ŠT. 8 — LETNIK 100 — AVGUST 2008

AVEMARIA

NUMBER 8VOLUME 100AUGUST 2008

AVE MARIA is published monthly by Slovenian Franciscan Fathers of the Cu­stody of the Holy Cross (USPS 038­960)

14246 Main St., P. O. Box 608,Lemont, IL 60439­0608Phone (630) 257­3106

e­mail: bs1935@sbcglobal.netwww.avemaria­izlemonta.com

Second Class Postage Paidat Bolingbrook, IL 60440

Subscription rates:USA $20; outside USA $25.

Editor: Fr. Bernardine Sušnik, OFMManager: Fr. Vendelin Spendov, OFM

Change of Address and Postmaster notices of undeliverable copies should be sent to:

Ave Maria14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Spodnja Idrija je s svojimi 1.800 prebivalci najstarejše naselje v okolici, saj jo omenjajo dokumenti iz leta 1355. Staro krajevno jedro je stisnjeno pod grič, na katerem stoji cerkev, zato se tudi imenuje Marija na Skalci. Prvi zgo-dovinski podatki o njej segajo v leto 1156, ko je bila podružnica Šentviške gore. Kdaj je zaslovela kot božja pot, ni znano. Prvotna srednjeveška cerkev je bilo mnogokrat prezidana in je sedanjo obliko in velikost dobila leta 1674. Cerkve ima pet oltarjev, v tronu glavnega oltarja je Marijin kip, ki izhaja iz 17. stoletja. Izročilo pravi, da so ga kronali leta 1785. Cerkvi dajejo poseben čar freske z dogodki iz Marijinega življenja, ki so delo idrijskega slikarja Jožefa Mraka iz let 1762-1766. Romarsko izročilo je še vedno živo. Velikih shodov, kot je bil romarski iz Žirov s prošnjo za odvrnitev kolere, ni več, živa pa je tradicija župnije Ledine, ki pride vsako leto na god sv. Janeza Krstnika v prošnji procesiji za odvrnitev hude ure. Po izročilu je bila ta procesija prvič leta 1840, ker je tega leta sedemkrat v enem dnevu padala toča, debela kot pest. Glavni shod pa je še danes na veliki šmaren.

Tudi avgust je v znamenju Marijinih praznikov. Začne se že s Porciunkulo (2.), ki je spomin posvetitve bazilike sv. Marije Angelske v Assisiju, kjer je za staro kapelico, ki je danes pod kupolo bazilike, sv. Frančišek od papeža izprosil popolni odpustek, ki je v veljavi še vedno in ga je tam mogoče prejeti vsak dan, v vseh frančiškanskih in župnijskih cerkvah pa 2. avgusta pod običajnimi pogoji. Spomin posvetitve bazilike Marije Snežne (S. Maria Maggiore) v Rimu je 5. avgusta. Glavni praznik je seveda Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren (15.), ki je zapovedan praznik. S tem dnem se začnejo tudi šmarne maše, ki trajajo do malega šmarna, praznika Marijinega rojstva (8. septembra). Teden dni po velikem šmarnu je še spomin Marije Kraljice (22). Naštejmo še nekaj drugih godov: arški župnik Janez Marija Vianney (4.); Jezusova spremenitev na gori (6.); Frančiškov prijatelj in ustanovitelj reda pridigarjev (dominikancev) Dominik (8.); Judinja, univerzitetna profesorica in pozneje karmeličanka, ki je umrla v koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojsko Edith Stein (9.); diakon in mučenec Lovrenc (10.); Frančiškova učenka in ustanoviteljica reda klaris Klara Asiška (11.); poljski minorit in nacistična žrtev v Auschwitzu Maksimilijan Kolbe (14.); francoski spokornik in zavetnik zoper nalezljive bolezni Rok (16.); cistercijan in cerkveni učitelj Bernard (20.); prva svetnica Južne Amerike Roza iz Lime (23.); apostol Jernej (24.); francoski kralj in tretjerednik Ludvik IX. (25.); škof in cerkveni učitelj Avguštin (28.) in njegova mati Monika (27.); ter mučeništvo Janeza Krstnika (29.).

