjena osnovi delitve tveganja. Vendar pa mora za zagotovitev njegovega uspeha Evropskakomisija dati na razpolago veliko več sredstev, tudi prek skladov za inovacije iz virovEvropskega sklada za regionalni razvoj, ter spodbujati neposredne zasebne naložbe ininovativne finančne mehanizme za inovativne projekte z visoko stopnjo tveganja in tiste,v katerih sodelujejo mala in srednja podjetja.

David Martin (S&D), v pisni obliki. – Strinjam se s tem poročilom, da je strategija EU zaspodbujanje močnih in usposobljenih človeških virov z močnim ustvarjalnim potencialomin aktivnim sodelovanjem pri inovacijah in razvoju, nove in inovativnetehnologije/postopke/rešitve, ki ustvarjajo dodano vrednost, raziskovanje in razvoj, ki staprilagojena potrebam trajnostnega razvoja, učinkovito dobavno verigo za proizvodnjovisoko visokokakovostnega blaga in storitev, učinkoviteje organizirano proizvodnjo insistemi upravljanja, na splošno večjo učinkovitost virov, ki vodi do manjših emisij ogljika,stroškovno učinkovite in trajnostne načine prevoza, pametno in učinkovito logistiko invisokokakovostno infrastrukturo, prečiščen in polno delujoč enotni notranji trg ter enakepogoje v trgovinskih odnosih s tretjimi državami edino sredstvo za povečanje trajnosti inkonkurenčnosti evropske industrije in s tem za ohranitev njene vodilne vloge v svetu.

Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Poročilo o industrijski politiki za doboglobalizacije je pomemben dokument v času krize, ki je prizadela evropsko gospodarstvoin zlasti industrijsko produkcijo. Vendar pa vanj ni vključeno glavno vprašanje – resničnirazlog za ogromne gospodarske težave. To je globalni kapitalizem svobodne konkurencein nebrzdanega neoliberalizma, na katerem na žalost temelji EU. EU ne potrebuje še večstrateških dokumentov, ki jih Komisija dobesedno proizvaja, obstaja pa nujna potreba pospremembi njihove podlage in zlasti po usmeritvi v socialno in miroljubno povezanost zreguliranim finančnim sektorjem. In ko razpravljamo o strateškem dokumentu kot takem,izkušnje kažejo, da je lažje pripraviti takšne dokumente kot jih nato razviti na posameznihpodročjih ter prožno spremljati in ocenjevati učinke predlaganih ukrepov. Dokaz za to jena primer področje pravic intelektualne lastnine, vključno z industrijskimi pravicami.

Gesine Meissner (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Pri glasovanju o poročilu gospoda Langejase vzdržujem glede odstavka 31 zaradi dvoumnega besedila o glasovanju, ki se nanaša naevroobveznice in na projektne obveznice. Vendar pa glasujem za to poročilo kot celoto,saj projektnim obveznicam ne nasprotujem. Projektne obveznice služijo za financiranjeobsežnih projektov inovacij, infrastrukture in ponovne industrializacije. To ni vprašanjeinstrumentov za prenašanje dolgov na raven skupnosti, kot v primeru evroobveznic.

Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska industrija predstavlja približno tretjinobruto dodane vrednosti EU, saj industrijsko blago predstavlja skoraj tri četrtine evropskegaizvoza, in tretjino zaposlitev. Poleg tega ima multiplikacijski učinek, kar pomeni, da se navsako delovno mesto v industriji v pripadajočih storitvah ustvarita približno dve dodatnidelovni mesti. Glede na to nihče ne dvomi o pomembnosti industrijskega sektorja zagospodarstva držav članic, toda gospodarska kriza je vzbudila dvom o pomembnosti tegasektorja v škodo finančnega sektorja in sektorja storitev, in čas je, da pregledamo to stanje


in ponovno začnemo obsežno vlagati v ta sektor. Evropska industrija gre v smerspecializacije ter zavezanosti kakovosti svojih izdelkov in najnovejši tehnologiji. Izdelkinaše industrije bi se morali razlikovati po inovacijah in kakovosti in nikoli ne po ceni.

Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Da bi sredi svetovne gospodarske spremembeostali konkurenčni, ne smemo prezreti pomembnega gospodarskega sektorja, in sicerindustrije. Trajnost in humane delovne razmere bi bilo treba spodbujati in zahtevati, sajje konkurenca držav v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, čedalje večja in posledičnopritisk na evropski notranji trg čedalje bolj narašča. Trajnost in rast sta dve modni besedi,ki jih pogosto slišimo, predvsem v zvezi z industrijsko politiko, a njuno izvajanje jezaskrbljujoče negotovo, predvsem zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev. Vzdržujemse glasovanja, ker mislim, da predlagani ukrepi nikakor ne bodo zadostovali, da bi Evropizagotovili prvo mesto na svetu v industrijskem sektorju.

Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je sedanjagospodarska kriza resno prizadela industrijo EU. V današnjem svetu obstaja ogromnakonkurenca v industriji in zato mora industrijski sektor ostati konkurenčen in inovativen,podpirati mora inovativne zamisli ter kvalitetno in tehnološko vodenje. Povečati moramozmogljivosti, prenesti visoke tehnologije in olajšati njihov prenos med podjetji. Nareditimoramo vse potrebno, da zagotovimo, da se obstoječa sredstva (minerali) ustreznouporabijo v Evropski uniji, in preprečimo njihov izvoz iz EU ter da preprečimo oblikovanjeoligopolov pri trgovanju. Evropska pomoč ne bi smela biti usmerjena v hitre rešitve, temvečv naložbe v prihodnost, ki so osredotočene na ustvarjanje novih delovnih mest, tako davsak državljan dobi delo v svoji državi. Posebno pozornost je treba nameniti takoimenovanim problematičnim regijam z nizko stopnjo industrijskega razvoja ali z visokostopnjo brezposelnosti. Zato obstaja potreba po pospeševanju vzpostavitve tehnoloških,industrijskih in znanstvenih parkov ter poslovnih središč. Te organizacije so posebnopomembne za aktivno oblikovanje in razvijanje sodobnih tehnologij, zagotavljanjegospodarskega razvoja in posodabljanja in hkrati ustvarjanje novih delovnih mest. Malain srednja podjetja je treba spodbujati k skupnim naložbam. Zanje bi bilo treba vzpostavitiugodno poslovno okolje in zmanjšati upravno breme. Globoko zakoreninjena birokracijapreprečuje industrijski razvoj in škoduje konkurenčnosti ustvarjenih izdelkov.

Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Langeja,saj si mora Evropska unija poleg strategije Evropa 2020 prizadevati za učinkovit razvoj inboljšo uporabo sredstev, da bi zagotovila inovacije. V poročilu o industrijski politiki zadobo globalizacije so navedeni prav ti cilji: industrijske inovacije in poenostavitev sedanjezakonodaje, z osrednjo vlogo interesov državljanov in malih in srednjih podjetij – gonilaevropskega gospodarstva. Malim in srednjim podjetjem je treba zagotoviti ugodne pogojein lažji dostop do financiranja. Pomembno je poudariti, da se bo dinamična in najsodobnejšaindustrijska politika izvajala preko strukturnih skladov, ki bodo, če se uporabijo pravilno,ustvarili temelje za rast v Evropi.

Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Industrija EU predstavlja približno tretjinobruto dodane vrednosti EU, pri čemer skoraj tri četrtine evropskega izvoza predstavljaindustrijsko blago, in tretjino zaposlitev, kar omogoča preživetje približno 57 milijonomljudi (poleg multiplikacijskega učinka, pri katerem se z vsakim delovnim mestom v industrijiustvarita približno dve dodatni delovni mesti v pripadajočih storitvah). Obstaja 15 ključnihelementov: oblikovanje inovacijske verige; povečanje učinkovite rabe virov; jasni cilji zatrajnostne izdelke; uporaba javnih razpisov; krepitev proizvodnje čiste energije; prepričljivastrategija za surovine; preoblikovanje trgovine za pravično sobivanje in trajnostno


proizvodnjo; oblikovanje obvezne sektorske industrijske politike; vključevanje malih insrednjih podjetij; razvijanje regionalnih področij delovanja; zagotavljanje predvidevanjaindustrijskih sprememb; prestrukturiranje; povečanje kvalifikacij; povečanje sodelovanjadelavcev pri sprejemanju odločitev; in dolgoročne politike.

Industrijska politika EU mora biti usmerjena tako v trajnostno, ekološko učinkovito inglobalno konkurenčno prenovo industrijske podlage kot v trajnosten prehod z industrije,ki temelji na predvsem proizvodnji, na industrijo, ki temelji na znanju, in hkrati trajnozavezana vlaganju v EU in vzpostavitvi strateških partnerstev med podjetji v Uniji.

Fiorello Provera (EFD), v pisni obliki. – (IT) Parlament je v tem poročilu izpostavilpomembna vprašanja, ki jih lahko upravičeno poudarimo v zvezi z rastjo evropskeindustrije. Nanašam se na priznanje strateške vloge malih in srednjih podjetij in na potrebopo olajšanju dostopa do posojil s poenostavljenimi postopki financiranja ter napomembnost internacionalizacije kot ključnega dejavnika konkurenčnosti.

Tudi povezava med inovacijami in industrijskim svetom prek trajnih odnosov med podjetjiin univerzami je ključnega pomena in vključuje trženje rezultatov ter spodbujanje njihoveuporabe. Iz tega razloga podpiram vsebino in predloge poročila gospoda Langeja.

Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna gospodarska in finančna kriza jepoudarila pomembnost industrije za gospodarstvo EU, kar pomeni, da je pomembnopriznati potrebo po celostnem pristopu k industrijski politiki, ki združuje konkurenčnost,inovacije in trajnost, hkrati pa kaže, da ima zmogljivost pospeševanja rasti, ustvarjanjadelovnih mest in zagotavljanja ohranitve okolja. Evropska industrija se resnično spopadas številnimi izzivi, zato je nujna zavezanost vlaganju v nove tehnologije in rešitve, vusposabljanje osebja, učinkovitost proizvodnih sistemov in modelov upravljanja ter vkrepitev malih in srednjih podjetij.

Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo, ker sem prepričana,da je celostna industrijska politika za Evropo nujno potrebna, zlasti če upoštevamo noveizzive, ki jih prinaša globalizacija, zato je nadaljnji razvoj industrijske politike nujen.Industrijska politika služi kot gibalo trajnostnega zaposlovanja in blaginje družbe. Z vsakimdelovnim mestom v industriji se ustvarita vsaj še dve delovni mesti. Položaj Evrope vindustrijski politiki je čedalje bolj vprašljiv zaradi širjenja industrializacije v državah vvzponu in vse večje moči naših največjih tekmic, kot so Združene države in Kitajska. Zatose moramo bolj razviti; da bi se to zgodilo, moramo zagotoviti, da se prenovi industrijskapodlaga z ukrepanjem v posameznih sektorjih in tudi z zagotavljanjem – v širšemsmislu – konkurenčnosti Evrope na svetovni ravni ter trajnostne rasti evropske industrije.V poročilu se prav tako poziva k celostni industrijski politiki, ki bo služila kot podlaga zaokoljsko politiko, politiko konkurence in trgovinsko politiko, da bi izboljšali učinkovitostrabe virov. Poleg tega se izpostavlja pomembnost konstruktivnega partnerstva z delavciin sindikati. V poročilu je poudarjena tudi potreba po izboljšanju usklajevanja med EU indržavami članicami. Mislim, da so ti ukrepi nujno potrebni. V poročilu je določeno, da jetreba nadaljnji razvoj industrijske politike obravnavati s potrebnimi ambicijami inpreudarnostjo.

Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Pri glasovanju o poročilu gospoda Langejase vzdržujem glede odstavka 31 zaradi dvoumnega besedila, ki se nanaša na evroobveznicein na projektne obveznice. Vendar pa glasujem za to poročilo kot celoto, saj projektnimobveznicam ne nasprotujem. Projektne obveznice služijo za financiranje obsežnih projektov


inovacij, infrastrukture in ponovne industrializacije. To ni vprašanje instrumentov zaprenašanje dolgov na raven skupnosti, kot v primeru evroobveznic.

Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Na današnjem plenarnem zasedanju smoglasovali o poročilu gospoda Langeja z naslovom Industrijska politika za dobo globalizacije.Evropska industrija predstavlja približno tretjino bruto dodane vrednosti EU, pri čemerskoraj tri četrtine evropskega izvoza predstavlja industrijsko blago, in tretjino zaposlitev,kar omogoča preživljanje približno 57 milijonom ljudi. Če upoštevamo njen multiplikacijskiučinek, pri katerem se z vsakim delovnim mestom v industriji ustvarita približno dvedodatni delovni mesti v pripadajočih storitvah, je njen vpliv na zaposlovanje še večji.

Nadalje, industrijska politika EU bi morala biti usmerjena tako v trajnostno, ekološkoučinkovito in globalno konkurenčno prenovo industrijske podlage kot v trajnosten prehods pretežno proizvodne industrije na industrijo, ki temelji na znanju. Povezovanje vsehpolitik EU z namenom združitve vseh vidikov, ki vplivajo na industrijo, je ključnegapomena. V samoiniciativnem poročilu gospoda Langeja o industrijski politiki je ponovnoizraženo stališče iz sporočila komisarja za industrijo, gospoda Tajanija, z nekaj novimizamislimi, katerih cilj je pomembna prenova industrijskega sektorja po gospodarski krizi.

Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Parlament je danes podprl vrstoukrepov za spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije. Pozdravljam priznanje, damorata biti za spopad s krizo in z izzivi globalizacije podlaga za prenovo evropske industrijeenergija in učinkovita raba virov. Trajnost je treba priznati kot osrednji vidik takoimenovanega preverjanja konkurenčnosti in Komisija mora izvajati preglede ustreznostikot del svojih boljših zakonodajnih pobud. V poročilu se upravičeno poziva k zaključenemukrogu industrijskih sistemov, večji produktivnosti virov, trajnosti in ponovni uporabi,recikliranju in ponovni izdelavi.

V poročilu se prav tako poziva k instrumentom za spodbujanje razvoja in rasti ekološkoinovativnih malih in srednjih podjetij ter razvoja ekoloških industrijskih parkov. Pomembnoje, da se industrijska politika EU uskladi z njenimi cilji podnebne in energetske politike.Zeleni pričakujemo, da bo Komisija premagala ta izziv v svojih prihodnjih strateškihpobudah, kot so strategija za učinkovito rabo virov, strategija za surovine in akt za malapodjetja.

Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija je končno priznala temeljnovlogo industrije in poziva k poenostavitvi dostopa do posojil in zmanjšanju upravnegabremena. V zadnjih letih smo bili priča sprejetju ukrepov, ki močno bremenijo evropskoindustrijo in spodbujajo nepošteno konkurenco izdelkov, uvoženih iz tretjih držav. Omenilbi stroške boja proti podnebnim spremembam in ukrepe za zmanjšanje ali odpravo carin.

V poročilu je izpostavljena pomembnost raziskav kot instrumenta za boj proti konkurenciter omenjeno poklicno usposabljanje delavcev in informacije, ki jih je treba posredovatipotrošnikom. Ne pozabimo pa na to, da poleg vseh visokozvenečih besed EU grozi razkolmed državami članicami, in posledica tega je minimalna želja po skupnem ustvarjanjuindustrijske prihodnosti. Nanašam se na to, kar se je zgodilo z evropskim patentom, ko jeUnija izključila Italijo in Španijo in uporabila okrepljeno sodelovanje med drugimi državamičlanicami. Glasoval sem za to poročilo, saj si načela, ki so v njem omenjena, zaslužijopodporo.

Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Industrija v Evropi se ne spopadale s posledicami gospodarske krize, temveč tudi z novimi izzivi dobe globalizacije. Podjetja


se morajo ustrezno odzivati na čedalje hitrejše spremembe v gospodarskih težnjah.Gospodarstva držav v vzponu spreminjajo ravnotežje sil na mednarodnih trgih. Z razvojemdružbe, ki temelji na znanju, se krepi tudi vloga znanstvenih raziskav in inovacij, ki vodijov gospodarsko rast in konkurenčnost. Med težavami, s katerimi se mora spopadatigospodarstvo EU, so demografske spremembe in padec produktivnosti. Glavna cilja zaindustrijo EU sta rast konkurenčnosti in inovativnosti. Da bi ju dosegli, je treba hkratisprejeti več ukrepov. Nujno je treba nadaljevati delo na področju enotnega trga, usklajevanjacarin in davčne zakonodaje. Zmanjšati bi morali birokratsko breme za podjetja inpoenostaviti pravni okvir. Sodelovanje med podjetji bi morali okrepiti s podjetniškimigrozdi, mrežami in centri odličnosti in treba bi si bilo prizadevati za spodbujanje sinergijmed univerzami in podjetji.

Prav tako se lahko izkaže kot koristna uporaba alternativnih mehanizmov, kot sojavno-zasebna partnerstva, ki delijo tveganja med zasebne in javne vlagatelje, ter uporabaučinka vzvoda in verižnega učinka. Odločilno bo podpreti mala in srednja podjetja, ki sotemelj evropske industrije, s finančno pomočjo na področju inovacij in prenosa tehnologijter z vključitvijo inovativnih in trajnostnih meril v javne razpise. Ne smemo pozabitizagotoviti povečanja porabe za raziskave, ki temeljijo na sodelovanju javnega in zasebnegasektorja.

Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, v katerem soizpostavljeni načini, kako bi lahko okrepili industrijsko podlago EU. Industrija predstavljapribližno tretjino zaposlitev v EU in zato je tako pomembno, da zagotovimo njeno trajnouspešnost.

Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska industrija in njen multiplikacijskiučinek predstavljata približno tretjino bruto dodane vrednosti EU in zagotavljata preživljanje57 milijonom ljudi. Treba je oblikovati industrijsko politiko, ki pospešuje usklajevanjemed državami članicami in njihov konkurenčni potencial, kot je navedeno v strategijiEvropa 2020. Pomembnost tega poročila v času gospodarske recesije kaže, da je kljub svojipomembnosti ta sektor potisnjen v ozadje. Zaradi tega dokaza je potreben podrobnejšipregled izzivov, s katerimi se bo morala spopasti evropska industrija in med katerimi stazlasti prestrukturiranje in preusmeritev njene sestave, ki temeljita na globalizirani družbiznanja z inovacijami in raziskavami, da bi se spopadli s konkurenčnostjo gospodarstev vvzponu. Poleg tega potekajo nove dinamike, podnebne spremembe, demografski premikiin proces urbanizacije in odseljevanja. Od 15 točk, ki jih je predložil poročevalec, bi radizpostavil ukrepe, ki vplivajo na mala in srednja podjetja, resnično gibalo rasti EU.Poenostavitev evropskih postopkov za pridobitev financiranja, več informacij in boljšeinformacije za mala in srednja podjetja o operativnih programih, oblikovanje inovativnihgrozdov in mrež ter večja podpora Evropske centralne banke so ključne pobude zauspešnost evropske industrijske politike.

Alexandra Thein (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Pri glasovanju o poročilu gospoda Langejase vzdržujem glede odstavka 31 zaradi dvoumnega besedila o glasovanju, ki se nanaša naevroobveznice in na projektne obveznice. Vendar pa glasujem za to poročilo kot celoto,saj projektnim obveznicam ne nasprotujem. Projektne obveznice služijo za financiranjeobsežnih projektov inovacij, infrastrukture in ponovne industrializacije. To ni vprašanjeinstrumentov za prenašanje dolgov na raven skupnosti, kot v primeru evroobveznic.

Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – To poročilo sem podprl, ker je v njempredstavljena potreba po skladni politiki glede prihodnosti industrije v EU. Z več kot


60 milijoni delovnih mest v EU, ki so povezana z industrijsko proizvodnjo, bo močnapolitika pomagala EU, da premaga nekatere izzive, s katerimi se spopadajo proizvajalci.To poročilo, ki je del strategije EU Evropa 2020, predstavlja 15 temeljev močne politike,s katero bomo zagotovili, da EU ne bo zaostajala za tekmeci iz Združenih držav, Kitajskein Japonske, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj najsodobnejše tehnologije, in državami,ki lahko zmanjšujejo stroške s poceni delovno silo in imajo manj stroga pravila intelektualnelastnine. Nekatera od najuporabnejših priporočil v poročilu govorijo o potrebi po inovacijskiverigi, ki povezuje z industrijo povezane raziskave z inovacijami in uporabo tehnologije,ter večjemu poudarku na učinkoviti rabi virov in trajnosti, kar je povezano s cilji strategijeEvropa 2020.

Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Odločila sem se, da bom glasovala zasamoiniciativno poročilo gospoda Langeja, saj pomeni prispevek Parlamenta k razpravio izjemno pomembnem vprašanju za poslovni svet: o evropski industrijski politiki.

Poročilo vsebuje številne pozitivne vidike, kot je obširen poziv evropskim podjetjem kizpolnjevanju okoljskih standardov, a le prostovoljno, brez strogega vsiljevanja. Prav takose upravičeno ponovno omenja osrednja vloga industrije – in ne le industrijske politike – zarast Evropske unije. Če izhajamo iz poročila, o katerem smo danes glasovali, mislim, da jepomembno, da si vse institucije in zainteresirane strani prizadevajo za izpolnitev ciljev,določenih v njem, in jih spremenijo v resnična dejanja. Posebno pomembni so: sprejetjeukrepov za varovanje intelektualne lastnine; potrditev modela industrijskih inovacij,katerega cilj je odličnost; posodobitev industrij, zlasti v zvezi z varstvom okolja in previdnorabo energetskih virov; in spodbujanje okoliščin, ki pospešujejo internacionalizacijo malihin srednjih podjetij.

12. Popravki in namere glasovanja: gl. zapisnik

Predsednik. – Seja je bila prekinjena ob 13.45 in se bo nadaljevala ob 15.00.

PREDSEDSTVO: RAINER WIELANDpodpredsednik

13. Sprejetje zapisnika predhodne seje: gl. zapisnik

14. Pristop EU v odnosih z Iranom (razprava)

Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Belderja v imenu Odbora za zunanjezadeve o pristopu EU v odnosih z Iranom (2010/2050(INI)) (A7-0441/2011).

Bastiaan Belder, poročevalec. – (NL) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil svojohvaležnost poročevalcem v senci, s katerimi sem pri pripravi tega poročila dobro sodeloval.Na izid smo lahko ponosni. Poročilo je bilo na glasovanju Odbora za zunanje zadevesprejeto z zelo veliko večino 62 glasov za in le 3 proti. Prav tako je zelo pomembno, da natem ključnem področju nastopamo enotno, ne le v Parlamentu, temveč tudi v evropskihinstitucijah kot celoti.

Veseli me, da s to resolucijo izražamo svojo podporo in solidarnost z milijoni protestnikov,ki so na ulicah protestirali od spornih volitev leta 2009 naprej. Opozicijske sile v Iranumočno potrebujejo to podporo in solidarnost, zdaj ko vidijo, kako drugod na Bližnjemvzhodu padajo režimi in odstopajo predsedniki. Pripadniki Zelenega gibanja morajo


občutiti našo podporo, saj opozicija znova išče možnosti, kako bi organizirala legitimneproteste proti iranskim oblastem in njeni člani pri tem tvegajo svoje življenje. Dokaz dejstva,da je to tveganje resnično, ni le prijetje opozicijskih voditeljev, gospoda Mousavija ingospoda Karoubija, temveč tudi divji in nenadzorovani pozivi znatnega števila poslancevMajlisa, iranskega parlamenta, naj jih usmrtijo. V svoji resoluciji Evropski parlament pozivairanske oblasti naj v celoti in brezpogojno sodelujejo z Mednarodno agencijo za atomskoenergijo (MAAE) s sedežem na Dunaju. Prav nepripravljenost Teherana za sodelovanjevzbuja sum v zvezi z jedrskim programom Irana. Zaskrbljenost celotne mednarodneskupnosti je več kot upravičena. Glede na to je po mojem mnenju nerazumljivo, da setakšni državi pošlje sporočilo, da ima pravico bogatiti uran. To pa ni sporočilo, pa naj boše tako resnično, ki bi ga moral Evropski parlament pošiljati v tem ključnem trenutku.Zato pozivam svoje poslanske kolege, naj podprejo moje predloge za odstranitev tehodlomkov iz naše resolucije. Resolucija govori tudi o vlogi Irana v regiji. Glede nadokumente o obravnavanju Irana v regiji, ki so bili razkriti prek spletne strani WikiLeaks,bo Parlament ravnal v prid Teheranu, če mu pošlje jasno sporočilo, da mora takoj prenehatiizvajati svoj destabilizacijski vpliv. Zato vse vas pozivam, da podprete predloge sprememb,ki sem jih vložil, o vlogi Irana v njegovi sosednji državi Iraku in o odstranitvi odstavka 53iz resolucije. Po mojem mnenju Evropski parlament že dovolj podpira zamisel, da bi moralbiti stabilen Afganistan skupni cilj Unije in Irana v odstavku 55.

