ŠT. 4 — LETNIK 100 — APRIL 2008

AVEMARIA

NUMBER 4VOLUME 100APRIL 2008

AVE MARIA is published monthly by Slovenian Franciscan Fathers of the Cu­stody of the Holy Cross (USPS 038­960)

14246 Main St., P. O. Box 608,Lemont, IL 60439­0608Phone (630) 257­3106

e­mail: bs1935@sbcglobal.netSecond Class Postage Paidat Bolingbrook, IL 60440

Subscription rates:USA $20; outside USA $25.

Editor: Fr. Bernardine Sušnik, OFMManager: Fr. Vendelin Spendov, OFM

Change of Address and Postmaster notices of undeliverable copies should be sent to:

Ave Maria Printery14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Urh je grič (342 m) vzhodno od Ljubljane v bližini Bizovika. Na vrhu je cerkvica, posvečena škofu sv. Urhu. Spada pod župnijo Sostro. Med drugo svetovno vojsko je bila tu sprva postojanka vaških straž, nato pa domo-branska postojanka. Sostrski kaplan je v tej cerkvi zadnjikrat maševal 6. maja 1945. Po vojski je bila cerkev spremenjena v muzej, leta 1994 pa je bila vrnjena župniji in znova usposobljena za bogoslužje. V bližini je grobnica, kjer ležijo posmrtni ostanki 179 žrtev bratomorne vojske 1941-1945. V nedeljo, 31. oktobra 1999 je bila v njej spravna pobožnost, ki jo je vodil nadškof dr. Franc Rode. Med pridigo je povedal naslednje: »Ob žrtvah pri Sv. Urhu izražam globoko obžalovanje za vse, kar se je tu dogajalo med vojno in za vse nasilne smrti, ki so jih povzročili kristjani. Sorodnike žrtev pa v imenu storilcev prosim odpuščanja. Ob tem pa ne pozabljam na žrtve, neprimerno bolj številne, ki jih je zagrešila druga stran in ležijo v množičnih grobiščih po Sloveniji. Kajti vse žrtve so enake, vse zaslužijo naše spoštovanje in naš spomin v molitvi. Ko se danes klanjamo žrtvam pri Sv. Urhu in priznavamo krivdo kristjanov ter prosimo za odpuščanje, opravljamo dejanje, ki naj prispeva k narodni spravi in zgladi razdore, ki sta jih med nami povzročili vojna in revolucija. Ko bodo to storili še drugi, bo slovenski narod resnično stopil v novo obdobje svoje zgodovine. Ko Cerkev na Slovenskem obžaluje stranpoti in slabosti svojih otrok, ki so se, prepričani v pravilnost svojega ravnanja, oddaljili od Kristusovega duha in njegovega evangelija, priznava, da potrebuje očiščenja. Naj nas to dejanje ponižnega priznanja in obžalovanja očisti… Neobremenjeni hočemo nadaljevati svoje poslanstvo v tretjem tisočletju. Amen.«

V aprilu se letos zvrstijo štiri nedelje po veliki noči prav do vnebohoda, ki pade letos na 1. maj. Omenimo naslednje godove: redovni ustanovitelj Frančišek Paolski (2.); škof in cerkveni učitelj Izidor Seviljski (4.); redovni ustanovitelj Janez Krstnik de la Salle (7.); redovnik in misijonar med gobabci na Havajih Damijan DeVeuster (15.); redovnica Bernardka Lurška, ki se ji je leta 1958 prikazala Marija v Lurdu (16.); kapucinski brat Konrad iz Parzhama (21.); mučenec in zavetnik mesta Ljubljane Jurij ter toavriš sv. Frančiška Egidij (oba 24.); kapucin-ski mučenec v času protestantizma Fidelis iz Sigmaringena (24.); apostolski učenec in evangelist Marko (25.); cerkvena učiteljica Katarina Sienska (29.); in redovni ustanovitelj Jožef Cottolengo (30.).

AVE MARIAAPRIL 2008

73 KOLEDAR UREDNIKVAM–P. Bernardin Sušnik74 TRETJIDANBOTEMPELJSPETSTAL–Origen DOZADNJEMINUTESIVANJVEROVALA–P. Vladimir Kos75 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik76 IGNACIJAKNOBLEHAR–Franc Jaklič77 LEMONTSKIODMEVI–P. Bernardin Sušnik78 MOČMOLITVE–P. Lojze Bratina79 BRALISMO…–razni viri80 JURJEVANJE–Niko Kuret82 svetazgodovina:POSTAVA–Henri Daniel-Rops83 izbogoslužja:KRŠČANSKIPOGREB(2)–Ivan Likar84 VELIKANOČ–Jakob Ukmar85 »ZARADIVASUMIRAMKOTJEZUSKRISTUS!«–Vinko Ošlak86 našakultura:M.ELIZABETAKREMŽAR–Silvester Čuk88 evropanarodov:DANCIVNEMČIJI–Vida Valenčič89 islam:NAČRTZASPREOBRNJENJESVETAVISLAM?– P. Samir Khalil Samir90 BIOGORIVAPRINAŠAJOKATASTROFO91 misijoni: ČISTOGOLADILEMA–P. Vladimir Kos92 KITAJSKA,SVET93 MEHIKA,EKVADOR,MEDNARODNO,GABON,SOMALIJA, HONDURAS,ZDRUŽENINARODI94 BRAZILIJA–agenciji Misna in Asia News ter L’Osservatore Romano zanarodovblagor:TAKŠNAJETAREČ(2)–P. Bernardin Sušnik96 MOZAIKMOJEGAŽIVLJENJA–P. Janez Žurga3. stranplatnic:†NADŠKOFDR.FRANCPERKO4. stranplatnic:150-LETNICALURŠKIHPRIKAZOVANJ4. stranplatnic:DAROVI,RAJNI

2008 – AM – APRIL 73

Če je mali traven preveč gorak,se veliki traven obrne naopak.

Kolikor pred sv. Markom žaba reglja,toliko po sv. Marku molči.

Ako je na Jurjevo lepo vreme,bo dosti vina.

April sedemkrat na dankmeta s polja spodi.

Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor dobri otrociin pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca!

bl. Anton Martin Slomšek

APRIL – MALI TRAVEN

1 T HugoGrenobelski,šk.;Venancij,šk.,muč.;2 S FrančišekPaolski,red.ust.;3 Č RihardChichestrski,šk.;SikstI.,pap.;4 P PRVIPETEK;IzidorSeviljski,šk.,c.uč.,;5 S PRVASOBOTA;VincencFerreri,duh..;

6 N 3. VELIKONOČNA NEDELJA;Viljem,op.;7 P JanezKrstnikdelaSalle,red.ust.;8 T Dionizij,šk.;JulijaBilliart,red.ust.;9 S MarijaKleopova,svetopisemskažena;10 Č Ezekiel,prerok;MagdalenaCanossa,red.;11 P Stanislav,šk.,muč.;GemaGalgani,dev.;12 S LazarTržaški,šk.,muč.;JulijI.,pap.;Zenon,šk.;

13 N 4. VELIKONOČNA NEDELJA;14 P Valerijanintov.,muč.;Lidvina,dev.;15 T Helena(Jelka),kraljica;Anastazija,muč.;16 S BernardkaLurška,red.;BenediktJ.Labre,spok.;17 Č Robert,op.;Anicet,pap.;InocencTortonski,šk.;18 P Apolonij,muč.;JakobOldi,spok.;19 S LeonIX.,pap.;Ema,red.;Dionizij,muč.;

20 N 5. VELIKONOČNA NEDELJA;Hilda,dev.;21 P Anzelm,šk.,c.uč.;KonradizParzhama,red.;22 T Leonid,muč.;Aleksander,muč.;Agapit,pap.;23 S Jurij,muč.;EgidijAsiški,red.;Vojteh,šk.,muč.;24 Č FidelisizSigmaringena,red.,muč.;Meliton,šk.;25 P Marko,evangelist;Ermin,šk.;muč.;Anijan,šk.;26 S KletinMarcelin,pap.;Antonin,muč.;

27 N 6. VELIKONOČNA NEDELJA;Cita,dev.;28 P PeterChanel,duh.,muč.;Vital,muč.;29 T KatarinaSienska,c.uč.;PeterVeronski,muč.;30 S PijV.,pap.;JožefCottolengo,red.ust..

UREDNIK VAMKopripravljamaprilskoizdajozatiskjezunaj

še polno snega, ki nas je zasul pred par dnevi.Tuditemperaturesošekarkrepkopodlediščem–očitnozimaševednokažesvojezobe.Upajmo,dabovsajpomladzatotolikolepšainprijetnejša.

Rojstni danobhajamesecaaprilaP. Krizolog Cimerman,župnikprisv.CiriluvNewYorku(11.aprila1947).

UmrljemesecaaprilaP. Klemen Lattyak(11.aprila1965).Bogmudajvečnimir!

Stanje P. Vendelina je zadnje mesece nespre-menjeno.Ševednojevnursinghome,sajpotrebujestrokovnonegoinkontrolo24urnadan.Govoritisicernemore,radpavidi,čegakdoobišče.Tudivsako pismo in razglednica ga razveseli. Poštoje najbolje poslati kar na lemontski naslov: POB 608, Lemont, IL 60439. Nursing home je v našineposredni soseščini, takodaga lahkovsakdanobiskujemo.DrugipatukajvLemontuševednokarnekakomigamo.Seveda,mlajšinihčeodnasnepostajainpočasisenamvsempoznajoleta.

Tisti,kiimateinternet,lahkonašemumesečni-kuzdajsleditenasvojihračunalnikih.Poskrbljenoje,dapridevsakaštevilkanainternetšepredprvimv mesecu. Zasluge za to ima predvsem maribor-skikaplanP.JanezPapa–samsemnainternetunamrečšelezačetnikinvvsemodvisenodnjega.Upam,dagabomovdoglednemčasulahkopozdra-vilitukajvAmeriki.Čistonatihemvampalahkopovemše,dajeP.JanezBežigrajčan,kotsemjaz.

Kottopišemješevednopreko sto naročnikov, ki naročnine za tekoče leto niso poravnali.Ne bi rad nadlegoval z opomini. V ta namen jenanalepkizvašimnaslovomvdesnemzgornjemkotuvsakmesecoznačenmesecinleto,dokdajjenaročninaplačana.Takoštevilka12/07pomeni,dajebilanaročninaplačanado31.decembra2007.Prosimtiste,kisošenadolgu,dajopomožnostičimprejporavnajo.Včasihdobimpritožbo,češdabimoralvsakomurposlatiračun.Tobibilomogo-če,vendarbizadevoneusmiljenopodražilo

Kakorželanitudiletosnebomogočeposlatipovabilazaprižiganjelučkvmajuinjuniju.Vzro-ki so isti: nesorazmeren dvig cen predvsem pripoštnini,patudislabodzivvpreteklihletih.Lučkebomosevedaževednozvestoprižigalivskladuzželjami,kinamjihbostesporočili.Čenimateprirokiovojniceznašimnaslovom,namsporočitevnavadniovojniciinjonaslovite:Ave Maria, POB 608, Lemont, IL 60439.Darovizalučkesoševednoenaki:velike$1.50,male$0.25.

P. Bernardin

2008 – AM – APRIL74

»Judje so odgovorili Jezusu in mu rekli: ‘Kakšno znamenje nam pokažeš, ker delaš take stvari?’ Jezus jim je odgovoril in rekel: ‘Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.’«

Zdi se mi, da se v teh Judih razodevajo telesni ljudje in ljubitelji čutnih stvari. Pred tem je namreč Jezus izgnal tiste, ki so s svojim ravnanjem iz Očetove hiše delali tržnico. Ti Judje namreč razsrjeni zahtevajo znamenje, in sicer táko, po katerem se bo razodelo, da Božja beseda, ki je oni sicer ne sprejemajo, sme delati take stvari.

Odrešenik je spregovoril o onem templju, govoril pa je o svojem lastnem telesu, tako da je na vprašanja ‘Kakšno znamenje nam pokažeš, ker delaš take stvari’ odgovoril: ‘Po-drite ta tempelj in v treh dneh ga bom posta-vil.’ Čeprav je še tisoče drugih znamenj, ki bi jih lahko pokazal, vendar je na ugovor: ‘ker de-laš take stvari,’ poskusil odgovoriti samo s to besedo o templju, in to zelo ustrezno namesto drugih znamenje, ki se templja ne tičejo.

Oboje namreč, tempelj in Jezusovo telo, se mi zdi po eni od razlag podoba Cerkve in dokaz, da je zgrajena iz živih kamnov. Je duhovna stavba za sveto duhovništvo, sezidana na temelju apostolov in prerokov, katere vogalni kamen je Jezus Kristus. Zato se tudi imenuje tempelj. Zdi se sicer, da se skladnost tempeljskih kamnov podira in tudi v enaindvajsetem psalmu je pisano, da vse Kristusove kosti raztresajo

zasede, ki jih v preganjanjih in stiskah postavljajo tisti, ki med preganjanji napadajo edinost Cerkve, vendar pa se bo v skladu s stavkom ‘Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase telesni udje’ slednjič dvignil tempelj in bo telo vstalo tretji dan – po dnevu zla, ki mu grozi, in po dnevu dovršitve.

Tretji dan bo namreč napočil na novem nebu in novi zemlji, ko bodo te kosti, vsa Izraelova hiša, obujene na veliki Gopodov dan, kajti smrt je pre-magana. In tako Kristusovo vstajenje, ki se je zgodilo po prestanem trpljenju na križu vsebuje skrivnost vstajenja celotnega Kristusovega telesa. Kakor je bilo namreč to čutom dostopno Kristusovo telo križano in pokopano, in je nato vstalo, tako je bilo celotno telo Kristusovih svetih skupaj z njim križano, in zdaj ne živi več. Nobeden od njih naj se namreč – kakor Pavel – ne hvali z ničemer drugim kakor s križem našega Gospoda Kristusa Jezu-sa, po katerem je bil sam svetu križan in svet njemu. In ni bil le skupaj s Kristusom križan in križan svetu, temveč tudi pokopan skupaj s Kristusom. Skupaj s Kristusom smo bili namreč pokopani, pravi Pavel, in kakor da je dobil nekakšen predujem vstajenja, pravi tudi: ‘In z Njim smo vstali,’ ker hodi v nekakšni novosti življenja, čeprav še ni vstal v tisto blaženo in popolno vstajenje, v katero upa. Naj je bil torej zdaj križan, zatem pa bo pokopan; naj je – snet s križa – zdaj pokopan: v kolikor je zdaj v grobu, bo nekoč vstal.

TRETJI DAN BO TEMPELJ SPET STALOrigen (ok. 185 – 254)

P. Vladimir Kos – Tokyo

DO ZADNJE MINUTE SI VANJ VÉROVALAZvonovi donijo v srcá koridorjevstajenjska Nedelja pred mestom stoji;pogansko ugiba o vriskanju zore,a jaz jo povabim, naj mene mladí.

V svetlobi nedeljski ozrem se v oblake:nekje tam nad njimi Marija živi;nekoč je čakala na Sina korake,ko pride iz groba – obljubil je bil!

O, Mama Marija, do zadnje minutesi Vanj vérovala, in Božji Tvoj Sinz oči Ti obrisal spomine je krute,krog ustnic krivulje od ur bolečin.

O, Mama nebeška, naj v nas ne utrnepekel sveto vero v oljénki srcá;naj zmeraj svetlejša v zavese srebrneprodira, kjer Ti si za njimi domá!

2008 – AM – APRIL 75

NEDELJSKE MISLI6. april3. velikonočna nedeljaUČENCA V EMAVSULk 24,13-35

LukovapripovedodvehučencihnapotivEmavssevrsticazavrsticopresenetljivoskladaspripovedjoApostolskihdel(kijihpripisujemoistemuavtorju)ospreobrnjenjudvornikaetiopskekraljice.Tonasopo-zarja, da – kot praktično vedno v veselem oznanilu–negrezakronikonekegadogodka, ampakza raz-lagopovezavemedKristusovimtrpljenjem,smrtjoinvstajenjem. Teolog (ne zgodovinar!) Luka se dobrozaveda,daVstalipripadaonostranstvuinsenimogoče“zavedeti” njegove navzočnosti na običajen človeškinačin.“Spoznati”gajemogočesamovverinatemeljuSvetegapismainvznamenjuevharistije.Zatosobileučencemanjuneoči »zastrte« inganista »spoznala«;zatojimaje»razlagal,karjenapisanoonjemvvsehPis-mih«;zato»sosejimaočiodprleinstagaspoznala«,kojerazlomilkruhinjimagaponudil.Naukzaapostolskein naše čase: človeška logika pri dejstvu vstajenjeodpove:dosegljivojesamovveri.Učencastašlabržnazaj in »pripovedovala,kaj se jezgodilo«:pričevalasta.Spoznanjuvstajenjamoratorejsleditipričevanje.Inpričevatijemogočeuspešnosamozživljenjem,sajpravistarislovenskipregovor,dabesedemičejo,zgledipavlečejo.Inpravtegadanesmanjka.

13. april4. velikonočna nedeljaDOBRI PASTIRJn 10,1-10

Podobapastirjajevnašihindustrializiranihčasihzameglena, je pa treba priznati, da moderni čas zaopisJezusovegaodnosadoljudininašelnitiene,vsajpribližnoenakodobreprispodobe,kjelekajboljšega.SicerjepatudivKristusovihčasihnisorazumeli,zatojojemoralsamrazložiti.Namjepotrebnotorejle,dasevrazlagopoglobimo.Pastir,kivsakoovcopokličepoimenu:Kristus,kipoznainsezanimazavsakegačlovekaposebej.Ovce,kiposlušajonjegovglas:ubo-gajoga,intovvsem.Pravtujeključnatočka,kiločičlovekaodovce:človeksilastipravico,dasampresojainodloča,alibopastirjaubogalaline.Razlikamedpa-stirjeminKristusom:pastirnepuščaovcamnobeneizbire, medtem ko Kristus pušča široko področječlovekovim osebnim odločitvam. So pa meje, prekokaterihnemoremo:osnovevereintemeljnimoralnizakoni.Tunivečnobeneosebnesvobode,patudinedebateinpogajanja.Kdortomejoprestopi,sejeločilodčrede inpredvsemodpastirja.Tonajsizapišejozauhovsitisti,kihočejobitidelčrede,doklerjimtokoristi,čejimpakajnipovolji,seodčredeločijo.Do-bripastirjesiceršelzaizgubljenoovco,nipamogočepričakovati,daboprignalnasilotiste,kisoodpadli.