AVE MARIAVSEBINA – AVGUST 2008

169 KOLEDAR UREDNIKVAM170 MARIJA–ZAKRAMENTLJUBEZNI–Benedikt XVI. SVETMARIJEVNEBOVZETE–P. Vladimir Kos171 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik172 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič173 BRALISMO…–razni viri174 SVETIJERNEJ–Niko Kuret175 svetazgodovina:MESIJANIZEM–Henri Daniel-Rops177 izbogoslužja:CERKVENOLETO–Ivan Likar178 VSAKOTVOJEDEJANJEMEOZDRAVLJAINODREŠUJE –René Laurentin180 GOSPOD,NAUČINASMOLITI–Carlo Maria Martini181 našakultura:FRANCESTELE–Silvester Čuk182 evropanarodov:ŠVEDINAFINSKEM–Vida Valenčič183 islam:ČLOVEKOVEPRAVICE–P. Samir Khalil Samir184 misijoni:11IN29–P. Vladimir Kos186 KITAJSKA188 INDIJA189 SEVERNAKOREJA,MEDNARODNIVRHFAO190 NAMIBIJA–agencije Asia News, Fides in Misna zanarodovblagor:PARADANOROSTI–P. Bernardin Sušnik192 MOZAIKMOJEGAŽIVLJENJA–P. Janez Žurga3. stranplatnic:DVEPOROKI–PANEENAKI4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI2008 DAROVI

2008 – AM – AVGUST 169

Hladne rose sadje in žita dozorijo,pa tudi večkrat črve zaredijo.

Če je na Veliki Šmaren lepo,prijetna vinska jesen bo.

Če se avgusta po gorah kadi,kupi si kožuh za zimske noči.

Mesec avgust mora kuhati vino,september pa peči.

AVGUST – VELIKI SRPAN1 P PRVIPETEK;AlfonzLigvorij,šk.,c.uč.;2 S PRVASOBOTA;DevicaMarijaAngelska vPorciunkuli,

3 N 18. NAVADNA NEDELJA;AvguštinKažotić,šk.;4 P JanezM.Vianney,arškižupnik;Perpetua,žena;5 T PosvetitevbazilikeMarijaSnežne(Nives);6 S JEZUSOVASPREMENITEVNAGORI;7 Č AgatangelinKasijan,red.,muč.;Donat,šk.,muč.;8 P Dominik,red.ust.;Cirijak,LarginSmaragd,muč.;9 S EdithStein,red.;PeterFaber,red.;Roman,muč.;

10 N 19. NAVADNA NEDELJA;Lovrenc,diakon,muč.;11 P Klara(Jasna),red.ust.;Tiburcij,muč.;12 T Hilarija,muč.;Evplij,muč.;InocencXI.,pap.;13 S JanezBerhmans,red.;Radegunda,red.;14 Č MaksimiljanKolbe,red.,muč.;Evzebij,muč.;15 P VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE (VELIKI ŠMAREN);Tarzicij,muč.;16 S Rok,spok.;ŠtefanOgrski,kralj;

17 N 20. NAVADNA NEDELJA;HiacintPoljski,red.;18 P Helena(Jelka,Alenka),cesarica;Florjan,muč.;19 T LudvikToulouški,šk.;JanezEudes,red.ust.;20 S Bernard,op.,c.uč.;Lucij,muč.;Samuel,prerok;21 Č PijX.,pap.;Fidel,muč.;Sidonij(Zdenko),šk.;22 P DevicaMarijaKraljica;Timotejintov.,muč.;23 S RozaizLime,dev.;FilipBenicij,red.;

24 N 21. NAVADNA NEDELJA; Jernej(Bartolomej),ap.;25 P LudvikIX.,francoskikralj;JožefKalasancij,red.ust.;26 T Rufin,šk.;BernardizOffide,red.;27 S Monika,matisv.Avguština;CezarijizArlesa,šk.;28 Č Avguštin,šk.,c.uč.;Hermes,muč.;Pelagij,muč.;29 P MučeništvoJanezaKrstnika;Sabina,muč.;30 D FeliksinAdavkt,muč.;Gavdencija,muč.;

31 N 22. NAVADNA NEDELJA;RajmundNonat,red.

Veliko znati pa malopridno ravnati žali Boga in škodi ljudem. Samo z znanostmi preobložen um dela mrzle razumnike. Toda razum zanemarjati in samo čustvo srca gojiti vodi do sanjarstva. Oboje je škodljiva vzgoja. Žal, da se je v naših šolah

vse preveč le na razvijanje uma merilo, premalo pa na blaženje srca.bl. Anton Martin Slomšek

UREDNIK VAMAvgustjemesec,kojevLemontunapovedanih

največromanj–karštirinedeljebodoromarske,češtejemozravenšemedenipiknik,kijeletos24.avgusta.ZakosilovKulturnemcentru,seprijavitepotelefonunaštevilko630-243-0670.