Gospod predsednik, na koncu svojega govora bi rad povedal le še nekaj. Nisem občutljivin prav zaradi tega bi rad spregovoril o Iranu in njegovih uradnih predstavnikih v Brusljuin v prestolnicah držav. Imel sem priložnost, da sem pri svojih poslanskih kolegih videlpisma iz različnih virov, ki jih je poslal Iran. Reči moram, da sta ton in vsebina pisempresenetljiva, če se milo izrazim. To poročilo je – kot sem že omenil – Odbor za zunanjezadeve, v katerem sodelujem, sprejel z zelo veliko večino. Zaradi tega se ta resolucija nesme obravnavati kot moj osebni projekt, temveč kot skupno stališče Evropskega parlamentakot celote. Zato ne drži, da je razlog za kritičen ton te resolucije moja nekdanja vlogapredsednika prve delegacije tega parlamenta. Nasprotno, v zvezi s tem je Iran treba pozvati,naj prevzame odgovornost za svoje delovanje. Celotni Evropski parlament – in za to semhvaležen – ne sprejema niti antisemitske retorike predsednika Ahmadinedžada niti zanikanjaholokavsta, čeprav moram na žalost reči, da antisemitizem ni omejen na notranji krogrežima.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, to je priložnost za razpravo o pristopu Evropskeunije v odnosih z Iranom, o katerem govori samoiniciativno poročilo poročevalca,gospoda Belderja.

V poročilu gospoda Belderja so omenjena številna vprašanja in v njem se odražajo vidikištevilnih različnih interesov, sama pa se bom osredotočila na dve vprašanji, in sicer najedrski program in na razmere na področju človekovih pravic v Iranu, ki sta v poročiluobširno obravnavani.

Kot spoštovani poslanci veste, sta Evropska unija in mednarodna skupnost kot celota ševedno resno zaskrbljeni glede jedrskega programa Irana. Tako Varnostni svet ZN kot svetguvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju sta sprejela vrsto resolucij,v katerih se od Irana zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za krepitev zaupanja v izrecnomiroljubno naravo svojega programa. Na žalost pa je bilo v zadnjem poročilu agencijeMAAE, ki je bilo izdano 25. februarja, potrjeno neizpolnjevanje mednarodnih obveznostiIrana.


Evropska unija ostaja odločena, da si bo prizadevala za diplomatsko rešitev na podlagisvojega dvosmernega pristopa, z združevanjem pritiska z dialogom. Cilj je še vedno ta, dabi Iran sodeloval pri postopnem pristopu krepitve zaupanja, kar bi vodilo v pomembnapogajanja o jedrskem programu.

Na drugem srečanju, ki sem ga vodila v imenu držav skupine E3+3 – Kitajske, Francije,Nemčije, Rusije, Združenega kraljestva in Združenih držav – v Istanbulu, sem Iranupredstavila naše predloge za konkretne ukrepe za krepitev zaupanja, skupaj s posodobljenoverigo oskrbe z gorivom za teheranski raziskovalni reaktor in drugimi ukrepi v zvezi spreglednostjo.

Spoštovani poslanci veste, da bi ti predlogi prinesli takojšnjo korist za obe strani in bi lahkoutrli pot za obravnavanje skrbi ter postopno krepitev medsebojnega zaupanja. Vsa našaprizadevanja težijo prav k krepitvi zaupanja.

Odziv Irana nas je razočaral. Ni bil pripravljen razpravljati o naših predlogih, ne da bi mipred tem priznali njegovo „pravico do bogatenja urana“. Govoril je o odpravi vseh sankcij.

Razumem željo Irana po tem. Vsi si želimo, da bi naši pogovori privedli do uspešnihzaključkov, ki bi – v skladu z resolucijami Varnostnega sveta – pomenili odpravo sankcij.Odprava sankcij bi namreč spremljala postopno vračanje zaupanja. To je pot, ki smo jiposkušali slediti.

V zvezi s „pravico do bogatenja“ Pogodba o neširjenju pazljivo vzpostavlja ravnotežje medpravicami in obveznostmi. Ne zdi se mi smiselno, da bi spremenili njeno vsebino ali si jodrugače razlagali na kakršen koli selektiven način. Prvi korak je, da Iran v celoti izpolnisvoje obveznosti.

Nadaljevali bomo naša prizadevanja za sodelovanje z Iranom, a hkrati tudi naša prizadevanjaza povečanje pritiska predvsem s krepitvijo izvajanja sedanjih sankcij.

Po tem sem se srečala z novim iranskim ministrom za zunanje zadeve, dr. Salehijem, vŽenevi in na tem srečanju sem mu imela priložnost razložiti naša prizadevanja pripogovorih z Iranom in našo močno željo po odzivu, po varnosti vseh nas. Prav tako sempisala dr. Jaliliju, ki je vodil pogovore v imenu Irana, naj ponovno ubesedi našo ponudbo,in ga pozvala, naj se odzove. Dr Salehi mi je povedal, da razmišljajo o svojem odgovoru,in pozvala sem jih, naj bodo pozitivni.

Tako kot ta parlament z mnogimi delim stališče do vprašanja človekovih pravic v Iranu.Nenehno in sistematično zatiranje, prijetja in nadlegovanje odvetnikov, novinarjev indrugih, ki uveljavljajo svoje pravice, so popolnoma nesprejemljivi.

Bili smo priča zelo dolgim zapornim kaznim in omejitvam pravice do dela in potovanjado 20 let za nekatere obsojene osebe. Ko so iranski državljani 14. februarja hoteli miroljubnoprotestirati, da bi podprli dogajanje v Egiptu in v Tuniziji, so proteste prepovedali. Polegtega so, kot je povedal gospod Belder, gospoda Mousavija in gospoda Karoubija, obeopozicijski vodji, ki sta izrazili svojo podporo tem protestom, zaprli v hišni pripor in jukasneje očitno priprli.

Videla sem izjavo socialistov in demokratov Parlamenta z dne 1. marca in jo v celotipodpiram. Še vedno sem zelo zaskrbljena glede obravnavanja gospoda Karoubija ingospoda Mousavija in 4. marca sem podala izjavo v zvezi s tem. Kljub našim prizadevanjem,da bi zagotovili preverljive informacije, ostaja nejasno, ali sta v hišnem priporu ali kako


drugače zaprta. Iranske oblasti pozivam, naj jima preprosto zagotovijo svobodo gibanja,do katere sta upravičena.

V poročilu je prav tako izpostavljena resnost povečanja števila usmrtitev v Iranu. Po našihpodatkih so od začetka letošnjega leta morda izvedli okoli 100 usmrtitev. V skladu z našimdolgoletnim in odločnim stališčem do odprave smrtne kazni sem pozvala k zamrznitvivseh nerešenih primerov smrtne kazni. Hočem, da se smrtna kazen odpravi, na kakršenkoli način. Kamenjanje in javno obešanje sta surovi dejanji.

Pomembno je omeniti, da se z mednarodnimi prizadevanji lahko nekaj doseže in se tudiresnično dosega. To sem videla v primeru gospe Aštiani. Njena usmrtitev je – vsajzačasno – zamrznjena, vendar pa je bila, kot je poudarjeno v poročilu, Zahra Baharmi,nizozemsko-iranska državljanka, 29. januarja v Iranu usmrčena brez predhodnega obvestila.Tako usmrtitev kot proces, ki je vodil do nje, sta bila šokantna. To sem jasno javno povedalain izrazila svoj osuplost nad pomanjkanjem preglednosti v tem primeru in nad tem, da jebil nizozemskim oblastem zavrnjen konzularni dostop.

Naj na koncu omenim, da moje službe skupaj z državami članicami razpravljajo o tem,kako bi lahko bili učinkovitejši pri vprašanjih človekovih pravic v Iranu z uporabo javnihin zasebnih sporočil, dvostranskim sodelovanjem in sodelovanjem prek večstranskihorganizacij, s sodelovanjem z državami članicami in z mednarodnimi in mednarodnimistrankami, vse to z enim samim namenom: zagotoviti spoštovanje osnovnih pravic iranskihdržavljanov, prav tako kot vseh drugih.

Veselim se te razprave.

Michael Gahler, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, najprejbi se rad zahvalil našemu poročevalcu, gospodu Belderju, za njegovo izčrpno poročilo. Kobomo zdaj na tem plenarnem zasedanju glasovali o njem, ga bomo sprejeli z veliko večino.Resnično je pomembno, da teheranskemu režimu ne uspe razbiti obsežnega skupnegastališča celo v tej dvorani. Glede jedrskih ambicij vodstva je mednarodna skupnost zedinjenav okviru Združenih narodov. Nihče na svetu si ne želi iranske bombe. Vsi si želimopopolnega in preglednega sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo.Pripravili smo obširne ponudbe. Na žalost pa ni bilo pozitivnega odziva.

V tem parlamentu se ne strinjamo popolnoma glede tega, do kolikšne mere bi moralimednarodne zahteve uveljavljati s sankcijami. Vendar pa upam, da pri svojem splošnemstališču do razmer prihajamo na skupno pot za nadaljnje ukrepanje.

Drugi vidik, glede katerega smo zaskrbljeni, je vloga Irana v regiji. Odnos Irana do Izraelaje nevzdržen in nesprejemljiv. Njegove podpore organizacijam, ki destabilizirajo regijo,ne smemo dopustiti. Na velikih območjih regije se bojijo politike Irana. Kar zadevačlovekove pravice in demokracijo, so notranjepolitične razmere dramatične. Iz tega razlogasi želim, da bi se to veliko, kulturno ljudstvo čim prej znebilo tega vodstva.

Prepričan sem, da Egipt ne bo postal drugi Iran, temveč prej obratno. Takrat bi se končalozlorabljanje vere za zelo posvetne cilje. Upam, da bi bila takrat odpravljena smrtna kazenna splošno in zlasti za mladoletne osebe in pripadnike manjšin. Takrat bi se končalopreganjanje disidentov, ne le gospoda Karoubija in gospoda Mousavija, in upam, da bi setakrat vzpostavila svoboda tiska in pot do svobodnih volitev za boljši Iran.

Na poti tja pa moramo med drugim uporabiti svoj evropski instrument za demokracijo inčlovekove pravice, da bi omogočili podporo dejavnim akterjem civilne družbe. Prav tako


je treba razširiti usmerjene sankcije proti predstavnikom režima. Ob dogodkih v SeverniAfriki dajmo pogum za boljšo prihodnost tudi iranskim državljanom.

María Muñiz De Urquiza, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik,baronica Ashton, zelo sem vesela, da ima visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve invarnostno politiko dvojni pristop, da se o človekovih pravicah in jedrskem vprašanjurazpravlja skoraj enakopravno, saj je Iran primer protislovja za svet in za njegove sosednjedržave, s procesi demokratične reforme in z legitimnimi demokratičnimi težnjami njihovihdržavljanov, ki v Iranu vidijo prav to, česar si ne želijo, in to obsojamo v poročilu, ki bonajverjetneje sprejeto jutri.

Prvič, tehnokratski režim je tisti, ki si podjarmlja svoje ljudi in krši človekove pravice zuporabo smrtne kazni – rada bi omenila zlasti primer Zahre Bahrami –, s kratenjem pravicžensk, preganjanjem homoseksualcev in zatiranjem disidentstva.

Prav tako je protisloven primer glede političnih svoboščin. Zatiranje protestnikov, ki sedogaja zdaj in že od leta 2009 naprej, je popolnoma nesprejemljivo, prav tako kot prijetjevodij demokratičnega opozicijskega gibanja. V imenu svoje skupine zahtevam takojšnjoosvoboditev vodij, gospoda Mousavija in gospoda Karoubija in njunih žen ter vseh oseb,ki so zaprte zaradi miroljubnega uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja,združevanja in zbiranja.

Iran je tudi protisloven primer glede pogajanj mednarodno skupnostjo o jedrskemvprašanju.

Z odgovornim odnosom na tem področju in na področju človekovih pravic, drugačnousmeritvijo v regiji glede Hamasa in Hezbolaha ter drugačno retoriko v zvezi z Izraelombi Iran postal pomemben partner in akter v postopku stabilizacije regije, k čemur pravtako pozivamo v tem poročilu.

Baronica Ashton, pomembno je, da v Teheranu odpremo delegacijo Evropske unije, ne lezato, da bi lahko imeli politični dialog z iranskim režimom, temveč tudi zaradi civilnedružbe.

Na koncu bi se rada zahvalila gospodu Belderju za delo, ki ga je opravil skupaj s poročevalciv senci, da smo lahko uravnotežili to poročilo in ga naredili sprejemljivega za celotniEvropski parlament.

Marietje Schaake, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ali je Ahmadinedžadboljši od Gadafija? Mednarodna skupnost je upravičeno osredotočena na Libijo in iščenačine, da bi ustavila Gadafijevo nasilje ter nasilje njegovih sodelavcev nad državljani, todane dopustimo, da se vprašanje Irana v našem političnem programu izgubi. Do pobijanjaprihaja tudi v Iranu, vendar počasi. Ena usmrtitev vsakih osem ur od začetka letošnjegaleta, sistematično zatiranje, mučenje, posilstva in cenzura se v Islamski republiki hitroširijo, zlasti od volitev leta 2009 naprej.

Ahmadinedžad ni nič boljši od Gadafija in za varstvo človekovih pravic v Iranu moramouvesti podobno stroge ukrepe. Nekateri bi lahko trdili, da so sankcije ustrezne, a te sousmerjene v vprašanje jedrske varnosti brez doseganja želenih rezultatov. V resnici obstajanevarnost, da to postane igra z ničelnim izidom za človekove pravice, saj se nekaznovanostnadaljuje.

Gospa podpredsednica in visoka predstavnica, v tem poročilu vas Evropski parlamentpooblašča za uvedbo sankcij za posameznike, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih


pravic, ki jih vidimo, in to smo svetovali že prej. Razkrit je bil seznam 80 imen, ki sepripisuje vašemu uradu. Rada bi vprašala, ali je to znak, da se nagibate k izvedbi tegapomembnega ukrepa.

Prav tako moramo zagotoviti tehnologije, da se bodo državljani lahko svobodnosporazumevali in dostopali do informacij, in EU mora biti varno zatočišče za svobodnomisleče. Gospa podpredsednica in visoka predstavnica, naj bo EU na čelu prizadevanj zaodgovornost posameznikov, ki posiljujejo ženske pred usmrtitvijo, da nikakor ne bi mogleiti v nebesa kot device, moških, ki s streh streljajo neoborožene mladostnike, ki hodijo poulici, in sodnikov, ki obsojajo odvetnike za človekove pravice, ker branijo mladoletne osebein ženske. Odgovoren naj bo sistem, ki dopušča dejansko zapiranje opozicijskih vodij.

Prosim, da v petek, ko se bo razpravljalo o Libiji, izkoristite zagon za uvedbo podobnihukrepov proti tistim, ki so na oblasti v Iranu, ker si iranski državljani, ki so leta 2009 začeliobsežne vstaje mladostnikov in po katerih se zdaj zgleduje generacija na Bližnjem vzhoduin v Severni Afriki, to zaslužijo.

Barbara Lochbihler, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, poročilo, kije pred nami in pri katerem so intenzivno sodelovale vse skupine, je zelo dobra podlaga,na kateri EU lahko oblikuje svojo politiko do Irana. Različna vprašanja, glede katerih se nestrinjamo z iransko vlado, se obravnavajo kot enoten splošni izziv: jedrski program inodnosi Irana s sosednjimi državami, pogubne razmere na področju človekovih pravic vdržavi in težke gospodarske razmere. Brezposelnost je dosegla zelo velike razsežnosti;eden od štirih Irancev živi pod pragom revščine.

Baronica Ashton, iz poročila morate zdaj priti do nekaterih zaključkov. Evropejci ne smemostati križemrok, ko dajejo v pripor, mučijo in ubijajo kritike režima, sindikaliste, aktivisteza pravice žensk in pripadnike drugih ver. Občutno bolj kot prej si moramo prizadevatiza izvajanje pritiska na tiste, ki so odgovorni za kršenje človekovih pravic, z usmerjenimisankcijami, kot sta omejitev vstopa ali zamrznitev njihovih računov.

Evropska služba za zunanje delovanje mora prav tako proučiti, katere gospodarske sankcijeso usmerjene v pravi cilj in katere vplivajo le na iranske državljane. Politika popolne izolacijebi nas pripeljala v slepo ulico in bi povzročila neodobravanje mnogih Irancev.

Parlament je s tem poročilom jasno pokazal, da demokratične spremembe ni mogočeuvesti z zunanjimi vojaškimi sredstvi. Držati se moramo dvosmerne strategije, v okvirukatere poskušamo vzpostaviti dialog in hkrati jasno vztrajati pri spoštovanju splošnihpravic in mednarodnih pogodb. V tem smislu moramo razumeti potrebo po odprtjudelegacije EU v Teheranu, zdaj ko je Evropska služba za zunanje delovanje od predsedstvaEU na načelu rotacije prevzela odgovornost za zastopanje EU v tretjih državah.

Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, visoka predstavnica, Iranpo mojem mnenju najbolj ogroža svetovno varnost. Predsednik Ahmadinedžad je odločen,da bo svojo državo oborožil z jedrskim orožjem in možnost jedrsko oboroženega Iranaje preveč grozljiva, da bi o njej razmišljali, saj predstavlja eksistenčno grožnjo Izraelu. Zatomoramo proučiti vse možnosti, vključno z vojaškimi, da bi jo preprečili.

Iran je pogosto zavajal in oviral mednarodno skupnost. Na žalost je Evropska unija včasihdopustila, da je Ahmadinedžad z njo manipuliral.

Svet redno obsoja surov teokratski režim v Teheranu, posamezne države članice pa sovčasih uporabile manj strog pristop. Voditelji EU so se dejansko le pred nekaj meseci


dogovorili o prepovedi poroštva za izvozna posojila za Iran. Do takrat so bila ta poroštvarešilna bilka gospodarske narave za režim, ki potrebuje kakršno koli sled legitimnosti, nenazadnje zaradi Ahmadinedžadovega preziranja človekovih pravic, kar se kaže s rednimiusmrtitvami homoseksualcev, političnih disidentov in mladoletnih oseb.

(Predsednik je govornika prosil, naj govori počasneje, da se omogoči tolmačenje)

Gospod predsednik, kolikor vem, vsi razumejo angleško.

Žal mi je. Govoril bom tako hitro, kot želim.

Res je videti, da v razpravah o človekovih pravicah v tem parlamentu o Iranu govorimopogosteje kot o kateri koli drugi državi. Države članice EU morajo razumeti, kakopomemben je enoten in odporen pristop k mahinacijam Irana.

Razumeti moramo zlasti tudi, da bo regijo nedvomno zajela oboroževalna tekma, če nebomo preprečili jedrskih ambicij Irana in njegovega podpiranja terorizma.

Glede na neločljivo povezanost nestabilnosti z Bližnjim vzhodom in zalivsko regijo, ki jezdaj za vse nas še preveč očitna, bo to katastrofa z neznanimi posledicami za prihodnost.

Sabine Lösing, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, poročilogospoda Belderja je bilo s spremembami precej izboljšano in moja skupina se lahko strinjas številnimi izjavami. Na žalost, čeprav so resnični, vsebuje predvsem opise razmer, osnovnafilozofija realne perspektive prihodnosti pa ni bila razvita.

Razmere na področju človekovih pravic v Iranu so nedopustne. Vendar pa sankcije nebodo prinesle njihovega trajnega izboljšanja. Za pospeševanje demokratizacije v Iranumoramo narediti vse, kar lahko, da bi zmanjšali napetost mednarodnih razmer. Poslabšanjemednarodnih odnosov prinaša nevarnost, da se bodo v Iranu sprejeli nadaljnjiprotidemokratični ukrepi, ki bodo povzročili oslabitev opozicije. S politiko zmanjševanjanapetosti bi se prav tako morale odpraviti vse oblike groženj. Pogajanja in mednarodniodnosi so lahko uspešni le z diplomatskim priznanjem vseh partnerjev. Le tako lahko selahko pri sporu glede jedrskega programa dosežejo pomembni kompromisi.

Naše zamisli za natančno usmerjeno strategijo za Iran sem predstavila v nadomestnempredlogu resolucije in na podlagi omenjenega bom pozvala k zavrnitvi poročilagospoda Belderja.

Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje,najprej bi rad čestital gospodu Belderju za njegovo odlično delo.

Svet opazuje vstaje v arabskem svetu, Iran pa še naprej zatira disidente. Prijetje obehopozicijskih vodij, gospoda Mousavija in gospoda Karoubija, je najočitnejši dokaz tega.Zahod je ukrepal glede gospoda Gadafija, glede Irana pa še vedno okleva, morda zato kerje gospod Gadafi že padel, gospod Ahmadinedžad pa še ne.

Zdaj v Iranu poteka največji od vseh uporov po volitvah leta 2009. Na kaj čakamo, predenzamrznemo vsa sredstva gospoda Ahmadinedžada, podjetij pod nadzorom revolucionarnegarde ali vseh privržencev režima, ki sodelujejo pri tem zatiranju? Na kaj čakamo, predenuvedemo omejitve potovanj za te pripadnike režima?

Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, kot dobro vemo, še vedno ni znano,ali so cilji iranskega jedrskega programa res miroljubni. Iz tega razloga je sodelovanje Iranaz Mednarodno agencijo za atomsko energijo še posebno pomembno. To je ključnega


pomena, zato da se mednarodni skupnosti potrdi, da Iran uporablja jedrski energijo zacivilne namene.

Kar zadeva politiko do Bližnjega vzhoda, je od gospoda Ahmadinedžada odvisno, ali bokončno razjasnil, da Iran ne predstavlja grožnje za Izrael in tudi da priznava pravico Izraela,da obstaja v okviru meja, ki jih priznava mednarodno pravo. Razorožitev in vzpostavitevobmočja brez jedrske tehnologije bi morali biti po mojem mnenju pomemben cilj politikeEU do Bližnjega vzhoda, da bi zagotovili mir in varnost v tej regiji.

Iran je seveda pomemben akter na Bližnjem vzhodu. Glede na to me veseli, da iznajobširnejšega poročila gospoda Belderja lahko razberem, da obstaja konstruktivnosodelovanje z EU glede vprašanja Afganistana, da bi povečali varnost in stabilnost v tejregiji. Le na ta način lahko odstranimo leglo radikalnega islama ali islamizma, ki se vsepogosteje pojavlja tudi v Evropi.

Ria Oomen-Ruijten (PPE). – (NL) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe ingospodje, pred dvema letoma ali, z drugimi besedami, pred protesti v Tuniziji, Egiptu inLibiji, so se prebivalci Teherana odpravili na ulice. Pri tem so tvegali svoja življenja. Naulice so se odpravili, ker so hoteli več demokracije. Prav tako so hoteli protestirati protinestrpnosti in zatiranju pomanjkljivega režima. Zato me veseli, da se v tem poročilupoudarjajo človekove pravice, in gospodu Belderju čestitam za to. Lekcija, ki se je moramonaučiti je ta, da moramo narediti vse, kar lahko, da bi pomagali opoziciji in vsem tistim,ki so protestirali. Ponuditi jim moramo pomoč v njihovem boju proti režimu.

Zakaj moramo to storiti? To moramo storiti, ker ima režim v rokah denar in nafto in tisti,ki so zatirani, bodo lahko kaj dosegli le, če si tudi mi prizadevamo za to. Gospod Belder,mislim, da je zelo dobrodošlo, da dobro razumemo vsebino odstavka 32 vašega poročila.Gospod predsednik, ko gledam zatiranje, bi tudi rada izvedela od vas, kako ukrepamoglede opozicijskega vodje, gospoda Mousavija. Ali smo še vedno pozorni na to, kaj sedogaja z gospodom Karoubijem? Kakšne posebne možnosti imamo kot Evropska unijaza to, da bi zagotovili večjo podporo?

Dokaz dinamičnosti iranske družbe je tudi kampanja zbiranja milijona podpisov, ki so jovodile ženske, ki so zbirale milijon podpisov za nasprotovanje diskriminatorski zakonodaji.Tem pogumnim ženskam bi rada izkazala iskreno spoštovanje. Rada bi, da bi mibaronica Ashton povedala, kje lahko ponudi konzularno pomoč, saj do tega ne pridevedno.

Marita Ulvskog (S&D). – (SV) Gospod predsednik, kršitve človekovih pravic v Iranu soobsežne in domneva se tudi, da njihovo število narašča. Na večini področij so se razmerevidno poslabšale, zlasti v zvezi s svobodo izražanja. Obstajajo grožnje za izvršitev večsmrtnih kazni, na katere smo opozorili; preganjajo intelektualce, študente in disidente;mučijo ljudi; ženske ter etične in verske manjšine pa so še vedno diskriminirani. Seznamse lahko še nadaljuje.