20. april5. velikonočna nedeljaPOT, RESNICA IN ŽIVLJENJEJn 14,1-12

Vznemirjenje,kisejepolastiloJezusovihučencevzaradinjegovegaposlovilnegagovoraprizadnjivečerji,jepotolažilzznamenitimibesedami:»Jazsempot,res-nicainživljenje.«Taizjavajepovezanazobljubo,dasebovrnilinjihvzelssebojtja,kamorjimgrepripra-vitprostor.ObtejobljubinimislitinaJezusovdrugiprihodobkoncučasa,pačpanaprihodVstalegainnaprihodSvetegaDuha,kijimgajeobljubil.Vbistvugrezato,dasamozgodovinskiJezus,torejtisti,kisogaapostolidotegatrenutkapoznali,ničnekoristi.TojeprecejnaširokoobdelalBenediktXVI.vsvojiknjigioJezusu,kjerpove,dajetudivnašemčasu,vpovojnihletih,postajalarazdaljamed“historičnimKristusom”in“Kristusomvere”vednogloblja.KajmorepomenitiveravJezusaKristusa,čepajebilčlovekJezuspovsemdrugačen,kakorpagapredstavljajoevangelijiinkakorgaoznanjaCerkevnaosnovievangelijev?Tosočutilitudiapostoli,odtodtorejFilipovazahteva,češ,pokažinamOčeta.PodobaJezusa-človekajesicerzanimiva,vendarjevnjemtrebanajprejinpredvsemvidetiučlo-večeno Božjo Besedo, ta pa je navzoča ne le v časunjegovihprikazovanjpovstajenju,ampakskozivesčasdokoncasvetavevangelijihinoznanjevanjuCerkve.Pot,resnicoinživljenjetorej lahkonajdemosamovnjegovemnauku,kinamgajezapustilvdediščino.

27. april6. velikonočna nedeljaOBLJUBLJEN JE SVETI DUHJn 14,15-21

Evangeljskiodlomek,vkateremJezusobljubljapri-hodTolažnikaSvetegaDuha,jenadaljevanjenjegovegaposlovilnegagovoraprizadnjivečerji,torejtudinada-ljevanjeodlomkaprejšnjenedelje.Vrednobisebiloustavitiprivsakivrsticiposebej,sajsovseenakovažne,paprostorteganedopušča.TorejseustavimosamopriJezusovivelikonočnoobljubi“drugegaTolažnika”.Spomnimose,daJezussamegasebenipredstavilsamokotživljenje,ampaktudikotresnico,izkatereživljenjeizhaja.Ravnospoznanjeteresnicepajedelo,kigabovapostolihinvsehKristusovihučencihopravilTolažnik,ki ga bo poslal. In ko govorimo o vseh Kristusovihučencih,teganeomejujemozgoljnačasoblikovanjaprvih cerkvenih skupnosti, katerih začetek bi lahkopostavili na binkoštni praznik, ko so apostoli prvičnastopilivjavnosti,ampaknaKristusoveučenceved-no,dokoncačasa.Spoznavatiresniconivednolahkastvar,sajnamživljenjeinljudjevnjemskušajovsilitivsaksvojoresnico,danegovorimooprepričevanjuinvsiljevanjuvečihresnichkrati–karspomnimoseKučanoveizjavepredleti,intocelovpričopapeža.IzspoznanjaresniceoJezusutorejrasteživljenjeinrastevednobolj,kovednoboljspoznavamoJezusa.VCerkvinam Tolažnik daje spoznavati od Boga navdihnjenobesedovrazodetjuinnasvodikvečnemuživljenju.

2008 – AM – APRIL76

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARozemlje in prebivalstvo osrednjeafriškega misijona

nadaljevanje

II. Beli NilNjegovizviringorenjitoksoodkrilišeleleta1863.

IzviravdeželiUrundivvečkot5.000metrovvisokem,zasneženempogorju.Tečepodraznimiimeni.Spreje-mapritokeintečeskoziViktorijinojezero,jezeroKogainAlbertovojezero.Zelopogostendežobravnikumudajetolikovode,dakljubsvojemutekuskozipuščavopridedodaljnegaSredozemskegamorja.Obnjegovemgorenjemtokustojijopragozdovi,vkaterihdomujejoopice,živobarvneptice,razneujedeinzveri.

Ko nekaj časa še rije med griči, ki že spadajo kVzhodnemuSudanu,pritečevravnino.Ponjejzložnopomikasvojevodovjeprotiseveru.Najprejtečemedlepimitravniki,potemseparazlivavmočvirjainsezamuja v stranskih strugah. Do jezera No, ki je 600km daleč, ga na mnogih mestih preprezajo šopi inceli otoki plavajoče trave in trstike, ki jim Arabcipravijo“sed”,ponaše“ovira”,kersodozadnjegačasazelooviraliplovbo.Obnjemrastedo6metrovvisokatrstikapapirus,kisoiznježestariEgipčaniizdelovalipapir.–Kjervodazastaja,sojoprepregli lokvanji.Skoreninami so pripeti na dno; na vlaknih, ki segajogoridovodnepovršine,paplavajoveliki,vplemenitičrti zaokroženi listi in beli ali bledomodri cvetovi.Ponekod je z njihovimi listi in cvetovi voda pokritakakorzvelikanskopreprogo,kisovanjuuvezenizeleni,beliinmodrikastivzorci.

NadtemimočvirjiobBelemNiluležičezdantežatišine,osamelostiindolgočasja.Močvirnaptica,kine-gibnostojinaeninogialipavzletispočasnimizamahisvojih velikih peruti, žalostno izraža to oddaljenostodsvetainživljenja.Ponočipataenoličnapokrajinačudovitooživi.Stoinstotisočzelenkastih,rumenih,rdečkastihinvijoličnih lučk,svetlikajočihsežuželk,prihaja,kroži, sepoigrava in izginjananjej,kakorv

kraljestvu pravljic. Izpod bička in trave se oglašajozborižab,urozauro,brezodmora.

Kjerjezemljtrda,rastenanjejdrevjeinživijobeli,mravljampodobnitermiti,kidelajotudivečmetrovvisoka,kakorkamentrdamravljišča.Lepih,pisanihcvetlic,kakorsoprinas,pavtehdeželahni.

ZzahodnestranisevBeliNilizvilaGazelinareka(BahrelGhazal),kidobivazjužnozahodnihpobočijveč pritokov. Pri Málakalu se pa na vzhodni straniiztekavBeliNilrekaSóbat,kiprinašazabesinskihgorarodovitnoblato.

PoplitvinahBelegaNilainnjegovihpritokovstojiingomazi,brodi inplavabrezštevilamočvirnih indrugihptic.Oko,kijihgleda,sekmaluutrudi,tolikorazličnihoblik,črt,barvingibovimapredseboj.Medtemi pticami so tudi selivke, ki ne jesen zapustijoslovenskedeželeingredoprezimitnajug.TjadolikBelemuNiluodletijojeseniškrjančki,lastovke,slavčkiindrugiprijateljislovenskihvrtov,njivingozdov.

OdMálakalaniBeliNilglobljikakordvadopetmetrov. Širok je pa kakor jezero. Teče tako počasi,dasezdi,kakordabistal.Nadolžini800kmimale12 metrov padca. Zastran vrtenja zemlje okoli osipritiska voda, tekoča od juga na sever, na desno,vzhodnostran;zatojenadesnembreguBelegaNilanaplavljenegavečpeskapatudivodnastruga jenavzhodnistranigloblja.

SevernoodMálakalajeravnina,pokritaspašnikiinpolji.Travajeponekodtakovisoka,dasesloniskrivajovnjej.Dajepašazaživinoboljsočna,črncitotravopožigajo,kopostanesuha.Takegorečeplanjavesonekaj strahotnoveličastnega;Knoblehar innjegovisodelavci so jih mnogokrat občudovali. Ogenj greponjihboljhitrokakorjezdecnadirjajočemkonju.Gozdneživaliseskušajovblaznemdirurešiti,ajihlemaloubeži;pticeujedeimajoobilenplen.

VelikajezeraobravnikuinprostraneravninedoKartumazadržujejoNiluvodo,daprevečnenarašča,koobravnikudežuje,inprevečneupadainpresiha,kotodeževjepreneha.

PriKartumuseModri inBeliNil stekata.ModriNiljenapravil1.500km,Belipa2.600kmdolgopot.Beli Nil je mnogo rodovitnega blata pustil v svojihmočvirjih,zatoseposvojisvetlorjavibarviostroočiodblatne,temnevodeModregaNila.

III. NilOd Kartuma tečeta oba veletoka pod skupnim

imenomNil.PriKartumuzačneNilnaraščativjuniju,konastopa

deževnadoba.

Ob Belem Nilu

2008 – AM – APRIL 77

P.BernardinSušnik LEMONTSKIODMEVI

Zamesecaprilimamoslovenskoime,kigaponekodšeuporabljajo:mali traven.Obstojajopazatamesecšedrugaimena,kisovzvezibodisiznaravo,bodisiznje-govimpoložajemvletualicelopokakemgodu.Taimenaso:štrtnik, zelenar, traven, deževni, travnjak, travnik, ovčjider, jurjevščak.Nisempazasledil,dabikateroodtehimenšekjeuporabljaljidandanašnji.

Aprilsko vremejezgodbazasetakodaleč,dajeprišlocelovpregovor:Spremenljiv kot aprilsko vreme.Resje,davaprilunipravničnenavadnega,čeimamovsakdankarrazneoblikevremena,odsoncaprekooblačnostidodežja.MendabisetukajlahkozgledovalipoRimljanih,sajjetamtákospremenljivovremevmarcu,zatopravijo:marzopazzo–marecjenor.Mibiverjetnotolahkoreklizaapril.Jepavelikovprašanje,kajsebozaprilskimvre-menomdogajalovnetakooddaljeniprihodnosti,sajsmopričespremembam,kisijihpreddesetletjinismonitioddalečpredstavljali.Vsekakorbovremešeboljnegotovo,kotježezdaj,poletnavročinainzimskimrazpahujša.

Imapanorčevskiaprilposebenpomenpravnaprvidan tega meseca, ki nosi ime dan norcev. Ta dan sodovoljenepotegavščine,kijimsevedamarsikdonasede,kersepačnespomni,dajeprviapril.Izvirapatašegaiz 18. stoletja, ko je dvorni norec pošteno potegnil zanos francoskega kralja Ludvika XIV. Ta dan objavljajopotegavščinetudiraznimediji,odčasopisovprekoradiadotelevizije.Nekateresopravduhovite,drugepatakotrapaste,daresvelja,karjeo1.apriluzapisalMarkTwain:»Prviapriljedan,kosespomnimo,kajsmoostalih364dnivletu.«Posebnopolitičnimlažemmanjkasoli.

Letos2.aprilabominiložetrileta,odkarjeumrl papež Janez Pavel II.(2.aprila2005)injebilizvoljen sedanji papež Benedikt XVI.(19.aprila2005).

Velikonočni praznikisozanami,pravtakotudibelanedelja,kinosiimenedelja Božjega usmiljenja.Upam,dasmokljubdirki,kijonarekujevsakdanježivljenje,vseenonašličaszaduhovnopoglobitev indoživetoobhajanjevelikegatednaterpraznikaKristusovegavstajenja.VeravKristusovovstajenjejetemeljnaševereinjoizpovedu-jemoprievharističnidaritvi.Zatotudiupravičenopravi-mo,dajevsakanedeljavletu“malavelikanoč”.Vaprilusebodotorejzvrstilenedelje po veliki nočipravdopraznikaGospodovegavnebohoda,kipadeletosna1.maj.

Opisovanje nastajanja našega mesečnika semzaključil z oddajo AM v tiskarno. Pa me je smola primarčevištevilkiprisilila,dataopisnadaljujem.Verjetnoste vsaj nekateri ugotovili, da se v nekaterih izvodihnamesto strani 58 ponovi stran 54 in namesto strani63ponovistran67.Očitnonegrezanapakoprivezavi,ampakpritiskusamem.Nikolinisemimelprilike,dabibilzravenprivsemprocesutiskanja,rezanjainvezave,zatonimampojma,kakojemoglopritidotega.Sevedasemtoopazilšele,kojebilavsamarčevaštevilkaženapotiknaročnikom.Vtiskarnisobilienakopresenečeni,kosemjihopozorilnato.Nidrugerazlagekotta,daje

računalnik,kivodiinurejavestiskterukazujestrojem,kajnajstore,nekajzamehuril.Vsak,kdorimalemalopraksezboljkompliciranimiprograminaračunalniku,dobrove,dasekajtakegapravhitrozgodi,kotjenekočrekeledenodizvedenihračunalničarjev:»Priračunalnikunikolineveš,kajselahkovresniciprimeri.«Izliteraturepoznamokardostiprimerov,kosoračunalniki“podivjali”.Takojenekočnekdodobil telefonskiračunzanekajmilijonovdolarjev(računalnik jepačprezirljivonatisnilšenekajničel),paševečtakihprimerovjebilo.IzraelskihumoristEphraimKishonjevsvojihDružinskihzgodbahnapisalduhovitohumoreskootem,kajsezgodi,četedobipo-divjani davčni računalnik v svoje klešče. Seveda bosterekli, češ, zakajpanisipregledalvseh izvodov,predensi jihodposlal.No, radbividelurednikaaliupravnikarevije,kivsakizvodvsakenatisnjeneštevilkenatančnopregleda,čejekjekakanapaka.Kdove,kdajbipotemnaročnikidobilisvojizvodnadom.Sicerpa:gledenato,dasejevtrinajstihletih,odkarnamtiskaAMtatiskarna,nekajpodobnegazgodiloprvič,senitinesmemoprevečpritoževati.Inkerjepotočizvonitiprepozno,nidrugerešitve,kotdogovoritise,datoupoštevajoprinaslednjemračunu,karsemtudistoril.Vsekakorsepazatoneprijet-nostopravičujem,čepravnisemosebnoničkriv.

Sevedastem,kodobimoAveMariaiztiskarnezadevašenikončana.Treba jevse šespraviti do naročnikov.Zatojetrebanajprejvvsenaslovevnestispremembeinjihnatisniti.Vseizvode,kigredoizvenZdruženihdržav,je treba spraviti v ovojnice, nalepiti nanje naslove inznamke,sajpoštazainozemstvonepriznavavečnobenedrugemožnostikotavionskapisma.Topapomeni,dajepoštninazavsakizvod,kigrevKanado$1.93,drugamposvetupa$4.50.Ameriškeizvodepajetrebaopremitiznaslovi,jihpokompliciranihpoštnihpredpisihpovezativ snope in te spet po še bolj kompliciranih predpisihspraviti v poštne vreče. Seveda mora tudi vsaka vrečaimetilistektočnopredpisanebarveinvelikostistočnopredpisanimbesedilom.Natojetrebaizpolnitiše6stranikompliciranegaformularja,kigapoštazahteva.InkosmokončnovsetooddaliinmastnoplačalivBolingbrooku,navsezadnje ugotovimo, da toliko in toliko naročnikovsvojegaizvodanidobilo.Inkosepritožimo,ugotovimo,danikrivnihče.Vzvezistemlahkorečemsamoto:svojčassemmislil,dajekomunističnabirokracijanajhujšanasvetu.KosemprišelvItalijo,semugotovil,dajeitalijanskavelikohujša.Todavprimerjavizameriškobirokracijoseitalijanskaskrijevmišjoluknjo.

LetošnjiBaragovi dnevibodo,kotjebilodogovor-jeno,vLemontu.Zdajjeznantudičas:27.in28.septem-bra.Sobotnamašaob6.urizvečerbovžupnijskicerkvisv. Jožefav Jolietu,pomašibopaneuradensprejemvžupnijskidvorani.Nedeljskamašabopaob2:30popol-dnevBaragovemparkuprigrotivLemontu,ostalopavKulturnemcentru.Podrobnostizaenkratšenisoznane,jihbomopaobjavili,čimbomozanjezvedeli.

2008 – AM – APRIL78

Sredi novih časovKrščanstvožeodsamegazačetkaspremljajoobdob-

janepredvidenihsprememb.Dogajaloseje,dajeprišelčasnovihdogodkovinznjiminoviizziviinkrize:no-

vostisovljudehzbujalenegotovostinnejasnost,kajbovprihodnosti.Rimskiimperijjepropadelinpojavilisosenovinarodispopolnomadrugačnokulturo(5.stol).Rušilsejesrednjivekinnastopiljepreporod(16.stol.),kasnejerazsvetljenstvo(18.stol.).Inkajsebozgodiloznamiobvihranjunajrazličnejšihcunamijev?

Doživljamonamrečnekajpovsemnovega.Zahod-noevropske cerkve sepraznijo inmarsikje nevedo,kajbiznjimipočeli.Ugašauveljavljenazakramental-napraksaspovedi,porokterobvezneganedeljskegabogoslužja.AvtoritativnebesedemožCerkveizgubljajonekdanjotežo,nimajotakegavplivanavernike.Kajnajbibiloobvezujoče,najbibilastvariskreneinosebne,naživljenjskiizkušnjitemelječepresoje.

Podrugistranipaseširivplivinzanimanjezanoveoblikeverovanj,kiizhajajoinsezgledujejoporazličnihdrugihverstvih.Značilnozatonovoreligioznostje,dajezeloobčutljivanavrednote,kotsosolidarnost,pra-vičnostinprijaznostdookolja.Navdušencizamedre-ligijskidialogodkrivajomočskupnemolitve,soočajosezvprašanjioprihodnostivseh.

Ali še ima smisel moliti?Obtejpestrostidogajanjaselahkozaresvprašamo:

alijelahkoapostolatmolitveševednonekajpomemb-nega,aktualnegaalipanajgledamonanjlekotnaenoizmedpreživetihoblikpobožnosti?

Apostolatmolitvejeprosilnamolitev,ki jeodvečin ni pomembna, če papeževe spodbude niso več

obvezujoče,čeCerkevniobčestvo,povezanov soli-darnosti,inčejenjenaveravobčestvosvetihutopija,čejepraznovanjeevharistijenerealno,čejevsakdanjapodaritevsamegasebesamotežnja…

Naapostolatmolitvegledamoznotrajtekrizeso-dobnereligioznostigloblje,kotbinamnaprvipogledobetalanekapreživetaoblikaljudskepobožnosti.

Vduhuteologijepodrugemvatikanskemcerkve-nemzborujebilapostolatmolitveopredeljenkot»ob-čestvoverujočih,kisepovsakdanjemdarovanjusebezdružujezevharističnodaritvijo,pokaterisenikdarnenehadeloodrešenja,insodelujepriodrešenjuvsegasveta,tesnopovezanosKristusom«.

VsakkristjanjepoklicanvživljenjesKristusominnjegovimduhovništvom.Jetakšnoteološkogledanjetuječutenjusodobnihljudi?

Ena molitev – en svetBlizu čutenju sodobnega človeka je nedvomno

solidarnostzljudmivsegasveta.ŽeteologKarlBartjenapraguvstopavglobalnisvetdejal,dajekristjanoseba,kidrživenirokiSvetopismo,božjobesedo,vdrugipačasopis. Internetapačšenipoznal.Navsamogoča boleča dogajanja naj bi se kristjan odzvalnajprej sočutno in z iskreno prošnjo za odrešenje.Kakonajbisesicerkotvernikodzvalnatakoraznolikoproblematiko?Kakonajusmerjasvojomolitev?

Duhapostolatamolitvenastorejvabi,dasprejme-mo papeževe in škofijske spodbude v svoje srce inizrekamoprosilnomolitev,zavedajočse,dajenaša,zgoljčloveškamočomejena.Prositetorej…Hkratipa,današadnevnamolitevpostanesamopodaritevGospodu,vduhuvere,»davsakodejanjeizljubeznivplivanavessvet«(TeilharddeChardin).