KotlanijetudiletošnjaavgustovaštevilkaAMvmodribarvi,sajjetoMarijinabarva.VbogoslužjujedovoljenanaMarijinepraznikesamotam,kjerimajozatoposebenprivilegij.

VLemontusmoimeliposebenpraznikinsicer23. junija:P. Blaž Chemazar jepraznoval80-let-nico življenja.Želimomu,dabinjegovozdravjeostalovsajtako,kotje,česeženebiizboljšalo.Sicerjepazadelokarpriden:polegrednegamaševanjainspovedovanjapovsod,kjerjepotrebno,seotepatudizvsopapirnatovojskoglederaznihzavarovanjinostalihbirokratskihzoprnosti,patudivsamo-stanusomunaprtiliodgovornostzaplaniranjemašindrugihobveznosti,kijihimamo.NajtorejlešepridnovlečenaprejzvsoBožjopomočjo.

Zadnji teden v avgustu pričakujemo obisk izSlovenije.PrišelboP. Janez Papa,domaizljubljan-skegaBežigrada,kaplanvMariboru.Onje“kriv”,dalahkoAMvsakmesecnajdetetudinainternetu.Mednamiboostaldvatedna,natobopašeentedenvNewYorkupredensevrnedomov.Čebovseposreči,bovaobiskalaBaragovodeželo.

Goduje v mesecu avgustu P. Bernard Kar-manocky,župnikvJohnstownu,PA(20.avgusta).

Umrličlanikustodije,kise jihspominjamovavgustuso:P. Krištof Selak(10.avg.1973);P. Ino-cenc Feryan(12.avg.1985);P. Pelagij Majhenič(13.avg.1994);P. Pij Petric(14.avg.1965);P. Kerubin Begelj(17.avg.1964);P. Hieronim Sellak(25.avg.1987)inP. Hiacint Podgoršek(27.avg.1954).Najjimsvetivečnaluč!

Letošnjijunijsoprecejzaznamovalepoplave,kisoprizadeleIowoinIndiano,delnotudiIllinois.VendarvokoliciLemontanismoimeliproblemovznjimi,pačpanaseveru,kjerjepoplavilarekaDesPlainesnekajhiš,kisovnjenibližini.Sicertarekateče skozi Lemont, prav blizu našega samostana,vendarkakegaposebneganaraščanjanibiloopaziti.Očitnosejenapotidonasže“unesla”.Sicerjebilopadokajredkocelodnevnolepovreme–nevihtinplohjebilonapretek.Včasihjebilopregovornospremenljivo vreme aprilsko, zdaj pa je postalaspremenljivost,kotvsekaže,karpoletnastalnica.

P. Bernardin

2008 – AM – AVGUST 170

Iz odnosa med evharistijo in drugimi zakramenti ter iz eshatološkega pomena svetih skrivnosti je mogoče uvideti, kakšno naj bo krščansko bivanje, poklicanost biti vsak trenutek duhovno bogočastje, daritev, ki je Bogu vedno všeč.

Čeprav je res, da smo še vsi na poti k polnemu uresni-čenju našega upanja, to ni ovira, da ne bi mogli že zdaj s hvaležnostjo priznati, da kar nam Bog daje, dobi svoje popolno uresničenje v Devici Mariji, Božji in naši Materi.

Njeno vnebovzetje s telesom in dušo je za nas zna-menje gotovega upanja, saj kaže nam, romarjem v času, tisti eshatološki cilj, katerega predokus nam daje zakra-ment evharistije .

V najsvetejši Materi vidimo do popolnosti uresničeno tisto zakramentalno pot, po kateri Bog dosega in v svojo odrešilno dejavnost povabi vsako človeško bitje. Od Ozna-njenja do Binkošti je Marija iz Nazareta tista oseba, katere svoboda je popolnoma na razpolago Božji volji.