To je bilo moteče očitno že v času volitev leta 2009 in tako je še danes. Vsi, ki se ob različnihpriložnostih srečujemo z uradnimi predstavniki Irana, se srečujemo tudi z večjo strogostjoin nepopustljivostjo. Glede na to bi rada povedala, da mislim, da so prednostne naloge, kijih je predstavila baronica Ashton – in sicer človekove pravice, močne obstoječe sankcijein jedrski program – prave in bi nedvomno morale biti naša glavna skrb.


Vendar pa bi morala biti strogost odzivov EU v zvezi z Iranom večja in očitnejša. Prav takomoramo biti neizprosnejši glede zločinov proti človeštvu. Pride čas, ko vljuden pogovordejansko pomeni način zavajanja, in mislim, da smo glede Irana zdaj na tej točki.

Marit Paulsen (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila gospodu Belderjuza zelo dobro poročilo. Sem članica delegacije za Iran in prejemam pisma od predstavnikoviranskega režima, v katerih me nagovarjajo v božjem imenu, kar se mi zdi zelo neprijetno.Pod to pretvezo uspešno ustvarjajo to, kar bi na podlagi poročila gospoda Belderja lahkojasno opisali kot pekel na zemlji. To je neverjetno in to je težko verjeti.

Imam majhno zamisel in sanje, ki bi jih rada v zvezi s tem predstavila baronici Ashton. Alibi, ko boste zgradili veliko novo zgradbo za Službo za zunanje delovanje, lahko nameniliprostor za majhno pisarno za majhno skupino ljudi, ki bi lahko zbirala podatke o tem,kdo so tisti, ki mučijo, ubijajo in sodijo v teh grotesknih družbah, ki nas obkrožajo, dabodo vedeli, da pozorno spremljamo njihova dejanja?

Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, gospodu Belderjubi rad čestital za odlično poročilo. Zdi se mi, da ima Evropska unija dvojna merila in dazačnemo zelo resno kritizirati režime, prav ko začnejo razpadati. Tak primer je Libija.Glede režimov, ki so uspešni, pa molčimo in pri tem nas prepogosto vodijo različnirazlogi – med katerimi so gospodarski interesi nekaterih držav. Iranski režim je uspešenin poročevalčeva kritika je popolnoma upravičena. To, kar se že več let dogaja v Iranu, jepopolnoma nesprejemljivo. Evropski parlament mora spregovoriti o tem. Povedati moramo,kaj si mislimo o smrtni kazni, o mučenju in o dejstvu, da je upanje, ki je bilo – če sespomnimo – povezano s padcem šaha Reze Pahlavija, popolnoma zamrlo. Zgodilo se jeravno nasprotno – razmere so še slabše.

Barry Madlener (NI). – (NL) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital gospodu Belderjuza njegovo izjemno poročilo. Gospod Belder je napisal zelo ostro poročilo, v katerem jezelo strog do Irana. To je pravi pristop. Diktator Mahmud Ahmadinedžad pobija lastnedržavljane, njegove politične nasprotnike pa mučijo. Govori se, da so nizozemskodržavljanko Zahro Bahrami tudi mučili in prosil sem, naj se to prouči.

Levičarske socialiste in grozno Skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze v tem parlamentubi rad prosil, naj ne omilijo tega poročila z različnimi spremembami. Režim zločincaAhmadinedžada še naprej ogroža Izrael in poskuša uveljaviti svoj vpliv v Egiptu. V idealnemprimeru bi Iran rad imel islamsko republiko, vključno s političnimi ajatolami, šeriatskimpravom, kamenjanjem žensk in obešanjem homoseksualcev. Da, gospe in gospodje, zaštevilne muslimane je to pristni islam. Iranske vojne ladje so prečkale celo Sueški prekop,kar je navadno provokativno dejanje za Zahod in za Izrael. To je bila moja zadnja pripomba.

Vytautas Landsbergis (PPE). – (LT) Gospod predsednik, odnosi Evropske unije z Iranomniso le malo protislovni. Dopuščamo mu, da manipulira z nami. Govorimo o demokraciji,o klavzuli o demokraciji, a zaznavamo značilni vonj nafte in plina. Če cilja demokracijene nosimo v svojem srcu, pa naj bo poteptan skupaj s človekovimi pravicami. Pred nekajleti so me presenetile javne informacije o zmogljivih gradbenih strojih, ki jih podjetjaEvropske unije dobavljajo Teheranu. Med njimi je bila rudarska oprema za gradnjopodzemnih tovarn, kjer se najverjetneje proizvaja jedrsko orožje. Teheran že ima rakete,ki lahko dosežejo skoraj vso Evropo, pomagajmo jim torej proizvesti prav to, kar smo sivedno želeli za božič. Evropski stroji za globoko izkopavanje kopljejo jamo tako za iranskinarod, če Izraelu ne bo uspelo, da ob prikazni drugega eksodusa ostane miren, kot tudi zaEvropo in ves svet. Ne zdi se, da je Evropa pripravljena na tako obsežen izziv, predvsem


na jedrsko nadvlado Irana na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Ali kdo analizira sedanjedogodke v zvezi s tem?

Med drugo pomembno opremo so močni nemški in nizozemski gradbeni žerjavi, ki jihTeheran uporablja za javne usmrtitve tako imenovanih zločincev in nasprotnikov režima.Žalostno je, da je obešanje z uporabo teh evropskih žerjavov še posebno kruto in da trpljenjedolgo traja. Danes usmrtitve grešnikov še vedno potekajo, tako kot tudi dobava opremeiz Evrope.

Upam, da iranske oblasti ne bodo naročile letalonosilk Mistral iz Saint-Nazaira, a malokasneje jih bodo lahko, izdelane po francoski licenci, kupile v Rusiji. Mistrale bodo zagotovobodo potrebovale, da bodo lahko države v Perzijskem zalivu čutile puške, uperjene v glavo.Občutki majhnih držav ob Baltskem in Črnem morju nikogar ne zanimajo kaj dosti, aPerzijski zaliv je blizu središča Evrope. Predlagam, da razmislimo o tem.

Zoran Thaler (S&D). – (SL) Spoštovani kolegi, tragedija Irana je velika. Trideset let porevoluciji proti šahovski diktaturi se postavlja preprosto vprašanje: Ali Iran sploh spadamed civilizirane države? Barbarstvo režima se kaže v celi vrsti zatiranj in anahronizmov.Zatira se ženske, disidente, vsakega, ki misli drugače, mlade, istospolno usmerjene in takonaprej in tako naprej. Kaj lahko storimo? Po eni strani, potrebna je politika Evropske unijein sankcije, ki bodo bolele glavne predstavnike režima. Onemogočimo jim potovanja,onemogočimo jim poslovanje, tudi revolucionarni gardi. Po drugi strani, pomagajmomladim in tistim, ki se borijo za človekove pravice in demokratične spremembe.

Ključna je zagotovitev prostega dostopa do informacij, svobodnega tiska, televizije, radia,predvsem pa interneta. Facebook, Twitter, YouTube so najmočnejše orožje ponižanih inrazžaljenih, ki jih je toliko v Iranu. Naša dolžnost je odgovornost zaščititi – responsibility toprotect.

Norica Nicolai (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, ta režim je leta 2005 prišel na oblastz zagovarjanjem nacionalizma in pravice. Celo zdaj nam ni uspelo Irana spremeniti vdemokratični režim. Vse, kar nam je uspelo storiti, je to, da smo bili priča razvoju edinedržave, ki obširno spodbuja despotski režim, ki ustreza mračnemu srednjemu veku. Kolegiposlanci, mislim, da Iran postaja eno od perečih vprašanj naše zunanje politike, saj obstajanevarnost, da bomo prezrli zelo velik vpliv, ki ga ima v Severni Afriki s financiranjemterorističnih gibanj, pri čemer se nanašam na Hamas in na Hezbolah.

Če Evropska unija ne bo pripravila jasne ocene vpliva Irana v tej regiji, obstaja nevarnost,da se to pomanjkanje demokracije v Iranu utrdi. Še več, v Evropi se spopadamo z resnošibkostjo in s tveganjem grožnje naši varnosti. Mislim, da je čas za rešitve, da prenehamoslediti tradicionalnemu načelu, ki ga je spodbujal Talleyrand, in sicer da se omahuje in šelepotem pride do jasne, trdne odločitve.

Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Belderja je zelodobro, saj je realistično in pragmatično. Kar zadeva mene, bi bilo lahko poročilo še boljkritično do Ahmadinedžadovega režima, ki je vreden graje. Ta podlež zanika holokavst insi najbolj želi, da bi Izrael čim prej zrinil v morje. Kristjani v Ahmadinedžadovem režimunimajo dobesedno nobenega življenja. Še več, zatira svoje državljane grozljiv način. Nikolini bilo usmrčenih toliko ljudi kot v zadnjem letu. EU mora zato še naprej podpiratiopozicijske sile, ki so osredotočene na demokracijo in človekove pravice. ZAhmadinedžadovim režimom se ne moremo dovolj ukvarjati. Govorim o sankcijah in


usmerjenih ukrepih proti iranskemu jedrskemu programu, kakršen je bil primer virusaStuxnet. Veselim se dneva, ko bo ta režim padel. Še danes ne bi bilo dovolj zgodaj!

Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, zagovorniki človekovih pravic v Iranu sožrtve groženj s smrtjo, nadlegovanja, samovoljnih aretacij, sodnega nadlegovanja,stigmatizacije, nasilnih napadov, nasilnih dejanj, trpinčenja, mučenja in usmrtitev. Ženskezagovornice človekovih pravic so v Iranu še posebno ogrožene. Svoboda izražanja,združevanja in zbiranja so v Iranu resno omejene in pogosto jih spremljajo stroge kazni.

Smrtna kazen se prav tako samovoljno uporablja, zlasti v zvezi z mladoletnimi osebami.Vendar pa se mi zdi precej moteče, kako Evropska unija dejansko obravnava Iran. Najponovim, zdi se, da naša visoka predstavnica veliko govori, a malo naredi. Danes ponovnoponavljam, da sem jo pogosto povabila v Pododbor za človekove pravice, da bi jo dejanskoizprašali o njenih dejavnostih na področju človekovih pravic.

Danes nam je povedala, kako pomembne so zanjo človekove pravice, toda ali je kdaj prišlav Pododbor za človekove pravice? Pripravljena je poslati svoje pomočnike, ni pa pripravljenaimeti demokratičnega navzkrižnega zaslišanja v tem parlamentu. Posluša naše govore,malo dolgovezi, da kakšno vnaprej pripravljeno izjavo in nato odide domov. To nidemokracija, gospa Ashton.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu sčlenom 149(8))

Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, ne bi rad porabil preveč časa. Rad bi lezastavil gospe Sinclaire naslednje vprašanje: ali se ji ne zdi, da je, ko visoka predstavnicapride na posebno plenarno zasedanje celotnega Parlamenta, da bi razpravljala o letnemporočilu o človekovih pravicah in jo poslanci celotnega Parlamenta navzkrižno zaslišijo,to za nas zadovoljivejša rešitev, da je visoki predstavnik odgovoren za razmere na področjučlovekovih pravic, kot če se jo prosi, naj obišče pododbor tega parlamenta, čeprav ga zelocenim?

Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, s spoštovanjem do mojega kolega, pravzapravni zadovoljivo, saj imamo, kot ve – in če bi v Pododboru za človekove pravice preživeltoliko časa kot jaz, bi vedel –, prav v odborih možnost, da lahko spregovorimo več kotenkrat in za več kot eno minuto, in nato dejansko dobimo neposreden odgovor.

Dala sem veliko pripomb v zvezi z vprašanji človekovih pravic in še vedno moram dobitien odgovor baronice Ashton – en odgovor –, kako se vam zdi? Ponavljam, da gre zademokracijo. Zastopam pet milijonov ljudi. V ta parlament sem bila izvoljena.Baronica Ashton v svojem življenju ni prejela nobenega glasu.

Paweł Zalewski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, gospodu Belderju birad čestital za odlično poročilo. Prav tako je treba pozdraviti dejstvo, da je bilo v časupogajanj poročilo spremenjeno. Mislim, da je njegova vsebina s temi spremembami zdajustrezna. Celotna mednarodna skupnost, za katero so demokracija in človekove pravicezelo pomembne, je zaskrbljena nad tem, kar se že veliko let dogaja v Iranu, in poskušamose odločiti, katere ukrepe bi morali sprejeti. Ti morajo seveda izvirati iz Irana. Zato je jasno,da Evropska unija podpira iransko opozicijo.

Mislim, da obstajajo tri vprašanja, ki se jim moramo zdaj posvetiti in ki lahko vplivajo napolitiko v Iranu. Prvo vprašanje se nanaša na našo politiko sodelovanja s Turčijo v zvezi zIranom. Turčija je pomembna partnerica za Evropsko unijo. Je država, ki jo vodi stranka,


za katero je islamska tradicija pomembna, a vodi jo na način, ki je veliko bližji evropskimstandardom. Drugo vprašanje je sodelovanje z Rusijo. Nanjo bi morali pritiskati, da bi šetesneje sodelovala z Evropsko unijo in z Združenimi državami, da sodelovanje z Iranomne bi bilo takšno, kot je danes. Tretje in zadnje vprašanje, ki je zelo pomembno, jeprotiraketni ščit. Evropska unija bi morala sodelovati z Natom in z Združenimi državami,da bi zagotovila, da se zgradi v Evropi.

Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, prvotno besedilo tega poročila je bilodeležno kritike zaradi agresivnega jezika, ker je govorilo predvsem o jedrskem programuIrana, ne pa o zaskrbljenosti glede človekovih pravic, in ker je v njem manjkala pozitivnaperspektiva za prihodnje sodelovanje. Številne spremembe, ki so jih predlagale mojaskupina in druge, te pomanjkljivosti odpravljajo in sedanje besedilo je uravnoteženo.Razlikuje med dvema glavnima dosjejema: zlorabami človekovih pravic s strani sedanjevlade in iranskim jedrskim programom.

Dosjeja nista sta dve različni zadevi in neodgovorno je groziti Iranu z vojno alimednarodnim posredovanjem, kar je bilo danes predlagano v tem parlamentu. Če želiteokrepiti Ahmadinedžadov položaj, kar nadaljujte tako, saj se bodo vsi Iranci, ne glede nasvoje politično stališče, uprli vsakršnemu tujemu posredovanju. Sedanja politika Evropskegasveta in visoke predstavnice je pravilna, saj temelji na skrbni presoji tamkajšnjih razmer.

Geoffrey Van Orden (ECR). – Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu Beldejuza njegovo odlično poročilo. Iran ima dovolj vpliva in bogastva, da je na širšem Bližnjemvzhodu lahko pozitivna ali negativna sila. Na žalost je njegov režim postal negativna silapod krinko vere. Iranski program za jedrsko orožje je razlog za veliko regionalno inmednarodno zaskrbljenost. Iran je postal vir ekstremistične doktrine, izvaja in podpiradejanja mednarodnega terorizma, nevarno vpliva na skupine mladih šiitov v zalivskihdržavah, Iraku in Libanonu ter se ne obotavlja pri povezovanju s terorističnimi skupinamisunitov v Gazi in še dlje. Pomagal je usposabljati in oboroževati teroriste, ki so napadaliNatove sile v Afganistanu, in zlorablja človekove pravice. Bilo bi tragično ironično, če bise tiranska država, kot je Iran, najbolj okoristila z željo po večji svobodi, ki so jo v zadnjihtednih v arabskem svetu tako dramatično izražali, in predsednikAhmadinedžad – gospod predsednik, ravnokar končujem – je na najodurnejši hinavskinačin državljanom Egipta sporočil, da imajo pravico izražati svoje mnenje glede svojedržave.


George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospod predsednik, mednarodna skupnost skorajnemočno opazuje, kako se v Iranu slabšajo razmere na področju človekovih pravic. Vendarpa ne smemo spregledati instrumentov, ki jih imamo na voljo, da dosežemo, da bi nasupoštevali. Lizbonska pogodba nam z vlogo visokega predstavnika zagotavlja sredstvo,da prepričamo iransko vlado, da se človekove pravice ne smejo omejevati z zatiranjem. Teso neodtujljiv privilegij posameznika in noben politični režim jih ne sme ogroziti. Množičneusmrtitve, zlasti mladoletnih oseb, kamenjanje, diskriminacija žensk in manjšin ter mučenjeso na žalost le del veliko daljšega seznama.

Demokratične spremembe ni mogoče vsiliti od zunaj. Vendar pa mora Evropska unijastalno podpirati ljudi v tej državi, ki vsak dan tvegajo svoje življenje, ko protestirajo protitem krivicam, in to ne le z izjavami.


Jan Zahradil (ECR). – (CS) Gospod predsednik, ob upoštevanju tega, kar se dogaja varabskem svetu, v Libiji, Egiptu, Tuniziji in drugod, sta togost in nepremakljivost iranskegarežima še očitnejši. To je nestrpen režim, režim skrajnežev, v katerem se usmrti političnenasprotnike, in režim, ki mora biti pod mednarodnim pritiskom. Podpreti moramo iranskoopozicijo v izgnanstvu, ki je legitimna, in v zvezi s tem imamo resolucijo Evropskegaparlamenta. Med drugim je treba spremljati razmere v begunskem taborišču Ašraf v Iraku,kjer je več kot tri tisoč iranskih beguncev iz izgnanih opozicijskih organizacij in kjer obstajanevarnost humanitarne katastrofe, in zagotoviti zaščito za te ljudi. Zato bi rad slišal jasnomnenje baronice Ashton o tem vprašanju in rad bi slišal jasno izjavo v zvezi s tem, kakobo EU pod njenim vodstvom pomagala tem beguncem v taborišču Ašraf.

Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, zdaj EU poziva k takojšnjemu koncu suroveGadafijeve diktature in vztraja pri tem, da ga popolnoma izolira, in enako velja za suroviin krvavi iranski režim. Upanje na krepitev zaupanja ni več resnična možnost, zlasti odkarje Teheran popolnoma uničil svojo verodostojnost v zvezi s svojim jedrskim programom.

Namesto tega bi morali obravnavati velik potencial demokratične spremembe v Iranu podvodstvom ljudstva. Te spremembe res ni mogoče vsiliti od zunaj. Vendar pa bi morala bitiprednostna naloga EU ta, da povečamo svojo jasno moralno in politično podporo temsilam. V mislih imam predvsem pripravo črne liste visokih iranskih uradnikov(gospa Schaake je omenila 80 imen), podpiranje uvedbe oddaj Euronewsa v perzijskemjeziku in vztrajanje pri tem, da bi morali biti parlamentarni odnosi – če obstajajo – strogopogojeni.

Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospod predsednik, glede na sedanjo dogmo bo Iran velikizmagovalec revolucij v Severni Afriki in drugod. To je mogoče, a malo verjetno.

Prvič, iranski model ni ravno nekaj, k čemur težijo mladi, ki se upirajo v teh državah. Drugič,v režimu ne vlada tolikšen notranji mir, da bi se lahko posvetil le spodbujanju odločnejšezunanje politike. Nazadnje, druge države, kot je Turčija – ali celo Egipt po tranziciji in tudimed njo –, močno konkurirajo ambicijam Irana.

Seveda lahko Iran do določene mere izvaja svoj vpliv prek svojih zastopnikov, a to najbržne bi bilo odločilno za pridobitev nadzora v teh državah. Paradoksno je edini način zapridobitev prednosti ta, da se sedanji razvoj dogodkov obravnava kot priložnost za začetekponovnega vključevanja Irana v mednarodno skupnost. To bi bila dolga, a edina razumnapot za Iran.

Gospodu Belderju čestitam za odlično poročilo.

Antonyia Parvanova (ALDE). - Gospod predsednik, gospodu Belderju bi se rada zahvalilaza njegovo odlično poročilo. Le dan po praznovanju stote obletnice mednarodnega dnevažensk bi rada izpostavila položaj žensk v Iranu in dovolite mi, prosim, da ta govor posvetimne le Sakineh Aštiani in Zahri Bahrami, temveč vsem ženskam, ki so zaprte ali pogrešanezaradi sedanjega zatiranja v Iranu.

EU mora upoštevati prizadevanja državljanov Irana za demokratično spremembo innesprejemljive razmere, s katerimi se spopadajo iranske ženske. Vemo, da so ženske v tejdržavi žrtve diskriminacije in celo policijskega in socialnega zatiranja, in pri obravnavanjusvojega pristopa v odnosih z Iranom bi morali ta nesprejemljiva dejstva ponoviti.

Čeprav se razmere trenutno slabšajo, so aktivisti za pravice žensk v državi ostali glavninasprotniki sedanjega zatiranja in zanikanja državljanskih svoboščin in človekovih pravic.


Pravice žensk ne bi smele biti neobvezna tema pogajanj in upam, gospa podpredsednicain visoka predstavnica, da bo EU potrdila, da je to nasilje, ne da bi jih ogrozila.

Nikolaos Salavrakos (EFD). – (EL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Belderja, kotnam je bilo predstavljeno, je natančno, uravnoteženo in nepristransko. Osebno semnaklonjen iranskim državljanom, ki so starodaven narod s starodavno kulturo inpomembnimi tradicijami. Iran je bogat proizvajalec nafte in ima pomemben geopolitičnipoložaj na Bližnjem vzhodu. Sistematično kršenje človekovih pravic, ki je omenjeno vporočilu in ki so ga omenili vsi govorniki, se ne spodobi za narod s takšno tradicijo. Vendarpa se mora Ahmadinedžadova vlada tega najprej zavedeti in sprejeti potrebne ukrepe.Vztrajanje te države pri prizadevanju za jedrski program, ki je za mednarodno skupnostnesprejemljiv, je povzročilo veliko napetost na tem območju in odprlo obširna vprašanja.Kaj podobnega popolnoma nič ne prispeva h geopolitični stabilnosti na območju.

Ne smemo pozabiti ali prezreti množičnih vstaj v Severni Afriki in na Bližnjem vzhoduter dejstva, da se muslimanske skupnosti nagibajo k političnemu islamu.

Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, zelena revolucija in zadnji protestiprecej jasno kažejo, da .v Iranu obstaja velik potencial za civilno družbo. Tega je trebapodpreti, saj je edina možnost za razvoj demokratičnega odpiranja.

Na žalost pa pogosto sankcije doletijo prav to mlado in aktivno civilno družbo. Izvajanjepreskusov znanja angleščine kot tujega jezika (preskusov TOEFL) so na primer opustili. Tipreskusi pa so pogoj za študij na večini anglo-ameriških univerz. Žrtve tega dejanja so takomednarodno usmerjeni študenti.

V poročilu so nekritično predlagane nadaljnje sankcije, kot so omejitve izvoza tehnologijeza mobilne telefone in komunikacijska omrežja, vendar pa so prav te hitre komunikacijskein informacijske tehnologije potrebne za širjenje pluralističnih idej. Na koncu bodo tretjedržave, Kitajska, Rusija in Indija, tiste, ki se bodo smejale in še naprej poslovale, izvažalein zagotavljale surovine zase in ki žal ne bodo izvajale teh sankcij.

Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, v tem trenutku se Iran pridružujearabskim državam, ki iščejo svojo pot v demokracijo, in razmere v državi so podrobnoopisane v poročilu, ki ga je sestavil gospod Belder. Režim v Teheranu odločno nasprotujespremembi s svojim zatiranjem demonstracij in prijetji vodij gibanja. Močno obsojam taodnos, ki že veliko let prevladuje v iranski družbi. Ljudje zahtevajo svojo pravico dosvobodnega izražanja in vlada bi morala njihovim zahtevam prisluhniti.

Poleg tega je kršenje človekovih pravic za iranske oblasti postalo navada. Ob tem bi radaomenila Nedo, „iranskega angela“. Podpirajo uporabo smrtne kazni, kamenjanje, usmrtitvemladoletnih zločincev in s tem ignorirajo svoje mednarodne obveznosti. Jedrske ambicijeIrana prav tako ogrožajo prebivalstvo. Delo v najnovejši jedrski elektrarni so morali predkratkim ustaviti zaradi nevarnosti onesnaženja.

Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, baronica Ashton, to poročilo je še posebnodobrodošlo, ker mora imeti Evropska unija jasno in skladno strategijo za države, kot jeIran. V le 18-mesečnem obdobju v letih 2008 in 2009 je Parlament sprejel stališče o dostopudo pravnega varstva za 36 iranskih državljanov, ki so povezani s posameznimi kršitvamičlovekovih pravic. To je več kot v primeru katere koli druge države. In vsak od njih bi sizaslužil, da ga posebej omenimo in se ga spomnimo tu tudi danes.


V primeru Irana človekove pravice ne bi smele biti na drugem mestu s trgovinskimi intarifnimi preferenciali. To je moralno nesprejemljivo in je v sramoto EU. Zato morataEvropska unija in Parlament v prihodnosti pozorno spremljati razvoj dogodkov na področjučlovekovih pravic v Iranu.