Nabožjopopolnoljubezendonas,kijoslavimovevharističnemslavju,odgovarja-mossamopodaritvijoBoguinbližnjemu.Nenehnonajbisedvigalaiznašihsrcmo-litev:»VzemiinsprejmiGospodvsomojosvobodo.«

»Nihčenimavečjeljubezni,kakorjeta,da kdo da življenje za svoje prijatelje /…/Očevambodal,kadarkoligabosteprosilivmojemimenu«(Jn15,13).

Simbolljubeznipajesrce.Zatoničudno,dajebilapostolatmolitve,priprošnjeindnevnesamo-podaritveGospodu,povezanspobožnostjozatekanjakSrcuJezusovemu.TobožjeSrcejezarestistiglobin-ski »motor« in navduševalec za pravo življenje tegaapostolata,takoznotrajsrcposameznikakotživljenjavdružini,župnijiinCerkvi.

P.LojzeBratina

moč molitveapostolat molitve je znamenje upanja za človeštvo in svet

Jezusova molitev v Getsemani

2008 – AM – APRIL 79

brali smo...KUALA LUMPUR —V Malezijise prepirajo zaradi ra­be besede “Alah”.UporabotebesedehočeministrstvozanotranjezadeveprepovedatikatoliškemulistuHerald,ki izhaja v angleščini, bahasa malezijščini, kitajščini intamilščini.PomnenjuministraJoharijaBaharumasesmebeseda“Alah”uporabljatilevislamskemkontekstu.NEW DELHI —VIndijisohindujski skrajnežitudipobožičunadaljevali z uničevanjem in požiganjem kr­ščanskih cerkva.Razdejalinajbijihkarosemnajst.Protitevrstenasiljusovindijskemglavnemmestuprotestiralitakokristjanikottudipolitiki.VARŠAVA —Raziskava javnega mnenjajepokazala,dajeza 88 odstotkov Poljakov družina še vedno naj­pomembnejša skupnost. Upada pa število ljudi, zakaterejenajpomembnejšakariera.RIM —Po podatkih misijonske tiskovne službe Fidesjelani umrlo nasilne smrti 21 katoliških duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev; trije manj kot v letu 2006.Odleta1990jebilomedomenjenimi604žrtevna-silja,samomeddržavljanskovojsko1994vRuandi248.VARŠAVA —Poljska ministrica za zdravje Eva KopaczkljubprotestomCerkveprotiumetni oploditvi žensk še vedno vztraja, da bi stroške za to vrsto pomoči pri zanositvi plačevali iz proračuna.Večškofovjenabožič javnopovedalo,da jeumetna oploditev nedo­pustno dejanje.SALZBURG —Nadškof Alois Kothgasserjeopozoril,dajevprašanje obrambe življenja življenjskega pomena za prihodnost družbe in s tem človeštva.PASSAU —Evropski tedni od 12. junija do 20. julija letosvtemnemškemmestubodov znamenju treh kreposti vere, upanja in ljubezni.Obiskovalcembonavoljo61raznovrstnihprireditev,tudivcerkvenihprostorih.CARIGRAD —Turške oblastisooddale v najem pra­voslavno cerkev sv. Jurijavzgodovinskopomembnemdelu mesta ob Bosporju Edirnekapi, novi najemnik pajo bo preuredil v čajnico in igralnico biljarda. Oblastiso cerkev podržavile leta 1991, prav tako pravoslavnoosnovnošolo.PatriarhBartolomejI.sejezaraditakšnegaravnanjaoblastissvetiščemžepritožilpri turškivladi,obvestilpatudiEZ.LJUBLJANA —VSlovenijiseježečetrto leto zapored rodilo več otrok kot leto prej.Vletu2007sejetakorodilo19.585otrok,karjeza14odstotkovvečkotleta2003,kosejerodilo17.106otrok.Zadnjiskokrojstevgretudinaračuntega,dasematerezaprvegaotrokaodločajokasnejekotprej.HARARE —Zimbabve je januarja2008zabeležildalečnajvišjo letno stopnjo inflacije na svetu. Ta se je pouradnih podatkih tamkajšnjih oblasti povzpela za več kot 100.000 odstotkov.DrugomestojezasedelIraks60-odstotnoinflacijo.RIM — Predsednikitalijanskeškofovskekonferencekar-dinal Angelo Bagnascojepozdravilpobudo za mora­torij glede splava. Poziv k ukinitvi smrtne kazni povsemsvetujepozivoziromajasnazahtevapozavarovanjučloveškega življenja vsem državam, je dejal kardinal zaCorrieredellaSera.

VATIKAN — V letu 2007sejepapeževihsprejemovinmašvVatikanuudeležilo več kot 2,8 milijona ljudi.AACHEN — Lanijepotrdilo,da so res romali k sv. Jakobu v Kompostelo,dobilo več kot 13.800 Nemcev.Toje,kotporočanemškaDružbasv.Jakoba,kar71odstotkovvečkotprejšnjeleto.DEN HAAG — Katoliška Cerkev na Nizozemskemje17.januarjaprvičpraznovala“dan judovstva”.Tadannajbikatoličanepoenistranispomnilnajudovskekoreninenjihovevere,podrugipaspodbudilkdialoguzjudi.Dan judovstva so doslej praznovali v Avstriji, na Poljskem in v Italiji.BERLIN — PredstavnicazačlovekovepraviceprinemškikrščanskodemokratskistraniCDU,Erika Steinbuch,jepozadnjihnapadihnacerkveinsamostanevIrakuvlado v Bagdadu pozvala,najboljeposkrbizavarnostkristjanovinspoštovanjeverskesvobode.VATIKAN — V četrtek, 17. januarja,jeobgodusv.AntonaPuščavnikanadžupnikbazilikesv.PetrakardinalAngeloComastripomašizaitalijanskozdruženjerejcevblago­slovil večje število domačih živali.Papež BenediktXVI.jepredstavniketegazdruženjamedsredinosplošnoavdiencospodbudil,najboljspoštujejookoljeinzagotav-ljajodržavljanomzdravoprehrano.JERUZALEM—12.januarjajebilov Jeruzalemuodprtofrančiškansko multimedijsko središče(FMC),kiželinovinarjemtiskanihintelevizijskihmedijevvsegasvetaponuditikoristneinformacijeoSvetideželi.Središčejenastalo,dabiizSvetedeželeprihajalabesedaupanja.WASHINGTON — Cerkev v Amerikibopomagala Ku­bancem izgraditi katedralo, Perujcem pa obnoviti njihove cerkve,kijihjeuničillanskoletnipotres.Akcijabozajelavečinoameriškihžupnij,kisitoletoprizadevajo»postatiučenecinmisijonarJezusaKristusa«.KÖNIGSTEIN — Množičen odhod katoličanov iz Irakabiseutegnilponoviti po vrsti napadov na krščanske svete kraje v januarju.Napadiželijoprestrašitikrist-jane,dabizapustilideželo, tistimpa,kisožeodšli, soubilivsakoupanjenavrnitev.Nedopustnobibiloločitikristjaneodostalegaprebivalstva.Žedolgosonamrečsestavnideliraškedružbe.RIM —VItalijisejeveč kot pet milijonov družinznašlona robu revščine,kardvajset milijonov delavcevpajepremalo plačanih.Nadelovnemmestuvsakdanumrejoštirjedelavci,katerihpovprečnastarostje37let.TEHERAN — Na iranski državni televizijibodošeletospredvajalitelevizijsko nadaljevanko v dvajsetih delih o Jezusu.Naslovilijobodo:Jezus,božjiposlanec,njegovoživljenje pa bo prikazano z muslimanskega teološkegavidika.Muslimani Jezusanimajozaodrešenika,pačpaza preroka, ki ga je Bog rešil pred smrtjo na križu inpovzdignilvnebo.DUNAJ — Genetik prof. Markus Hengstschläger je nakatoliški teološki fakulteti Dunajske univerze opozorilnauporabo v raziskovalne in zdravilne namene na novo odkrite celice iPS in zarodne celice odrasle osebe,nepazarodnecelicezarodka,karsodoslejzago-varjalinekateriraziskovalciinjeetičnosporno.

2008 – AM – APRIL80

NikoKuret

jurjevanje24. aprila

JurjevosejepraznovalonaSlovenskemsposebnimobredjem, jurjevanjem. Če danes govorimo o jur-jevanju,mislimopredvsemnaBeloKrajino,komajkdajnaKoroško,nikdarpanadrugeslovenskepokrajine.Invendarkaže,dasejejurjevalonekočpovsejSlovenijiindaješegasegalaodnasnasosednjeHrvaško.

Jurjevanjejezelonazorenprimer,kakostaroobred-je propade, da obstane naposled na stopnji otroškešege,predenpopolnomanezamre.TosejezgodilozjurjevanjemvBeliKrajinižedvakratzapored.PoprvisvetovnivojskijebilojurjevanjeokoliVinicežeskorajpovsem izginilo, oživila ga je spet učiteljica PoldkaBavdkova.Drugičjerešilbelokranjskojurjevanjetikpred drugo svetovno vojsko France Marolt. Zdaj jeobredjeponovnonatem,dakotljudskašegapreneha.Obhajasešekotturističnazanimivost.

Črnomaljskojurjevanjejeimelopred170letiobli-ko,kijeizumrlažepredsredo19.stoletja.PoznamogasamošeiznemškegaopisaJohannaKapelleja.Pričanam,daješloresničnozaprastaropomladanskoobred-je mladine, fantov in deklet. Nam znano jurjevanjeotrok-pastirjevjesamošeborenostaneknekdanjegaobredja.

Nazadnjonedeljovaprilu–torejnaJurjevonedeljo,nenasamgodsv.Jurija,kiutegnebitidelavnik–sejezbralačrnomaljskamladinapovečernicahverjetnoobgradičuprikomendskemhribuvČrnomljuokolismrekealitrepetlike,kisojobiližeprejšnjivečerpo-sekali, oklestili in olupili. Po deblu so bili pritrjeniprečniki.Dekletasooviladebloscvetličnimivenci,naprečnikepanavezalapisaneruteinotirače.Hkratisoenegaizmedfantovodnogdoglaveovilivzelenje,vzelenobrezovo“kitje”.PredstavljaljeZelenegaJurija.

KojebilodrevookrašenoinjebiltudiZeleniJurij

pripravljen,jemladinadrevovzdignilainsevsprevodunapotilapreko“vavtare”vmesto.Načelusostopalifantje,kisotrobilina“tule”(trobente)izčešnjevegalubja in piskali na frule. Za fanti so nosili drevo splahutajočimi pisanimi rutami in dišečim cvetnimokrasjem.Zadrevesom,“majem”,jestopalZeleniJurij,anakoncusosesprevoduprepevajepridružiladekleta.V sprevodu je vladalo razgibano veselje: obrambnotuljenjeinpiskanjefantovinprošnjepetjedekletsotrgalivriskiinvzkliki,truščinsmehnorčavihburkežev,kisosemotalivmesinzabavaligledalce.

“Naplaci”predkomendosopričakalisprevodZele-negaJurijačrnomaljskimeščaniinvaščaniizbližnjeokolice. Mladina je prislonila drevo ob Stoničevograščino.Tamsonaoknihžečakaladekleta.Kotbitrenil so se lotila okrašenega drevesa. Polomila somuprečnike,potegnilaznjihpisaneruteinotirače,potrgalacvetnevence.Golinpolomljenjeostal“maj”obzidu.Stemjebilotudislavnostikonec.

Tačas pa so odpeljali v zelenje ovitega ZelenegaJurijapoFarovškiulicinakamnitimostpodcerkvijoSv.Duha.Navidezsogaodondodpahnilivvodo,vres-nicipasomunemarasamosnelikošupodobnozelenopreoblekoinle-tovrgličezmost.

To obredje, ki je že zgodaj vzbudilo zanimanjetujih raziskovalcev, je bilo ohranila – po FrancetuMaroltu–vsprevodunazorno-smiselnorazporedbo:obrambno“godbo”protizloveščimsilam,božanstvovdvehpodobah(drevesniinčloveški)terženskizborspobožnopriprošnjo.Vrhjedoseglozosmukanjemdrevesa,sepravi,zobrednosmrtjostaregabožanstva,skleppajeprikazalvžezastrtiobliki,kakosebožanstvovvodiprerodi.

Konec19.stoletjajebilataoblikajurjevanjavBeliKrajiniženeznana,nipašeizginil“maj”vpoenostavlje-nipodobi.Vsedodrugesvetovnevojskeso,naprimer,vDrašičihpriMetlikijurjevališevednoz“majem”,kigajenosilZeleniJurijsam,intudi“deležniki”sobilimarsikdajšeodraslifantje,včasihsevedatudižešolarji-pastirji.Okitili soenega izsvojesredezzelenjem,vrokepasomudalizelenobrezo,kisonanjonavezalirdečopentljoinjookrasilizrdečimitrakovi.Včasihsonosilibrezotudineokrašeno.JurjevalisovesdanpopoldanpredJurjevim,včasihtudižedvadniprej.ČepasoseoglasilinaJurjevopopoldne,jihjetaalionagospodinjaodpodila.Kadarsokoledovaliodraslifantje,sobilinavadnosamotrije–edenjebilJurij,kijenosilkitobreze,drugijebil“magazinér”,kijeimelkošarozajajcain“groše”,tretjipasamospremljevalec,kijepomagalpeti.Brezajemoralabitireslepozelena,sicersoseJurijurogaliingacelonagnali.Zatosožetedneprejstikalipolozahzabrezami.

Maksim Gaspari: Belokranjsko jurjevanje

2008 – AM – APRIL 81

Jurjašinesmejovhišo.Ustavijosepredhišnimivrati innajprejzapojo.Koodpojo,Jurijpodvoriščuživahno pleše, uganja norčije in kriči: Bog vam daj srečo! Jaz sem tu pred vašimi vrati. / Dosti darila – veliko sreče! / malo darila – veliko nesreče!.

Gospodinjasenavadno lepo izkaže,zato Jurijodveseljaspetskačeinzabavagledalce.Čebisepaprime-rilo,da jegospodinjastiskaška in jimničesarnedá,jurjašihišosramotijoinjizaželékajpravhudega–najvse“pokrepa”innajdrugoleto,kobodospetprišli,tegaroduprihišisplohneboveč…OdraslidrašičkijurjašisiprvonedeljopoJurjevemnaredijopojedino,hkateripovabivsaktudisvojegaprijatelja,enegaalidva.Sopanatejgostijisamomoški.

MartaMagdičeva,leta1931že96-letnaMaroltovaporočevalka,doma izviniške fare, jeomenila,dasojokotdeklico»sébralizaJurja«inji»podálivrókekol,katérijebilscvetjeinléntaminakičen,navrhujebilonábodénozlatojabuko«.Ta“kol”jepoenostavljenaob-lika“maja”insogaponekodimenovalitudi“bandero”.Vzačetku20.stoletjagaomenjaBogumilGorenjko,češdaga jenosileden izmed jurjašev. “Bandero” jebiladolgainprecejmočnapalica,kisigajefantičspipcemlepoopisalinorisal.Spleteljenatozelenbre-zovvenecingaprivezalvrhupalice.Vsprevoduješelnajprej jurjaš z “banderom”, za njim jurjaš z zelenoopletenotorbico,natoZeleniJurijstrobentačemnavsakistrani.

ZaZelenegaJurijanarežejoinuvijejotanketrteinnalomijobrezovevejice.Fantiča,kiboZeleniJurij,odnogdoglaveovijejozuvitimitrtami,natopazanjezatikajonalomljenevejice.Zzelenjemgatakozakrije-jo,dagasplohnivideti,kaj šelespoznati.Tudi sampravničnevidiskozivejeali“koš”,kakorvseskupajimenujejo.Nazadnjemušenaglavopoveznejokapo,spletenoizzelenja,innanjopripnejo“rdečosvatskorožo”,kakršnonosijo“kraljitarji”(trikraljevskikoledni-ki).Natrto,kijoimaprivezanookolipasu,pritrdijoZelenemuJurijuobvsakistranišepoenotrto,dagazanjodvatovarišavodita.

Zanimivo je, da so včasih za Jurija izbrali tudideklico.

“Deležniki”, kakor so pravili v Beli Krajini postarem,sotrije,največjihjepet.DvavoditaJurijaindržitavrokahnapletenevrbovešibe,četrtipiskanapiščal,petitulina“tršlikovo”(trepetlikovo)alikostan-jevo trobento, ki jo mora lepo uglasiti. Ta tudi nosikošaroza“dare”.Kopridejopredhišnavrata,zapojoštirjebrezJurijaenoglasnostarokolednico:Prošel je, prošel pisani vuzem / došel je, došel zeleni Jure / na zelenem konji, po zelenem polji. / Dajte mu, dajte, Jurja darovajte, / dajte mu mleka, zelena mu obleka / dajte mu vina, da ga ne bo zima, / dajte mu mesa, da se ne otresa, / dajte mu špeha, da ge ne bo kreha, / dajte mu jajec, da ga ne bi zajec, / dajte mu kruha, da ga ne bi muha, / dajte mu soli, za debele voli, / dajte mu pógače, da mu noge póskoče, / dajte mu másti, da bo vreden části, / dajte mu hajde, da se doma najde, / dajte mu pleče, da vam kaj ne reče, / dajte mu krajcar,

da ga ne bo Šprajcar, / dajte mu škudu, da ne pojde k sudu, / dajte mu groš, da vam dojde još. / Haj, haj, haj! Bo li skoro kaj?

Gospodinjajemedpetjemstopilanaprag.Licesejirazlezevdovrovoljnegube,koposlušastarodavnopesem. Ko odpojo, utrga od Zelenega Jurija zelenovejicoinjozataknezastreho.Verujejo,dabodokokošizatoboljpridnonesle.Takšnovejicozataknejotudivsemenskorepo,»daješoštarjinepojedo«.Natopastopivvežo,odpreomaroinprinesetrijajca,kijihpoložijurjašuvkošaro.Včasihseževžepšeposvetelnovec.

Takoobhodijojurjašivsovas.Komajkjesezgodi,dajihdomačinebiprijaznosprejeliinjimničesarnedali.Čepasetovendaleprimeri,odtrgajojurjašiJurijuvejicoinjovržejočezstrehorekoč:»Dabinikolivečkokošijajcnenesle!«.Včasihsojimkjedaliklopotec(gnilojajce).Pripričisojimgavrgliprekslemenainspetzaželeli,dabikokošivseletoničvečnenesle.ČejimvPodzemljunisodaliničesar, sozagrozili:Vaša vrata / polna blata, / vaša hiša / polna miša, / vaši vrti, / polni krti!

PodobnonaVinici:Pred vrati je borovica, / krepala vas polovica! / Vaša vrata so iz blata, / v vaši hiši sami miši, / vaši vrti sami krti!