Njeno brezmadežno spočetje razodeva njeno neomeje-no pokorščino Božji besedi. Pokorna vera je oblika, ki jo njeno življenje zavzame vsak trenutek spričo Božjega udejstvovanja. Marija je velika vernica, ki se v polnem

zaupanju prepusti Božjim rokam in njegovi volji. Tako skrivnost postaja vedno močnejša, dokler ni popolnoma pridružena Kristusovemu odrešilnemu poslanstvu. Kot je zatrdil Il. vatikanski koncil: »Tako je tudi preblažena Devica napredovala v romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zve sto do križa, pod katerim je, ne brez božjega načrta, stala (prim. Jn 19,25) v globokem sočutju s svojim Edinorojencem in se z materinsko dušo pridružila njegovi daritvi, ko je ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, katero je sama rodila. In končno jo je Kristus Jezus sam, umirajoč na križu, dal za mater učencu z besedami: Žena, glej tvoj sin.«

Od Oznanjenja do Križa je Marija tista, ki sprejema Besedo, ki je v njej meso postala in končno umolknila v tišini smrti. Končno je ona, ki je sprejela v svoje naročje zdaj mrtvo darovano telo Tistega, ki je zares ljubil svoje »do konca« (Jn 13,1).

Vsakokrat, ko se v evharističnem bogoslužju približamo Kristusovemu Telesu in Krvi, se obra-čamo tudi k Njej, ki je s popolnim darovanjem sprejela za vso Cerkev Kristusovo daritev. Marija iz Nazareta, podoba porajajoče se Cerkve, je zgled, kako je vsakdo izmed nas poklican sprejeti dar, ki ga Kristus naredi iz samega sebe v evharistiji.

MARIJA — ZAKRAMENT LJUBEZNIBenedikt XVI.

Spodnja Idrija – Marijino vnebovzetje

P. Vladimir Kos – Tokyo

SVET MARIJE VNEBOVZETEV Nebesa vzeta, o Marija sveta!S telesom, z dušo, kot je tam Tvoj Sin.O, nova pesem Božjega Poetaorkestrom nevenljivih violin!

In spet mi po Nebesih koprnenjesrcé spreminja: Tam je pravi svet!Kako me očiščuje zanj trpljenje,uči ljubezni, ki je z njo prežet.

S telesom v večnem Raju, o Marija!Ta pesem s prošnjo Tebi izzveni:pramenčki naj nebeškega nam sijane nehajo ozarjati poti.

2008 – AM – AVGUST 171

NEDELJSKE MISLI3. avgust18. navadna nedeljaJEZUS NASITI MNOŽICOMt 14,13-21

PrevečpreprostobibilogledtivMatejevemopisučudežapomnožitvekruhasamospominnaenkratnoJezusovodejanje.Vozadjujemiselnadopolnitevme-sijanskegačasa.Naprimerrazdelitevljudinaskupinepopetdesetinsto,karsozadelitevjedikajneprimerneskupine, jepovzetaizdelitveizraelskegaljudstvananjegovipotikstarozaveznemuodrešenjuvobljubljenideželi.Drugotákoopozoriloje,dajihjemnogoozdra-vil:čudežnaozdravljanjasobilapravtakoznamenje,da se mesijanski čas dopolnjuje. Glavno pa je, da jepredčudežemljudiučil.Stemjejasnopovedano,damoravvsakemsocialnemudejstvovanjubitinajprejskrbzaduhovnedobrineinšelepotemzamaterialne.Učencipomagajodelitihrano–torejsopritegnjenikotsodelavci,kersevedaveljazanjihovenaslednikeinzavsoCerkev.ZatosetudiCerkevnesmeomejevatisamonasocialnoudejstvovanje,čepravbimnogitonajrajevideli.Posebnoopaznojetovmisijonih,kjermarsikjeodCerkvepričakujejozdravstvenoinsocialnodelo,oznanjevanjejimjepahitroodveč.