Peter Šťastný (PPE). – Gospod predsednik, tudi jaz bi se rad pridružil svojim kolegompri pozivanju k podpiranju iranske opozicije in zagotavljanju boljše zaščite za begunce vtaborišču Ašraf. Ti reveži in njihove družine so nenehno tarča surovega in izprijenegairanskega režima. Poleg stiske trpijo še vsakodnevno nadlegovanje in sovražen odnosiraških sil, ki naj bi jih ščitile.

Gospa visoka predstavnica, ne pozabimo na te ljudi, ki so v hudi preizkušnji. Skupajmoramo zagotoviti, da EU odigra ključno vlogo pri njihovem prehodu iz preganjaneopozicije v demokratično vlado. Navsezadnje je v interesu vseh, da bi Iran postal – upam,da kmalu – stabilna in demokratična država, katere državljani bodo uživali enake svoboščinein pravice kot mi v EU.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, mislim, da je bila to zanimiva razprava in, predenzaključim to zadevo, bi spregovorila o dveh posebnih vprašanjih, ki sta se na nek načinoddaljili od razprave.

Gospa Paulsen me je vprašala, ali bi lahko našli prostor v – mislim, da je bil izraz„bleščeči“ – novi zgradbi, da bi se tam ljudje lahko posvečali zaskrbljujočim vprašanjem vzvezi s človekovimi pravicami. Naj povem le, da me veseli, da mi je gospa Hautala,predsednica Pododbora za človekove pravice, pisala, da je zadovoljna z našim načrtomobravnavanja vprašanja človekovih pravic v novi organizaciji. Vendar pa selim ljudi v enozgradbo, da bi jih premestila iz osmih zgradb, v katerih so trenutno razseljeni po Bruslju,saj sem prepričana, da bomo učinkovitejši, če jim bomo omogočili, da delajo skupaj. Moralijih bomo stisniti vanjo, saj pri tem poskušam biti varčna. Zato upam, da bo, ko boste videli,kaj počnemo, beseda „bleščeč“ ostala le lepa beseda in ne beseda, ki – se bojim,da – namiguje, da poskušam narediti nekaj, kar v resnici ni res.

V odgovor gospe Sinclaire: način, na katerega so mi rekli, da moram odgovarjati navprašanja o človekovih pravicah v tem parlamentu, po njegovi odločitvi, je ta, da rednoobiskujem Odbor za zunanje zadeve (AFET), kamor naj bi bila povabljena pododbora – torejtudi Pododbor za človekove pravice – in kjer bi mi lahko zastavljali vprašanja. To semstorila in zelo sem vesela, ko se srečam z gospo Hautala, ko odgovorim na njena vprašanjater ko se udeležim plenarnih razprav v tem parlamentu. V veliko zadovoljstvo mi je, da sepotrudim in naredim več; prosim vas le, da priznate, da obstaja meja pri količini časa, kiga imam na voljo v enem dnevu, in količini stvari, ki jih lahko storim. Pri tem pa ne gre zanikakršno nespoštovanje do odbora ali do vas osebno; daleč od tega. Upam, da boste lahkostopili v stik z mojim uradom zaradi perečih vprašanj in se seveda udeležili sej, ki se jihlahko udeležim tudi sama in na njih govorim.

Zelo dobro se zavedam svojih izkušenj kot voditeljica parlamenta in, da nisem bila izvoljena,a imela sem to veliko čast, da me je izvolil ta parlament, in seveda, da so me 27 voditeljevdržav in predsednik Komisije povabili k opravljanju te vloge. V zvezi s tem se dobrozavedam svojih odgovornosti.

V zvezi s samo razpravo in vprašanji človekovih pravic, ki so nekako prevladovala v naširazpravi: poskušam ugotoviti, kaj še lahko naredimo. Ne bom govorila o tem, s čim


natančno se trenutno ukvarjamo, saj bi to rada predstavila, ko svoje delo končamo, agovorimo z aktivisti za človekove pravice in z organizacijami, hkrati pa v sodelovanju s27 državami članicami razmišljamo o najučinkovitejšem načinu za reševanje tega vprašanjain izvajanje čim večjega pritiska.

V zvezi z gospodom Karoubijem in gospodom Mousavijem je, kot sem povedala, celotežko natančno ugotoviti, ali sta v zaporu ali hišnem priporu. Še naprej se trudim, da bi torazjasnili. Seveda podpiramo resolucijo iz Ženeve o posebnem poročevalcu za Iran. Temvprašanjem pa se posvečamo tudi neposredno; res je pomembno, da smo pri prizadevanjihza človekove pravice v Iranu zedinjeni. Mnogi spoštovani poslanci ste omenili posebneprimere in grozen sloves te države; narediti moramo čim več in mislim, da bomo uspešnejši,če pri tem sodelujemo.

In nazadnje, glede jedrskega vprašanja: štiri dni in pol sem neposredno razpravljala ziranskimi pogajalci in zelo jasna sem pri tem, kar poskušam doseči, kar je zagotovitimožnost za to državo, za Iran, naj pokaže to, kar neprestano zatrjuje, naj dokaže, da jeusmerjena v jedrsko energijo za civilno rabo in ne v jedrsko orožje. Kot sem jim rekla, toni težko: biti morajo odprti in pregledni, dovoliti morajo, da nadzorniki opravijo svojedelo, in krepiti zaupanje, kot smo jim velikokrat podrobno razložili. Izbira je njihova. Pravtako sem popolnoma jasna glede tega, da bomo prek Varnostnega sveta in moje vloge vskupini E3+3 še naprej izvajali pritisk, da bi poskušali in zagotovili, da se to zgodi. Resspodbudno pa je, da je kljub temu, da sama vodim pogajanja, skupina E3+3 z mano; in toje jasen dokaz za Iran, da smo pri svojem pristopu popolnoma zedinjeni, in izražamspoštovanje vsem tistim, ki delajo z mano. Pokazati morajo politično voljo, da bodo storili,kar je potrebno; če tega ne storijo, vam, spoštovani poslanci, povem, da bomo moralinarediti več, da bi ohranili pritisk.

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRASpodpredsednik

Bastiaan Belder, poročevalec. – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naj se vamvsem najprej iskreno zahvalim za vaše dragocene prispevke k tej razpravi. Zelo pozornosem poslušal, kaj ste povedali. Vaš prispevek jasno kaže, kakšen je moj namen glede tegaporočila, in sicer opozoriti na to, da so naše temeljne pravice – naše človekove pravice, kiso tako osnovne in so podlaga našega obstoja – tudi pravice iranskih državljanov. Zameje to enako. Z drugimi besedami, pozornost, ki jo namenjamo temeljnim pravicam innjihovemu spoštovanju, je bistvenega pomena. Prepričan sem, da takšno spoštovanje pravtako ustvarja obete za prihodnost Irana in zlasti za mlade v državi. Med razpravo sem bilpresenečen, ko je gospa Lösing – ki na žalost ni več navzoča – zadela bistvo v zvezi z obetiza prihodnost. To mi je vsekakor blizu.

Če si pogledamo dejstva, vidimo, da je leta in leta več kot 150 tisoč mladih,visokoizobraženih Irancev zapustilo Islamsko republiko prav zaradi pomanjkanja obetovza prihodnost. Do tega ni prišlo le zaradi zatiranja, temveč tudi zaradi zatiralskihdružbenogospodarskih razmer in vzdušja pomanjkanja svobode. Če povzamemo – in toso notranje informacije osebe, ki je tudi ekonomist – že samo to povzroči izgubo 40 milijardna leto, ne da bi upoštevali tudi beg možganov. V svojem poročilu sem hotel poudariti, daprav naša pozornost in spodbujanje širjenja manevrskega prostora ter spoštovanječlovekovih pravic resnično zagotavljajo nekaj obetov za prihodnost Irana. To tudi koristiregiji z vidika splošne varnosti.


In kot zadnje, baronica Ashton, sem bil res radoveden, ko sem izvedel – sam namreč teganisem vedel, povedali so mi poslanski kolegi –, da se je pred nekaj tedni v ameriškem tiskupojavila vest, da bo resnično sestavljen seznam resnih kršitev človekovih pravic v Islamskirepubliki Iranu in tistih, ki so odgovorni zanje, od vrha do dna, vse do paznikov v zaporih.Zelo hvaležen bi bil, če bi sledili ameriškemu zgledu glede takšnega seznama, saj se takovsi ne bi osredotočili le na tiste, ki se ukvarjajo z jedrskim širjenjem in tako ogrožajosvetovno varnost, temveč tudi na grozno vzdušje, ki prevladuje v Iranu. To je hkratisporočilo Irancem, da obravnavamo celotno stanje, ne le jedrskih grožen, in da kljub vsemumislimo, da bi moral biti Iran normalna civilna družba, v skladu s svojo tradicionalnovisokorazvito civilizacijo, ki jo je država uživala skozi svojo zgodovino.

Za konec bi še povedal, da ne smete misliti nič slabega o meni zaradi dejstva, da je zame,kot protestanta, svoboda vere zelo pomembna. Naj bom jasen glede tega: zasunite – manjšino –, za bahajce, kristjane in jude – to je strašno nerodno – je moje poročilona žalost že zastarelo, to takoj priznam. To omenjam, ker je v zadnjih mesecih prišlo dovala zatiranja, ki je prizadel zlasti sunite, bahajce in kristjane, in poslanskim kolegom seopravičujem, ker moje poročilo glede tega ni posodobljeno. Zame je to spodbuda, da sebolj posvetim Iranu – delam na podlagi politike odprtih vrat –, in upam, da bom redno vstiku z vami, da bi pripomogel k Iranu s prihodnostjo za vse njegove prebivalce.

Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. marca, opoldne.

15. 16. zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice (Ženeva, od28. februarja do 25. marca 2011) (razprava)

Predsednik. – Naslednja točka je izjava podpredsednice Komisije in visoke predstavniceUnije za zunanje zadeve in varnostno politiko o 16. zasedanju Sveta Združenih narodovza človekove pravice (Ženeva, od 28. februarja do 25. marca 2011).

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, veseli me, da imamo danes popoldne tudipriložnost za razpravo o delu Sveta ZN za človekove pravice in da na nek način razmislimo,kako bi lahko okrepili njegov celotni vpliv.

Kot spoštovani poslanci morda veste, sem prejšnji teden nagovorila Svet skupaj s številnimizunanjimi ministri z vsega sveta. Iz tedaj očitnih razlogov so bile v središču naših razpravrazmere v Libiji.

Veseli me, da je mednarodna skupnost poslala močno in zedinjeno politično sporočiloglede kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo v Libiji. Že pred zasedanjem na visoki ravnije Svet pozval k preiskavi in priporočil, da se začasno prekliče članstvo Libije v Svetu – karje, kot veste, potem soglasno potrdila Generalna skupščina.

Vse to je dokaz, da večstranske institucije lahko izpolnjujejo svoje naloge in se odzivajo,kot pravimo, v realnem času. Kot sem poudarila v svojih tamkajšnjih pripombah, ima SvetZN za človekove pravice odgovornost, da zagotovi, da se navedeni nameni spremenijo vresnična dejanja in resnični napredek. Mislim, da gospa Pillay, visoka komisarka ZN začlovekove pravice, s katero sem se srečala v Ženevi, delo usmerja v politično pravo smerza doseganje sprememb na terenu. Na koncu ni pomembno število sprejetih resolucij,temveč dosežki v resničnem svetu, ki pomenijo spremembe za ljudi v stiski.


Prav tako sem poudarila, da so človekove pravice splošne. Poudarila sem, da v Evropizavračamo obtožbe, da si EU nekako prizadeva „izvažati“ tako imenovane evropske vrednotev druge države. Pravice do svobode govora, zbiranja, pravice in enakosti niso evropskepravice: so splošne pravice. Nikoli se ne smemo ujeti v past in misliti, da bi morali biti ljudjedrugje po svetu – v Afriki, Aziji ali Latinski Ameriki – manj strastni glede svojih pravic.Zato spregovorimo in ukrepamo glede kršitev človekovih pravic, kadar koli pride do njih.

Prav tako se zavedamo, da pot varstva človekovih pravic v Evropi ni bila enostavna in dasi moramo tudi v Evropi stalno prizadevati za to. V Svetu za človekove pravice smopripravljeni razpravljati o svojih izzivih, deliti izkušnje in ponuditi podporo tistim, ki siprizadevajo za večje spoštovanje človekovih pravic po svetu.

Za 16. zasedanje Sveta za človekove pravice imamo več prednostnih nalog in o teh smoaktivno razpravljali s svojimi partnerji.

EU bo predstavila pobudo o svobodi veroizpovedi ali prepričanja. Ker se v zadnjih mesecihspopadamo s čedalje večjim številom dejanj verske diskriminacije in nasilja na različnihobmočjih po svetu, moramo poslati močno, skupno sporočilo proti verski nestrpnosti inza svobodo veroizpovedi ali prepričanja za vse ljudi vsepovsod.

Prav tako bomo predložili resoluciji o Burmi/Mjanmarju in Demokratični ljudski republikiKoreji. Mislimo, da v obeh primerih resnost in število kršitev človekovih pravic upravičujejopodaljšanje mandatov posebnih poročevalcev ZN za ti območji.

EU prav tako podpira pobudo, da bi ustvarili mesto posebnega poročevalca za razmere napodročju človekovih pravic v Iranu, na predlog več držav in regij. Resno smo zaskrbljenizaradi poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v Iranu. To je izpostavila visokakomisarka ZN za človekove pravice, Navi Pillay. Zlasti zaskrbljujoča sta dramatičnonaraščanje števila primerov smrtne kazni – kot smo omenili v prejšnji razpravi, jih je bilood začetka letošnjega leta do zdaj več kot 100 – in zatiranje tistih, ki uveljavljajo svojopravico do svobode izražanja in zbiranja.

Mislimo, da bi Svet moral ustrezno obravnavati razmere v Egiptu in upoštevati hiter razvojdogodkov v tej državi. EU pozdravlja povabilo Egipta gospe Pillay, naj v državo pošlječlane svojega urada. Upamo, da bo ta misija nemudoma napotena.

EU prav tako sodeluje s tunizijskimi oblastmi, da bi skupaj predstavili osnutek resolucijeo vprašanju povečanja tehnične pomoči ZN na področju človekovih pravic v sedanjihtranzicijskih okoliščinah.

Druge ključne zadeve, ki jih je treba obravnavati na tem zasedanju Sveta za človekovepravice so Belorusija, v zvezi s katero smo zelo zaskrbljeni glede števila političnihzapornikov, Demokratična republika Kongo – v zvezi s katero obstajajo zaskrbljujočaporočila o nenehnih kršitvah človekovih pravic, zlasti o močno razširjenem spolnemnasilju – ter Slonokoščena obala.

Naj za konec še enkrat poudarim pomembnost Sveta za človekove pravice za EU: razprav,resolucij in poročevalcev. A konec koncev so to le prizadevanja. To, kar je resničnopomembno, so dosežki. Resnični preskus je, ali dosežemo spremembe na terenu ali ne. Iztega razloga si bo EU močno prizadevala za krepitev Sveta za človekove pravice in zlastinjegove zmožnosti za obravnavanje nujnih razmer. To je ključni cilj sedanjega revizijskegapostopka. Še naprej si bomo prizadevali za velikopotezen izid.


Laima Liucija Andrikienė, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, rada bi izkoristilato priložnost in izrazila svojo podporo odločitvi, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela1. marca, da bo začasno preklicala članstvo Libije v Svetu Združenih narodov za človekovepravice. Mislim, da je to močno sporočilo, ne le polkovniku Gadafiju in njegovemu režimu,temveč tudi tistim državam na svetu, v katerih so kršitve človekovih pravic pogoste inmočno razširjene.

V svojem poročilu o Svetu ZN za človekove pravice in vlogi EU v njem – ki ga je ta parlamentsprejel februarja 2009 – sem odločno zagovarjala uvedbo meril za članstvo v tempomembnem organu ZN.

V primeru Libije je Generalna skupščina Združenih narodov ravnala v skladu z resolucijoEvropskega parlamenta in sprejela pravilno in pravočasno odločitev.

Ko govorimo o 16. zasedanju, bi rada posebej opozorila na revizijski postopek Sveta.Pomembno je, da države članice EU in Evropska služba za zunanje delovanje aktivnosodelujejo pri pregledu Sveta za leto 2011, da bi okrepile spoštovanje njegovega mandata.

Svet ZN za človekove pravice bi moral postati mehanizem zgodnjega opozarjanja inpreprečevanja. Prav tako obstaja potreba po preglednem in celovitem revizijskem postopku,ki bi vključeval nevladne organizacije, civilno družbo in vse druge zainteresirane strani.

Ne nazadnje bi rada pozdravila ustanovitev direktorata za človekove pravice in demokracijov sistemu Evropske službe za zunanje delovanje. Ustanovitev Evropske službe za zunanjedelovanje nam prav tako daje edinstveno priložnost za racionalizacijo svojih ukrepov gledevarstva človekovih pravic v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

Zato bi rada spodbudila visoko predstavnico k temu, da zagotovi, da bodo evropskaprizadevanja v Svetu za človekove pravice dobro usklajena in da bodo države članice EU,ki pripadajo temu organu, zedinjene in učinkovite kot še nikoli prej.

Richard Howitt, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, najprej bi pozdravilvčerajšnje imenovanje Mariangele Zappia za predsednico delegacije v Ženevi. Njenoimenovanje prispeva k pospeševanju enakosti spolov v Službi za zunanje delovanje.Veselimo se sodelovanja z njo.

Naš parlament bo navzoč v trenutku, ki je ključen za pregled Sveta za človekove pravicekot svetovnega temelja za spoštovanje človekovih pravic, splošne redne preglede vsehčlanic ZN, neodvisnost njihovih strokovnjakov ali tako imenovane posebne postopke invečjo vlogo za sodelovanje civilne družbe. To so ključne značilnosti Sveta in prizadevatibi si morali, da jih zaščitimo za vsako ceno.

Razočaran sem nad tem, da v sklepnem dokumentu za delovno skupino za pregled niomenjen nikakršen neodvisen povod za izredna zasedanja, da v njem ni nobene zahteveza države članice po utemeljitvi neupoštevanja priporočil ter da ni nikakršnih določb vzvezi z obravnavanjem posebnih razmer v državah. Ironično je, da bomo na tem zasedanjuobravnavali razmere v sedmih posameznih državah. Tako kot v primeru Libije inSlonokoščene obale mora EU še naprej iskati ustvarjalne načine v skladu z obstoječimipravili, da bi omogočila, da se kršilci človekovih pravic nikoli ne bi mogli izognitiodgovornosti.

Ali lahko visoki predstavnici zastavim tri konkretna vprašanja, da bi v tej razpravi dokazal,da odgovarja na nanje? Prvič, ali bomo Evropejci glede na to, kar je povedala o Demokratičnirepubliki Kongo, podprli imenovanje posebnega nosilca mandata za to državo? Drugič,


ali sprejema dejstvo, da je treba na določeni stopnji presoditi, ali so palestinske in izraelskepreiskave glede Goldstonovega poročila v skladu z mednarodnimi standardi, sposvetovanjem o morebitni predložitvi zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču, čeniso? Tretjič, ali bo EU nasprotovala pridržku Pakistana glede člena 40 – obveznostobveščanja – Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah?

Če zaključim, mislim, da začasni preklic članstva Libije v Svetu za človekove pravice ustvarjazgodovinski precedens v zvezi s človekovimi pravicami v sistemu ZN, ki v teh temačnihdneh osvetljuje pot.

Marietje Schaake, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, Svet OZN za človekovepravice ima možnost obravnavati zmeraj nujnejše in zapletene kršitve človekovih pravicpo svetu v različnih državah – Iranu, Belorusiji, Burmi, Tuniziji, Libiji itd., preveč jih je, dabi omenila vse – pa tudi horizontalne teme, kot so pravice lezbijk, gejev, biseksualcev intransseksualcev, pravico do svobodnega izražanja, posilstvo kot vojni zločin in vlogozagovornikov človekovih pravic.

V določenem pogledu je Svet OZN za človekove pravice v enakem položaju kot EU inmora delovati kot svetovni akter. Vendar oba organa trpita zaradi iste težave – pomanjkanjaverodostojnosti, občasnih dvojnih standardov in ne moreta se odzvati dovolj hitro. EU dozdaj ni bila pripravljena ustrezno pregledati svojega stanja na področju človekovih pravic,na primer, svojega sodelovanja v izročitvah in pomanjkanja svobode tiska v nekaterihdržavah članicah.

Do prejšnjega tedna je bila Libija članica Sveta OZN za človekove pravice. Pravilno je, daje bila iz njega izločena. To je zelo pomemben precedens.

Heidi Hautala, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, z odločnim inpravočasnim ukrepanjem glede Libije sta EU in Svet za človekove pravice pokazala, dalahko ukrepata, ko je potrebno. Prav zares lahko. Pokažeta lahko, da se lahko različneregionalne skupine združijo, in pokažeta lahko, da ni treba, da je Svet razdeljen.

Danes ni nobenega razloga več, zakaj ne bi sledilo ukrepanje glede Irana, Severne Koreje,Demokratične republike Kongo, Burme in Sudana.

Ta čas je pomemben še iz drugega razloga. Prvi temeljiti pregled delovnih metod Sveta seje zaključil in podobno kot moji kolegi sem razočarana, ker Svet ni znal ceniti pomenapregleda.

EU se je dobro pripravila, vendar ni pridobila podpore drugih. Vendar vsaj neodvisnostkomisarke za človekove pravice in posebni postopek nista utrpela škode, kar je v sedanjihrazmerah že dosežek.

V prihodnjih razpravah o delu Sveta mora Evropska unija biti sposobna sklepati zavezništvain doseči ostale partnerje. Prav tako mora biti pripravljena poslušati in sklepati kompromise.Mislim, da je bila prisotnost visoke predstavnice na zasedanju pred nekaj tedni zelodobrodošla. Visoka predstavnica, čestitam vam za to odločitev in za predstavitev, ki je tampustila velik vtis.

In še k moji zadnji točki: uspešnosti EU. Po ustanovitvi Direktorata za človekove pravicein demokracijo pri Evropski službi za zunanje delovanje bo delegacija EU v Ženevi imelaosrednjo vlogo pri politiki EU na področju človekovih pravic po svetu. Potrebuje večsredstev in njeno delo mora biti vključeno v vsa področja zunanje politike EU.


Počaščena sem, da bom v tem odločilnem času prihodnji teden vodila delegacijo Parlamentana 16. zasedanju Sveta za človekove pravice.

Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, Lady Ashton, deloste začeli, ko je na svetu vladala zmešnjava; svet je bil na sredi finančne, prehrambene inenergetske krize, ki so jo prožili poskusi regulacije trgov. Resnica je, da so vaše težaveposledica osnovnega pristopa, v skladu s katerim naša življenja kroji nereguliran prostitrg: to je sprožilo resna vprašanja glede človekovih pravic, tako v razvitih državah kot vdržavah v razvoju. To je naša težava, ki je še nismo uspeli rešiti, vendar nič ne kaže, dabomo ponovno premislili o gospodarski politiki, ki celotno človeštvo vodi v slepo ulico.

Menim, da gre za problem, ki ga je predvsem treba rešiti, čemur sledi cinično izkoriščanječlovekovih pravic Evropske unije ter naša zunanja in sosedska politika, ki glede na preobratev severni Afriki zahteva celovit pregled.

Dali smo vtis – v zunanji politiki, ki ste jo podedovali – da nas bolj skrbi prosta trgovinakot človekove pravice. Nikoli nismo uporabili člena 2 pridružitvenih sporazumov: ne priTuniziji, ne pri Egiptu, niti pri pridružitvenih sporazumih, ki jih želimo skleniti spolkovnikom Gadafijem, predsednikom vlade Netanjahujem ali kraljem Mohamedom VI.Člen še nikoli ni bil uporabljen, kar daje vtis, da nas strogo spoštovanje obveznosti gledečlovekovih pravic iz pridružitvenih sporazumov ne zanima. To vprašanje je treba rešiti inupam, da bosta na neki točki ta parlament in Evropska unija ukrepala.

Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD. – (EL) Gospod predsednik, komisarka Ashton,ne bom rekel, da je človek dvoličen, rekel pa bom, da je protisloven. Celoten svet filozofije,literature, vsi izobraženci in vsi mi v tem parlamentu priznavamo človekove pravice, pavendar, kot ste povedali, polovica članic OZN krši človekove pravice. Veliko govorimo,toda malo storimo. Vemo, da smo zaradi velikih idej postali največji zločinci človeštva.

Zaradi tega pozdravljam 16. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice in verjamem, dabo glede na sedanje dogodke in stvari, ki smo se jih naučili iz izkušenj, sprejel temeljneresolucije. Kot veste, sem že štirideset let odvetnik in v skladu z mojim prepričanjem terspoznanji je spoštovanje človekovih pravic način življenja in težko ga je vsiliti. Prosim,glede tega vprašanja sprejmite bolj temeljno politiko.