Koobhodijovsovas,Jurijarazpravijo.NaVinicisoganekočbajeokopalipodobnokakorpristarejšemob-redjuvČrnomlju.Natosirazdelijodari.Na“razkrižju”(križpotu)sizakurijoinsinabranajajcascvro:edenjeprineselssebojponevinmast,drugikruh,atretjivčutarivino.Takosegostijo,natopaskačejočezogenj,»dajihnebozima.«

Nekaj posebnega jeadlešički Zeleni Jurij, ki je vsvojioblikisegeltudinabližnjoVinico.TaZeleniJurijjeodraselfant,kijahanabelemkonju.Konjmorabitičimlepši–»kakršenkonj, takšenJurij«. Jahapasambrezspremstva,insicerdvadnipredJurjevim,atudinaJurjevodopoldne.Konjimaglavovsookrašeno,tudizuzdemuvihrajo rožice inzastavice. Jurij siogrnečezramenainčezprsivelikonarodno(!)zastavoinjetudisicervesokiten;čezramonosibrezo,obstranimuvisisablja,ki jenajvečkrat lesena. Jurijnakonjusmeprejezditisamodomačožupnijo.Vsosednjosesme samo pokazati sorodnikom, koledovati pa nesme.Doklervsežupnijeneprejezdi,nesmerazjahati.Mladinagapovsodnavdušenopozdravljainobmetavascvetjem.Koprihajahhiši,senadvorupredhišnimivrati nekajkrat zavrti, zapoje znano jurjevsko koled-nico, nato pa vpije, zbija šale in prosi gospodinjoza žganje: »Dajte, gospodinja, dajte rakije!« Za slovovošči »srečnonovo Jurjevo leto«. Jurjevo leto trajavBeliKrajiniodJurjevegapavsedotlej,dokler»perjeshrastjanepade«.

OtejoblikiZelenegaJurijajetežkorečidokončnosodbo.Zelojemogoče,dajenastalnapobudo“narod-nega”učiteljstva.Držisicer,davljudstvuživipredstavasvetnikaJurijanakonju.Ssv.Jurijemsejenemarazdru-žilo tudi kakšno božanstvo, ki je bilo zavetnik konj.Jurjevonamrečslavijotudikonjerejci–tudipritemniizključenvplivjezdecasv.Jurija.

2008 – AM – APRIL82

sveta zgodovinaHenriDaniel-Rops

LJUDSTVO SVETEGA PISMAČetrti del

JUDOVSTVO IN MESIJANSTVOTretje poglavje

NOTRANJE ŽIVLJENJE SKUPNOSTI

Postava

“Kitice”(vejice),kijeznjimiopletenadlešičkiZe-leniJurij,skrbnoshranijo.Znjimiodganjajogoseniceodrepeinzelja.Zvejicamimahajoprotisadikamalijihmečejovanje.

Dogaja se, da prihajajo jurjevat v Belo KrajinoHrvatjezonstranKolpe.Nikolipanepridejoskonjem,

kakor tudi adlešički ali viniški Zeleni Jurij na konjunikdarnezaidenahrvaškostran.

PravoslavcivBojancihindrugodtudislavijosv.Jurija,todanekoledujejo.Svojednisopredcerkvijopeklijanjcanaražnju,odrasladekletainmlajšeženepasonatratiblizucerkve“igralekolo”.

Pojmovanju izvoljenosti, kot je bilo opisano vprejšnjištevilkisetesnopridružuječaščenjePostave.KosvetiPavelomenjaizraelskeprivilegije,omeni:»…Najprej zato, ker so jim bile zaupane Božje besede«(Rim3,2).ZakajjeBogdalsvojoPostavopotomcemAbrahamainJakoba?Marzaradinjihovihzaslug?Kerjojesamotoljudstvomoglorazumeti?Otemrazpravljajo,nikakorpanerazpravljajooukazu,kinalagaIzraelu,daohranjadragocenizaklad,dagaštudirainvdejanjuizpolnjujenjegovapravila.

Zgodovinskojetosicerpopolnomapravilnopojmo-vanje.Postavajepostalaneprebojenoklep,kijeIzraelubranil,dabiklonil.Branilagajepredsamimsebojinpreddrugimi.Narod jenagonskorazumel,da tukaj,popovratkuizizgnanstva,samhoče,najbodoverskezahteveizoblikovanevneoporečniobliki.Postavajeustavapolitično-verskeskupnostizadnjihstoletij.Tojezbirkanaukov,kjerjepovzetajudovskamiselnost.Včasu,kosostaraverstvazahtevalatakomalorazum-

nosti,jePostavavsotaspoznanjinistočasnozakonikinučbenikverskihresnic.

SamabesedaPostava,ki jeposeptuaginti,JožefuFlaviju in svetem Pavlu splošno v rabi kot prevodhebrejskebesedeToráh(nómosvgrščini),neizražazapletenega bogastva hebrejskega izraza. Postava jenekaj ozkega, formalističnega. Toda Torah, od Bogarazodetiverskinauk,jebilavelikoboljlučzaduhakotzakonzavoljo.Težkojerazložititistitrepetljubezni,kigajeznalpoboženJudpoložitivtadvazloga.Sajje bila Torah predmet resničnega čaščenja, imeli sojo skoraj zaživobitje, za »najstarejšoBožjohčerko«,pomenilajeskorajistokotModrost.Vsevesoljejebilopokornonjenimnamenominponjejjebilovseust-varjeno.JudovskepripovedinamkažejoceloBoga,kiizpolnjujenjeneukazeinsvsobotoukvarjazbranjemzapovedi.Tanenavadnopobožnostdonekegabesedilajeizražena,naprimer,vprelepem25.psalmu,kjervdvaindvajsetihkiticah,kisevsakazačenjaznaslednjočrkoabecede,kjerpobožniduhvztrajnorazlagavsedobrote, ki ga silijo k pokorščini Postavi. Pascal inBossuet sta izrazila svoje občudovanje teh strogihmisli,kigotovoodgovarjajonajboljtemeljnemudarujudovskeduše.

KajjetorejTorah?TojevbistvuSvetopismo,zbirkaknjignauka,katereseznamsmoževidelinastajati;Moj-zesovezapovedivPentatevhu(Peteroknjižju)imajoševednonajimenitnejšemesto,patudinaukPrerokovjespoštovan.Tozapisanozakonodajodopolnjujeustnazakonodaja:vstoletjihsejeoblikovaltudikomentar,pravna veda, katere namen je bil olajšati uporaboPostavetako,dajoprilagodeznačilnimprimerom.Nažalostpa jebil leprepogostorezultat tega,dasosevrtoglavomešalepodrobnosti,prepisiinprepovedi.Pismouki,odličnispecialistizatobesedilo,sobiliglav-nipospeševalcitezmedenerasti.

Judizskupnostisepotejzaraščenigoščavipred-

Zvitki Postave v sinagogi

2008 – AM – APRIL 83

pisovsprehajasčudnimzadovoljstvom.Vsejetukaj,odnajvažnejšihzapovedi,donajmanjšihpodrobnosti.ŠtudiratiPostavojenajboljčastivrednanaloga,pravza-pravedinapotrebna.Ediniciljvernikajevživljenjuudejanjitivsetepredpise.Postavanatančnoobvladujenavade,odstarostizaporoko,kijodoločinaosemnajstlet, do okraskov obleke. Je svet zakonov, »lahkih alitežkih«,»zapovedialiprepovedi«.InnašduhmoderneEvropesečuditejneskončnizapletenosti.TodavidetivtejPostaviedinonjentiranskividikpomenipopolnonerazumevanje duha judovske skupnosti. To je bilobreme,zelotežkobreme,svetiPeterborekel»jarem,kiganeminenašiočetjenismomoglinositi«(Apd15,10),todaJudjesogaradinosili.PokorščinaPostavijihjepovzdigovala,navduševala;boljkoješlavpodrobno-sti,boljjimjebiladraga.Judjesoglobokoizkusilitoveseljenadtrdozapovedjo,kisejičlovekpodvržeinkijetemeljvojaškekreposti.Povsemnapakbibiloverjeti,

dasejetoodljudnopredpisarstvorazvilovpreprostomoralnosamodejnost.GotovosobilitudiJudje,kisosvojoveroskrčilinamrzloprilagajanjeinsamodejnoupoštevalistrogepredpise.Todanajboljšimednjimisosevendarleuspeliizognititejnevarnostiinsoznalivsužnostibesediluživetisvobodnoduhovnobivanjeinnotranjovero.

Velikomanjpasoseizogibalinekidruginevarno-sti, ki si je podvrgla predvsem množico. Postava, kijepostalavodilonravnegaobnašanja,jepostavilanaistoravenizrecnezapovediinduhovnoprizadevanje.Vtemjeprišlodopopolnegapreobrata.TojeKristusočitalpismoukominfarizejem:plačevatidesetinoodmalenkostiinkršitinajvečjezapovediPostave,kisoza-devalepravičnost,usmiljenjeindobroverotersečutitinezadolženepredBogom,česonatančnoizpolnjevalivseobredeinvsepredpise.Inkakšneobrede!Kakšnepredpise!

Prevajalciliturgičnihknjigsosezelopotrudiliinsoželeta1970pripravilislovenskiprevodobrednikaKrščanski pogreb.Svetakongregacijazabogoslužjegajeistegaletaodobrila.NekajletpoznejejeSlovenskimedškofijski liturgični svet pripravil Mali pogrebni obrednik, v katerem so najpotrebnejša besedila zapogrebnoopravilo.

“Veliki” obrednik ima po predhodnih navodilihšeosempoglavij.Toso:Opravilobožjebesedezaraj-nega na domu in molitve ob polaganju na mrtvaškioder;Prvaoblikapogreba:Molitvenadomu,vcerkviinprigrobu;Drugaoblikapogreba:Molitvevcerkvialipokopališčikapeli;Tretjaoblikapogreba:Molitvesamonadomurajnega;Pogrebotrok;Raznabesedilazapogrebodraslih;Raznabesedilazapogrebotrok;Raznabesedilazapogrebnekrščenihotrok.Vdodatkusošepreprostispevizarajne.

Žeiznaslovovvidimo,dagrezaprecejšnjeobrednobogastvo.Različneoblikeobredaseuporabljajogledenarazmerevkrajupogreba.Vmestihrajničakajonapogrebnavadnovmrliškihvežicah,napodeželjupaševednoprecejnasvojemdomu.Vtemprimeru jemogočeuporabitiprvooblikopogreba,kipredvidevamolitve na domu, v cerkvi in pri grobu. Ustavili sebomopravpritejobliki.

Na domu rajnega (skrbno pripravimo mrtvaškioder,kakorjevkrajunavada;nepozabimonakriž,sveče in blagoslovljeno vodo), duhovnik ali diakonnavzoče najprejpozdravi. V obredniku so navedenitrije pozdravi; vsi imajo svetopisemsko vsebino invlivajoupanjeinmočvuripreizkušnje.Popozdravuduhovnikrajnegapokropiinlahkotudipokadi.Natoduhovnik invernikimolijoalipojejopsalm129(Iz

globočine kličemktebi,Gospod),alipsalm22(Gospodjemojpastir,ničmine manjka). Skleppsalma je molitevza rajnega, v kate-ri prosimo, da biga Gospod obudilv slavi vstajenja ssvojimi svetimi inizvoljenimi. Po tejmolitvi je primer-na še molitev zažalujoče domače,s katero Cerkevizraža sočutje dotistih,kijihjesmrtnajboljprizadela.

Sprevod v cer-kevjepravtakoli-turgično dejanje,zatosegavernikiudeležijozvsopobožnostjo.Popotijemogočemolitialipetipsalme;primernajetudimo-litevrožnegavenca:žalostnialičastitljividel.

Vcerkvijelahkosvetamaša(večinavernikovželipogreb z mašo). Pri maši pojemo primerne pesmi.Lahkojetudikakšnavelikonočna,zlastičesovernikidovoljpoučenigledevelikonočnegaznačajakrščanskesmrti in pogreba. Hvalevredno je, da gredo pri po-grebnimašivernikikobhajiluspobožnoprošnjo,dabibiltudirajnitakozdruženzJezusom,kakorsoonipriobhajilu.

iz bogoslužjaIvanLikar

krščanski pogreb(2)

Pogreb Janeza Pavla II.

2008 – AM – APRIL84

Po prošnji po obhajilu (sklepni obred sv. mašeodpade), stopi duhovnik s pomočniki pred krsto,kjerskupajzvernikiopraviposlednjepriporočanjeinslovo.Zelolepjeposlovilnispev:»Priditenapomoč,svetnikiBožji,priditenaproti,angeliGospodvi...!»Vkratkiprošnji,kijetakojzatem,Cerkevprosi,najserajnemuodpronebeškavrata...

Med petjem antifone »V nebesa naj te spremijoangeli»sezačnesprevodnapokopališče.Medsprevo-domjeprimernopetje(molitev)psalma50indrugihpsalmov,gledenaoddaljenostpokopališča.

Prigrobuduhovniknajprejblagoslovigrob,natozmolitvijospremljaspuščanjekrstevgrob(»Vzemi,zemlja...«)Pokropitevzblagoslovljenovodo,pokaditevkrsteingrobatersimboličnipokopstremiprgiščiprstisoposebnostoglejskegaobreda,kijeostaltudivnašislovenskitradiciji.

Zaskleppogrebnegaobredamolimoprošnjezavsepotrebeteročenaš.

V drugih deželah je obred prilagojen krajevnim navadam. Redkokje imajo mrtvaški oder doma, večinoma to oskrbe razni zavodi ali pogrebniki.

O veliki noči šviga nešteto voščil in pozdravovmedprijateljiinznancinavsestrani.Intakoprejmitetudivi,dragibralci,pravlepvelikonočnipozdrav.NajGospod,kijeizkrvavelnakrižupazmagovitovstalizgroba,napolnizbogatimvelikonočnimblagoslovomindvignevašasrcakviškukvečnimidealom,zakatereživite,delateintrpite.

Saj so velikonočni prazniki brezdvomno največjiv krščanstvu. Če nam je božič drag zaradi ljubkega

božjega Deteta v jasli-cahinzaradidomačnostisvetega večera, nas pavelika noč kar presunepo svojem veličastvu inposvojivelikiideji.Intoizdvehrazlogov.

Prvič so velikonočniprazniki obletnica odre-šenjačloveškegarodu,kisejezvršiloskrvavožrtvi-jo božjega Sina na križuterdoseglosvojsijajniiz-razinzaključekvčastitemvstajenju Odrešenika izgroba. In krščanstvo, kiživi polnomočno edino-le v katoliški Cerkvi, jeprav tista religija, ki najljudemposredujesadoveodrešenja tako, kakor jebožjiUstanoviteljkrščan-

stva določil: z oznanjevanjem krščanske resnice inmorale,natopapozakramentihinevharističnidaritvi.Tako naj krščanstvo vzgaja in vodi človeški rod kvečnemuciljuonstrangroba.Krščanstvosicerblago-dejnovplivanavsapodročjatostranskegapozemelj-skegaživljenja,Cerkevmoreblagonosnoposegatitudina politično in socialno izživljanje narodov, vendarnitonjenabistvenanaloga.Krščanstvojeposvojemizvoru in po svojem bistvu nadnaravna, onstranskousmerjenareligija,kihočeljudiskoziminljiveoblikese-

danjegaživljenjavarnopeljatidoneminljivegauživanjatroedinegaBoga.Inmočzatovzvišenonalogočrpakrščanstvoizbožježrtvevelikegapetka.

Jepavelikanočtudiizrazitprazniknašekrščanskevere,kijetemeljnoveravJezusovobožanstvo.Kjernivečtevere,dajeJezusizNazaretavresnicipravi,večni,vsemogočni Bog in stvarnik vesoljstva, kjer vidijo vnjemzgoljčlovekazizrednimreformatorskimtalen-tomnareligioznem,moralneminsocialnempolju,tamnivečkrščanstva.AtaJezusizNazareta,kisejetudisicerizpričalkotpraviBog,jesvojepričevanjekončnopotrdilšestem,dajetretjidanposvojismrtizlastnomočjovstalizzaprtegagrobavpoveličanemtelesu,knovemu,nesmrtnemuživljenju.Takojevelikonočnanedeljarestemeljnipraznikkrščanskevereinbove-kotrajno veljala Pavlova beseda, da če bi Kristus nebilvstal,bibilopraznonašepridigovanje inpraznanašavera.

Nažalostpaobhajamotatemeljniprazniknaševerevozračjuvelikeverskemlačnosti,danerečemnevere.Živimopačvčasu,kosedokoncaizživljazgodovinskadoba,kisejepričelapred500leti,kososehumanistizagledali v stare poganske ideale. Sledila je Lutrovareformacija,tojerevolucijaproticerkveniučniavto-riteti, sledili so tako imenovani prosvitljenci, ki sooboževali človeški razum in zavrgli božje razodetje,tako, da je končno prišli do sedanjega materializmainbrezboštva.

Tanesrečnivaljezadelvelikdelnekdajkrščanskegasveta,zajeljetudiprecejšendelnašihljudi.Kajbiseskrivalipredresnicoinsamisebevarali?

Posledicetegaodpadanarodovodkrščanstvasokarstrahotnevzasebneminjavnemživljenju.Oskrunilosejesvetiščezakonskegaživljenja,družinajerazdrta,mladinarastevdivjačnost;malojepoštenja,malolju-bezni,malomiru.Vjavnempolitičneminsocialnemživljenjupaslišimo,dadržavnimožjeletajočezmorjainkontinenteterimajokonferencozakonferenco;vsibajedelajonato,dasedvigneživljenjskaraven,dasespoštujejočlovečanskepravice,dasepoživetrgovin-skeizmenjavemeddržavami,vsipravijo,dadelajoza

JakobUkmar

velika nočTako je pred več kot pol stoletja v tržaški Mladiki razmišljal o Veliki noči svetniški kandidat dr. Jakob Ukmar

2008 – AM – APRIL 85

mirinzapobratimstvomednarodi.Invendarsmemobrezpretiravanjareči,danibilovprejšnjihčasihtolikosovraštva,tolikokrivic,tolikogrozovitosti, tolikosu-ženjstvaintolikonevarnenapetostimednarodikakorzdajzadnjaleta.Intudinašeljudstvoječutiloinčutivvelikimeriposlediceteganekščanskegasovraštvainpreziranja. Jepačtako,dapravokrščanstvovodipopotiresnice,praviceinljubeznikčasniinvečnisreči,brezverstvopapopotizmote,krivice insovraštvavpropast.

Dapanebomvtemčasu,koodmevaveseliAlelu-ja,prevečpodobenprerokuJeremiji,kiježalovalnarazvalinahJeruzalemainnarazkosanjusvojeganaroda,najzaključimstolažilnomislijo,dajenadvsotoverskomoralnorevščinonašihdnivsemogočniinusmiljeni

Bog,ki spreminjačase indobe.TudiPavel jevelikožalovalzaradineveresvojihsorojakov,končnopaza-pisal:»Bogjevseskupajvklenilvnepokorščino,dabisevsehusmilil.«Inpslamistnamzagotavlja,dasebodospomniliinsespreobnilihGospoduvsikrajizemlje.Spomnilseboprirodoslovec,danemorebrezBogaStvarnikaraztolmačitifizičnegadogajanje,spomnilsebopolitikinsociolog,danimožnopravosožitjemednarodi brez tiste ljubezni, brez tistih človečanskihinnarodnihpravic,ki jihučikrščanstvo,patudinebrez zdravega socialnega nauka naše svete Cerkve.Spomnilisebodoinspreobrnilimnogitistih,kidanesgospodujejozlažjoinnasiljem.TedajbotudizanasSlovence bolje kot danes in Bog daj, da bi se to kajkmaluzgodilo.