10. avgust19. navadna nedeljaJEZUS IN PETER HODITA PO VODIMt 14,22-33

PriMatejevemopisuJezusa,kihodipoviharnemjezeruinpovabiPetra,najmusledi, je trebagledatinapodobo,kijevozadju.UčencivčolnuJezusanisospoznali;tosejezgodilotudiMarijiMagdaleni,kojeza-gledalaJezusaobpraznemgrobuinobemaučencemanapotivEmavs.Iztegasledi,dazaspoznanjeJezusazgodovinskipodatkinezadoščajo;nigamogočespozna-tibrezvere;ševeč:nigamogočespoznati,česesamnedaspoznati.Drugo:Petruuspehoditipovodi,doklersenezaveviharja.Tedajmuupadepoguminsezačnepotapljati.Spetpomanjkanjevere,kerpomeni,danidovoljJezusaspoznati,ampakjetrebavanjverovati.Verovati pa po evangeljsko ne pomeni zgolj nekajpriznavatizaresnico,kerzatemstojiBožjaavtoriteta,ampakvskladustemspoznanjemživetiponormah,kisonamrazodeteinjihnajdemovevangeliju.TenormesotemeljvseganaukaCerkve,sajvsenjenooznanje-vanjetemeljinanjihposredovanjuinrazlaganju.

17. avgust20. navadna nedeljaVERA POGANSKE ŽENEMt 15,21-28

ČloveksenaprvipogledčudinajprejJezusovemupopolnemumolkuobprošnjikanaanskeženeinpo-tem,kotavztrajavprošnji,njegovemutrdemuodgovo-ru,danilepojematikruhotrokomingametatipsom.

TaprigodajeiztistegadelaKristusovegaživljenja,vkateremjebilooznanjevanjenamenjenosamoIzrael-cem.Šelekoizženinegaodgovoraspoznanjenovero,jo pohvali, češ da je velika in njeni prošnji ustrežeterozdravihčerko.Verajetorejtistakijeomogočilačudež.Dogodekjebilpatudinaukučencem,kisosepritoževali,kerjihježenanadlegovala.Kotmnogokjetuditukajevangelijodsevaproblemskupnostiprvihkristjanov,kjersotisti,kisoprišliizjudovstva,hoteliimetiprednostpredtistimi,kisoprišliizpoganstva.Tudidanesjemarsikdajenako.Radisebahamo,češdasmokotkristjaninekajboljšega,kerjenašatradicijažedolgainpostranigledamotisti,kišeleprihajajovCerkev.Papozabljamo,daničas,kiodloča,ampakkoli-kojeverauresničenavživljenju.

24. avgust21. navadna nedeljaKRISTUS OBLJUBI PETRU KLJUČEMt 16,13-20

VerovativBoga,tudivKristusa,bitivstikuznjim,toda brez vsakega posrednika in še posebno brezCerkve:tojeparoladanašnjega“modernega”človeka.Vbistvutopomenioblikovataisikrščanstvoposvoje:sprejeti,kartijevšeč,odkloniti,kartinipovoljialitijenapoti.Evangelijjezopisompodelitve“ključev”Pe-truenkratzavselejopravilstovrstnimpojmovanjem.Človek lahko sCerkvijo tudini zadovoljen, lahko jokritizira,nemorepaspravitissvetadejstva,daKristusrednodelujevCerkviinpoCerkvi.Toneizključujenjegovih posegov tam, kjer nimajo možnosti, da biCerkevspoznali,popolnomapaizključujenekakšno“neodvisno”krščanstvo,kiodklanjavsakoavtoritetoinvsakoorganizacijo,sajjeavtoritetoinorganizacijopostavil Kristus sam. Kot človek, ki odklanja vsakodržavljanstvo, ne pripada nikomur in nihče ne čutidonjegakakeobveznosti,takotuditisti,kiodklanjaCerkev,nivečkristjan,panajsešetakobahassvojo“čisto”vero.

31. avgust22. navadna nedeljaODPOVED VODI K JEZUSUMt 16,21-27

Miselnojetaodlomeknadaljevanjeevangelijaprej-šnjenedelje:potkristjana jenakazalžeKristussam.Petra je imenoval satana, torej skušnjavca, ko ga jehoteloviratinanjegovipotivtrpljenje.Inkeručenecniboljšiodučitelja,jepottrpljenjapotvsakegakrist-jana.VzetisvojkrižnaramepomenisodelovatisKri-stusovimodrešilnimtrpljenjeminstrohicolastnegatrpljenjadoprinašatideležkodrešenjusveta.Resje,dajeodrešenjezastonjskidar,resjepatudi,dagajetrebabitivredeningaznatiizkoristitivsvojeinskupnodo-bro.Tujeodgovornatistovečnovprašanje,zakajBogobčloveškemtrpljenjune“poseževmes”.Sajposega,ledanetako,kotbimihoteli.Spomnimosetistegaževečkratponovljenegapregovora:ljudjetožijovsaknadsvojimkrižeminsegaotepajo.Čebipavsiimelisamoenega,bisesteplizanj!