Inese Vaidere (PPE). – (LV) Gospod predsednik, Svet OZN za človekove pravice jeedinstvena mednarodna platforma, ustvarjena z namenom spodbujanja človekovih pravicin demokracije po svetu. Njen delovni program je težak in izjemno pomemben. Doseženegaje bilo veliko dobrega, vključno z napotitvijo posebne misije v Egipt in odločitve gledeLibije. Vendar lahko Svet pogosto obtožimo pomanjkanja politične doslednosti, zaščitnihukrepov in hitrega odzivanja. Prav zaradi tega je pomembno opraviti objektivno inpregledno ovrednotenje dela Sveta. Svet mora izboljšati svoj način dela, da bi lahkoučinkovito reševal dolgoročne probleme, ki so prisotni v Iranu, Belorusiji, Rusiji in drugod,ter da bi se hitro odzval na izjemne razmere, kot so...

(Predsednik je prekinil govornico)

... treba se je zavzemati za aktivni dialog med člani Sveta tudi med razpravami. Politikoblokov držav, ki začenja prevladovati v delovanju Sveta, je treba odpraviti, saj pelje v izbirnoobravnavo vprašanj ter ogroža njegovo avtoriteto in politično zanesljivost. Drugič, voditimora aktivnejši dialog s civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Tretjič, rada bipoudarila potrebo po aktivnejši vlogi Evropske unije glede Sveta za človekove pravice, kjerbi morali zavzeti skupno stališče. Prav zaradi tega pozivam visoko predstavnico, naj


zagotovi, da bomo imeli jasno in močno predstavništvo in da bomo usklajevali delo vSvetu. Evropska služba za zunanje zadeve mora Parlamentu in Pododboru za človekovepravice predstavljati redna poročila o delu Sveta in oceno njegovega dela. Velik izziv, skaterim se zdaj srečuje Svet za človekove pravice, je spodbujati miren proces demokratičnihsprememb na Bližnjem vzhodu. Prizadevati si mora za preprečitev širjenja radikalizma, kibi poslabšal razmere glede človekovih pravic v regiji, ogrozil mednarodno varnost in tudipravico Izraela do obstoja. Zato morajo egiptovski misiji slediti nove misije v ostale državeBližnjega vzhoda, kjer so protesti bili še agresivnejši in kjer je politični položaj še boljzapleten.

Hvala.

Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje,človekove pravice, svoboščine in enakopravnost so za vse nas preveč pomembne, da bidovolili, da se z njimi kdo igra, išče ravnotežje med njimi in močnimi interesi in da trgovinskiinteresi prevladajo nad temi vrednotami, ki so tako pomembne. Zaslužijo si našo popolnopredanost in zelo pomembno je, da mednarodna skupnost v zadevah, ki se nanašajo načlovekove pravice, pomaga hitro, učinkovito in usmerjeno.

Svet za človekove pravice je tukaj na pravi poti. Videli smo, da je misija v Tuniziji bilasmiselna in misija v Egiptu je bila smiselna. Izguba sedeža Libije v Svetu za človekovepravice je bil pravi in pomemben znak, da se stvari ne morejo odvijati na ta način. Vendarje prav tako res, da so misije, resolucije in morda druge stvari, ki se odvijajo na tak način,propadle. Popolnoma prav imate, baronica Ashton: ni dovolj, da se za nekaj odločimo,prav tako moramo poskrbeti za izvajanje. Evropska unija bi tukaj lahko prispevala več,kot zdaj prispeva.

Vendar je prav tako bistveno, da Združeni narodi sprejmejo, da se je po Lizbonski pogodbipoložaj Evropske unije spremenil. Baronica Ashton, prosim vas, da zagotovite, da zlastitisti, ki so se vedno imeli za naše prijatelje in ki jih prav tako imamo za naše prijatelje in kijih zelo upoštevamo (posebno, ko gre za trgovinsko politiko), naj si v prihodnostizapomnijo, da so naši prijatelji in naj ne pustijo Evropske unije na cedilu, kot so naredilina glasovanju Septembra.

Charles Goerens (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, v tej razpravi bomo ponovnopoudarili pomen enake …


obravnave socialnih, kulturnih in političnih pravic. Dobro. Na žalost pa doseči tozahtevo – ki je seveda upravičena – v praksi ni tako lahko. Zakaj ne moremo človekovihpravic druge generacije narediti enako obvezujočih kot tistih prve generacije? Ker sotradicionalne človekove pravice – tiste, ki izhajajo iz francoske revolucije – danes ustreznokodificirane, kar pa na žalost ne drži na primer za socialne pravice. Vendar pa ne smemobiti fatalisti. Evropska unija lahko s svojo množico instrumentov, zlasti v Združenih narodih,uporabi svojo težo za izboljšanje besedil, ki se nanašajo na neustrezno kodificirane pravice,zlasti socialne pravice. Dodal bi, da z razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjota zahteva postane malo manj nerealistična.

Marek Henryk Migalski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, priznam, danisem najbolj podpiral vašega prevzema pomembnega položaja, na katerem ste danes,gospa Ashton, vendar moram reči, da sem danes prijetno presenečen nad vsaj tremi stvarmi,ki ste jih omenili v svojem govoru. To bi rad poudaril in vas za to pohvalil. Najprej ste


poudarili univerzalnost človekovih pravic. Popolnoma se strinjam, da ne glede na to, kjesmo – v Strasbourgu, Libiji, Rusiji ali Iranu – je treba to univerzalnost v celoti spoštovati.Zelo sem zadovoljen, da smo na isti valovni dolžini. Druga stvar je, da ste poudarili verskonestrpnost, oziroma boj proti njej. Resolucija Evropskega parlamenta poziva predstavnikedržav članic, naj obravnavajo to zadevo. Zelo sem zadovoljen, da ste to poudarili. Tretjazadeva, zaradi katere sem zadovoljen kot član delegacije za odnose z Belorusijo, je, da stepoudarili možnost intervencije glede zadev, ki se nanašajo na Belorusijo, kjer so kršenetemeljne človekove pravice. Obstaja možnost, da bo ustanovljen regionalni svet. Zelo semzadovoljen, da to podpirate, ker gre za nekaj, kar bi morali početi. Najlepša hvala.

Gay Mitchell (PPE). – Gospod predsednik, pozdravljam priložnost za sodelovanje v tejrazpravi in na začetku lahko povem, da cenim informativni sestanek, ki ga je včerajorganizirala visoka predstavnica glede vprašanj, ki zadevajo Libijo.

Tukaj v Evropi je bilo med drugo svetovno vojno umorjenih šest milijonov Judov. Medobema svetovnima vojnama – prvo in drugo svetovno vojno – je bilo ubitih 60 milijonovEvropejcev, če pustimo ob strani ljudi iz drugih koncev sveta, ki so umrli.

V skladu z nedavno izdajo revije The Economist obstaja deficit 100 milijonov žensk zaradisplavov na podlagi spola. Ne gre za splav, ker je življenje ženske v nevarnosti ali ker je vnevarnosti, da bo imela nezakonit splav. Gre za to, ker je ženska.

Včeraj je bil dan žena. To tukaj ni bilo omenjeno. Kdaj bomo presegli politično korektnost,da bomo tukaj lahko imeli spoštljive razprave, da ne bomo pogledali stran, kot se je zgodilov prvi polovici prejšnjega stoletja, da bomo izpostavljali taka vprašanja, da bomo vprašali,zakaj je tako?

Ta parlament se je osramotil. Zavrnil je predlog spremembe, da ne bo financiral detomora.Da ne bo financiral prisilnega splava. Kako smo, v božjem imenu, lahko zavrnili nekajtakega? Slabo mi je od te politične korektnosti, ki v tem parlamentu ne dovoljuje spoštljiverazprave o vprašanjih, ki omogoča izražanje različnih pogledov.

Od visoke predstavnice bi rad izvedel, ali boste to vprašanje izpostavili v Združenih narodih?

Naj povem za zaključek, da se mi zdijo odnos in nekateri sklepi Sodišča za človekovepravice tukaj v Strasbourgu, ki ni institucija Evropske unije, naravnost izjemni.

Kdaj se bomo lahko pogovarjali o tem vprašanju? Zakaj včeraj ni bilo nobene ženske, kibi vprašale o manjkajočih 100 milijonih žensk, splavljenih zato, ker so bile ženske? To jenarobe in zlasti glede tega vprašanja v Parlamentu ne bi smelo biti nestrinjanj.


Véronique De Keyser (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glede dnevažena, morda ste spregledali, da v poročilu poslanke iz vaše skupine, gospe Nedelčeve, splavni bila tabu tema, bila je obravnavana, o njej je potekala razprava in demokratičnoglasovanje. Ne gre za tabu temo, to je demokracija.

Gay Mitchell (PPE). – Gospod predsednik, vem, kakšno je stališče gospe De Keyser gledetega, in spoštujem ga. Gre za več, kot sem prejel od nje glede mojega stališča.

V tem parlamentu moramo imeti spoštljivo razpravo, kjer ljudje poslušajo mnenje drugegain potem pridemo do zaključkov. Nisem še slišal, da bi kdo iz socialdemokratske ali liberalne


strani v tem parlamentu izpostavil vprašanje splava na podlagi spola. Ne le, da ga nisoizpostavili, zavrnili so resolucijo, predloženo pred Parlament, ki je nasprotovala detomoruali prisilnemu splavu. Gre za sramoten dogodek, zabeležen v arhivu Parlamenta, ki bremenitiste ljudi, ki so ga zagrešili.

Prosim, imejmo spoštljivo razpravo v tem parlamentu. Za to naj bi v Evropski unijišlo – enotnost in raznolikost.


Annemie Neyts-Uyttebroeck (ALDE). – Gospod predsednik, seveda spoštujem stališčegospoda Mitchella. Kot večina, če ne vsi poslanci tega parlamenta, obžalujem dejstvo, daso v številnih družbah po svetu ženski zarodki splavljeni, bodisi s privoljenjem matere alis prisilnim splavom.

Vendar se bojim, da s tem, ko je gospod Mitchel pomešal to vprašanje z vprašanjemreproduktivne pravice, zastira vprašanje. Če bi bilo to vprašanje omejeno na dejstvo, daso ženski zarodki splavljeni, bi morda lažje prišli do dogovora.

Gay Mitchell (PPE). – Gospod predsednik, spoštovani poslanki bi se rad zahvalil za totočko. Če bi bolj spoštovali stališča drug drugega in skušali najti skupen jezik, bi ugotovili,da lahko veliko storimo za korak nazaj pri tej agendi, toda ali smo lahko prosim vsi boljdovzetni?

Resnično težko razumem, da je Parlament zavrnil predlog spremembe, ki zavračafinanciranje prisilnega splava, financiranje detomora. Imejmo razpravo te vrste in poglejmo,kaj lahko naredimo, da bi ustavili splave na podlagi spola. Do razhajanj lahko prihaja nadrugih področjih.

Osebno brez težav podpiram reproduktivno zdravje; ko gre za področje splava, pa imamtežave, za kar imam dobre razloge, in z veseljem bi o njih razpravljal. Nisem zmaj; nisemnekaj, kar pripada preteklosti. Imam dobro premišljeno stališče o tem in z veseljem bi onjem razpravljal s komer koli. Poslancem se zahvaljujem za povedano.

Maria Eleni Koppa (S&D). – (EL) Gospod predsednik, baronica Ashton, zasedanje Svetaza človekove pravice letos poteka v senci dogodkov v severni Afriki in arabskem svetu nasplošno, ki nas lahko veliko naučijo. Mi kot Evropa moramo zagotoviti, da smo dorasli tejnalogi Zato je to naša priložnost, da opravimo temeljno oceno Sveta, da bi še izboljšalidelovne metode in poudarili našo podporo njegovi neodvisnosti in vlogi pri varovanjučlovekovih pravic po svetu.

V teh časih zgodovinskih sprememb na našem delu sveta je sporočilo univerzalnostičlovekovih pravic bolj aktualno kot kadar koli. Istočasno pa morajo vsi mednarodni akterjidelovati, da bi odpravili prakso dvojnih standardov, ko gre za navajanje človekovih pravic.Biti moramo pravični in dosledni. Ko pozdravljamo nedavni sprejem resolucije, ki obsojakršitve človekovih pravic v Libiji, moramo zavzeti isto neomajno stališče glede neprekinjenenezakonite kolonizacije zavzetih območij v Palestini.

Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospod predsednik, rada bi izrekla priznanje gospodu Mitchelluza njegov govor, saj je seveda glavna človekova pravica vsake deklice in fanta, da se rodina ta svet.


Svet za človekove pravice je glavni organ OZN, odgovoren za človekove pravice, in končnomoramo kritično oceniti njegov status in politike. Svet bi v najboljšem primeru lahko imelodločilno vlogo zagovornika človekovih pravic in demokracije. Na žalost so za njegovodelo značilni dvojni standardi, selektivnost, politizacija in ustvarjanje blokov glede vprašanjčlovekovih pravic.

Tipično je, da je Svet bil zelo blizu sprejetja resolucije o napredku (poudarjam napredku)glede položaja človekovih pravic v Libiji. Med državami, ki so Libiji dale priznanje, so Iran,Severna Koreja, Egipt, Sudan in Pakistan. Ali imajo deklaracije teh držav kaj teže? Ali tedržave ne bi mogle biti naslednje izključene iz Sveta za človekove pravice? Dejstvo, da jeta resolucija sploh bila obravnavana, kaže, kako nevedna je bila ali je hotela biti mednarodnaskupnost glede položaja v Libiji.

V zadnjih nekaj desetletjih sta okoli dve tretjini resolucij, ki obsojajo in jih je sprejel Svetza človekove pravice, bili namenjeni Izraelu, ki je vendar edina demokracija v tem deluBližnjega vzhoda. Hkrati je spregledal slabo stanje v zvezi s pravicami žensk in manjšin vvseh okoliških arabskih državah. Delo Sveta za človekove pravice ne bo verodostojno, čene bo spremenilo svojega dela in načinov delovanja.

Raimon Obiols (S&D). – (ES) Gospod predsednik, ne želim ponavljati pomembnih točk,ki so jih drugi poslanci že izpostavili, zato bom preprosto dodal, da je udeležba Lady Ashtonna zasedanju Sveta za človekove pravice, organiziranem ob tako pomembnem času, dobranovica.

Upamo, da bo zasedanje predstavljalo korak naprej, kar bo omogočilo Evropski uniji, dapostanejo njeni ukrepi doslednejši in da dvigne njihov profil za doseganje skupnega stališčaglede vseh pomembnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, in da uporabi Svet začlovekove pravice za sklepanje zavezništev z državami, civilno družbo in ustreznimimednarodnimi organizacijami, da bi na področju človekovih pravic resnično napredovali,kot je povedala v svojem govoru Lady Ashton. Prav tako upamo, da bo Evropska unijalahko zagovarjala univerzalno naravo človekovih pravic spričo relativističnih argumentovin da bo končno dosegla nekaj, kar je primerljivo z vsesplošno odpravo suženjstva vpreteklosti: namreč, vsesplošno odpravo smrtne kazni.

Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ni dvoma, da jenedotakljivost človekovih pravic bistvo vseh družb, kar resnično spodbuja demokratičnevrednote. Zato mora zasedanje Sveta za človekove pravice, ki bo potekalo v Ženevi, imetinatančne in ustrezne prednostne naloge: seveda to vključuje boj proti diskriminaciji vnjenih različnih oblikah – na podlagi rase, spola, vere, politične usmerjenosti – medtemko gre po drugi strani tudi za vprašanje varstva manjšin in ranljivih skupin.

Razpoloženje, v katerem se bo odvilo zasedanje Sveta, je posebno občutljivo. Vsi sezavedamo, kaj se dogaja v severni Afriki, in predvsem v Libiji. Danes smo v dolgi razpraviposlušali in v veliki meri pozdravili govore, ki jih je imela baronica Ashton. Vendar pravtako obstaja problem Bližnjega vzhoda in obenem nas Lizbonska pogodba poziva, najsprejmemo še močnejše in odločno stališče za Evropsko unijo.

Potrebujemo moč odločnosti in solidarnosti, ki morata biti smernici za oprijemljivo inodločno ukrepanje, ker navsezadnje vsi Libijci, Tunizijci in Maročani želijo ostati tam, kjerzdaj živijo. Da bi to omogočili, moramo hitro ukrepati.

Še zadnja stvar za razmislek, ki je tudi vprašanje za baronico Ashton: kot sem pravkarpovedal, smo poslušali vaše govore in jih večinoma pozdravili. Ena oblika resne


diskriminacije se nanaša na vero: ob upoštevanju, da je najbolj krvavo nasilje v zadnjemčasu bilo zagrešeno proti kristjanom, kako je mogoče, da ste v njenem govoru pozabiliomeniti „kristjanofobijo“?

Norica Nicolai (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, ne vem, ali se bo razprava, ki zdajpoteka, končala uspešno ali neuspešno. Kar pa vem, je, da bi bilo dobro imeti to razpravomnogo prej, ker bo Evropska unija na tem zasedanju imela glas, ki je dosleden, razločenin predvsem učinkovit. Ta pregled, ki se zdaj začenja, deloma v New Yorku in deloma vŽenevi, pošilja zelo zapleten signal svetu, ki se spreminja in ima veliko težavo z neuspehomdoločene vrste politike človekovih pravic.

Kolegi poslanci, menim, da bomo morali zelo resno razpravljati o tem institucionalnemmehanizmu, ki ga je ustvarila OZN, gotovo pa ne smemo dajati prednosti določenimpravicam. Moramo pa razpravljati o njegovi učinkovitosti in zlasti premisliti, ali bi sesplačalo, da bi ena od globalnih agencij bila vključena v takojšnje preprečevanje. V zvezis tem menim, da se nam ni treba omejevati samo na opazovanje tega, kar se je zgodilo dosedaj, ampak moramo to tudi skušati preprečiti. Menim, da se obeta drug način obravnavevprašanja človekovih pravic.

Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, dejstvo, da je Libija bila članica SvetaOZN za človekove pravice, nam pove vse, kar moramo vedeti o tej diskreditirani inspolitizirani organizaciji. Gadafijeva 42-letna vladavina je sistematično teptala sledovečlovekovih pravic v tej državi in zdaj smo videli posledice kulture nasilja, na katerem jetemeljila njegova strahovlada.

Vendar ne bi bilo pravično, če bi izpostavili le Libijo. Tudi druge kršiteljice človekovihpravic so članice Sveta, vključno s Kitajsko, Kubo, Savdsko Arabijo, Pakistanom in Ugando,kjer so preganjani homoseksualci. Bizarno je, da je bilo na neki stopnji celo omenjeno, najIran vodi Komisijo za enakost žensk. UNHCR prav tako veliko svojega časa porabi zaobrekovanje našega demokratičnega zaveznika, Izraela.

Vendar po premisleku menim, da je ta Svet vse, kar obstaja glede človekovih pravic naravni OZN, zato se bomo morali angažirati, kljub temu, da se popolnoma zavedamonasprotij, ki so njegov del, da so brutalni nedemokratični režimi člani Sveta OZN začlovekove pravice.

Struan Stevenson (ECR). – Gospod predsednik, baronici Ashton bi rad povedal, da vzadnji razpravi o Iranu glede vprašanja tabora Ašrama ni odgovorila mojemu kolegu, JanuZahradilu. 3 400 ljudi tam trpi zaradi psihološkega mučenja. Njihove človekove praviceso s tem kršene. 1,2 milijardi EUR dajemo za obnovo Iraka in vendar, vedno ko v temparlamentu sprejmemo resolucijo, vedno ko z veliko večino sprejmemo pisno deklaracijo,nas iraška vlada in njihove iranske kohorte preprosto ignorirajo.

Zadnje leto psihološko mučijo ljudi v taboru Ašaraf z 210 zvočniki, ki donijo noč in danz visoko stopnjo decibelov in širijo propagandna sporočila ter grožnje. Ranjenim ljudemin tistim, ki umirajo zaradi raka, prepovedujejo dostop do zdravil in bolnic.

Zakaj ne rečemo: „Nehajte ali pa ne boste več dobili pomoči, nič več denarja od tegaparlamenta”?

Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, glede na vse dogodke, ki se zdaj odvijajo vLibiji, in glede na poudarjeno tesnobo, ki jo po pravici izražamo v zvezi s kršitvamičlovekovih pravic v Libiji, bi visoko predstavnico rada vprašala, ali bo podprla boj tistih


ljudi v Združenem kraljestvu, katerih sorodniki, prijatelji in ljubljene osebe so bili žrtveeksplozije s semteksom ali so jih ubile puške, ki jih je priskrbel polkovnik Gadafi in njegovmorilski režim v Libiji. Ali bo podprla njihov boj v morebitnem novem režimu, ki se bopojavil iz konflikta v Libiji?

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE). – (ES) Gospod predsednik, v okviru našerazprave o sedajnih razmerah na področju človekovih pravic in glede na zadnje poročilo,o katerem je potekala razprava, bi Lady Ashton želel zastaviti naslednje vprašanje.

Ob upoštevanju trenutnih razmer v nekaterih severnoafriških državah in v regiji, ali menite,da je pravi čas za odprtje delegacije Evropske unije v Iranu?

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, to je ponovno bila zelo zanimiva in polnarazprava, ki je izpostavila veliko vprašanj, zelo pomembnih za spoštovane poslance.

Najprej bi se rada zahvalila vsem spoštovanim poslancem za energijo in zavzetost, s kateroso vodili to razpravo. Razmišljam, da je preteklo dve leti od objave poročilagospe Andrikiene o razvoju Sveta OZN za človekove pravice in vlogi EU, ter o resolucijah,ki so bile sprejete od nastanka tega poročila. Rada bi se ji zahvalila za njene pripombe odelu, ki ga opravljamo v Službi za zunanje zadeve, in začetkih našega dela za pripravonovih del o človekovih pravicah.

Prav tako sem zadovoljna, da se bo gospa Hautala udeležila zasedanja Sveta. Menim, da jeizjemno pomembno, glede na njeno znanje in strokovnost, da bo lahko tam sodelovala.Prav tako upam, da bo podprla naša prizadevanja, ki želijo zagotoviti, da se bo delo Svetaizboljšalo in povečalo. Zavedam se kritik na njegov račun. Mislim, da smo vsi trdo delalina pregledu, da bi ta pregled postal kar se da močan. Gotovo nismo tam, kjer bi želeli biti,toda zdaj, ko so se nekatere razprave preselile v New York, lahko z delom nadaljujemotudi tam. To resnično je področje dela, kjer lahko v sodelovanju s poslanci naredimo velikespremembe. Popolnoma zaupam v gospo Hautala, da bo zmogla to potisniti naprej.

Obravnavati želim nekaj določenih vprašanj, ki so mi bila zastavljena. Začela bom zvprašanjem gospoda Howitta, ker je rekel, da ima tri. Glede Demokratične republike Kongopodpiramo močno resolucijo in res smo rekli, da je zdaj glede teh razmer potreben posebenmandat. Glede Goldstonea, zavzemamo se, da bi našli sporazumno rešitev. In to je tisto,kar počnemo zdaj. V Pakistanu smo 5. marca naredili demaršo posebno glede člena 40,za katerega tudi gre.

Tistim spoštovanim poslancem, ki so govorili o svobodi veroizpovedi in prepričanja, najna začetku povem, da o strašnih tragedijah krščanskih skupnosti govorim povsod po svetu,kjer se te strašne tragedije zgodijo. Moje splošno stališče je, da verjamemo v pravico dosvobode veroizpovedi in prepričanja, kar koli že vera in prepričanje v tem smislu pomenita.Pomembno je, da še naprej čim bolj jasno ponavljamo te izjave, ko smo priča terorizmuali napadom na katero koli vero, vključno s krščansko.

Moja ekipa se je pravkar srečala s skupino poslancev, da bi se podrobneje pogovorili o tem,kaj bi še morali narediti glede tega. Povedal sem že, da nameravamo posebno glede teganekaj storiti na tem zasedanju Sveta za človekove pravice, ker je tako pomembno.

Opravičujem se, da nisem odgovorila glede tabora Ašraf. Nameravala sem, pa sem prehitroobrnila list. Mislim, da gre za 3 tisoč ljudi – ali morda 3 400, številke se razlikujejo – invsak teden smo v stiku z OZN, ki, kot veste, obiskuje tabor. Zagotavljajo mi, da so osnovne


potrebe izpolnjene. Resnično gre za težko vprašanje, kot spoštovani poslanec dobro ve,ko skušamo ugotoviti, kaj bi lahko naredili glede tabora Ašraf. Dobro se zavedam različnihmnenj, ki jih slišimo glede tega. Vendar ima spoštovani gospod popolnoma prav, da jepomemben delež tega zagotovitev, da pravice ljudi niso kršene in da zagotovimo dajanjehumanitarne podpore. To počnemo – zato vem za tedenska poročila. Ne gre za slučaj. Jeposledica zavzemanja za to vprašanje in zavzemanja pri tamkajšnji vladi, da bi se s temskušali spoprijeti na najboljši možni način, ki ga zmoremo.