TonisobesedediakonaŠtefana,okateremberemovApostolskihdelih,kakojessvojimživljenjemplačalsvojepričevanjezaKristusa–indejansko,kakornjegovUčenik,prosilBoga,najmučiteljeminmorilcemnepripišetegagreha.

Teganiizrekelnihče,kijekdajresničnoumiralvhojizaKristusominvnjegovemduhusvojegatrpljenjainumiranja,nititrijekristjanivTurčiji,kisopredča-somvdržavi,kiseimazaevropsko,moralikakorjagnje-tanastavitisvojevratoveza“zločin”,dasooznanjalievangelijinTurkompripovedovali,kakoBogljubiinkličetudinje,panajbodovčlanjenivEUalinajostajajozunajnje.Tosobesedehudegazločinca,ki jepobil32študentovinprofesorjevelitneameriškeuniverze.Vsekakorpasenimogočeznebitivprašanja,zakajjetamnožičnimorilecpolegmoralističnetirade,skaterojehotelsvojzločinprikazatikotdejanjepravičnosti,nazadnjehotelveljatišeza“drugegaKristusa”?

Psihologi,pravnikiinsociologisibodogotovošedolgodajaliopravitiziskanjemnajrazličnejšihodkritihinskritihpobudtermotivovzatakodejanje.Vsitipavendarletipajovtemi,sajizhajajoizpodobeočloveku,kipravto,karjebistveno,izpušča.Tiljudje,četudiuteg-nejobitivelikistrokovnjakinasvojempodročju,namnekajtemeljnega,karzadevainopredeljuječloveka,zamolčujejo.Največkratpreprostozato,kertegasaminepoznajo.Človekimavsebinekinerazložljivi“x”,brezkateregateenačbenimogočerešiti.

NemškipastorWilhelmBusch,kijeprišeldooseb-neverevJezusaKristusainneledonekakšnegaurad-negaluteranstva,kakorvelikavečinanjegovihrojakov,v strelskem jarku prve svetovne vojne, ko ni dobilodgovoranasvojevprašanje,kigajeizrekeltovarišuzaokopom,tapasejeprednjegovimiočmitihozgrudil,zadetnaravnostvčelo,pravivsvojičudovitizbirkipa-

sijonskihpremišljanj»GegenständederPassion«(Pasi-jonskipredmeti):»Nekočsemvprašalstaregakristjana:‘Zakajimajovsiljudjetakšneobčutkemanjvrednosti?’Tapajerekel:‘Kervemo,dabipravzapravmoralibitikraljevisinovi!Kajpasmomi?!’Da,mivsismopadleveličine.MoralibibitiBožjiotroci.Inkajsmo?«

TriindvajsetletništudentnatehniškiuniverzivVir-ginijivZDAHoSeung-Huinistreljalposvojihkolegih,kolegicah in profesorjih iz koristoljubja, najbrž tudine izgoleslepoubijanju, temveč,kakordokazujejostavki,kijihjepreddejanjemposnelnavideotrakintegasredizločinaposlaltelevizijskipostaji,kerjeho-telzauroalidveigratiboga.Bogalahkočlovekigranavečnačinov,odnavideznajboljnedolžneoblikeumetniškealikateredruge“ustvarjalnosti”patjadonavideznajboljnevarneigreizvajalca“božjepravičnostiinsodbe”,kakorjebilotudivtemprimeru.

Človekigraboga,odkar jekačavEdenuprvemučlovekuprišepnilapogubnomisel.»VresniciBogve,dabisevamatistidan,kobijedlaznjega,odprleočiinbipostalakakorBog,poznalabidobro inhúdo,«kakorberemov2.poglavju1.Mojzesoveknjige.ČebinamrečnašaprvastaršaverovalasvojemuStvarnikuinnekači,vkaterepodobijenastopilSatan,binamboganebilotrebaigrati,sajbiostajalivpodobnostiinsoglasjuzresničnimBogom.Skušnjava,dazaigrašboga,četudilezanekajtrenutkov,jetakovelika,daječloveknormalnoza tehnekaj trenutkovpripravljenplačati večnost zavrženosti in trpljenja. V bistvenomanjšem merilu in v vsej smešnosti, ki ta postopekspremlja,vidimotopripredsedniškihvolitvah,kosezvsovehemencoinsamoprepričanostjopotegujejozanaslovpredsednikadržavetudiljudje,kizeloočitnonimajozaizvoljenostpravnobenemožnosti.Atistihnekaj izbranih trenutkov, ko se lahko sončijo v luči

VinkoOšlak

»zaradi vas umiramkot Jezus Kristus!«

2008 – AM – APRIL86

televizijskihžarometov,kojihnaslikanenapredvolilneplakateobesijonaplotoveinoglasnedeske,vglavahtehljudiočitnoodtehtabolečinoincenoporaza,kizatemnujnopride.Atosovendarsamopredsedniškealiposlanskevolitve,tošenitipribližnonitisto,karsečlo-vekuobljubljavprastariigri,kijojeprogramiralSatanosebno,kočlovekzanekajkratkegačasaigraboga.

Tapogubnaigrapaimasvojeperverznostopnjevan-je: igrati Sina Božjega, Jezusa Kristusa. Ta igra jeprihranjena nekaterim redkimposebnim izbrancem pogube.Vzetiživljenjedrugiminpotemto razglasiti za lastno umiranjena Jezusov način, to je največjasprevrženost, ki jo je človekzmožen,pridržanamajhniman-tikristom,kisevednoznovapo-javljajo,posebnopaševelikemuAntikristu, ki je napovedan poprerokih inseboznjiminnje-govim uničenjem končala zgo-dovina človekove “samouprave”nasvetu.

VprimerjavisprerokovanimAntikristom je južnokorejskištudent na žalostni ameriškiuniverzi majhna riba. A takihmajhnihribbosčasomvsevečin tudinekolikovečjebodo, sajtakokakormajhnipotresnisunkivsvojivsevečjipogostostinapovedujejovelikpotres,kipokopljepodsebojcelamesta,tudimajhniantikristissvojimvsepogostejšiminvseboljobnorelimpojavlja-njemšekakozanesljivonapovedujejoprihodvelikega,vvsejčloveškizgodovininajvečjegaKristusovegana-sprotnikanazemlji,apokaliptičnegaAntikrista.

Kakonebogljenajepredtemipojavičloveškaveda,semprednedavnimvsvojozabavoprebralvnekemslovenskemčasopisu,kjerpsihološkisvetovalectakole

razloživpraševalkivsepogostejšepojavevseboljbru-talneganasiljanaslovenskihšolah:»Odpritestraničrnekronikevčasopisih,poglejtetelevizijskaporočilaovoj-nahinterorizmuposvetu,oglejtesikriminalne,pusto-lovske filme incelootroške risanke–povsodbostenaletelinanasilje.Topreplavljasvetinmladiganehotedojemajokotvrednoto.Prednasiljemjihnimogočeizolirati,todačebodootrokažestaršivnajnežnejšemobdobju z vztrajnostjo prepričali, da ne sme mučiti

mravljice, ker je živobitje in jotoboli,potemtudipoznejenebotežko šolarjem privzgojiti čuta,dabodorazpoznavalinasiljekotčloveškonevrednost.«Dobrohot-nipsihološkisvetovalecje,nedabisetegapravzavedal,uporabilnatanko isti seznam krivcev, dabitakorazložilnasilje,kakorgaje naštel korejski študent HoSeung-Hui,dabisebeprikazalkotdrugega“Jezusa”.Niparazložil,odkodizviranasiljevmnožičnihobčilih. To je samo potiskanjeproblemazenemizenadrugo.Spravljiconasiljunebomonare-dilikonec.

Biblijapoznaprijem,kijene-primernoboljučinkovit.Najprejspoznati človekovo pokvarjenonaravoinsenevdajatipogubnim

iluzijamrousseaujevstva,daječlovekvosnovidober,pokvaripagačloveškadružba,nedabinamfilozofpovedal,kako jezašlozlovdružbo,kinajbipotemkvarilaposameznika.DrugikorakbiblijskerešitvejerazglasitevsvojegabankrotapredBogom.Temusledispreobrnitev, ki se, če je pristna, nujno izteče ne vigranje,temvečvposnemanjeBoga,vhojozaKristu-som,kakorjesvojedelonaslovilTomažizbavarskegamestecaKemptna.

naša kulturaSilvesterČuk

M. ELIZABETA KREMŽAR17. aprila 1878 – 12. marca 1954

»Naše mame nikoli nisem videla drugje kot pri molitvi in delu. Z najstrožjim opazovanjem nisem našla pri nji nobene napake, saj so bile njene misli vedno obrnjene k Bogu. Preprosta, neuka žena je zajemala veliko vzgojno modrost iz vere. Vzgajala je bolj z zgledom kot z besedo. Ko sem ji nekoč, še otrok, pripovedovala nekaj ne ravno spodbudnega, mi ni nič odgovorila, kakor da je moje pripove-dovanje preslišala. Njen molk je pri meni opravil več, kot bi bile dosegle besede. Spoznala sem, da se o slabostih bližnjega brez potrebe ne sme govoriti in bila sem ozdravljena.«

(M. Elizabeta Kremžar, Spomini).

Mati Elizabeta Kremžar, redovnica uršulinka, najboljša slovenska religiozna pesnica, je “odšla domov” 12. marca 1954. Živela je vsa v božjem svetu, zato so motivi njenih pesmi predvsem evharistični Bog in nebeška mati Marija. Kot je Prešeren izlil v sonetni venec ljubezen do svojega

2008 – AM – APRIL 87

»Moja pot pričenja se in jenjav Tebi, Kristus«Najmlajšemuotrokuvdružinipravimo“benjamin”

(ljubljenček). V družini kovača Franca KremžarjainElizabeteroj.Tance, jebilatoIvanka,njunsedmiotrok.Rodilaseje17.aprila1878naViču,kijebiltedaj

majhna vas v neposrednibližini Ljubljane. Bila jeljubljenka matere, daljnesorodnice prvega sloven-skega pesnika ValentinaVodnika,vendarjenirazva-jala, temveč jo je modrovzgajala. Šestletno Ivankoje peljala v “vnanjo šolo”k uršulinkam v Ljubljani.Deklicajevsakdan,obvsa-kem vremenu, prehodiladolgo pot od današnje vi-ške cerkve do uršulink innazaj.Redovnicam,svojimučiteljicam, je začela zgo-

dajpripovedovati,dabotudiona“nuna”.Vvišjihrazredihosnovnešolejenanjoodločilno

vplivalam.StanislavaSkvarča,katerijezaupalasvojoprvopesmicoVigred.MatiStanislava,tudisamapesni-ca,jojepohvalilainpodnjenimvodstvomjeIvankadozorelavpravopesnico.

Pokončaniosnovniinmeščanskišoliinučiteljiščupri uršulinkah (že kot redovna kandidatka) je leta1898 prejela redovno obleko in redovno ime sestraElizabeta od Marijinega darovanja. Popolnoma seje darovala Bogu, kot je izpovedala v mnogih svojihpesmih.Leta1902jeopravilaizpitzameščanskešole(matematično-tehnična smer). Od leta 1923 dalje jebilaravnateljicauršulinskegaučiteljišča.Zaupalisojitudidrugeodgovornenaloge:dolgočasajebilapro-vincialnapredstojnicazaJugoslavijo.

»Le Njemu duša moja poje«»Meni jepesemodprlapotkBogu,odkrilami je

lepotopresveteevharistijeinmidalaprilikozablago-slovljen evharistični in marijanski apostolat meddušami,«jezapisalam.ElizabetavsvojiDuhovniopo-roki.PesniškitalentjesprejemalakotBožjidar,zatojeznjimhotelapetislavoNjemu,kijigajenaklonil.Njenaučenka,m.SimonaFras,kijeobdvajsetletnicinjenesmrtipripravilaizborpesmimatereElizabete,jevOrisunjenegaživljenjazapisala:»Pesemjijedosti-

krat pomenila molitev, otroški razgovor z Bogom,meditacijovpravem pomenu besede, izliv ljubezni,izraz najgloblje predanosti slabotne stvari svojemuStvarniku.«

Kotpesnicajebilasamorastnicainobprebiranjunjenih pesmi začutimo, da ji je manjkal svetovalec-strokovnjak.Vernislovenskidušipasejem.Elizabetazelopribližala.Verzisojitekligladko,njenalirikajeprimernazapetje.Precejnjenihpesmijeuglasbenihindanesodmevajoznašihkorovnjeneevharističneinmarijanskepesmi(Prvi,kinatrosivjutro,Pozdravljena,Matidobregasveta,Stotisočpozdravovjazhranimzate).Melodijesojimdalipriznaniglasbenikimednjimip.HugolinSattner,ki jebilnjenspovednik-duhovnivoditeljvmladih letih.Njenepesmiso izšlev štirihknjigah: Iz moje celice I. in II., Slava sveti hostiji inCvetje na poti življenja,kjersozbranenjeneprigod-nicezaraznepraznikeinjubileje.

»V življenju bila ves zaklad je mojevharistija«Pisatelj IvanTavčar jeumirajočželelslišatinjene

pesmi.BralamujihježenaFranjainTavčarjedejal:»Velikaženajeinsrečna,kersmotrnostopaksvojemucilju.«Na tejpoti jenjenekorakeusmerjalamolitev.Nihčenitolikopreklečalpredtabernakljemkotonainnajbrž tudinobena odnjenih sosester ni zmolilatoliko rožnih vencev kot ona. Vsak dan je pri mašimolila: »Moj Jezus, naj naučim vse ljudi, da te bodorazveseljevali,namestodabitezgrehomžalili.«Zve-čer, po opravljenih dolžnostih, je mati Elizabeta šla“na oddih” pred tabernakelj. »Tisti prelepi večernitrenutki pred tabernakljem čudovito lepo svetijo vdušo,tistihippredejoblaženonitmedbožjimSrceminmojimrevniminmevednoboljpriklepajonanj.«Kotprovincialnapredstojnicasijeprizadevala,dabiredovnicedobile tabernakelj inznjimNajsvetejševsvojihkapelah,kjersezbirajokmolitvi.Obdesetletnicipostavitvetabernakljavljubljanskisamostanskikapelijeiznjenegasrcaprivrelazahvala:»OJezus,kajsibiltimenivtejzlatihišici!Kolikotvojihsvetihpogledovje šlood todzamenoj,kolikoblaženihnavdihovanjjepriplavalokmeni iz tegablagoslovljenegašotora,kolikonebeškeljubeznisejepreliloiztvojegabožjegaSrcavmojodušo!«

Želelaje,dabiumrlavljubljanskemsamostanuvbližinievharističnegaJezusa.Taželjasejijeizpolnilaledeloma:umrlajevbližinitabernaklja,vendarvškofje-loškemsamostanu.

ideala – Primčeve Julije, tako je ona zapela visoko pesem ljubezni svojemu nadzemskemu idealu, Kristusu, kar pove akrostih njenega Venca: Slava tebi, Jezus. In kot je Prešeren v sonetih nesreče zajel vso globoko tragiko življenja, tako je hotela ona v Sonetih sreče izraziti vso svojo globoko srečo življenja v Bogu.

LJUBITI LJUDI POMENI PRIZNATI NJIHOVE DAROVE IN JIM JIH POMAGATI RAZVIJATI;POMENI SPREJETI NJIHOVE RANE IN BITI Z NJIMI POTRPEŽLJIV IN SOČUTEN.

Jean Vanier

2008 – AM – APRIL88

VmozaikunašeEvropeobstajatudinekaposebnarealnost, kjer prevladuje recipročnost, po domačenačelo“daj-dam”.NaobmejnempasumedNemčijoinDanskoživitadvemanjšini:danskavNemčijiinnemškana Danskem. Obe državi pa se ravnata po načelurecipročnosti:jazzagotovim“tvoji”manjšininekaj,četi

zagotoviš“moji”isto.GeografskonositatidvepodročjinazivaSüdschleswig (vNemčiji) inNord Slesvig (naDanskem),instabili,kotje“klasično”zapodročja,kjerjeprisotnakakamanjšinskaskupnost,večkratjabolkosporamedobemadržavama.PodročjeSüdschleswig,kateregapripadnostnemškidržavidanesnivprašanje,jebilonpr.vsedoleta1864neprekinjenovrokahdan-skekraljevine.Dejanskojedanskinarodpredstavljaltukajšnje avtohtono prebivalstvo, v dolgih stoletjihsrednjega veka pa so se v Südschleswig priseljevalitudiNemci.Zgodovinskestranitegapredelagovorijoo številnih ključnih trenutkih, ko se je prebivalstvomoralo odločati za pripadnost eni ali drugi državi.Te predele označuje predvsem dejstvo, da tu živečidanskinarodninikoliostalsam.Najsobilitobratjein severnejših danskih pokrajin ali pa skandinavskibratranci iz Švedske in Norveške, usoda tukajšnjegadelčkaskandinavskekulturenibilanikolinamilostinnemilostprepuščenausodi,kibijijozvrhakrojiladržava.Najznačilnešiprimerteskandinavskesolidar-nostilahkozasledimovprejšnjemstoletju.Leta1848sejenamrečnatisočeljudiizvseDanske,Norveškein

Švedskezavzelozatopodročje,kijetakratpripadalodanskikraljevini,vanjpasobileuperjenepruskeos-vajalnesile.Takoimenovano“skandinavskogibanje”jeiskalopredvsemtesnejšihveziinmorebitnopolitičnozdružitevmedDansko,NorveškoinŠvedsko.Množičnaskandinavska pomoč pa ni mogla preprečiti, da nebi področje Schleswig-Holsteina (torej celotnegapodročja, katerega si danes delita Nemčija in Dan-ska,nakateremstaprisotnidanskaoziromanemškamanjšina)prešlovpruske(torejnemške)roke,karjenedvomnovplivalonamoralodanskedržave,sevedapolegvplivananjenonotranjopolitiko.

Zaključno piko v tem sosledju dogodkov pa jenapisaloprebivalstvocelotnegapodročjaSchleswig-Holstein,kateremujebilaleta1920predloženarefe-rendumskaglasovnicazvprašanjem,kibivnaslednjihletih bilo možno tudi na Severnem Irskem: kateridržaviželitepripadati?Rezultatjebildokajpredvid-ljiv: večina prebivalcev južnega dela se je izrekla zaNemčijo, severnega pa za vrnitev te zemlje Danski.Od takrat naprej so Danci v Südschleswigu, torejjužnem delu tega ozemlja postali narodna manjšinav Nemčiji. V resnici je njihov položaj skoraj vzorenzaštevilnemanjšinevEvropi,nipabilovednotako.Nacističnapestjebilatrdatudizanje,predvsem,kerje Hitler stremel po popolni germanizaciji teh ljudiintehkrajev, takokot jebilovnačrtuzaAvstrijo inČeškoslovaško.Zatoničudno,dasejevokvirudan-skemanjšine(indelanemškegaprebivalstva)razvilomočnoprotestnogibanje,ki si ježelelopriključitevobmočjaSüdschleswigDanski.Dotega,kotjeznano,niprišlo.Povojnaletasoprineslassabocelkoš“novosti”.Takosejeizdnevavdanštevilopripadnikovdanskeskupnosti v Nemčiji izredno povečevalo. Žal ni res,da številke nikoli ne lažejo: to je eklatanten primer.Razlagatespremembejebildenarinraznematerialnedobrine,katerihsobilideležniDancivNemčijizaradiutrpelihkrivic.Dancisosvojim“lažnimbratom”dalivzdevek Speckdanen (“špeh Danci”). Resnična slikategapodročjase jepokazalanavolitvah, insicernetakojpovojski,kososevedavsimnožičnoglasovalizadanskostrankoSüdschleswiger Wahlberband,kersejimjetosplačalo,temvečnavsehkasnejšihvolitvahv povojnih desetletjih, ki so pokazale verodostojnoslikopodročja.

evropa narodovVidaValenčič

Danci v Nemčijidelček Skandinavije na “jugu”(1)

Kappeln – dvižni most

GORJE NARODU, KADAR IMAJO FANATIKI PRVO BESEDO, ZA SEBOJ PA NIMAJO NIKOGAR,KI BI IMEL DRUGO BESEDO. Janez Mencinger

2008 – AM – APRIL 89

Ali obstoja kak islamski načrtgledesveta?Pogostogovoreone-kemdokumentu,objavljenemmedsestankomvIndijiokrog1996(kiga pa nikoli nisem videl), v kate-remnajbibilapodanastrategijazaspreobnjenjeEvropevislamdoleta2050.Dokonca21.stoletjapanajbisevislamspreobrnilvessvet.