2008 – AM – AVGUST172

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARozemlje in prebivalstvo osrednjeafriškega misijona

nadaljevanje

Vzhodnosudanski zamorci ali Nilotinadaljevanje

Gostoljubnisoprekomere.Vsakemudajo,najpridekdorkoli.Radigredovdrugokočoinjedoinpijo,doklerjekajzaloge.Kozmanjka,pridejopativgósti.Mislijo,dasetakomora,zatonepoznajohvaležnosti.Tojedelalomisijonarjemsilneneprilike,kerčesojimdali,sojihimeli zmeromvečokoli sebe;čene, so jimpahudozamerili, češ: imajo,paminedajo.Zavoljo tepreve-likeskupnostiposameznikinehranijoinnevarčujejo,vedoč,dačenebodosnedlisami,bodopadrugi.

Značilnalastnostvsehafriškihzamorcevjelenoba.Njenvzrokjevlažnavročina,kijimhromiteloinduha.Nisopavsienakoleni.Poljedelskirodovisovčasihpravpridni in neutrudno garajo. Bolj leni so živinorejci;tammoškisamopostavijokočo,pripravijonekajdrvinpletovrvi,drugačepapostopajozačredami.

ZaradivročegapodnebjamoškičrncivKnoblehar-jevemčasunisonosiliobleke.Ženskesosivésilenapasustrojenoživalskokožoinšopelistov;zadajjimjeviselrepkakšnelovneživaliskorajdotal.Nagotajimnibilavspotiko,kersobilitudivtemozirukakorotroci.Zdaj,kosezeloširitakrščanstvoinomika,imajopažeskorajvsiobleko.

Trdnihhišsinestavijo,ampaksamokoče,kisolezanekajlet.Kočajedo4metrevisoka.Vzemljozabijejovkrogudvadotrimetrevisokekoleinjihmedsebojpovežejo v vrbovimi mladikami, vmes pa natlačijotrstje. Na kole povesijo stožčasto streho iz slame.Kočoobmečejozunajinznotrajzilovico,vkaterojepomešankravjek.Tlasoizilovice,kijotrdoshodijoin zbijejo z beti. Namesto vrat je okroglasta luknja,samotolikovelika,dačlovekpovsehštirihzlezeskozinjo.Takokomarjinesilijonoter.Okenni.Vhladnihnočehdobrozaprovhodinsekuhajovsoparici,kijebelokožcinemorejoprenesti.Ogenjsinaredijotako,

dadrgnejokostrdegalesaobmehkegainiskreujamejovšopsuhetrave.

Pohištvanimajo.Spijonagovejikožialinapleteniniizslameintrstja,kivisičezdanzvitanadvehpalicah,pritrjenih k steni. Kot zglavje uporabljajo dve nizkilesenirogovili,kijeprekonjihpoloženles.Sredikočejenekajkamnov,kislužijozaognjišče.Loncesiženskesamespretnodelajoizglineinsušijonasoncu.Name-stosteklenicrabijonekovrstobuč,namestoskledpaponekodželvinehrbte.Zažliceuporabljajoškoljke,alipasijihdelajoizpodolgovatihbuč.Vkočialivposebnikaščivisijoodstrehenavrveh,spletenihizličja,košarezžitominokroglivrčizmlekom.Vkočijevsečrnoodsaj.–Predvhodomjemetlaizslame,danenanesoprevečblata.Predkočostojivtlehveliklesenmožnar,kivnjemdrobijozrnje,kermarsikjenidobitikamenjazaročnimlin.Kurijopovečiniskravjekom,zatojekočainnjenaokolicapolnasmraduponjem.