Prav tako se strinjam, da je zdaj pomembno dobiti močno delegacijo v Ženevi. Ponovnogospa Havala posebej izpostavlja dejstvo, da smo pravkar imenovali novo vodjo delegacije.Medtem ko sem bila v Ženevi, sem se pogovarjala z ekipo. Delegacijo smo razdelili na pol,da se lahko ena polovica osredotoči na vprašanja, zlasti Svetovno trgovinsko organizacijo,druga pa se lahko mnogo bolj osredotoči na agencije OZN.

V pogovorih na to temo sem prav tako jasna, da moramo bolje in bolj ustvarjalno razmišljatio tem, kako delujemo v Ženevi. Sklepati moramo zavezništva o človekovih pravicah inimeti priložnost za pogovore s partnerji po svetu, kjer se lahko skupaj borimo za nekateranajbolj pomembna vprašanja, ki nas zadevajo. Upam, da bomo v prihodnjih tednih inmesecih lahko glede tega napredovali.

Če lahko s tem končam, name so naredile velik vtis besede gospoda Salavrakosa, ko jerekel, da so človekove pravice način življenja. Menim, da ima verjetno prav. Zame je takopreprosto: da bodo človekove pravice veljale za vas, morate preprosto biti prisotni in bitičlovek. Ni drugih meril, ki bi se morala uporabljati. Mislim, da je pri našem delu zelopomembno, da ne pozabimo tega zelo preprostega osnovnega načela.

Spoštovani poslanci, mnogo bo vprašanj, glede katerih se ne bomo strinjali, mnogo vprašanj,ki ustvarjajo – temu sem sama bila priča – pravo strast in skrb, vendar je zmožnost, dalahko o teh vprašanjih razpravljamo, in zmožnost, da lahko postavimo našo moč občutenjglede človekovih pravic v središče našega razmišljanja, po mojem mnenju bistvena.

Nazadnje, nisem še sprejela odločitve glede odprtja delegacije v Iranu. Delno gre za vprašanjesredstev, vendar bom seveda poslance o tem obveščala.

Medtem bi se rada vsem zahvalila za to razpravo in poslancem zagotovila, da bom naredilavse, kar je v moji moči, da bi Svet za človekove pravice postal čim učinkovitejši in – šepomembneje – da bom kar najbolj učinkovito zastopala Evropski parlament in Evropskounijo glede vprašanj človekovih pravic.

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE). – (ES) Gospod predsednik, nisempopolnoma razumel odgovora Lady Ashton. Nisem prepričan, ali mi je odgovorila, ali jerekla, da bo kasneje odgovorila na moje vprašanje, ali je pravi čas za odprtje delegacijeEvropske unije v Iranu glede na trenutna vprašanja človekovih pravic, ali pa odgovorasploh ni bilo. Ker nisem razumel odgovora, bi rad ponovil svoje vprašanje.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, v odgovoru gospodu Salafranca Sánchez-Neyrasem skušala povedati, da gre za dve vprašanji. Eno so neizbežno sredstva. Drugo je, dabom morala sprejeti odločitev in podati predloge, seveda tudi Komisiji, za odprtje delegacije.V Svetu za zunanje zadeve bo potekala razprava in tudi Parlament bo podal svoje stališče.Trenutno še nisem z nikomer razpravljala glede tega. Kot veste, je trenutno moje delo vzvezi z Iranom tesno povezano s pogovori o jedrskih zadevah in vprašanjih človekovihpravic.


Predsednik. – Prejel sem šest predlogov resolucije (2) , predloženih v skladu sčlenom 110(2) poslovnika.


Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. marca, opoldne.


Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Glede na sedanje razmere v severni Afriki in obupoštevanju dejstva, da so človekove pravice po svetu kršene bolj kot kdaj koli prej, jetreba delo UNHRC reformirati. UNHCR mora pravočasno ukrepati in se učinkovito odzvatina nove izzive. Na žalost je resnica drugačna. Težava se lahko delno reši, če bodoorganizirani dodatni sestanki izven sedanjih zasedanj. Poleg tega mora UNHRC resnopregledati svoje članstvo za zagotovitev, da njene članice izpolnjujejo najmanjša merila.Sramotno je, da so diktatorstva, kot je Libija, lahko z lahkoto zasedla mesto v organu,katerega namen je varstvo človekovih pravic. Bolj kot kdaj koli verodostojnost UNHRCogroža politično motivirano vedenje. Z uporabo Evropske službe za zunanje delovanjeima EU zdaj priložnost, da govori z enim glasom in deluje kot globalna akterka.Podpredsednica/visoka predstavnica mora zagotoviti, da so ukrepi usklajeni in da medzastopništvi EU v Ženevi in New Yorku poteka učinkovito usklajevanje. Ni praktičnealternative za zunanjo politiko EU, ki temelji na vrednotah.

Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Sprejetje prepričljive in učinkovite rešitve nimožno, medtem ko so človekove pravice v Evropski uniji močno kršene. Vse glasne izjavein besede se spremenijo v cinizem in spodkopavajo osnovo boja proti globalni nepravičnostiin lažem. Evropska unija ne bi smela dajati nasvetov tretjim državam, medtem ko na njenemozemlju, namreč v Latviji, vlada obravnava resolucijo Parlamenta z dne 11. marca 2004s prezirom in posmehom. Ni sprejemljivo zahtevati, da druge države naredijo, česarEvropska unija ne more zahtevati od Republike Latvije. Kako naj EU imenujemo „združena”,če pravila ne veljajo za vse države članice? Dokler se resolucija o 335 tisoč ljudeh brezdržavljanstva v Latviji ne bo izvajala, nima smisla zahtevati sprememb na področjučlovekovih pravic v tretjih državah. Gre za grob posmeh demokraciji in človekovimpravicam.

Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Treba je pozdraviti, da so v 16. zasedanjeUNHRC poleg splošnega problema spoštovanja človekovih pravic bila vključena poročilain ugotovitveni sveti glede pravic otrok, nasilja nad ženskami, pravic narodnih, etničnih,verskih in jezikovnih manjšin in boja proti terorizmu. Na zasedanju bo prav takopredstavljena medregionalna izjava o pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev.UNHRC zdaj potrebuje pravna sredstva za neprekinjeno spremljanje nenehnih kršitevčlovekovih pravic in za hitro odzivanje na nujne razmere, do katerih pride zaradi političnihrazmer po svetu (Tunizija, Egipt, Iran, Belorusija). Zato podpiram idejo, predlagano vresoluciji, o neodvisnih „sprožilih”, ki bodo omogočila takojšen odziv na krize s področjačlovekovih pravic. Pozdravljam ustanovitev novega direktorata za človekove pravice indemokracijo in ustanovitev delovne skupine Sveta EU za človekove pravice s sedežem vBruslju, ker bo to omogočilo boljše usklajevanje in spremljanje politik EU o človekovihpravicah. Pomembno vlogo bi moral imeti posebni predstavnik EU na visoki ravni začlovekove pravice. Ugotovitvene svete UNHRC je treba organizirati tudi v obdobju medzasedanji, zasedanja pa bi lahko preselili v druge regije, tudi na kraje, kjer se trenutno

(2) Glej zapisnik


odvijajo konflikti. Nazadnje prav tako pozivam države članice EU, naj v svoji domačipolitiki spoštujejo človekove pravice, ker bo v nasprotnem primeru položaj Unije v UNHRCoslabel.

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEKpodpredsednik

16. Stanje glede mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu (razprava)

Predsednik. – Naslednja točka je izjava podpredsednice Komisije, visoke predstavniceUnije za zunanje zadeve in varnostno politiko, o stanju glede mirovnega procesa na Bližnjemvzhodu.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, hvaležna sem, da imamo danes priložnostrazpravljati o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in izjemno me zanimajo mnenjaposlancev na to temo. Menim, da je napredek pri mirovnem procesu zelo nujen inpomemben.

Kot smo v tem parlamentu razpravljali prej, se naše južno sosedstvo in širši Bližnji vzhodhitro spreminjata. V Tuniziji in Egiptu je prišlo do zgodovinskih sprememb in v Libiji donasilja, ki še traja, prav tako vemo, da se v Jemnu, Bahrajnu in drugod nadaljujejo protesti.Zaradi pretresov v regiji so nekateri rekli, da ni pravi čas za osredotočanje na zastaliizraelsko-palestinski mirovni proces, vendar sama menim nasprotno. Zdaj je šepomembneje, da skušamo končati ta konflikt, kar bo ključni prispevek k mirni in stabilniregiji.

To je sporočilo, ki sem ga prenesla med svojimi obiski regije januarja in februarja in vrazpravah s predsednikom Abasom in predsednikom vlade Netanjahujem: za večjo varnostobeh ljudstev je treba najti dogovor. Prav tako menim, da ima Evropska unija v tem procesupomembno vlogo. Svet za zunanje zadeve je jasno opredelil svoje stališče, nazadnjedecembra v naših sklepih Sveta.

Edina izvedljiva možnost je, da s pogajanji pridemo do rešitve glede vseh zadnjih statusnihvprašanj. Če naj bo pravi mir, je potrebna rešitev za status Jeruzalema kot prihodnjegaglavnega mesta dveh držav, kjer bosta država Izrael in neodvisna, demokratična, sosednain uspešna palestinska država živeli ena ob drugi v miru in varnosti. Stališče EU gledenaselbin je jasno: naselbine so nezakonite, predstavljajo oviro k miru in grozijo, da borešitev dveh držav postala neizvedljiva.

5. februarja sem v Münchnu predsedovala srečanju četverice. EU je od tega srečanjapričakovala okrepljeno četverico in mislim, da smo to uspeli doseči. Skupaj z našimipartnerji iz OZN, ZDA in Rusije smo se dogovorili za ambiciozen načrt. Prejšnji teden sose odposlanci četverice v Bruslju pod predsedstvom Helge Schmid, politične direktoricein namestnice generalnega sekretarja Službe za zunanje zadeve, prvič srečali s palestinskimipogajalci. Jutri se bodo odposlanci četverice prvič srečali z izraelskimi pogajalci.

Odposlanci se zdaj pripravljajo na naslednje pomembne sestanke, ko se bomo Ban Ki-moon,ruski zunanji minister Lavrov, sekretarka Clintonova in jaz ponovno srečali. Če pa bomoimeli rešitev z dvema državama, morata obe državi biti izvedljivi. Zaradi tega je pomembno,da je EU največja donatorka Palestincem. Ostajamo zavezani nadaljnji podpori njihoveganačrta ustanovitve države in njegovega izvajanja, tako politično kot finančno.


V zvezi s tem smo že odobrili prvi sveženj 100 milijonov EUR od skupaj 300 milijonov,namenjenih za leto 2011. Sredstva za ustanavljanje institucij so bila povečana z namenomokrepitve palestinskih zmogljivosti na njihovi poti do države. To delo je bistveno zaustanovitev prihodnje palestinske države in za iskanje poti do rešitve z dvema državama.

Kot spoštovani poslanci vedo, sem dvakrat obiskala Gazo in po srečanjih s podjetji, civilnodružbo in zlasti z mnogimi otroci smo predlagali celovit sveženj podpore, osredotočenna infrastrukturo, opremo in izobraževanje za prehod Kerem Šalom. Namen tega je zlastipodpora večjega pretoka blaga, saj bo izvoz spodbudil oživitev gospodarstva. Med obemaobiskoma Gaze sem pozvala k večjim priložnostim, da ljudje tam razvijejo gospodarstvoin zagotovijo delovna mesta ter prihodnost svojim otrokom. Prav tako sem pozvala in šepozivam k izpustitvi Gilada Šalita.

13. aprila bom gostila začasni odbor za zvezo, ki ga vodi Norveška; razpravljamo omožnostih za donatorsko konferenco v juniju. Spoštovani poslanci vedo, da je 22. februarjav Pridružitvenem svetu potekala plodna izmenjava mnenj, ko smo razpravljali obližnjevzhodnem mirovnem procesu ter drugih regionalnih vprašanjih, seveda zlasti ospremembah, ki se dogajajo v regiji. Razprave so vključevale naše dvostranske odnose inkako lahko nadaljujemo z boljšim sodelovanjem na sedanjem akcijskem načrtu in v okviruželje po rešitvi.

Prav tako pozdravljam pripravljenost Izraelcev, da se bodo jutri srečali z odposlancičetverice, vendar Izrael pozivam, da zdaj sprejme pozitivne ukrepe in najde rešitev terspodbuja in podpre premike k neposrednim pogovorom. Kot sem povedala, menim, daje to v interesu obeh narodov v tej regiji, in menim, da ima pomoč predsednikavlade Netanjahuja osrednjo vlogo pri nadaljevanju pogovorov.

Spoštovani poslanci, ker že z veseljem pričakujem, kaj bom slišala od vas, se bom na tejtočki ustavila. Menim, da vsi v tem parlamentu končno želimo dočakati konec tega konfliktain da obe strani najdeta rešitev za stabilnost izraelskega in palestinskega naroda, kar boprav tako pomagalo okrepiti stabilnost in varnost v regiji. Pozivam k temu in upam, da sebo kmalu zgodilo.

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik,baronica Ashton, gospe in gospodje, prav ste povedali, da razmere v južnem Sredozemljuodvračajo pozornost od konflikta na Bližnjem vzhodu in mirovnega procesa, ki se vlečeže skoraj 30 let in za katerega se zdi, da se je ustavil na mrtvi točki.

Kot je pokazal vaš obisk, so na proces vplivali sedanji dogodki in splošne razmere v regiji.V zvezi s tem obiskom bi rad izvedel vaše mnenje glede številnih vprašanj.

Danes zjutraj smo razpravljali o težavah, ki jih ima Varnostni svet Združenih narodov prisprejemanju nadaljnje resolucije za uvedbo prepovedi letenja v Libiji. V kolikšni meri jepo vašem mnenju na mirovni proces in verodostojnost ključnega akterja vplival nedavniveto na predlagano resolucijo, ki obsoja naselbine na palestinskem ozemlju? Kako povašem mnenju dejstvo, da Varnostni svet ni sprejel odločitve, vpliva na razumevanje zavezeObamove administracije za nadaljevanje tega procesa?

Drugič, kako vi gledate na odločitev, ki so jo sprejele palestinske nacionalne oblasti, dabodo pred septembrom izvedle predsedniške in zakonodajne volitve, in odločitev Hamasa,da ne bo sodeloval v teh volitvah?


Nazadnje, baronica Ashton, bi rad slišal vaše mnenje o odstopu glavnega palestinskegapogajalca po objavi dokumentov na WikiLeaks, reorganizaciji znotraj palestinske nacionalneoblasti in posledicah, ki so jih javno objavljeni dokumenti imeli na palestinsko stran, naizraelsko vlado ali na obe strani kot celoto.

Véronique De Keyser , v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton,o tem govorimo že ves dan: izjemno upanje, ki se je pojavilo po revolucijah v arabskemsvetu, nam kaže, da je demokracija nekaj, k čemur vsi stremimo, in da glede nje ni ničizključujočega. Pravica do svobodnega življenja je nekaj, kar mora biti vsesplošno priznano.

Isto velja za Palestince, saj prav zdaj, posebej v Gazi, mladi Palestinci – in zelo veliko jihje – nimajo nobenih perspektiv, nobene prihodnosti, nobenih možnosti za izobraževanje,za gibanje in včasih celo za dostop do zdravstvenega varstva ali hrane. To je sevedanesprejemljivo. S tem se strinjamo; mislim, da smo skoraj vsi istega mnenja glede tega.

Potem pa se vprašam in ne razumem – naj bom jasna – kaj skuša Evropska unija doseči ssvojim pridružitvenim sporazumom. O tem ste govorili. Brala in še enkrat sem prebralazapisnik pridružitvenega sporazuma. Čeprav je Evropska unija v mnogih pogledih obsodilakršitve mednarodnega prava, kot ste prej poudarili, smo brez jamstev in ne da bi pričakovalikaj v zameno zagotovili vrsto pozitivnih spodbud – imenujete jih pozitivne spodbude –na področju kmetijstva, ribištva, okolja, policije, pravosodnega sodelovanja, prometa,sodelovanja v vesolju, povečanega znanstvenega sodelovanja in v sporazumu ACCA.

Izraelce ste povabili na svoj sestanek četverice, vendar niso prišli. Tako vas ne želimkritizirati, baronica Ashton. Zavedam se vaših prizadevanj; veliko vlagate v to vprašanje.Ne želim vam niti povedati, da te pozitivne spodbude ne delujejo. Želim pa vas vprašati,ali imamo danes še vedno pravico, da ne uporabimo drugih oblik pritiska kot sankcij. Aliimamo pravico zagotavljati gospodarske in trgovinske spodbude, ko pa je toliko človekovihpravic in toliko vidikov mednarodnega prava nenehno kršenih? Mislim, da ne, še več,menim, da je to politična napaka glede na revolucije, ki se danes dogajajo v arabskem svetu.

Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE . – Gospod predsednik, gospavisoka predstavnica, v imenu svoje skupine bi rada najprej povedala, da se ne bi mogli boljstrinjati z vašim uvodom, s cilji, ki ste jih izpostavili, in s prizadevanji, s katerimi ponovnooživljate mirovni proces, ki ste ga označili kot „zastalega”.

Menim, da je zastal in da ga je treba ponovno zagnati, da bomo lahko videli nek napredek.Prejšnji teden je Parlament imel čast, da ga je nagovoril namestnik izraelskega ministra zazunanje zadeve, ki nam je prišel predstavit svoje stališče. Po eni strani nas je pozval, naj senenehno ne osredotočamo na to, kaj se dogaja na zasedenih palestinskih ozemljih, in najse po drugi strani raje preusmerimo na to, kaj bi lahko storili skupaj, Izrael in Evropskaunija.

Za nas bi bilo lažje to narediti, če bi resno kazalo, da je Izrael resnično pripravljen vdihnitinovo življenje mirovnemu procesu.

Ne morem si pomagati, toda zdi se mi, da Izrael meni, da mu vstaje v številnih arabskihdržavah dajejo več manevrskega prostora. Podobno kot gospa De Keyser se bojim, da bito lahko bila velika politična napaka. Nasprotno bi Izrael moral izkoristiti današnje dogodke,da bi pospešil proces in čim prej skušal skleniti mirovni sporazum.

Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE . – (DA) Gospod predsednik, baronici Ashtonbi se rada zahvalila za njen govor, ki me je malo razočaral. Strinjam se z baronico Ashton,


da je zdaj čas – glede na zgodovinske razmere – da v ospredje pride palestinsko-izraelskovprašanje. Toda zakaj ni bila niti ena sama beseda izrečena o priznanju Palestine septembraletos?

Dobro vemo, da se čas zdaj izteka. Dobro vemo, da je zlasti to vprašanje nujno treba rešitiin da moramo zlasti od glavne predstavnice EU nujno slišati, da si prav za to prizadevamo.Mnogi izmed nas smo bili ponosni in samozavestni, ko smo nedavno v Varnostnem svetudobili skupni sedež EU. To je bilo odlično, za kar bi se tudi rada zahvalila. Prav tako je imeloblagodejen učinek. Veliko število žlahtnih izjav se poda na visoki ravni – mnoge izmednjih se dvignejo še više v eterične sfere. Strašno je, da ko se iz teh vrtoglavih višav spustimona zemljo – v realnost – se srečamo s precejšnjimi težavami.

Kot je gospa De Keyser prav tako omenila, smo videli, da je EU sprejela nadaljnjo nadgradnjoodnosov z Izraelom. Omenjena je bila zgolj kot formalnost, da bi se izognili sporom sParlamentom, še huje pa je, da se izraelske naselbine širijo, kot še nikoli prej. ObleganjeGaze še gotovo ni končano in na žalost je baronica Ashton omenila le Kerem Šalom,namesto da bi spregovorila o odprtosti do vseh strani. To je dejansko zelo resna zadeva.Zakaj se govori le o denarju? Plačevali smo in plačevali in to je pomembno. Salamu Fajadusmo dali denar, če pa mu ne damo priložnosti, da ustanovi svojo državo, je vse bilo zaman.

Naj na koncu povem, da je verodostojnost EU v teh zgodovinskih razmerah resnično nakocki. Če ne bomo razumeli, da moramo za vsemi svojimi lepimi besedami stati z dejanji,kam bo šla naša verodostojnost v zvezi z ostalimi severnoafriškimi in arabskimi državami?Vsakokrat se zdi, da ko pride do krize, v najboljšem primeru damo denar, vendar pa negremo dlje in sprejmemo kakršnih koli političnih ukrepov.

Struan Stevenson, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, baronica Ashton, zelome skrbi razvoj razmer v Iraku. Nedavna vstaja tam – ko so ljudje šli na ulice, zlasti mladiljudje, ki ne morejo dobiti službe, ki vidijo propadlo gospodarstvo, nenehno pomanjkanjevarnosti in sektaško pobijanje – je bila brutalno zatrta. Ubitih je bilo devetindvajset ljudi,na stotine jih je bilo ranjenih. Kaže, da bo Ijad Alavi, čigar stranka Irakija je lani marcazmagala na volitvah, izstopil iz koalicije, ker predsednik vlade Nuri al Maliki ni izpolnilštevilnih obljub, ki jih je dal Irakiji v koalicijski pogodbi.

Če se to zgodi, se bomo vrnili na začetek k sektaški vladi, ki jo bosta na ukaz Teheranapodpirala al Hakim in Moktada al Sadr, in imeli bomo destabilizirane razmere, kjer stranka,ki je dobila volitve, ne bo več v vladi. To za prihodnost Bližnjega vzhoda gotovo nisprejemljivo.

Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, potem, kar je bilo danes povedano, bi rad izkoristil priložnost in komentiral stališče EU glededogodkov, ki se odvijajo okoli nas v arabskem svetu. Stališče je zamešalo stagnacijo instabilnost; gre za nesprejemljivo stališče, ker ne upošteva zahtev ljudi iz tega območja posvobodi in socialni pravičnosti. Vendar se Evropska unija lahko vede drugače; lahko sevede korektno. To je dokazala v primeru Palestine, vsaj glede tako imenovane „izgradnjedržave”. Tudi če v arabskem konfliktu Evropska unija ponovno ni uspela poslati močnegapolitičnega sporočila, pa je kljub temu podpirala vlado predsednika Abasa in predsednikavlade Fajada v zadnjih dveh ali treh letih in tako sta lahko vzpostavila potrebne institucije,da bo septembra letos predsednik vlade Fajad lahko prosil OZN, naj prizna neodvisnodržavo Palestino, in upam, da bo, ko se to zgodi, Evropska unija podprla to prošnjo.


Evropska unija bi lahko imela v državah na tem območju podobno vlogo. Upam in molim,da bo, in Evropsko unijo pozivam, da se pogaja in sklene sporazum z vsako od teh držav,katerih ljudje pozivajo k spremembam, in da skupaj s predstavniki teh ljudi opredeli sektorje,v katerih bi lahko Evropska unija pomagala finančno ali drugače, z izmenjavo strokovnegaznanja in oblikovanjem skupnih programov za socialni in gospodarski razvoj območja.Tako bo Evropska unija prav tako obravnavala cilje, ki jih je opredelila v svoji sosedskipolitiki.

Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospod predsednik, visoka predstavnica,rad bi vas podprl pri dveh točkah iz vašega uvoda. Govorili ste o neposrednih pogajanjih.Prejšnji teden sem imel čast poglobljeno razpravljati s predstavniki izraelske vlade inizraelskega parlamenta, kneseta. Zaupati in verjeti morate svojim partnerjem v razpraviin ti pravijo, da si želijo neposrednih pogajanj s palestinskimi oblastmi. Tako bi vas radprosil, da uporabite vso svojo diplomatsko iznajdljivost za izvedbo teh diplomatskihpogajanj, saj navsezadnje za mizo potrebujete obe strani v sporu, če želite skleniti mir.Glede na ozadje dogodkov, kjer arabske množice kličejo k odgovornim vladam, lahkozaključimo, da je zdaj prisoten ves zagon za napredek.

Moja druga točka je, da sem bil zelo zadovoljen, ker ste omenili žalostno usodo GiladaŠalita, ki je zaprt že skoraj pet let. Pred natanko enim tednom sem v srcu Jeruzalema govorilz njegovim očetom in spraševal se je, ali je Evropi še mar za njegovega sina. Dali ste miodgovor. Upam, da si boste še naprej vztrajno prizadevali, da bi čim prej ponovno združiliočeta in sina.

Hans-Gert Pöttering (PPE). – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe ingospodje, arabski svet je v primežu globokih sprememb. Ljudje se borijo za svojedostojanstvo; živeti želijo v svobodi, demokraciji in pravni državi, tako kot mi. Našapolitična in moralna dolžnost je, da damo ljudem v arabskem svetu v njihovem bojupopolno in obvezujočo podporo.