Sodim,dajevsetopravljicaalipa napihnjeno govoričenje. Ena

stvarjepagotova:spreobrnitivsemuslimanskedržavekislamutako,dabijihpreoblikovaliiz“muslimanskih”v“islamske”zuvedbošarije.Tojenačrt,kiživinajmanj60letmedMuslimanskimibratiingazdajpodpirajoSavdskaArabijainmnogedrugedežele:Pakistan,In-donezija,Malezija…

Drugafazateganačrta–kipapotekaistočasno–jeislamizirati kristjane, ki žive vmuslimanskem svetu.To se dogaja povsod, kjer so radikalni muslimani: vPakistanu,Bangladešu,Egiptu,Iraku…TosmovideliprednedavnimvIraku,kjersouvedli–čepravsamovnekaterihčetrtihBagdada–“kalifate”,kjersemorajokristjanialispreobrnitivislam,alipamorajoplačati“jizya”, davek za varstvo, in ostanejo drugorazrednidržavljani.

Spreobrniti EvropoTretjafazajespreobrnitiEvropo(inEvropajeza

muslimane simbol krščanstva). Predvsem dresiratimlademuslimane,rojenevEvropizdelomimamov,vzgojenihvradikalniideologijivmošejah,vzaporih,vknjižnicah.Prizadevatisizapropagando.IzPakistanajeprišlametoda“tabligh”.Togibanjesejerazširilopovsej Evropi in je nekakšno misijonsko gibanje tipa“sufi”,mistično,kijespreobrnilonadesetinetisočevEvropejcev.

Drugogibanje,kihočespreobrnitiEvropojeradi-kalni islam, ki je kritičen kar povprek do evropskekulture.

Todapomojemmnenju jenajnevarnejšausmeri-tev–ker jenajboljpremetena– tista,ki jo je razvilTariqRamadan,kijepostalvodjainizvedenec,kiga

kličejo mnoge vlade kot svetovalca. Ramadan pravi:hočemo biti evropski muslimani. Za kaj takega panas mora evropska družba priznati in nam pustitivsoširino izražanja.Vresnicigrezapreobrazboev-ropskegadružbeno-pravnegasistema,dabiprišlidospreobračanjaljudi.Tukajgrezaislamizacijostrukturizhajajočizpostavke:Evropanimavečduše,imasamotehnologijo. Islam je edina vera, ki lahko izpolni topraznino.

Vvsejzgodoviniislamajedospreobrnjenjprišloprekospremembesistema.VEgiptunaprimer,jekri-stjan,kijehotelimetinekopolitičnovlogo,moralprejalislejpostatimusliman,družinapamujesamodejnosledila.Kdorhočedanesbitiministeralizdravnikpri-marijaligeneralvvojski,moraimetiprednost,dajemusliman.Natanačinsosevstoletjihnajboljširazumipreseliliinznjimivsenjihovopotomstvo.

Istosedogajasporokami:vseženske,kiseporočijozmuslimanom,postanejomuslimanke.InvendarpoKoranu judinji ali kristjanki zaradi poroke ni trebamenjativereskladnos5.vrstico5.poglavja(kijepomnenju muslimanov zadnje od Boga razodeto po-glavje):

»Danes so razglašene za dovoljene dobre stvari,dovoljenavamjejedtistih,kijimjebiladanaKnjiga,kotjetudivašajednjimdovoljena.Kotženesovamdovoljene poštene ženske med verniki, kakor tudipošteneženskemednjimi,kijimjebiladanaKnjigaprejkotvam,čejimledastevašedoteinživitečistobrezprešuštvovanja in jemanja ljubic. Inkdorzatajivero,bovsenjegovodelorazrušeno,vonostranstvupabomedtistimi,kiizgubljajo.«

VItalijiinvEvropipajezdajkarsplošno,daevrop-skaženskapostanemuslimanka,dabiseporočilasTu-nizijcem,LibijcemaliMaročanom,čepravšarijateganezahteva.Skrajnežisilijomuslimane,datozahtevajoodženske,kizaradičustvahitropopusti,čenimamočneverskepodlageinsenezavedaposledic.

Tjado50.letprejšnjegastoletjasoseislamskipoli-tikibahali,česoimelikrščanskoženo.Danesnivečtako. Pa ne samo v islamskih deželah, ampak tudi vdeželah krščanske tradicije. To je zmaga islamskega

islamP.SamirKhalilSamir

načrtza spreobrnjenje sveta v islam?

Nekatere teorije o spreobrnjenju sveta v islam so pravljica. Toda neprestana propa­ganda in neka vrsta družbene in kulturne kolonizacije islama na zapadu je resnična.

Savdska Arabija daje finančno podporo, razkristjanjenje daje versko pobudo,nevednost in zadrega zapadnih vlad pa naredi ostalo.

2008 – AM – APRIL90

radikalnega sveta, ki spreobračajo k islamu »tudi vnjihovemkrščanskemsvetu«,kotpravijo.

Islamsko zagrinjalo in bradaTudizunanjividezjedelprozelitskeakcije:hijab,

chadorindrugonaredijomuslimanskemnožicevidne,medtem ko razkristjanjenje vodi do izginjanja vseh

krščanskih verskih znakov. Simboliislamske pripadnosti imajo polegverske vrednosti jasen političen po-menzatiste,kisoonjihprepričani.Iztegarazloganekateremuslimanskein evropske države prepovedujejo vjavnih uradih te znake, ki potrjujejopripadnostislamu.IzenakihrazlogovjebilavEgiptuvečkratprepovedanadoločena oblika brade: v radikal-nem islamu dobe vsi verski simbolipolitičnorazsežnost.

V sodobni muslimanski literaturipogosto razpravljajo o teh temah.Pravijo: moramo spreobrniti Evropoinsredstvazatoso;Evropajezdajpo-ganska,zato jo jetrebapremagati inspreobrniti. Druga pogosta tema jerazkristjanjenjezapada,včemervidijo

prvikorakknjegovispreobrnitvivislam.ZaradifinančneinideološkemočiSavdskeArabije

se ideologijawahabitov inMuslimanskihbratov širipovsod:včasopisih,nateleviziji,vimamskihšolah,vfinanciranjuzagradnjomošejinislamskihcentrov.

VItalijiinFrancijiobstojata“podružnici”tehgibanj.Na žalost v Evropi jemljejo te islamske filosavditskeskupinekotizhodiščezadialogzislamom,čepravjihvečinamuslimanovnepriznavakotsvojlastenizraz.Todaevropskevladesprejemajonjihovenasvetebodisiiz nevednosti, bodisi iz praktičnih razlogov, bodisizaradikompromisa.

Sklep: skupaj počlovečiti svetMuslimanski svet gre skozi svojo največjo krizo.

Soočenje z modernostjo, ki jo predstavlja in razvija

Zapad,kigaimajovednoza“krščanskega”,“konkurenč-nega”inpogosto“sovražnega”postavljapodvprašajstalniinneoporečniislamskired.Stoletjaskorajbrezrazvojamislinaredijotosoočenješeboljočitno.Potoli-kohvaljeniveličiniislamav9.in11.stoletjujedanesčutitinjegovpropad.

Nekaterisezatekajovpreteklost,kosomuslimanizačeliosvajati svet (7. stoletje),kiga imajoza “zlatodobo”islama.Drugiiščejomočvnasiljuinpadejovterorizemv imenuBogainmislijodahkratibranijoislaminBoga.Spetdrugiiščejoizislama,kigaživijokotbreme,kotprimež,kotječo,izhodvsmeripraktičnegaateizma,včasihpatudikrščanstva.

Ssvojestranigrepatudizahodnisvet–krščanskeosnove,četudinekateritozanikajo–skozivelikokrizo.KersoBogarazglasilizačlovekovoiznajdbo,veropazamamilo(»opijzaljudstva«),soseznašlivideološkiin duhovni praznini. Nekateri – idealisti – beže vprihodnostinsanjajooboljšihsvetovih,drugivracio-nalizem,kijebrezvsakeetičneinduhovnevrednosti,spetdrugivabsolutnosvobodo,kiuničujesamasebe.Končnojihjepamnogo,kiživijonekakšenpraktičenmaterializem.

Spopadu civilizacij se ni mogoče izogniti: spreo-brnjenje,kigaocenjujejokotizdajo,kizaslužismrt,jeznamenjetegaspopada.Delitevsvetanadvadela,nasvetdobrihinsvethudobnih,jepostalaobsedenost.Stanje razvidimo izanalize,ki jo jenaredilprofesorRatzinger(sicerpapežBenediktXVI.)vsvojemmoj-strskem predavanju in univerzi v Regensburgu 12.septembra2006:razumarstvobrezduha(razumbrezvere) na zapadu, razumarstvo, ki je postalo nasilje(verabrezrazuma)vislamu.Dvenasprotni,pavendarvzporedniskušnjavi.

Rešitevjevrokahvernikov,kinisofanatiki–musli-manovindrugih–,kisoodprtizavse,karječloveško,zaoblikovanje–skupajzdrugimi,vernimiinnever-nimi–boljčloveškegasveta,zahumanizacijosveta.Tojeizziv21.stoletja:sprejetiizzivočiščevalnesvobodenedabipadlivrazpuščenost;izzivmodernostinedabizavrglivsepreteklo,patudinedabigaobjokovali;izzivdemokracije,nedabipadlivneredinnasilje.

PomnenjustrokovnjakaZN-ajeuporababiogorivnamestonafteinbencinazločinprotičloveškosti,sajzaraditegastradajomilijoni.

Vsevečjauporababiogorivprinašapomanjkanjehrane in rast cen pridelkov, je prepričan neodvisnistrokovnjakJeanZiegler,kijecelopozvalkpetletnemumoratorijunaproizvodnjobiogoriv,dabipreprečilikatastrofo.Vtemčasubiponjegovihbesedahstrokov-njakinedvomnoodkrili,kakobiogorivapridobivatiizkmetijskihodpadkovnamesto izpšenice,koruzeali

biogoriva prinašajo katastrofonajbolj trpijo revne afriške države

sladkornegatrsa.Zaradivisokihcennaftevzadnjemčasuinpovečani

skrbi za okolje mnoge države iščejo rešitev v proiz-vodnji biogoriv, pri katerih sta vodilni proizvajalkiZDAinBrazilija.Vzadnjemletusosezaradivelikegapovpraševanjacenepšenicepodvojile,medtemkosocenekoruzekarštirikratvišje.

Revni še bolj lačniZiegleropozarja,daproizvodnjabiogorivprispeva

2008 – AM – APRIL 91

Dilema,pravispoštovaniSSKJ(Slovar slovenskega knjižnega jezika),je»položaj,kosejetrebaodločitimeddvemadanimamožnostima«.Nekegavročegaja-ponskegadnemejeprijateljskadružina–štirjepogani,dvekatoličanki–povabilavhladnegozdovevgoratipokrajiniKanagáwa.Vročjaponskidanpomeni,dasezvečernedaspatitjadodesetih.Mendavročiniugajabivanjevprestolnici.Šeletežaškiribiškivetrovizmorjajolahkopreženejo.Tistiobljubljenihladnigozdovisotudi kratica za japonsko kopališče z izvrstno hrano–oprostite–surovihrib.

Poglavar zgoraj omenjene družine mi reče potelefonu:

»Zvabilomjezdruženensampogoj.«»Denar?«vprašamkarsedaenostavno,nečustveno.»Denar?AlismoVasžekdajobremenili?«»Nikoli,«priznam.Mendasecelonasmehnem,kar

panadrugemkoncužicenividno.»Naša družina visoko ceni Vaše vživetje v našo

kulturo.AnekajVammanjka:neupateseitiznamivskupnojaponskokopel.Tokratmorateznami.Tojeedinipogoj.SicermorateostativTokiu.«

Nahrbtužečutim,kakopolzivročinapomeni.Vdaljavistojijohladnigozdoviinmečakajo.

»Dragi gospod Tákao« (tako je ime družinskemupoglavarju), »Vaševabilomi jevčast.AkakorsonaJaponskemmaterinebesedesvete,takojetudimenimaminabesedasveta:sramežljivostdelamoškegalepe-ga,tudičeimagrdobraz.«

Čujemrahelsmehnadrugemkoncužice.»Oprostite,pozabilsemVamrazložiti,dasojapon-

skajavnakopališčarazdeljenanadva,medsebojločenaprostora.Torejpridete?«

»Pridem,«brezobotavljanjaodgovorim.Brezobota-vljanjavglasu,todassvinčenotežkimsrcem.

Potemsespomnim.SsobratiizJugovzhodneAzijesmonekočšliplavat–blizuslavnegamestaKamákura–;kososeprepričali,danidekletvbližini,sosesleklido golega in jaz sem jih posnemal. In še nečesa sespomnim:kakosmomoralistatinagi,vsajdvakrat,prizdravstvenemapeluvitalijanskemkoncentracijskemtaboriščuGónarsu…

Zveselimipoklonisepozdravimo,gospodTákao,njegovadružina,injaz.Kersmosezmenili,dasegremokopatpredvečerjo, segremosprehajatpokrasnemhotelskemvrtu.Starejšahči,katoličanka, semimedsprehodompridružiinmistisneroko:

»Čestitam!DanesbostepraviJaponec!«Zahvalim se ji. Po japonsko potisnem še zmeraj

nemirnemisliokopelivmožganskoozadje.Pogovar-jamo se; važno je, da sogovornike pazljivo poslušaš.Vsaksesrečavazvsakim,prednostini.GospodTákaopogledanauro:

»Šepolure.Karposnemajteme,niproblema.«Hm,zanjegane.Kajpatistih41stopinjCelzija(106

F)vročine,kijeznačilnazaklasičnojaponskokopel?Vsobi,ki si jodelimo,nasčakakopalnikimono,

lesene opanke in dve brisači. V predsobi kopalniceseslečešdogolega inzmanjšobrisačopokriješdelsvojegatelesaintobrisačopustišobvelikikopeli,izkateresedvigaskorajnevidendimtistihklasičnih41stopinjCelzija.

Šetomorampojasniti:polegvelikekopalnicenaenistranihotelazaženske,nadrugistranizamoške,imanaobehstranehvsakavelikakopalnicadodatnošemanjšo–takoimenovanoroténburo–kopalnicopodmilimnebom,obdanoskrasnourejenimvrtom;zvisokimzidomalizvisokobambusovoograjojeločenaodzu-nanjegasveta.Včasihjetamanjšakopalnicatakovelika,dasedavnjejceloplavati.Glavnoje,dasepočutiš,kot

misijoniP.VladimirKos–Tokyo

iz mojega oguljenega misijonskega cekarja

čisto gola dilema

kvišanjucenhranevčasu,kojenasvetu854milijonovljudi lačnih in zaradi lakote ali bolezni, povezanih spomanjkanjemhrane,vsakihpetsekundumreotrok,mlajšioddesetlet.Visokecenežitnajboljprizadenejorevneafriškedržave,kisoodvisneoduvozahraneinZieglermeni,dajezločinprotičloveškostispreminja-nje namembnosti kmetijskih zemljišč za pridelavopridelkov,kijihbodouporabilizabiogoriva.

Organizacija ZN-a za hrano je bolj previdna prinapovedih glede uporabe biogoriv za alternativnevireenergije,sajmenidabibilataproizvodnjalahkopriložnost za nekatere nerazvite države. S pomočjobiogorivbilahkotudiproizvajalielektričnoenergijovrevnihpredelih,kjernimajodostopadoelektrike.

Status begunca tudi lačnimNekajpikrihjenanovinarskikonferenciZieglerna-

meniltudiEvropiinnjenemsubvencioniranjukmetij-skihpridelkov,skaterimpredvsemvpodsaharskiAf-rikiustvarjalakoto.Evropskevladejekritiziralzaradiukrepov proti afriškim beguncem in pozval k spre-membičlenakonvencijeZN-aizleta1951,kidoloča,daimastatusbeguncatisti,kijepobegnilpredrasnim,političnimaliverskimpreganjanjem.Sampredlaga,dabistatusbeguncadobilituditisti,kisvojihdržavbežijozaradipomanjkanjahrane,sajsozdajbrezmednarodnezaščite.Sevedapaobtemnastanevprašanje,kdobomogelsprejetivsomnožicomožnihbeguncev

2008 – AM – APRIL92

dasinekjevnepokvarjeninaravi.Taobčutekokrepijoveliki,težki,skorajneobdelanikamni,kiobdajajoto“manjšo”kopalnico. Voda je vroča, a drevesa okrogbazenanudijoprijetenhlad,kigagorskiveterodčasadočasapotrdi.

GospodTákaoodložitistomajhnobrisačoinzdrknevvodo.Jazzanjim.Vtehtrehbesedahjeskritspominnakatoličane-mučence,kisojihv17.stoletjuvvrelcihznad70stopinjCelzija(158F)ubijalivgorskidivjiniblizuNagasákija;pamalcetrepétapredle41stopinjamivročevode;pavdanostljubiBožjiPrevidnosti,kisvojihmisijonarjevnepustinacedilu.

Gospod Tákao me radovedno gleda, jaz pa musmehljajeodgovorimzlahkotnimzdrkomvvodo.Leprvitrenutekobčutimnekajkotsržvročineinžesepredamvalovom.

Pozneje pri večerji – oprostite: polni umetniško

pripravljenih surovih rib v enako klasični japonskiomaki–megospodTákaopohvalipredvsemi:

»Danes sem prvič videl zahodnjaka, ki smehljajezdrknev41stopinjvročovodo.«

Hm,smehljaje…Malcesrammejepohvale:gospodTákao ni videl tistega trepeta nekje na dnu srca. Intudi ni vedel za Božjo Previdnost, na katero se mi,misijonarji, zanašamo – in se učimo zanašati – tudičeimamopredsebojlemajhnobrisačoinvelikkotelvročevode.