Ženskeprinjimmaloveljajoinsoprezirane;kupu-jejoinprodajajojihkakordrugoblago.Cenaseravnaponjihovihlastnosti,patudipopremoženjukupca.Poglavarjevsinjemoranaprimerzaženskodatinjene-muočetu10volovin10krav,bratominsestramparaznedarove.Ubožnisemorejoženitilepriubožnih.Deklice se poročajo takoj ko dorastejo, z 12. ali 13.letom.Poročnihobredovnimajoskorajnobenih.Po-nekodnamažeženinnevestizgornjetelostem,karjedobilvdrobovjuzaklanegaživinčeta.Koizročimedpojedinodelkupnecene,jenevestapostalanjegovalast.Odslejmujesužnjainmoratrdodelati.Hoditudiv gozd po drva in k reki po vodo, brez ozira na to,dajolahkozasačilevalidrugazver;najboljnevarnojeposončnemzahodu,kogredozveripitinplenit.Priobedumoraženastrečimožu.Mož jéprvi; ženidále,karmuostane.Zaraditežkegadelasezamorkekmalupostarajoinnehajobitimatere.–Ženaimajopoganskičrnci,tudiNiloti,toliko,kolikorsijihupajopreživeti.Vsakaženaimasvojokočoinsvojeshrambe;vsakaimatudisvojozemljo,kijoobdelujezaseinzasvojeotroke.Čimvečženinkravimakdo,temvečjijenjegovugled.

Otrokovorojstvojezadružinovselejveseldogodek.Akojedeček,boočetuvponos,zlastivbojih.Čepajedeklica,bomoralnjenbodočimožmnogodatizanjo.Dečkidobijoimenavadnopoživalih,deklicepocvetli-cah.Akoimaotrokkakšnotelesnoposebnost,muponjejzdenejoime.

Družinskevzgojeskorajni.Dečkipočno,karhoče-jo;šelekodorastejo,začnopomagatipriživini.Dekli-ce morajo hitro poprijeti pri hišnih delih. – Zaradimnogoženstva so otroci očetu bolj odtujeni in boljnavezaninamater.

Sotočje Belega in Modrega Nila pri Kartumu s satelita

2008 – AM – AVGUST 173

brali smo...LJUBLJANA —Konec leta 2007jebilovSlovenijiregi-striranih več kot 1.014.000 osebnih avtomobilov (brezspecialnihosebnihavtomobilov).To pomeni 501 avto na 1.000 prebivalcev, ali 1 avto na dva prebivalca.VATIKAN — Vtorek,6.maja,na obletnico bitke “Sacco di Roma” leta 1527,kojezapapežaKlemenaVII.dalosvoježivljenje147članovpapeškešvicarskegarde,jenaDam-azovemdvoriščuvVatikanupriseglo zvestobo papežu 33 novih članov te elitne papeške enote.LINZ —V Avstriji sosezvečprireditvami, šeposebejpa z ekumenskim bogoslužjem v nedeljo, 18. maja,spomnili osvoboditve taboriščnikov pred 63 leti iz nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthau-sen.Gesloslovesnosti:Evropskiodporprotinacizmu.DUNAJ — Slovenski pastoralni center na Dunajuje5.in6.aprilapraznoval svoj srebrni jubilejzodprtjemrazstaveoPrimožuTrubarjuinslovesnonedeljskomašo.SomaševanjevPlečnikovicerkviSrcaJezusovegajevodilmariborskinadškofdr.FrancKramberger.FRANKFURT — Mednarodna družba za človekove pravice (IGFM)jeod pakistanskih oblasti zahtevala brezpogojno odpravo zakona o bogokletju,zaradikaterega je moralo od njegove uvedbe leta 1986 predsodnikazaprekrškenajmanj900ljudi.Žrtvetegazakonasobiliponedolžnemštevilnikristjani,nadkaterimisosenatanačinzneslimuslimanskiskrajneži.DUNAJ — Avstrijski vojaški škof Christian Werner jeob50.mednarodnemromanjuvojakovvLurdod22.do26.majatamkajšnjemuMarijinemuromarskemusvetiščupodaril meter veliko monštranco.IzdelaljojeateljeHellmervavstrijskemglavnemmestu,nanjejpajeupo-dobljenabožjatroedinost.MOSKVA — Ruski patriarh Aleksij II. je 26. maja vMoskviodlikoval slovenskega veleposlanika v Rusiji Andreja BenedejčičazmedaljosvetihbratovCirilainMetodakotnagradozaosebniprispevekpripoglabljanjustikovmedslovanskiminarodi.JOHANNESBURG — Katoliški škof v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, Buti Joseph Tlhagale, jedomačine, ki so napadali priseljence in begunce iz sosednjih držav, posvarilpredtakšnimravnanjem.»Potem,kojevJužniAfrikizavladalademokracija,smovnevarnosti,dazačnemospetzidatizidove,kismojihpodrli.Temusemoramovsiupreti.Nesmemodopustiti,dabivnašideželispetzavladalsistemapartheida.«LINZ — VLinzuso21.majazeloslovesnopočastili prvi spominski dan lanizablaženegarazglašenegaavstrij-skega oporečnika v vesti zoper služenje Hitlerju podorožjem,mučenca Franza Jägerstätterja.ŽENEVA — Svetovna luteranska zveza (LWB)jeob60-letnicidržaveIzraelpovabila k »odstranitvi vsakršnih sledov antisemitizma«. Kristjani in judi naj bi živelidrugobdrugemkot»ljudjesskupnoverskodediščino«.BRAZILIJA — Škof Dom Erwin Kräutler (Altamira)znovaugovarja načrtu brazilske vlade, da bi na reki Rio Xingu zgradili velikansko elektrarno.Česebotozgodilo,bonarejenavelikaškoda,sajbovodazazapor-nicamipoplavilazelovelikoobmočjepragozda.