Prejšnji konec tedna sem bil v Kairu in se na trgu Tahrir srečal z mnogimi mladimi ljudmi.Odprtost, zaupanje, pogum in optimizem mladih ljudi v Kairu so name naredili velik vtis.Egipt in ostale arabske države imajo zdaj priložnost za demokratični razvoj.

Prav tako ima Izrael priložnost, da poleg Libanona ne ostane edina demokracija na bližnjemvzhodu. Spremembe, ki se dogajajo v arabskem svetu, je treba izkoristiti kot priložnost zamir med Izraelom in Palestino. Odpovedati se moramo vsemu, kar ovira ta mir. To pomeni,da z gradnjo naselbin Izraelci izzivajo Palestince, Hamas pa z raketami izziva Izraelce.Oboje je treba zaustaviti. Mir med Izraelom in Palestino je možen – dve državi, ki skupajživita v miru znotraj varnih meja kot dobri sosedi.

Zdaj ni čas za bojazen in negotova dejanja. Zdaj je čas za pogum, odločnost in državniškovedenje; zdaj je čas za mir na Bližnjem vzhodu; zdaj je čas za demokracijo v arabskemsvetu.

Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospod predsednik, bodimo pošteni, stanje brez vojne,ker o miru na Bližnjem vzhodu ne moremo govoriti, je vsaj dovoljevalo diktatorjem inavtoritarnim režimom, da so obdržali nadzor nad svojimi ljudmi in z Izraelom sklenilipakt o nenapadanju, isto je bilo omogočeno Izraelu. Kot smo videli, so takšne opore instebri zelo šibki in se lahko nenadoma zrušijo. Zdaj so se zrušili.

Zadovoljen sem, da se Izrael ni vmešal v arabske notranje dogodke. Vendar nevmešavanjeni dovolj. Kot je povedal gospod Pöttering, moramo izkoristiti priložnost, to pomeni, da


mora Izrael izkoristiti priložnost za sklenitev trajnega miru z demokratičnimi državami;mir, ki ne bo počival na ramenih peščice diktatorjev, ampak ki bo resnično temeljil na željiljudi po miru. Tukaj razvoj naselbin ni le trn v peti, kot je vedno bil, ampak tudi ovira. Ševeč, ko namestnik ministra za zunanje zadeve, ki je že bil tu naveden, v pogovorih, ki smojih imeli v Bruslju, reče, da v nobenem primeru ne bomo Palestincem odvzeli novih območij,je to dlakocepsko in skrajno cinično. Razvoj naselbin je treba ustaviti. Zelo me žalosti, daso Američani tukaj uporabili svoj veto, saj so s tem pokazali, da jih mirovni proces v resnicine zanima.

In zdaj na kratko o volitvah, o katerih so že bila postavljena vprašanja. Upam, da bomopriznali volitve. Volitve in njihov izid moramo priznati kot demokratičen korak. To nepomeni, da moramo priznati vse politike, ki se bodo izvajale kot posledica volitev. Vendarpa ne smemo ponoviti napake, da bi odločali, kdo je dober zmagovalec in kdo je slabzmagovalec volitev. Namesto tega moramo priznati demokratični napredek.

In na koncu še enkrat, ker se o tem vsi strinjamo: upam, da boste okrepili svoja prizadevanjaza osvoboditev gospoda Šalita, da bo ta problem končno rešen. Tako kot je razvoj naselbinovira za resnično plodni dialog, tako je bolj kot kdaj koli ovira tudi priprtje gospoda Šalita.Upam, da bomo k obema problemoma pristopili tako, da bomo končno prišli do razumnihin konstruktivnih mirovnih pogovorov na Bližnjem vzhodu.

Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, kontrast je neverjeten!Revolucija, spremembe, ki se dogajajo v arabskem svetu, nas vse navdušujejo. Skušamopomagati. Danes smo razpravljali o Libiji. Zadnje dneve in tedne razpravljamo o Egiptuin Tuniziji. Pa vendar je obenem mirovni proces zastal. V nasprotju s tem ozadjem moramotukaj jasno povedati, baronica Ashton, da ste nam naredili uslugo, s tem ko ste uspelisklicati srečanje četverice. Doseči premike zdaj, v tem obdobju velike negotovosti v regijiin velike negotovosti v Izraelu, je bila izjemno pozitivna usluga. To bi želel zelo jasnopovedati. Občasno morate tudi v tem parlamentu poslušati kritike. Zato je nekaj hvalemorda tudi dobrodošle.

Kar se tiče vsebine, bi rad jasno povedal, da ne verjamem, da je Izrael skeptičen dodemokracije v arabskih državah. Gre le za to, da se te spremembe še niso končale.Popolnoma se strinjam z gospodom Pötteringom in tudi z vami, gospod Swoboda, da koin če bodo tam demokracije, potem bo končno obstajala velika priložnost za zagonbližnjevzhodnega mirovnega procesa. Gradnja naselbin se mora ustaviti, to je jasno vvsakem primeru, prav tako kot sofizem, s katerim je zagovarjana. V tej točki so vse skupinetega parlamenta soglasne.

V povezavi z vstajo v arabskem svetu smo prav tako bili priča protestom proti režimuHamasa na območju Gaze. Razmere na palestinskih območjih nikakor niso enostavne.Demokratizacija mora tudi tam uspeti. Za zdaj imamo na srečo zmernega inkonzervativnega partnerja na zahodnem bregu, vendar to vsekakor ne velja za območjeGaze.

Nicole Kiil-Nielsen (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, v Evropskiuniji sem opazila čudne težnje: kljub izjavam, ki kritizirajo izraelske kršitve človekovihpravic, države članice in Komisija neutrudno delajo na okrepitvi političnih in gospodarskihodnosov z Izraelom, ne da bi postavljale pogoje.

22. februarja je Unija nadgradila svoj pridružitveni sporazum z Izraelom in obljubila, dabo pospešila sodelovanje pri več sporazumih, ki so očitno tehnične narave, na različnih


področjih: konkurenčnost, dostop do javnih naročil, vključitev Izraela v evropskiraziskovalni prostor in evropske agencije, kot sta Europol, Evropska vesoljska agencija indruge.

31. januarja je Komisija odobrila prenos osebnih podatkov državljanov EU Izraelu, državi,ki je osumljena, da je lani v Dubaju uporabila potne liste državljanov EU za izvedbozunajsodnega uboja.

Izrael, ki že v več kot 800 projektih sodeluje z evropskimi univerzami in podjetji, bo vletu 2013 prejel več kot 500 milijonov EUR finančne podpore. Med upravičenci bostaproizvajalec orožja Elbit in Izrael Aerospace Industries, ki proizvajata brezpilotna letalain letala, ki so uporabljena proti ljudem v Gazi.

Na Pridružitvenem svetu je Evropska unija pozdravila nove ukrepe, ki jih jegospod Netanjahu oznanil za Gazo in zahodni breg.

Baronica Ashton, ali lahko prosim poveste, za kakšen ukrep podpore gre, ko pa na stotinetovornjakarjev pravkar protestira v Gazi, da ne bi zaprli prehoda Karni? Prav tako, kajgospod Netanjahu predlaga za ustavitev hitre kolonizacije Jeruzalema in zahodnega brega?

Baronica Ashton, bila bi hvaležna, če bi poslali spodbudno sporočilo in pravo sporočiloupanja vsem tistim ženskam, ki so včeraj šle na ulice Palestine in ki veliko pričakujejo odEvropske unije.

Patrick Le Hyaric (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, revolucijev arabskem svetu so skladne s težnjami Palestincev. Vendar pa obstaja ena razlika: Palestincise ne borijo proti svojemu voditelju, temveč proti zunanji sili, ki jih nadvladuje, ponižuje,izkorišča, kolonizira, zapira, krade njihovo zemljo in domove, gradi zidove in vsiljujeblokado Gaze, medtem ko v nasprotju z mednarodnim pravom milijon svojih ljudi puščav begunskih taboriščih.

Baronica Ashton, slišala sem vaše razlage, vendar pa mora Evropska unija biti odločnejšain bolj dejavna. Arabski narodi nas opazujejo. Na Bližnjem vzhodu se dogajajo velikespremembe. Velike spremembe so prav tako potrebne znotraj izraelskega vodstva, ki moraspoštovati univerzalne vrednote, določene z zakonom. Uporabite vsa sredstva, ki so vamna voljo, kar vključuje postavljanje pridružitvenih sporazumov pod vprašaj. Strinjam se stem, kar ste povedali o Giladu Šalitu, vendar sem vas že vprašal, kako nameravate zagotovitiizpust francosko-palestinskega mladeniča Salaha Hamourija, ki brez razloga gnije vizraelskem zaporu.

Nazadnje, baronica Ashton, izvedite močno politično dejanje, politično dejanje izjemnegapomena: zagotovite, da bo Evropska unija brez odlašanja uradno priznala palestinskodržavo znotraj meja iz leta 1967, z vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom.

Fiorello Provera (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija jeglavni podpornik palestinske oblasti, saj ji zagotavlja 1 milijardo EUR letno, pa še vednoostajata politična vloga Evrope in mirovni proces obrobna.

Ta obsežna finančna pomoč nam daje pravico, da od palestinske nacionalne oblasti (PNA)zahtevamo, da se vrne za pogajalsko mizo. Glede vprašanja priznanja Palestine moramobiti jasni. Problem mirnega sobivanja z Izraelom ne bo rešen z enostranskim priznanjempalestinske države, ki se poleg tega še vedno ni sama razglasila za tako.


Palestinska nacionalna oblast mora namesto tega spet prevzeti aktivno vlogo, se usesti zapogajalsko mizo in rešiti obstoječe spore, zlasti glede varnih mej, statusa Jeruzalema invprašanja beguncev. Celo delni dogovor bi okrepil zmerne sankcije obeh strani in zmanjšalvpliv ekstremizma.

Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, veter sprememb, ki piha skozi Bližnji vzhod,je obljubil demokratizacijo in noben pravi demokrat ne more zanikati, da si ljudje v Egiptu,Tuniziji in zdaj v Libiji ne zaslužijo tako svobode kot demokracije.

Prav tako se popolnoma strinjam z visoko predstavnico, da ti dogodki niso odvrnitev,temveč zahtevajo, da svojo pozornost namenimo mirovnemu procesu. Na nedavnih obiskihobmočja sem tam našla nemirne izraelske ljudi, kar je povsem razumljivo. Pretekle izkušnjepravijo, da sta politično praznino zapolnila Hamas in Hezbolah.

V teh razmerah moramo razmisliti, kako lahko najbolj pomagamo, tako v mirovnemprocesu kot v stabilnosti regije.

Priznanje potrebe Izraela po varnosti in veljavnost sporazumov s sosednjimi državami stapomembna temelja. Prav tako moramo priznati, da je sosedska politika bila neuspešna.Zdaj porabimo 1,5 milijarde EUR letno za to politiko. Oceniti moramo oprijemljive koristitega. Če vzamemo Egipt, kjer na trg dela vsako leto pride na deset tisoče ljudi brezgospodarske prihodnosti in upanja, bi morda morali realistično priznati, da so semena zanadaljnjo revolucijo že tam.

Francisco José Millán Mon (PPE). – (ES) Gospod predsednik, kot pravi izjavabližnjevzhodne četverice, podana v Münchnu, si septembra 2011 vsi želimo videti konecpogajanj med Izraelom in Palestino v obliki dogovorjene rešitve za dve državi, ki bo prineslamir in varnost. Na žalost obeti niso rožnati. Pred nami je samo še šest mesecev, pogajanjapa so na mrtvi točki, zastala zaradi vprašanja naselbin.

Gospe in gospodje, mislim, da izguba dragocenega časa ne bo koristila Izraelu, niti ne boprispevala k iskanju uspešne rešitve. Po eni strani me skrbi, da bo v Palestini še teže najtizmerne voditelje z zadostno politično podporo, da bodo lahko sklepali sporazume zIzraelom, kar ni lahka naloga. Po drugi strani, če bodo naselbine ostale, bo še težje ustvaritiresnično uspešno palestinsko državo.

Lady Ashton, strinjam se, da zaradi političnih vstaj v regiji mirovnega procesa ne smemozačasno ustaviti. Če bodo sedanji dogodki privedli do demokratičnih režimov, kot vsiupamo, režimov, ki bodo poslušali želje ljudi, bo ozračje v regiji postalo še manj ugodnoza Izrael. Morda bo Izrael postal celo bolj izoliran in bo čutil večji pritisk nekaterih svojiharabskih sosedov.

Če zaključim, za vse, vključno z Izraelom, bi bilo ugodno, če bi rešitev bila čim prej najdena.Zato pozivam Evropsko unijo, naj aktivno prispeva k ponovnemu zagonu mirovnegaprocesa v tesnem sodelovanju z Združenimi državami in ostalimi članicami četverice.

Lady Ashton, upam, da bo ta mesec zasedanje četverice na visoki ravni, kot je določeno vizjavi iz Münchna. Ali lahko potrdite, če bo res?

Proinsias De Rossa (S&D). – Gospod predsednik, sedanje razmere v regiji so zelo tveganein polne upanja. Zame je pojav demokratičnih gibanj med izraelskimi sosedami povod zapraznovanje. Zavrniti moramo rasistični stereotip, ki nanje gleda kot na grožnjo.


Decembra 2011 sem v Gazo in na zahodni breg vodil parlamentarno delegacijo. Najboljsrce parajoča zgodba je bila tista o malem dečku, ki je vsak dan prinesel v šolo svoje igrače,ker ni bil prepričan, da bosta ob vrnitvi domov njegov dom in njegova družina še zmerajtam.

Otrokovi starši si želijo mir. Vsi člani PLC, s katerimi smo se srečali, tako na zahodnembregu kot v Gazi, si želijo varne izraelske in palestinske meje na podlagi zelene črte izleta 1967. Želijo si tudi, da bi se naseljevanje končalo. Nedojemljivo je, da je predsednikvlade Netanjahu zavrnil pozive vseh zaveznikov Izraela, naj naseljevanje ustavi. Da gapreprosto ustavi. Ne, da naselbine uniči. Da ustavi naseljevanje.

Da bi omogočili resna pogajanja, je to naseljevanje treba ustaviti. Gospo Ashton pozivam,naj zagotovi, da bo poziv ponovno prišel do izraelskih oblasti: naj prosimo ustavijonaseljevanje in omogočijo pogajanja.

Podpreti moramo prizadevanja predsednika Abasa in predsednika vlade Fajada, da mirnopovedeta palestinski narod do palestinske države. Ne vemo, kakšne bodo posledice, četega kmalu ne naredimo.

Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, Izrael v Evropski uniji ne more imeti večjegaprijatelja od Nemčije, zato je zelo zanimivo prebrati, da je kanclerka Merklova vpila napredsednika vlade Netanjahuja z besedami „nič niste naredili za spodbujanje miru, dajtemi nekaj”. Zelo zanimivo!

Seveda ima prav. Izrael zavlačuje. Všeč so mu pogovori o pogovorih, ker mu ves ta časdaje priložnost, da nenehno spreminja dejstva na terenu, zaradi česar bo rešitev dveh državmnogo težje uresničiti.

Visoka predstavnica, vi imate moč, da uvedete spremembe. Tu je izjava Evropske unije sprejšnjega meseca glede pridružitvenega sporazuma: šest strani, ki obsojajo zlorabečlovekovih pravic ter nezakonitost in kršitve Izraela – pa vendar povzetek pravi, da siprizadevamo za tesnejše sodelovanje z Izraelom.

Za kaj gre? Ali je presenetljivo mnenje Palestincev, da ima Evropska unija dvojne standarde?Svoje zaupanje polagate v prijeten dialog. Vendar Izrael meni, da smo šibki, šibki, šibki.Dokler ne boste uporabili svoje moči, dokler ne boste vstali in za Izrael uporabili besede,ki je ni navajen slišati, se ne bo nič spremenilo. Ta beseda je „ne“.

David Campbell Bannerman (EFD). – Gospod predsednik, medtem ko dobri libijskinarod gospod Gadafi bombardira in terorizira, EU zapravlja denar za libijske projekte, kotje na primer „krepitev spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava“. Precej očitno je,da to ni delovalo. Medtem baronica Ashton tukaj zahteva še več sredstev, poleg skoraj3 milijard EUR, ki jih bo Služba za zunanje delovanje prejela. Namesto da še globljepotonemo v to napihnjeno, podvojeno in nenasitno zunanjo službo EU in Evropskoobrambno agencijo, bi Britanija morala 48 milijonov GBP, ki jih na dan plačujemo začlanstvo v EU, porabiti za lastne nacionalne obrambne interese.

Libijska kriza je pokazala vrednost namestitve letalonosilk s hitrimi reaktivci izven kriznihžarišč. Davida Camerona pozivam, naj bo razumen in ponovno vpokliče letalonosilkoHMS Ark Royal in vsaj minimalno število letal vrste Harrier. Med falklandsko krizo jegospa Thatcher uspešno ponovno vpoklicala sestrsko ladjo Arka, HMS Invincible. Istomoramo narediti glede Ark Royal.


Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospod predsednik, na začetku bi rad omenil zeloskeptične, pesimistične glasove, ki so nedavno, po vstajah v sredozemski regiji, izrazilimnenje, da bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu grozi, da bo postal neke vrste posrednažrtev. Na podlagi te razlage bi se proces še bolj ustavil, kot se je zdaj, kar bi povzročilonadaljnje prekinitve. Menim, da nam na stvari ni treba gledati tako pesimistično.

Po mojem mnenju nam prav nedavni dogodki kažejo potrebo po znatnem napredku vmirovnem procesu. V tem smislu potrebujemo evropsko vodstvo, da bo rok za dosegosporazuma v septembru 2011 lahko izpolnjen. S tega stališča bi rad čestital visokipredstavnici za predanost, ki jo je pokazala, in prizadevanja, ki smo jim priča v zadnjihmesecih.

Da bi izvedli rešitev z dvema državama in spodbujali prizadevanja za vsesplošniarabsko-izraelski mir, menim, da bi obe strani ponovno morali privesti za pogajalsko mizoin v tem smislu pobuda četverice glede ločenega posvetovanja z izraelskimi in palestinskimipogajalci predstavlja prvi korak. Gotovo moramo narediti korak naprej. Menim, da lahkorevolucionarno vzdušje v Sredozemlju da nov zagon mirovnemu procesu. Vendar moramopaziti, da spremembe, ki se dogajajo, ne bodo povzročile ponovnega pregleda zavez, ki sojih predhodno sprejele nekatere države v regiji v zvezi z Izraelom.

David-Maria Sassoli (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Sredozemljese je dramatično vrnilo na globalni dnevni red in Evropa je ugotovila, da je v resnici zelošibka.

Nismo vlagali v sosedsko politiko z Bližnjim vzhodom in Magrebom, nismo podprlipodročja proste trgovine ali skupne politike priseljevanja, in kar se dogaja v severni Afriki,vpliva na Bližnji vzhod, kjer je mirovni proces zastal. Baronica Ashton, Evropa morapomagati Izraelu in Palestincem, da ponovno zaženejo pogajanja na podlagi predlogov,ki jih zdaj podpirata oba, Svet in Parlament.

Spremembe, ki se dogajajo, prav tako vplivajo na Izrael in z vlaganjem v spremembe lahkozdružimo varnost in mir. Evropa mora izvajati pritisk na Izrael, da bo sprostil svoj primežokrog zavzetih ozemelj in ustavil politiko naseljevanja, kar je potreben pogoj za ponovnizačetek pogajanj. Kot zdaj vidimo, te dni nihče ni ravnodušen, ko želja po svobodi takoeksplodira.

Nadaljnje odlašanje pri reševanju konflikta bi lahko ogrozilo upanje Izraelcev in Palestincevza dosego pravične rešitve in ogroža prihodnost tako ranljivega območja, kot staSredozemlje in Bližnji vzhod.

Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, vsi lahko vidimo, da se razmerena Bližnjem vzhodu spreminjajo zaradi demokratičnega vala, ki potuje čez Magreb inMašrek preko Egipta.

To zgodovinsko vstajo, ki jo doživljajo arabski narodi, morajo izraelski in palestinskivoditelji videti kot priložnost in ne kot tveganje. Menim, da je nenaden pojav demokratičnihgibanj na mejah med izraelskimi in palestinskimi ozemlji priložnost, ki jo morata izkoristitiobe strani.

Danes se morajo Izraelci in Palestinci srečati z dejstvi: svet okoli njih se spreminja in časje, da se tudi sami spremenijo. Tako je prišel čas, da Evropa vsili dialog, odpre pravapogajanja in zažene pristen mirovni proces z namenom iskanja trajne rešitve, v skladu skatero dva naroda v miru živita eden poleg drugega.


Vendar bi v tem zelo pomembnem času bilo nerazumljivo in neprimerno, če bi Unija bilabrez posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. Zato bi bilo dobro, če bi nam lahko to zadevopojasnili, baronica Ashton.

Krzysztof Lisek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, kot poslanec Evropskega parlamentasem imel v zadnjih mesecih priložnost obiskati številne države na Bližnjem vzhodu, vključnos Sirijo, palestinsko oblastjo in Izraelom. Eden od voditeljev v regiji mi je povedal: „Prosim,povejte evropskim voditeljem, naj se bolj vključijo, ker če bo ta vključitev uspešna, bo šloza politični uspeh take vrste, za katerega se podeljuje Nobelova nagrada“. Te besedeposvečam gospe Ashton. Vendar so mi z vso resnostjo vsi voditelji povedali isto: Evropskaunija se mora bolj vključiti v bližnjevzhodni proces. Na primer, na Združene države vplivajodoločene politične omejitve, medtem ko morajo po drugi strani naša prizadevanjavključevati partnerja, kot so Združene države, že zaradi strateških odnosov Združenihdržav z Izraelom. Drugič, vsi mi, vključno z gospo Ashton, bi morali izkoristiti vsakopriložnost, ki jo ima na voljo Evropska unija. Prejšnji teden je na primer prvič doslej bilorganiziran skupni sestanek poljske in izraelske vlade v obliki medvladnega posvetovanja.Predsednik vlade, gospod Tusk, in minister za zunanje zadeve, gospod Sikorski, sta bila vIzraelu. Priložnost te vrste bi mogli kar najbolj izkoristiti.

Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospod predsednik, vprašanje Bližnjega vzhoda, zapletenokot je bilo, je zadnje čase postalo še bolj zapleteno. Seveda bi najvarneje za vse bilo, če bisamo čakali na dogodke.

Na palestinski strani vlada vprašanje, kdo bo nagnil tehtnico v njihovo korist: Hamas, kiga podpira Iran in ki se vse bolj uveljavlja na zahodnem bregu – kar je bolj verjetno – aliFatah, ki ponovno potrjuje svojo prisotnost v Gazi – kar je manj verjetno. Potem bi Jordanija,ključna država, ki je v veliki krizi, lahko izničila celotni mirovni proces. Glede Izraela očitnoobstajata dve šoli miselnosti: ena se nagiba k ponovnemu zagonu sedanjih pogajanj napodlagi pomembnih predlogov, druga se nagiba k politiki čakanja na prihodnje dogodke.

Vendar z vizijo in odločenostjo, da se na vsakem razpotju izbere prava pot, obstaja možnostza izhod iz te slepe ulice, ne glede na to, kako daleč se to zdi zdaj.

Marietta Giannakou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, strinjam se z opažanjem visokepredstavnice, da je zdaj čas za resne posege in prava pogajanja na Bližnjem vzhodu. Prvič,ker nihče ne ve, kaj se bo naslednje zgodilo v severni Afriki, in drugič, ker je jasno, da serazmere med Izraelom in Palestino uporabljajo kot izgovor za globalni terorizem in napetostter zlasti sprožajo napetost v muslimanskem svetu.

Zato potrebuje mirovni proces takojšnje posredovanje, vaše posredovanje, gospa Ashton,in posredovanje posebnega odposlanca. To bo prav tako priložnost za Evropo, da ugotovi,ali lahko resnično posreduje in odigra vlogo, ki so jo nekdaj igrale Združene države, todaz drugačnimi rezultati.

Seveda je finančna pomoč potrebna, vendar zahteva posebno ureditev in posebnospremljanje, ker vsi vemo, kaj se je zgodilo s finančno pomočjo v starih časih. Seveda greprav tako za veliko vprašanje demokratizacije, ker bo brez socialne demokracije mirovniproces gotovo postal zelo težak proces. Zato bi bil poseben pogajalec s posebno ekipo, kibi pomagala doseči pravo demokratizacijo in ustavni red, zelo dragocen, in na podlagitega, kar ste povedali, gospa Ashton, sem dobil vtis, da si boste prizadevali v tej smeri.