Mordabotegaalionega,ki tobere,kdajzaneslonaJaponsko.Priporočam“roténburo”,najboljenekjev gorah. Dandanes so na razpolago tudi mesne jedinamesto surovih rib. Namesto majhne brisače je narazpolagotudivelika.Pazite,prosim,davamnespo-drsnenaspolzkihkamnihokrogbazena.Posvarilsemvas.Uživajte!

Ministrstvozadelonaznanaja:krajevnioblastnikiuporabljajodenar,kijedanzasocialnooskrbo,kotbibilnjihov.Zapovedanojetakojšnjepovračilodenarja,medtempaiščejopota,kakopreprečitizlorabe.

Kitajska vlada je »zelo zaskrbljena« zaradi vednopogostejših prilastitev fondov, ki so namenjeni zapokojnine.Privoščijosijihkrajevnifunkcionarji.Mini-strstvozadeloje3.decembra2006ukazalokrajevnimoblastem,damorajopokritiprimankljaje,6.decembrapa jeprišlanovica,da je izginiledenoddirektorjevKitajskebankeskupajz260.000evri($343.000).

Zadnjiprimerneupravičeneprilastitvepokojnin-skegafondapajebilmedaprilominjulijem2003vLiaoningu,kjerjefunkcionarizmaknil11,5milijonovyuanov(preko1milijonaevrov,oz$1,32milijona),kisobilinamenjenizakmečkepokojninevLianshanuvokolicimestaHuluado.Kotporočakrajevničasopis,jedenarnajprejinvestiralvnekopodjetje,natojeodpisalnajprej1,5milijona,nato2inpotem8milijonov.Pod-jetjejezaradislabegagospodarjenjaizgubilo6milijo-novyuanovintakojedenaršel.Zdajsogaobsodilina3letazaporazaradi“zlorabeuradnegapoložaja”.

Najhujšatatvinapajeprišlanadanseptembra2006.VanjojevmešanvodjaKomunističnepartijevŠanghajuChenLiangyuinštevilnidrugivisokiuradnikiinvažni

poslovniljudje.Kotpoveministerzadelo,sosetatvinepokojninskihfondovdogajalevsepovsodrazenvTibe-tuintovsegaskupajza7,1milijardeyuanov(skoraj$900milijonov;izvedencipasodijo,dajepravavsotaprecejvišja).Porabilisojihpredvsemzavlaganje“vinozemstvu,zaposojilapodjetjeminzagradnjojavnihposlopij”.Fukcionarjiuporabljajotefondekotbibilinjihovi,vednojimpaneuspe,dabijihvrnili.

Zdaj obljublja ministrov namestnik Liu Yongfutakojšnjeposegeinvečjopazljivost,obenempaoblastiobtožuje za premajhno pazljivost. Zahteva, da morabiti nemudoma povrnjen ves denar in da morajokrajevneoblastipokritivsakovsoto,kijenimogočedobitinazaj.

Polegtegabodoimelizapokojninskefondeposeb-neračuneinoddelkizasocialnovarnostmorajotekomenega meseca prijaviti načrte za boljše upravljanjedenarja.Verjetnobopotrebnotudiobčasnoporočilo,kakosobilifondiuporabljeni.

ZlorabekrajevnihoblastisovelikproblemKitajske.Samovprvipolovicileta2004jevečkot8.300članovPartije in vlade ter važnih direktorjev pobegnilo,drugih6.500pajeizginilo,dabiseizogniliprocesomzaradikorupcijeinkrivičneprilastitve.Vprašanjeje,alijihbodokdajnašli.Agencija Asia News.

KITAJSKAoblasti so pokradle upokojencem skoraj 700 milijonov evrov

(994 milijonov dolarjev)

SVETpolovica oceanov je zastrupljenih po človekovi krivdi

Boston,15.februarja2008–NaletnemsestankuAmeriškegazdruženjazanapredekznanostijebilpred-stavljenzemljevid,izkateregajerazvidenčloveškouničevanjemorskihokoljskihsistemov.Človekjezastrupilpolovicooceanovspodnebnimispremembami,zonesnaževanjem,ribarjenjeminplutjeminniprizaneselpravnobenemuoceanskemupodročju.Znatančnimdelom,kosokvadratnikilometerzakvadratnimkilometrompreiskovalimorja,sougotovili,daje17človeškihdejavnostipoškodovalo41%oceanskihokoljskihsistemov.Medtemidejavnostmisopomorskitransporti,zastrupljanjealiuničevanježivalskihvrstzaradiraznihnačinovribolova,izpuščanjekislinvvodoinzviševanjenjenetemperature.Raziskavesopokazale,daješkodavelikovečja,kotjebilopričakovati.Najboljsopoškodovanaštirimorskaobmočja:Severnomorje,Japonskomorje,velik

2008 – AM – APRIL 93

HONDURASarheološka najdba

Tegucigalpa,18.februarja2008–AndresGarciajenasvojemvrtukopaljamozastraniščeinnaletelnapetmetrovglobokjarek,vkateremsobilekostiinpredmeti,kisoverjetnopripadalinekemudostojanstvenikukra-jevnedomačinskeskupnostimajevskegaizvora.Takobitolahkobilo“obrednopokopališče”,kijestaronajmanj4.000let.Narodniinštitutzaarheologijoinzgodovinosodi,dajetoizjemnoodkritje.Agencija Misna.

ZDRUŽENI NARODIimenovan poseben odposlanec za borbo proti malariji

NewYork,18.februarja2008–PrvičvzgodovinisoZdruženinarodiimenovaliposebnegaodposlanca,kinajsespoprimezmalarijo.TojeRayChandler,kigajeizbralgeneralnitajnikZdruženihnarodov,dabizmigalpolitikeinjavnomnenjezaradibolezni,kivAfrikivsakominutoubijedvaotroka,inkiod500milijonovokuženihprimerovvsakoletopovzročivsajmilijonmrtvih.DozdajsoimeliZdruženinarodiposebnegaodposlancazasindromzmanjšaneodpornosti(sida/aids)inzajetiko,nepazamalarijo.Chandlerjeustanoviteljhumanitarnegazdruženja“ThePointofLightFoundation”inzbivšimgeneralomColinomPowerjemsoustanoviteljorganizacije

SOMALIJAUnicef zahteva pomoč za rešitev 100.000 somalskih otrok

Mogadiš,12.februarja2008–PredstavnikUncefazaSomalijojedejal,damoravprihodnjihdvehtednihpritivtoafriškodržavo6milijonovevrov(8,8milijonadolarjev),dabirešiliživljenje100.000otrok.»Nahajamosepredpeklenskimstrojem,panimamoorodja,dabigaonesposobili,«jerekelpredstavnik.Povedalje,dasejepoložajvtejafriškidržavivzadnjihmesecihtakoposlabšal,da2milijonaljudi(24%vsegaprebivalstva)preživisamoobhumanitarnipomoči.Polegtega27%otroktrpizaradihudepodhranjenosti.Dabinadaljevalis110preh-rambenimiprogrami,kisovtekuvSomaliji,potrebujejo4milijoneevrov.Ostala2milijonapastapotrebnazaprojektčiščenjavode,dabisetakoizognilismrtnonevarniepidemijidriskeinkolere.L’Osservatore Romano.

GABONnova katedrala

Libreville,15.februarja2008–PredstavilisonačrtzazidavonovekatoliškebazilikevglavnemmestuLibre-ville.Zgradba,kiboimelaoblikogoloba,bostalanagriču,kidominiranadgabonskimglavnimmestominbolahkosprejelado4.500ljudi.KoncesijozagradnjojedobiločeškopodjetjeHelika.Gradnjajeocenjenana50milijonovevrov,karbopokrilagabonskavladainnekašvicarskabanka.VGabonuje1,300.000prebivalcev,odtegajepolovicakatoličanov.Agencija Misna.

MEDNARODNOnovi članici Ekumenskega sveta Cerkva

Ženeva,15.februarja2008–VEkumenskisvetCerkvastapristopiliPrezbiterjanskaevangeljskaCerkevvBra-zilijiinEvangeljskaCerkevvLaosu,vsakazokrog100.000pripadniki.Ekumenskisvettakošteje349krščanskihCerkvazvsegasveta.Agencija Misna.

EKVADORnujna stalna pomoč beguncem

Quito,14.februarja2008–VarnostniministerGustavoLarreajezahteval»stalnomednarodnopodporo«zapomočtisočembeguncevinilegalnihpriseljencevizKolumbije.Popribližnicenitvijepoleg250.000rednihpriseljencevzapribežališčeprosilonajmanj42.000Kolumbijcev,kisožrtveoboroženihspopadovvdomovini.Agencija Misna.

MEHIKAnepismenost se manjša

CiudaddeMexico,15.februarja2008–NagradazadoseženenapredkepriopismenjevanjujebilapodeljenazveznidržaviMichoacán,kjerjevnjenih113županijahnepismenostzdrknilana3,7%vprimerjaviznarodnimpovprečjem8%.PozaslugimetodeAlfa-TV,kiseopiranakubanskinačinučenja“Jazpalahko”,sejevzadnjempolletjunaučilobratiinpisativečkot250.000ljudivskoraj100mestihdržaveMichoacán.Agencija Misna.

delKaribovinožinaTorres.JepavnevarnostitudivzhodnaobalaSeverneAmerike,Rdečemorje,Sredozemskomorje,Perzijskizaliv,PerzijskomorjeinmnogapodročjazapadnegaPacifika.Najmanjstaprizadetaseverniinjužnitečaj,vendarjetamproblemtopljenjaleduzaradisplošnegadvigatemperaturenazemlji,takodastatuditidveobmočjivnevaranosti.Agencija Misna.

2008 – AM – APRIL94

Avtor knjige veliko govori tudi o katoličanih, ki so se pridružili OF. S tem verjetno misli na krščanske socialiste in kocbekovce. V vlogi, ki so jo odigrali, ne more, da ne bi videl tragičnosti. Če­prav jih je izvorno gnal »osvobodilni duh«, so morali pristati na Dolomitsko izjavo, ki jih je oropala politične identitete, poleg tega pa je njihov podpis na tem papirju pomenil »pristanek na bodočo komunistično Slovenijo«. Toda odgovornost za ta podrejeni položaj ni na njih, ampak na »uradni konzervativni katoliški politiki«. Nekje pravi, da je bilo uradno katoliško od­

klanjanje OF »v bistju napad na kristjane v OF«. Ti sami niso mogli ničesar storiti razen tega, »da bi celoti zapustili OF in s tem spremenili usodo Slovenije, ki je ob tedanji partijski in katoliški politiki drsela v nemogoč položaj«. Če bi katoličani kot celota vstopili v OF, bi tam »vse strateško pomembne odločitve morali sprejemati samo s soglasjem katoliške strani, saj bi bil vsak njen del formalno med njenimi ustanovnimi člani.« Za narodov nesrečo je bila torej kriva »katoliška politika zunaj OF«. Bučar se očitno še danes ne more odločiti, ali je bila partija revolu-

Kakšno je bilo stanje svobode, prava in demokracije v prvi Sloveniji, torej tisti, po revoluciji leta 1945, menda vsi vemo. Lahko se samo čudimo, da nekdo v letu Gospodovem 2007 prodaja kot resnico stvari, ki jih nismo zavrgli samo tisti, ki smo jih občutili na lastni koži, ampak tudi objektivna zgodovina. Je mogoče, da je nekdo tako slep, da tega ne opazi? Je res mogoče, da Bučar misli, da je prva Slovenija uveljavila svobodo, pravo in demokracijo? Kaj je vsa prejšnja desetletja živel na luni – ali pa je morda zdaj za luno? Če pa se vsega tega zaveda, potem naj si vsak sam ustvari sodbo o njegovi moralni integriteti.

Sicer pa tudi mimo Cerkeve ne more. Naš avtor je njegovo pisanje o Cerkvi in katoličanih komentiral takole:

Partija dopušča in celo želi, da se odkrijejo vsa njena nasilna dejanja in vse njen intrige, da o njej izgine ves mitski spomin, razen tega, da je konec koncev organizirala osvobodilni boj proti okupatorju in se tako, sprejeta med zapadne zaveznike, uvrstila med zmagovalce druge svetovne vojne. Njena zavržena dejanja, ki jih sploh ne taji, ji potem, ko jih je priznala, ne branijo več, da se ne bi imela za polnopravni del civilizacije. Saj ta dejanja niso bila drugo kot izraz odtujenosti od sebe, od tega, kar je resnično bilo v njej ves čas – od njenega osvobodilnega vzgona…

Pred ozadjem izostrene kritike komunizma Bučar lahko postavi naslednjo tezo: »Gre za en sam sklenjen osvobodilni

boj, ki se je začel z bojem proti okupatorju leta 1941 in končal z državno osamosvojitvijo kot svojim končnim ciljem.« Da je to temeljna teza knjige, njeno sporočilo takorekoč, kaže emfaza, s katero jo Bučar znova postavi: »Med cilji obeh osvobodilnih bojev ni nikakršne razlike.« Oba boja sta potekala na različne načine in z različnimi sredstvi, njuna cilja pa sta bila identična. Ta enotni cilj je bil: »svobodna Slovenija, pravna in demokratična«. Bučarjeve oči so podrejene taki optiki, da ne vidijo nikakršne nepodobnosti med Slovenija 1945 in Slovenijo 1990. Tudi to, kar se je dogajalo v prvi Sloveniji, je mogoče uskladiti s pojmi svobode, prava in demokracije… Čisto mogoče, da Bučar misli, da je prva Slovenija te pravice tudi uveljavila.

Kot sem obljubil v prejšnji številki, nadaljujem s prikazom lanskih volitev predsednika republike, kakor jih je v Zavezi št. 67 ana-liziral uvodničar, ki ni podpisan, vendar po njegovem briljantnem slogu in razgledanosti sodim, da je profesor Justin Stanovnik.

Naj povzamem ugotovitve iz prejšnje številke. V resnici to niso bile volitve, ampak demonstracija moči postboljševističnih strank nad slovenskim narodom. Zakaj jim je narod tako podvržen je deloma mogoče ugotoviti iz atentata na bana dr. Marka Natlačena leta 1942 in reakcij ob poskusu, da bi mu ob obletnici smrti postavili spomenik v rojstni vasi.

So pa še druga dejstva, ki razlagajo, od kod imajo postboljševiki tako moč nad narodom. Avtor jih je našel v najnovejši knjigi dr. Franceta Bučarja z naslovom ‘Rojstvo države’, ki jo obravnava v precej dolgem poglavju z naslovom ‘Najnovejša redakcija mita’. Tu pride do zaključka, da Bučarjeva knjiga nastopa v funkciji postboljševiške interpretacije zgodovine. Takole pravi:

za narodov blagorP. Bernardin Sušnik

TAKŠNA JE TA REČ! (2)

BRAZILIJApojavlja se rumena mrzlica

Brasilia,25.februarja2008–Uradniseznamporočaosedemnajstihžrtvahrumenemrzlice,kijoprenašajokomarjivrste‘aedes”insojoodkrilisredidecembrananekaterihkmečkihpodročjihnazahodudežele.VzveznidržaviGoiásjihjedozdajumrlodvanajst,vFederalnemDistrictutrije,vMatoGrossodoSulpadva.Sumljivihprimerovjepatrenutno59.Vladajezatrdila,dajeizkoreninilarumenomrzlicovmestihželeta1942indaninevarnostizaepidemijo.Agencija Misna.

“America’sPromise–TheAlianceforYouth”.Zagotovilje,dasebopotrudilzbrati8do10milijarddolarjev,dabijihinvestiralvborboprotimalariji.Medčakanjemnacepivoinboljuspešnozdravljenjesovpreteklihde-setletjihdosegliodličnerezultatezadelitvijopravihmrežprotikomarjem.Malarijapovzroča2%smrtinasvetuin9%smrtivAfriki.Agencija Misna.

2008 – AM – APRIL 95

za narodov blagorP. Bernardin Sušnik

TAKŠNA JE TA REČ! (2)

Ta delna analiza Bučarjeve knjige je pomembna zato, ker pokaže, kako je mogoče, da so se volitve predsednika republike jeseni 2007 spremenile v demonstracijo. Če je mogoče, da kaj takega izide v tretjem tisočletju, potem se vidi, kako globoke sledove je v slovenskem narodu zapustilo polstoletno pranje možganov, saj se je izkazalo, da večina volilcev sledi tistemu, ki glasneje vpije. To je tudi eden od razlogov, zakaj si postboljševiška levica tako prizadeva spraviti pod svojo komando medije – uničevanje Maga je jasen primer za to.

Zato so čisto upravičene izjave nekaterih novinarjev, na primer Gašperja Blažiča v Pismih bralcev v Dnevniku: »Glede na to, da Slovenija prevzema predsedovanje Evropski uniji, sem lahko zelo zaskrbljen nad dejstvom, da nekateri tudi v okviru svobodne in demokratične Evrope, v kateri je železna zavesa že zdavnaj padla, še vedno prikrivajo komunistične zločine. To še ne bi bilo tako tragično, če ne bi hkrati uporabljali tudi sovražni govor proti včerajšnjim “razrednim sovražnikom” /zlasti Cerkvi/ (gre morda za slabo vest?). Svoj del krivde pa nosijo tudi časopisi, ki takšne nestrpne prispevke objavljajo.«

Ali pa kot je zapisal publicist Drago Bajt v Večeru: »Prva /medijska/ zapoved danes je še bolj kot prej gledanost in branost; vendar se kupci časopisja in gledalci lokalnih televizij sploh ne zavedajo, da jim to diktirajo prav tisti – seveda prek svojih pribočnikov in ritolizcev –, ki jim sicer jemljejo denar iz žepa in jih spravljajo med lumpenproletariat – to pa so podjetniki prehranske industrije, današnji lastniki medijev, ki nimajo pojma o medijih, ki jim je tuja vsaka kulturna in civilizacijska vrednota, ki jih zanimajo samo bančni račun, jahta, varovana vila in egiptovski lonci mesa.«

Kot sem že v prejšnji številki zapisal, bi moralo biti jasno, kdo iz ozadja podprt s tajkuni v Forumu 21 vleče za niti levičaskih političnih lutk. Brez dlake na jeziku je to povedal novinar Silvester Šurla v Magu: »Ker si /Milan Kučan in Gregor Golobič/ pred jesenskimi volitvami ne želita nobenih “presenečenj”, ki bi lahko ogrozila njun vnovični prihod na oblast, bosta najprej, za vsak primer, disciplinirala medije.« Kot kaže, se bodo poškodbe slovenskega naroda pozdravile šele, ko bo določena generacija dokončno izumrla in bodo narod vodili ljudje z načelom, ki ga je postavil prvi češki pokomunistični predsednik Vaclav Havel: Živeti v resnici.

Pisec /Bučar/ nekje pravi, da se je z okupacijo postavila dilema: ali z okupatorjem ali proti okupatorju. To je izmišljena dilema, izdelana v partijskih ideoloških kabinah. Bučar se niti toliko ne potrudi, da bi registriral temeljno strukturo druge sve-tovne vojne. Slovenci smo bili sicer okupirani, v resnici pa smo bili v vojni. Imeli smo begunsko vlado v Londonu in je zato za nas obstajala ena sama možnost: enoten odpor proti okupatorju, na način, kakor so ga realizirali ostali evropski narodi. Ta način pa ni dovoljeval izkoriščanja rezistence za izvedbo komunistične revolucije. Boljševiki so evropsko rezistenco ne samo sabotirali, ampak minirali. Ko so napadli svoj narod na način, ki je nujno zahteval odpor, odnosno obrambo, so rezistenco onemogočili. Ko torej boljševiki ne bi nastopili, ne bi bilo nobenega »razkola ob okupaciji«. Ta razkol je bil, kot vojna sama, prinesen od zunaj in je bil arbitrarno povzročen od neke prevratne skupine, ki ne bi bila nič pomenila, ko je ne bi bili podprli liberalci in levi katoličani. To je ‘crux’ celotnega slovenskega problema. To bi tudi Bučar lahko vedel – kljub vsemu, kljub vsemu! To zadržanje ima vse znake političnega zločina, in če bi imeli kaj v sebi, bi

se vsi, ki so kolaborirali s partijo, zanj lahko opravičili. In zelo bi morali premisliti, katere besede bi uporabili, da bi jim bilo odpuščeno.

Da bi pisec mogel razviti apologetiko boljševiške rezistence, je moral ideološko prirediti ne samo strukturo celotne vojne, ampak tudi danosti, ki so se uveljavile v Sloveniji. Poleg tega pa je moral ponarediti moralne izkaznice sil, ki so bile udeležene v državljanski vojni, ki je nastala po boljševiški agresiji. Ko je totalitarna država postala dejstvo, so sile, ki so sodelovale pri njenem nastanku, namesto da bi se uprle in popravile, kar so storile, raje pobirale bonitete, ki so padale s totalitarne mize. V Sloveniji ni bilo – z eno ali dvema izjemamam – disidentov. Zato je Bučarjeva trditev, da je bil »duh upora in samozavesti, ki se je skoval med vojno«, tisti, ki je komunistom iztrgal samostojno državo, morala biti iz nečesa izvita – mogoče iz trte. Nasprotno, z nastopom totalitarne države se je začelo nekaj, česar prej praktično nismo poznali: začela se je vsesplošna kolaboracija. Zato smo tako poškodovan narod, kot so ‘ad oculos’ pokazale volitve.

Tako torej Bučar zaide v ponavljanje stare floskule, da je za vse, kar je šlo v Sloveniji narobe tako med vojsko kot po vojski, posredno ali neposredno kriva katoliška Cerkev. Da je tako obtoževanje razumljivo od strani boljševiških propagandistov, ki jih še danes v Sloveniji čisto nič ne manjka, seveda ne preseneča, saj bi sicer krivdo nase morali prevzeti komunisti sami. Toda če do oznanjanja take zgodovinske farse pride človek, ki se je nekoč imel za prvoborca slovenske osamosvojitve, kaže, da pravzaprav nikdar ni zlezel iz svoje udbaške kože, čeprav jo na vse načine skriva. Sicer si je pa privoščil še nekaj cvetk, ki jih je naš pisec razgalil v vso natančnostjo.

cionarna ali legalistična.Cerkev ni razumela političnega položaja, ker je bila ujeta v

»teokratično politiko«, v «teokratično upravljanje s slovenskim ljudstvom«. To je bilo z druge strani mogoče zaradi »nerazvite narodne substance«. O katoličanih, ki so se uprli boljševiškemu terorju, izreče Bučar zelo kratko in resolutno sodbo: »O taboru,

ki se je postavil na stran nemškega nacizma, hote ali nehote, ne gre izgubljati besed. Doletela ga je usoda premagancev. Če bi prevladal, bi enaka usoda doletela ves narod.« S tem, rahlo nerazumljivim in v politkomisarski maniri izdelanim stavkom hoče Bučar izoblikovati ideološko podobo svojega nasprotnika, da ga lahko potem mirno prepusti uničenju.

2008 – AM – APRIL96

P.JanezŽurgaOFM(1885–1969)

MOZAIK MOJEGA ŽIVLJENJAZazačeteksomiizročilidrugirazredpodpretvezo,

dajenajlažji;mislimpa,dapredvsemzato,kerjebilvtemrazredunadzornikovsin.Balisosenamrečimetitakorekočneprestanonadzornikavšoli.Kmalusemsevživelvdelozotrokiingavzljubil.Radismoseimeli.Disciplinovrazredusemvzdrževalstem,dasemjimobljubil: čebosteves tedenpridni,bomzadnjourovtednupripovedovalpovesti.Tojepomagalo.Samoopomnitisemjihmoralnato.

Odpravilsemzastarelinačinrisarskegapouka,karje dalo prav dobre uspehe in veliko navdušenja. Žetedajsosepokazalinekateririsarskitalenti(MušičMar-jan).Delajebiloveliko,vrazredušestdesetučencev.Polegtegamejeskorovsakosobotoobkoncupoukačakalževoz,damepeljenaopravilovkakožupnijo,največkratnagradHmeljnik.Obpočitnicahinvpro-stemčasusempripravljalučilazašolo,gojilmetuljeinzbiralhroščezašolskozbirko,vezalknjigeindelalnavrtuintakodalje.

Ravnatelj šole je bil tedaj p. Gothard Podgoršek,poučevalpani.Drugiučiteljisobili:p.AtanazijAuser,p. Hubert Marovt, p. Akvin Ottavi, p. Beno Štravs,nekajčasap.BlankoKavčičinp.EngelbertKlasinc.Katehetjebilp.AmbrožRemic,poznejepap.MetodValjavec.

Prišlesotretjepočitniceleta1914.Žemejeskrbelo,kakobozdržavnimiizpiti,kernibiločasa,dabisenanjepripravljal,koizbruhnenepričakovanosvetovnavojska.Rešilamejeskrbizadržavneizpite,začelisosepadrugiživljenjskiizpiti,zakaterenisembilpravničpripravljen,kakorvsidrugine.Konecjulijasemnastopilkotvojaškiduhovniknajprejnasrbskifronti,natonaruskiinkončnonaitalijanski.

Na vojskoPosarajevskemzločinusmovsipričakovaliusodne

dogodke. Nastavljen sem bil kot razrednik na deškiljudskišolivNovemmestu.Vnedeljo,26.julijasem

opravljalvGrčevjunapodružnicinedeljskoopravilo.Prednostopimnaprižnico,midažupanrazglasovpok-licuvojaštva,kinajgapreberemsprižnice.Ljudjesoposlušalizodprtimiusti.Medmašosomislilisamo,kajbo,komoškihnebodoma.Kajčesekmalunevrnejo?Pomašisošeenkratpregledalinavratihnabitirazglasinodšlizamišljenodomov.V24urahsomoraliskorovsioditizdoma.Tudimenejezadelo.

Naslednjidandobimodp.Gotharda50kronpot-nineintakojnakolodvorvKandijo.Tusosežeposlav-ljaleženeodmožinsinov.Tisojihtolažili,dabodovparmesecihdoma.Vozilsemsesprof.Osano.Vlakjeimelnavsakipostajivečjezamude.ŽeoddalečjebilovidetipožarvsmeriZagreba.ŠeleokrogdeseteponočipridemovZagreb.Naulicahnibiloljudi,vojaštvopavpripravljenosti,mnogesrbsketrgovinepožganeinblagorazmetanopoulicah.UstrelilisobajeosemSrbovzaradiupora(?).Nastanimsevsamostanu.Navojaškempoveljstvumedodelijošestipoljskibolnicitrinajstegazbora (Hrvati). Poveljnik te bolnice je bil polkovnizdravnikdr.Linek,Čeh.Drugizdravnikiinčastnikisobiliizvsehavstrijskihnarodov.Enakomešanojebilotudimoštvo.ŠeJudovinCiganovnimanjkalo.

Dobil sem pripravo za previdevanje in pogrebe,kapelosemdobilšeleleta1917,kojenisemvečnujnopotreboval.Zatosemprvih18mesecevmogelmaševa-tiletedaj,kadarsmobilivbližinikakekatoliškecerkve.Tojebiloparedko.Vojaškegasuperiorjavprašamzanavodila.»Šenisembilvvojski,pravničnevem,«miodgovori.Torejplavaj,kakormoreš,simislim.

Na tisoče vojakov prihaja vsak dan v vojašnice.Preoblečejoseinodidejonafronto.Damsinapravi-ti duhovsko obleko, ker je redovna za to službo ne-praktična. Ker nisem imel potrebnega denarja zaobleko,semmoralvzetipredujemnaplačo.Ostalismo14dnivmestu,dasepripravimo.OdpeljemosepostranskiprogiprotiBeogradu,ustavimosepavIndjiji.Tusmočakali,dazavzamejoAvstrijciBeograd,kisogahudoobstreljevaliinnapadali,pasobiliodbiti.ŠelepoznejesovdrlivSrbijo.

Vojna bolnišnicaObrekiKolubarivSrbijisovdecembru1914divjali

zagrizenibojimedavstrijskoinsrbskovojsko.Natisočejebilopadlihinranjenih.Dobimopovelje,dasepri-pravimozasprejemranjencevvvasiRatari,malopredObrenovcem.Obcestijestalamalagostilna»Crvenamehana«inparlesenihhišnedalečproč.Tojebilovse, kar smo našli. Mrzlično so pripravljali prostorezastotineranjencev,kisojihvozilivdolgihkolonahzbojišč.Sprejemalismoletežkoranjene,lahkoranjenepapošiljalidaljevzaledje.Bili so skorobrez izjemeHrvati, večinoma družinski očetje. Mnogim so se vblatnih inmokrihstrelskih jarkihranezastrupile in

Novo mesto iz zraka

nujnajebilatakojšnjapomoč,dasejimrešiživljenje.Odtrehzdravnikovstabilaledvaprioddelku.Polkovnizdravnik,kinibilkirurg,jepripravljalsprejemranjen-cevpodstreho,drugi,kirurg,jehitel,darešione,kisobilivnevarnosti.Kerpaniimelzdravnikazapomočprioperacijah,jenaprosilmene,damupomagam,kerdrugegaprimerneganibilo.Pocerkvenihpredpisihmitakodelonibilodovoljeno,kadarjedovoljdrugih,todavtemprimerumejevezalavišjazapovedljubeznidobližnjega.Rešitijebilotrebamnogimdružinskimočetomživljenje.Sprejelseminpomagalprioperaci-jah,kerbidrugačebilidrugidanmnogiranjencižemrtvi.

Po zdravnikovih navodilih sem dajal ranjencemuspavalnosredstvo,pazilnasrce,napunčicovočehternajezik,dasenebizadušili.Medtemjeonsamoperiral.Vseješloposreči.Marsikdojebilrešen.Zgubiljesicerenonogo,ohranilpaživljenje.

Čeznekajdnisevrnetretjizdravnik,neki lahko-miselnmladMadžar.Sprejeljeprioperacijahdelo,kisemgaprejjazopravljal.Karprvibolnik,kijebilmedoperacijovnjegovioskrbi,mujeumrl,verjetnozaradinjegovepovršnosti.Žeprejsosevojakibalioperacijeinsomnogiprivolilivanjole,čebomjazpoleg.Odslej

soseoperaciješeboljbali.VojskasejepomakniladaljevSrbijo,nampaprine-

sopoveljeoddatiranjencevzaledje,mipanajsetakojnapotimovBeograd.Zunajrazsajaburja,snežnimetež,mraz...Vsonočsmoprebilizunajnacesti,naslednjidanpapridemovzeloizpraznjeniBeograd.

Škripanje z zobmiPravijo,daškripljejoljudjezzobmiodjezealiod

bolečine–seveda,čejihšeimajo.Bilojevdeževnemdecembrunasrbskifronti.Potovalismovblatuizkrajavkraj.Vasipožgane,vseopustošenoinstrehenikjer.Ževmrakuzvemo,dajenašelsosednjioddeleknekjevkletehnekajsuhihprostorov.Tudinassopovabili.Spravimosespatnadeskeinzaboje.

Sosednjioddelekje imelduhovnika,mladegaHr-vata,kijeimeltolastnost,dajevspanjuvednoškripalz zobmi. Utrujeni smo komaj čakali na počitek. Šepredno sem zadremal, se oglasi glasno škripanje zzobmi,daješlokarskozimozeg.Čudilsemse,kakodasizobnepolomi.Drugisovečinomapospali,menipa ni bilo mogoče do jutra. Naslednji dan vprašamzdravnika, odkod ta pojav. Pove mi, da se to včasihpokažepriljudeh,kisonagnjenikpadavici.

VduhovniškemdomunaLepempotuvLjubljanije20.februarjazjutrajvstarosti78letumrlupokoje-ni beograjski nadškof in metropolit msgr. dr. FrancPerko.

Rodil se je 19. novembra 1929 na Krki v župnijiKrka. Leta 1941 se je vpisal na Škofijsko klasično

gimnazijo, ker pa jebila ta izobraževalnaustanova ukinjena, ješolanje nadaljeval nadržavni klasični gim-naziji (1945-1949) inga zaključil z maturo.Leta1949jezačelštu-diratinatakratdržavniTeološki fakulteti vLjubljani.VduhovnikagajeposvetilškofAn-ton Vovk leta 1953.Ponovimaši jebilzaleto in pol poklicanna služenje vojaškegarokavBeograd,kerjebilaleta1952Teološkafakultetaizključenaizljubljanske univerze.

Poodsluženivojaškiobveznostijebilzaradi“sovražnepropagande”obsojennajprejnatrileta,zaradipritožbepasomukazenpovišalinapetletstrogezaporneka-zni,kijojeprestajalvvečkrajih(Beograd,Požarevac,

Ljubljana,IginMaribor).Izzaporajebilizpuščenposkorajtrehletih.Leta1963jeubranildoktorskotezoznaslovomFilozofijainteologijasv.CirilainMetoda.Leta1964jepostalpredavateljnaljubljanskiTeološkifakulteti,jesenileta1965pajeodšelnaštudijvRimnaVzhodniinštitutinsečezletodnivrnilvLjubljano,kjerjeenoletoznovapredaval.Jesenileta1967sejevrnilvRiminnaslednjeletonapisalmagisterijizteologijeinzgodovinevzhodnihCerkva.PetletjebiltudidekanTeološkefakultete.Zabeograjskeganadškofainprvegabeograjskega metropolita ga je 16. decembra 1986imenovalpapežJanezPavelII.ČasrazpadaJugoslavijejebilvSrbijizaznamovanznerazumevanjemstališčaVatikana in Slovenije, zato za katoličane tisti čas nibillahek.KoJugoslavijenibiloveč,jeSvetisedežnaobmočju Srbije, Kosova, Črne gore in MakedonijeustanovilMednarodnoškofovskokonferencosv.CirilainMetoda,zanjenegapredsednikapajebilimenovanPerko.Službojeopravljalvsedoleta2001.PovrnitvivSlovenijosejenastanilprisestrahsv.križanaMaliLokipriDomžalah,kjerježivelžekotprofesor.NadškofPerkojebilvčasusvojegapokojatudičlanSlovenskeškofovskekonference,znotrajkaterejebilodgovorenzapodročjeekumenizma.

Dopogreba,kijebilvsoboto,23.februarja,jeležalvljubljanskistolnici,kjerjezanjzjutrajmaševalstolniproštJožefLap,zvečerpanadškofAlojzUran.VsobotojeimelvcerkviVsehsvetihnaŽalahpogrebnomašoinjevodilpogrebnjegovnaslednikvBeogradu,nadškofinmetropolitStanislavHočevar.

† nadškof dr. Franc Perko

POSTAGEPAID AT

BOLINGBROOKILLINOIS

DAROVI OB RAZNIH PRILOŽNOSTIH V DOLOČENE NAMENE

NAŠI RAJNI:MARTIN GLOBOČNIK, Centennial,COALOJZIJA RUTAR, Euclid,OH

ZA SVETE MAŠE: $100:F.Rabzel, J.Merhar,L. Sivec;$80:F.Martincic,S.Vidmar;$75:F.Kobe;$60:dr.V.Mersol;$50:I.Antolin;$40:J.Antloga,F.Omahen,L.Zupancic;$30:N.Kovacic,A.Krizman,M.Skubitz,J.Turk;$20:J.Androjna,A.Kaluza,V.Skof,I.Antolin,K.Zajec;$15:M.Tratnjek;$10:M.Krampel,F.Vidergar,P.Dolinar,I.Hirschegger.

ZA CERKEV: 60:F.Vidergar;$40:F.Omahen;$25:dr.V.Mersol,K.Zajec;$15:J.Radovic,F.Kobe;$10:C.Lubej,F.Martincic,V.Skof,I.Hirschegger.

ZA SAMOSTAN: $25:K.Zajec,dr.V.Mersol;$15:J.Turk.ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA: $10:T.Valent.ZA LUČKE: $10:F.Kobe,L.Sivec;$5:S.Kozelj.ZA MISIJONE: $30:K.Zajec;$25:dr.V.Mersol,L.Sivec;$20:I.

Vidmar;$15:J.Turk.ZA BARAGOVO ZVEZO: $25:L.Sivec.DAR LISTU AM: $200: M. Kukura; $60: K. Zajec; $25: dr. V.

Mersol,F.Kobe,I.Hauptman;$20:M.&M.Klemenc,K.Pecavar,F.Omahen,I.Vidmar,J.Kobetich,L.Zupancic;$15:J.Radovic;$10:M.Lavrisha,F.Martincic,M.Skubitz,K.Kolenko,I.Hirschegger;$5:A.Malensek,F.Rabzel,F.Vidergar.

Vspominna+IvanaKoscaka$25:K.Arko.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

Večkot50.000romarjevseje11.februarja2008obpraznovanju 150. obletniceprvega prikazovanja Marijeudeležilo maše pred jamoMassabielle v francoskemLurdu.

Mašojeskupajvvečjezi-kih obhajalo približno 30škofov in 800 duhovnikov,natopasoceldanpotekalemolitve.

Marija se je11. februarja1858prvičprikazala14-letnilurški pastirici BernardkiSoubirous.SkupnosejeMari-japastiricivjamiMassabiellemed februarjem in julijem1858 prikazala 18-krat. 14.

in18.februarjasovLurduobeležilišedrugointretjeprikazovanjeMarije.

Lurd je zaradi pričevanj o prikazovanju Marijepostal eno najpomembnejših katoliških romarskihsredišč. Vsako leto ga obišče okoli pet milijonovvernikov,kisepriporočijoMarijivtamkajšnjibazilikiinpijejovodo,kiizviravjamiMassabielle.Številnisestovodotudiumijejoalisecelookopajovnjejinupajonačudežnoozdravitev,sajimazdravilnelastnosti.Večtisočvernikovnamrečzagotavlja,dajihjevodaizizviraozdravila.

Posebenuradregistrirainpreiskujevsanenavadnaozdravljenja,ki jihvLurdunemanjka.Vendarsozapriznanje čudežnega ozdravljenja postavljeni zelonatančnipogoji,kiobsegajotakovsozdravniškodoku-mentacijopredozdravljenjem,kakortudivsakovrstenkritičen pregled ozdravljenja samega in njegovegatrajanja. Le redkim ozdravljenjem je priznan statusčudežnega.

Vjubilejnemletu,kisejezačelo8.decembralani,pričakujejoosemmilijonovromarjev.SeptembranajbiLurdobiskaltudipapežBenediktXVI.

150 – letnica lurških prikazovanj