Lena Kolarska-Bobińska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, ko sem sepogovarjala s politiki na Bližnjem vzhodu, sem jih dostikrat slišala reči, da je Evropska


unija plačnica in ne akterka. Prav tako je bilo rečeno, da mora Unija biti akterka in ne leplačnica, ker je Evropska unija edina institucija v četverici, ki ji vsi zaupajo. Nekateri zaupajoRusiji, medtem ko je druga stran v sporu bolj naklonjena Združenim državam. Evropskiuniji je bila ta vloga vnaprej usojena. Rečeno je bilo, da Unija nima skupne politike, kerimajo države članice zelo različen odnos do strank v sporu in do načinov razrešitve tehproblemov. Zdaj imamo izjemno priložnost, saj imamo gospo Ashton, imamo Službo zazunanje zadeve in oblikujemo lahko skupno politiko glede konflikta.

Ta teden je Komisija objavila nov dokument glede pomoči državam sredozemske regije znaslovom „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“.Pozivam, da proučimo našo politiko glede Bližnjega vzhoda in vzhodne Evrope in dapotegnemo nauk iz teh izkušenj, ki jih lahko potem uporabimo, ko bomo oblikovali novopolitiko za države Sredozemlja. Evropska unija je pomagala institucijam na Poljskem in v10 drugih državah članicah. Pomagala je civilni družbi na Bližnjem vzhodu. Zatoizkoristimo te izkušnje pri oblikovanju nove politike.

Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe ingospodje, da bi dosegli mir, morajo vse stranke najprej skleniti zaveze, za začetek spriznanjem Izraela v vseh pogledih – česar nekatere države še vedno niso storile – zatomorajo vse države na območju ponuditi osnovna, temeljna jamstva za vzpostavitevodnosov, ki so grajeni na medsebojnem spoštovanju.

Če je trgovinska politika danes postala nova oblika zunanje politike, potem moramo skušatipredlagati in doseči rešitve ne le na demokratičen način, pač pa tudi s pomočjo trgovinskihsporazumov. Ni si več mogoče predstavljati, da bi Unija še naprej financirala projekte, kotje to počela do zdaj, ki nimajo učinka, za katerega so sredstva bila dodeljena, ter niti malone izboljšajo demokratičnega in mirovnega procesa.

Izraela ne moremo pustiti samega in palestinski narod ima pravico do države. Vendarmoramo ukrepati tudi v gospodarskem smislu, z organi za spremljanje, ki bodo lahkonadzorovali uporabo pomoči, ki jo dajemo.

Nove razmere, ki so se pojavile v zadnjih mesecih in ki vladajo na širšem gospodarskemobmočju, končno silijo Evropo k močnejšemu in odločnejšemu političnemu ukrepanjuin k tesnejšemu sodelovanju z mladimi ljudmi, ki lahko pomagajo zgraditi varnejšo in boljdemokratično družbo, ki je še zmeraj nismo mogli zagotoviti novim generacijam.

Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, potem ko sem slišal izjavo baronice Ashton,bi ji rad zastavil dve vprašanji glede ocene učinka sedanjih dogodkov v severni Afriki nabližnjevzhodni mirovni proces.

Baronica Ashton, ali ne menite, da imamo novo priložnost, saj je globalna platforma začlovekove pravice zdaj mnogo višja in prag tolerance na Bližnjem vzhodu glede jasnihkršitev mednarodnega prava in človekovih pravic, kot so Gaza in naselbine, mnogo nižji?

Moje drugo vprašanje je: ali se vam ne zdi, da je psihologija oblegane trdnjave v Izraelu, kije v preteklosti bila gonilna sila za njegovo zunanjo politiko, zdaj mnogo manj upravičena,ker je grožnja režimov, ki postajajo demokratični, veliko manjša, in prav tako, ker sedemokracije med seboj ne vojskujejo? Ali vsi ti dejavniki niso velik prispevek kpotencialnemu zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu?

Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, EU je del četverice, na žalost pa zdaj nivelikega napredka pri mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci. Premikov verjetno ne


bo, dokler bo v arabskem svetu toliko nemirov in negotovosti. S stališča Izraela – inizjavljam, da sem podpredsednik Evropskih prijateljev Izraela – nepredvidljive razmere vEgiptu gotovo odvračajo pozornost od mirovnega procesa.

Pozdravljam zavezo vojaške vlade v Egiptu, da bo počastila mirovno pogodbo iz leta 1979z Izraelom. Upajmo, da muslimanska bratovščina v Kairu ne bo prevladala. Ne glede nato, kar se zgodi, bi morali zagotoviti, da bo prihodnja pomoč EU Egiptu pogojena zohranitvijo mirovne pogodbe z Izraelom. Dejstvo, da bo delu domnevne bodoče palestinskedržave vladal Hamas, ki je še vedno zavezan uničenju Izraela, je gotovo največja ovira miru.

Iran prav tako predstavlja grožnjo samemu obstoju Izraela. Mir v regiji ne bo mogoč, doklerbo Teheran še naprej financiral in oboroževal fanatike Hezbolaha v Libanonu. Zatorazumem nedavno zaskrbljenost Izraela zaradi prehoda dveh iranskih bojnih ladij skoziSueški prekop na poti do Sirije, kar se je lahko zgodilo prvič po letu 1979. PribliževanjeEgipta Iranu je zelo zaskrbljujoč trend. Zato visoki predstavnici želim obilo uspeha na temdiplomatskem minskem polju, ki leži pred njo.

Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, bližnjevzhodni mirovni proces pomojem mnenju zdaj opravlja preskus vzdržljivosti. Arabski svet se spreminja in le malo jetakih, ki lahko predvidijo, kakšne vrste vlade ali režimi bodo prevzeli oblast v arabskihdržavah.

Razmere so toliko bolj zapletene, ker je izraelska administracija nedavno ponovno izzivalaarabski svet z gradnjo novih naselbin na palestinskih ozemljih. Menim, da imamo v takšnemčasu na voljo še eno možnost – intenzivno zavzemanje na vseh frontah.

Naše izraelske prijatelje moramo prepričati, naj se odpovejo dejanjem, ki bi med arabskimprebivalstvom lahko povzročila nepotrebno jezo. Vendar moramo obenem s tesnimsodelovanjem z arabskim svetom, zlasti z državami, ki se zdaj odločajo o svoji usmeritviv prihodnosti, previdno poskušati spodbujati dostojne, demokratične politične sile, kibodo lahko mirno rešile vse spore, stvarno in brez predsodkov in sovraštva.

Vemo, da pot do večjega miru na Bližnjem vzhodu ne bo lahka, vendar upam, da izraelskavlada zdaj razume, da ima danes eno od zadnjih priložnosti za mirno in pragmatičnoureditev odnosov s Palestino.

Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospod Tannock je omenil, da soiranske ladje prečkale Sueški prekop. Moje vprašanje za baronico Ashton, visokopredstavnico, je: ali v skladu z mednarodnim pravom Egipt nima nobene možnosti, daladjam zavrne prehod, naj si to želi ali ne? želel sem samo vprašati, ali to temelji namednarodnem zakonu ali gre tukaj za kakšno politično povezavo.

Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadevein varnostno politiko. – Gospod predsednik, poskušala bom obravnavati čim več vprašanj,ki so bila postavljena, toda kot vedno pri razpravah o bližnjevzhodnem mirovnem procesuje v tem parlamentu prisoten pristen občutek nujnosti in močna želja po napredku. Najvam povem, da se to tisočkrat odraža v delu, ki ga poskušam opraviti, da bi videli, kaj lahkodosežemo kot Evropska unija.

Vsekakor želim, da ne bi nikoli več slišala fraze, da smo „plačniki in ne akterji“. Ne prenesemje. Prevečkrat sem jo slišala. Ne kritiziram poslancev, da jo omenjajo. Gre le za parodijo navlogo Evropske unije, toda menim, da zgodovinsko gledano odraža nekatere od načinov,


kako so nas drugi videli. Letos sem resnično trdo delala, da bi to spremenila, nenazadnjetudi na terenu, in o tem bom povedala več čez nekaj trenutkov.

Začeti želim z vami, gospod Salafranca, ker ste me vprašali o nekaterih zelo specifičnihtočkah. Začeli smo z vprašanjem veta Združenih držav v Varnostnem svetu – 14 glasovproti enemu glede predloga v zvezi z naselbinami, resolucija, ki jo je tisti dan predložilLibanon, ker je del Varnostnega sveta – kar je, kot veste, povzročilo veliko hrupa, če lahkotemu tako rečemo, v sistemu in izven njega. V zadnjih dneh, ki so vodili do tega glasovanja,sem bila na Bližnjem vzhodu s Palestinci. Vse države EU v Varnostnem svetu so glasovaleproti ameriškemu stališču in za resolucijo.

Naše stališče je popolnoma jasno. Vsi se strinjamo glede priznanja, da so naselbine v skladuz mednarodnim pravom nezakonite. Tisti, ki so, podobno kot jaz, videli naselbine, vedo,da nikomur niso v dolgoročnem interesu in da bi jih bilo treba nazadnje rešiti z določitvijomeja. Naši predlogi so meje iz leta 1967 z ustrezno izmenjavo ozemlja, o čemer se morataodločiti obe strani in ne mi, vendar sem prepričana, da bi to upoštevalo realnost življenjljudi in kje živijo.

Menim, da ni imelo dramatičnega dolgoročnega učinka na odnos z ZDA, nenazadnje soZdružene države trdo delale, da bi razložile to stališče – in ne bom ga skušala razložiti vnjihovem imenu – in še naprej sodelujejo s Palestinci. Mislim, da so Palestinci razumelipoložaj, v katerem so se znašle Združene države. Zato se še vedno opravlja veliko dela,vendar ne želim na noben način reči, da ni šlo za težko obdobje. Tega sem se zelo dobrozavedala.

Vprašali ste me o palestinskih volitvah, napovedanih za september, ki se jih Hamas ne boudeležil. Prav tako veste – kar ste gotovo tudi opazili – da se predsednik vlade trudi najtimožnosti za nekakšno spravo. Kmalu bom govorila z njim o tem in mnogih drugih stvareh.Nisem prepričana, ali bodo volitve potekale. O tem se bodo odločili sami. Vem, darazmišljajo o najboljši poti naprej.

Prav tako ste me vprašali o razkritjih, do katerih je prišlo na palestinski strani. Veste, da bogospod Erkat, ki je bil glavni pogajalec, zavzel nov položaj višjega svetovalcapredsednika Abasa, ker so razkritja prišla iz njegovega urada in mora on za to prevzetiodgovornost. Mislim, da je to imelo dve posledici. Ena je seveda velika zaskrbljenost o tem,kaj se je dogajalo. Če želiš priti do pogajalskega stališča, se izreče mnogo stvari. Mnogeizmed njih se ne znajdejo v končnih dokumentih, toda ljudje – in to je prav inustrezno – razmišljajo o različnih stališčih. Zato je v Ramali in zunaj nje ter na zahodnembregu in še dlje obstajala zaskrbljenost zaradi izrečenih besed. Zanimivo pa je, da je prišlodo enakega in nasprotnega odziva, mislim da v delih izraelskega tiska, ko so mislili, da jepred njimi palestinsko stališče, in vprašali, zakaj tega ne sprejmemo? Zato je imelo zanimivučinek na začetek razprave. Morda dolgoročno – čeprav nikakor nisem pristašinja kakršnegakoli odtekanja informacij, ker ljudem preprečuje razvoj dobre politike – to morda ne boimelo učinka, ki smo ga morda prvotno videli.

Naj končam to razpravo o pridružitvenem sporazumu, zaradi česar sem tudi odkimavala.Kar se ni zgodilo, je sprememba sedanjega okvira in stališča. Napredek pri pridružitvenemsporazumu ostaja odvisen od napredka bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Kar je biloopisano, so bila prizadevanja za trdnejše odnose, ker verjamemo v rešitev z dvema državamain verjamemo v prihodnost Izraela. Želimo si močnega Izraela – gospodarsko, politično,vse te stvari – prav tako kot si želimo močne palestinske države, vendar ne moremonapredovati, dokler ne bo napredka pri bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Strinjam se


z gospo Neyts-Uyttebroeck, da je zelo pomembno, da začnemo pospeševati. To nenehnoponavljam v Izraelu in palestinskim organom. Moramo se premakniti naprej.

Razloga za to sta dva. Eden je, da se regija spreminja in spremembe to zahtevajo, in kot jepovedal gospod Arlacchi, ena od sprememb v regiji zahteva, naj priznamo, da boEgipt – sicer ne verjamem, da želi Egipt ustvariti vojaški problem z Izraelom, splohne – demokratični Egipt, ki gre naprej, želel ponovno preučiti vprašanje, ki je na njegovempragu. Mislim, da gre za interese obeh. Resnično verjamem, da je enako v interesu izraelskegakot palestinskega naroda, da se rešitev najde zdaj. To bi lahko bil resnično pomemben delvarne, stabilne regije. Povedala sem to in še naprej bom to govorila, še naprej bom togovorila vsem našim partnerjem, vključno z vsemi v četverici.

Gospod Belder, priti moramo do neposrednih pogajanj, kot jih vi imenujete, vendar moramopri tem zagotoviti, da so stališča strani verodostojna in da sta strani verodostojni ena dodruge. Zelo pomembno je, da lahko Palestinci sedejo za pogajalsko mizo ob podporiArabske lige. O tej temi bom govorila z Amrom Muso. Z njim se bom ponovno srečala vKairu. Arabsko ligo bo zapustil maja, mislim da 14. maja. Kot razumem, bo postalpredsedniški kandidat v Egiptu. Zelo pomembno je, da lahko Palestinci povedejo ljudstvos seboj. To je pomembno zanje, prav tako pa je pomembno za Izrael in za varnost obeh.Torej je vse to povezano s poskusi zagotovitve, da bo napredek zagotovo povezan ssposobnostjo povesti ljudi in ostale partnerje, ki se morajo s tem ukvarjati.

Gospod Lambsdorff, hvala vam za vaše pripombe. Mislim, da je četverica resničnopomembno sredstvo, vendar ni vse. Skušam zagotoviti, da bomo pri tem napredovali.Trdno sem prepričana, da smo odigrali pomembno vlogo. Mislim, da smo v zadnjih tednihin mesecih odigrali izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju dinamike. Iti pa moramodlje in hitreje. Glede na srečanja odposlancev četverice, ki se odvijajo, moramo izkoristitito priložnost. Ko so odposlanci prejšnji teden prispeli v Bruselj, sem bila z njimi eno uroin razpravljala, kako jaz gledam na možnosti, ter jih prepričevala, kako pomembno jeuporabiti ta srečanja z Izraelci in Palestinci. Ni mi mar, kje se srečamo z odposlanci. Vem,da so Palestinci in Izraelci včasih zelo nemirni zaradi tega, kar se dogaja. Torej če gremo vJeruzalem, da bi se srečali z izraelskim pogajalcem, mi ni mar, kam gremo. Samo opravimota srečanja in prvič naj se odposlanci srečajo s pogajalci in imajo priložnost raziskati stališča,kakor se do zdaj še ni zgodilo. Zame je samo to pomembno.

Ko sem govorila o Gazi in Kerem Šalomu, resnično nisem hotela reči, da obstaja samo enprehod. Opravili smo izpopolnjeno delo pregleda celotne infrastrukture na prehodih, ker,ko sem obiskala Gazo in predvsem ko sem se srečala s podjetji, pa tudi v pogovorih zmladimi ljudmi – in lani sem obiskala poletne šole, ki jih mi financiramo – se mi je zdelo,da je ena od najpomembnejših stvari, da Gaza čim prej spravi v tek svoje gospodarstvo.Spoštujem dejstvo – in srečala sem se z izraelskim generalom, ki je zadolžen za odprtjeprehoda vedno, ko grem po novice – da obstajajo določeni premiki. To cenim. Vendarsmo se želeli prepričati, da smo predvsem zagotovili izvoz, kar je bistveno za prehode inbistveno za gospodarstvo, saj nam sprejemanje več blaga, če nimamo gospodarstva, nemore pomagati toliko, kot če imamo oboje. Zato je bilo pomembno, da se to zgodi.

Pri Kerem Šalomu smo videli, da lahko naredimo tri stvari. Prvič, lahko bi dodaliinfrastrukturo – cesto, ki bi omogočila njegovo pogostejšo uporabo – in drugič, lahko bidodali opremo, ki bi občutno pospešila skeniranje in pretok blaga. Tretjič, prav tako bi kotdel naše misije lahko usposabljali Palestince. Strošek bo 5,3 milijona EUR. To lahko storimoin pripravljeni smo, da to storimo. Razlog, ki šteje, je, da čeprav si seveda želim mnogovečjo rešitev za Gazo, je pomembno, da ponudimo svojo pomoč in omogočimo hitro


odvijanje stvari, kar lahko pomaga ublažiti razmere. Zato sem posebej omenila KeremŠalom. Ogledali smo si Karni. Ogledali smo si tudi druge prehode, toda pri tem lahko pravzdaj posebej prispevamo. To bomo skušali narediti, vendar se s tem ne spremeni temeljnoizhodišče tega, kar smo rekli – da je prehode treba odpreti, da se ljudje morajo prosto gibati,kar se mora zgoditi čim prej.

Gospodu Campbellu Bannermanu bi rada povedala, da nimam proti, če me napada, todaprosim, razčistimo dejstva. Večina denarja, ki ga opisujete – in dejansko ga je še več – seporabi za zunanjo porabo. Ni namenjen moji službi. Je za to, da lahko gradimo demokracije,podpiramo človekove pravice, instrument za stabilnost, razvoj in tako naprej, za kar vem,da vi in ostali poslanci vaše skupine – in mislim, da vsi v tem parlamentu – v vsakem primerustoodstotno podpirate. Želite, da podpremo Egipčane, Tunizijce in Libijce. Gre za denar,ki ga uporabljamo, da to sčasoma uresničimo po svetu. Proračun Evropske službe zazunanje zadeve je 460 milijonov EUR. Financira 135 delegacij, osrednje osebje, vse, karpočnemo po vsem svetu. To je manj kot 50 % proračuna britanskega ministrstva za zunanjezadeve. Torej če me želite napadati zaradi tega, v redu, toda prosim, ne obtožujte me, daimam na milijarde in milijarde evrov, ki jih nekako uporabljam za bleščečo zgradbo ali karkoli že. To je znesek, ki ga zdaj lahko porabim v okviru obstoječega proračuna. Poskušalaga bom porabiti kar najbolje v korist stvari, v katere verjamem, in v katere verjame taparlament. Ostalo bomo dali ostalim ljudem, ki ga potrebujejo za dosego tistega, kar senam zdi pravilno.

Predolgo že govorim, toda gospod Arlacchi, res je, da se stvari na Bližnjem vzhoduspreminjajo in da se pogoji spreminjajo. Medtem ko gradimo platformo, na kateri delamo,je res zanimivo, da si lahko ogledamo potencial v regiji – naj gre za Libanon in možnosti,kaj bi se lahko zgodilo tam, naj gre za bližnjevzhodni mirovni proces in gotovo za to, karse dogaja v Egiptu, pa tudi za moje pogovore z Jordanijo, kjer se pogosto pogovarjam zministrom za zunanje zadeve. Govorimo o priložnostih, ki jih imamo tam. Tako mislim,da gre za trenutek, ko res lahko nekaj spremenimo.

Nekaj želim povedati o odnosih, ki jih imamo. Zelo trdo delam na odnosih z Izraelom inPalestinci in govorim z mnogimi ljudmi. Z voditelji obeh se pogovarjam zasebno več urter skupaj z ostalimi ljudmi na srečanjih. Te konvencije zelo spoštujem, toda pravim vam,da Evropsko unijo spoštujejo v obeh državah in to nameravam ohraniti, ker gre za rešitevz dvema državama. Povedali mi bodo, kaj jim ni všeč. Vesela sem tega, vendar mislim, daspoštujejo stališče, ki ga skušamo zavzeti. Nimamo obrobne vloge. Imamo realističnovlogo. Vloga, ki jo lahko igramo, je takšna, ki jo razumem in uporabljam s kar najboljšimučinkom. Ne morem narediti tega, kar lahko naredijo druge države. Nekatere stvari nisov moji moči, toda uporabimo lahko svojo gospodarsko in politično moč – v najboljšemsmislu besede – da se potrudimo in podpremo nadaljevanje tega procesa. Verjetno odvsega, kar počnemo, posvečam največ energije temu.

Gospa Dodds je vprašala, ali je sosedska politika bila neuspešna. Ni bila, vsekakor pa sodiv kategorijo „lahko bi bilo bolje“. Pred veliko časa sem rekla, da bi morali politiko pregledati.S Stefanom Fülejem sva začela to delo. Dogodki zadnjih dveh tednov so dokazali, da jomoramo spremeniti, da bi postala učinkovitejša, bolj sposobna doseči, kar si želimo, in dabi bila prožnejša, ter da moramo priznati, da v različnih državah potrebujemo različnepristope, ki bodo ljudem na terenu resnično dali stvari, ki jih želijo, v nasprotju z vrednotamiin težnjami, ki jih mi predvidevamo zanje in za nas.

Mesto posebnega odposlanca sem za zdaj povišala na namestnika generalnega sekretarja,ker mislim, da je zelo pomembno, da je odposlanec četverice nekdo, ki je popolnoma v


središču zadeve in ki je naš politični direktor. Marcu Otteju se zahvaljujem za njegovprispevek. Ko bo Helga Schmid končala to delo in bomo videli, kam gremo, potem bompreučila, kaj lahko naredimo za prihodnost, da bi zagotovili primerno zastopstvo v regiji.

Končno, gospod Swoboda, ste me vprašali o iranski ladji. Kot sama razumem, je stališčeglede na razlago Irancev tako, da so izvajali misijo za usposabljanje v podporo njihovimprizadevanjem za boj proti piratstvu ob somalijski obali. Dovoljenje za izvedbo je biloizdano na tej osnovi. Kolikor se zavedam – in to so zadnje informacije, ki sem jih dobila,ker smo informacije seveda zahtevali takoj, ko smo slišali – ob upoštevanju, da gre za misijoza usposabljanje, mislim, da Egipčani niso imeli nobenega razloga, da bi dostop zavrnili.Ali je šlo res za to ali ne pa je seveda povsem druga stvar.

Spoštovani poslanci, za to razpravo se vam najlepše zahvaljujem. Upam, da sem v svojemodgovoru zajela čim več vprašanj.

Predsednik. – Baronica Ashton, najlepše se vam zahvaljujemo, ker ste imeli zelo naporendan. Danes ste v tem parlamentu zelo trdo delali, zato se vam zahvaljujem, da ste bili znami in da ste nam dali odlične in tako podrobne odgovore.



Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Razmere na Bližnjem vzhodu in v sredozemskiregiji so na zelo občutljivem razpotju, kot je v svojem govoru prav tako omenila visokapredstavnica. Menim, da je to primerna priložnost, da se EU osredotoči na mirovni procesv regiji. Izrael je eden od največjih trgovinskih partnerjev Evropske unije, medtem ko imajoštudenti iz celega sveta dostop do študijskih središč v Izraelu zahvaljujoč mednarodnimuniverzitetnim programom izmenjav.

Prav tako moram omeniti, da se na Bližnjem vzhodu že oblikujejo izzivi za prihodnost.Upravljanje pitne vode je en primer tega. Arabske revolucije so v sredozemski regiji ustvarileozračje nestabilnosti, kar ima posebni učinek na Izrael. Nedavno je iz varnostnih razlogovbil sprejet ukrep za zaprtje mejnega prehoda, in tako je Kerem Šalom postal edinipopolnoma varen trgovinski prehod. Izraelske oblasti si na tej lokaciji prizadevajo, da bizagotovile normalen pretok civilnega in komercialnega prometa. V zvezi s tem menim,da je bistveno čim prej nadaljevati pogajanja za dosego mirne rešitve. Vključenost EU v taproces bi lahko zagotovila podporo, ki je potrebna, da se ta dialog izvede pod idealnimipogoji.

Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. – (FR) Revolucije v arabskem svetu ne smejoodvrniti naše pozornosti od bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Nasprotno, so priložnost,ki jo je treba izkoristiti. V Palestini bodo pred poletjem potekale predsedniške inzakonodajne volitve in palestinska oblast želi vzpostaviti zakonite institucije ter upravljatisvojo varnost. Gradnja izraelskih naselbin, ki je v teku, je krivica in izzivanje Palestincev.Danes imamo s tem vetrom svobode, ki piha skozi celoten arabski svet, priložnost zaponovni zagon pogajanj. EU mora prevzeti pobudo za njihov ponovni zagon. Zakaj ne bitega naredili v okviru Unije za Sredozemlje?

17. Dnevni red naslednje seje: gl. zapisnik


18. Zaključek seje

(Seja se je zaključila ob 18.20)


sreda, 9. marec 2011 - european parliament · 2011. 7. 21. · sreda, 9. marec 2011 predsedstvo:...

Documents