FRANKFURT — Nemški abrahamitski forumse jeza-vzel za ekumenske odnose med judi, kristjani in muslimani.“Abrahamitskiekumenizem”,kisesklicujenato,daabrahamitskereligijepovezujejoskupnevred-note,sezavzemazazbližanjemedVzhodominZahodom.BRUSELJ — Cerkvena komisija, ki skrbi za preseljence v Evropi (CCME),jevpismunovemuitalijanskemumini-struzanotranjezadeve,RobertuMaroniju,protestirala proti zadnjemu napadu na Rome v Neaplju in zažigu e nega izmed njihovih bivališč. Nihče ne sme vzetipravicevlastnerokeinbitinasilendotujcev,pritempanizanikalatežavvzvezispriseljencivItaliji.MednjimisotudivseboljštevilniRomi.DOHA — Udeleženci šeste konference za medverski dia-logsopoudarili pomen skupnih vrednot enakosti, svobode, strpnosti in spoštovanja. Te morajo bitiljudemnekaj“svetega”,trebajihjespoštovati.Zavzelisosezamedverskidialognavsehravneh.SvetisedežjenakonferencizastopalpredsednikPapeškegasvetazamed-verskidialog,kardinalJean-LouisTauran.NEW DELHI — Indijska katoliška škofovska konferencajeobsodilazadnjebombne napade v mestu Jaipur,kisozahtevaliokrog80življenjinvečkot200ranjenih.Napadisobilipomnenjupolicijenačrtni.MARIBOR — Predstavniki Mestne občine Maribor inSlovenskevojskeso6. junija na Pobreškem pokopališču v Mariboruslovesnoodkrili prenovljeno spominsko ploščo na grobnici generala Rudolfa Maistra.CARACAS — Podpredsednik venezuelske škofovske kon-ference, nadškof Roberto Lückert Leon,sejezavzel za Diario Catolico, edini katoliški dnevnik v državi.Založbi,kigaizdajav26.000izvodih,namrečoblastiželetazvišujejodavke.BOGOTA — Glavni tajnik kolumbijske škofovske konfer-ence, škof Fabian Marulanda Lopezjepozvallevičarskouporniško organizacijo FARC k premisleku o njeni prihodnosti.Organizacijašteje10.000oboroženihmož,ustanovljenapajebilaznamenom,dastrmoglavivlado.Vnjenihrokahje800talcev,mednjimitudinekdanjakandi-datinjazakolumbijskopredsednico,IngridBetancourt.VATIKAN — Predsednik Papeškega sveta za preseljence, kardinal Renato Raffaele Martino,jevbrzojavkipredsed-nikujužnoafriškeškofovskekonferenceizrazilsvojoza-skrbljenost zaradi napadov na tujce v Južnoafriški republiki. Zaželel je, da bi našli hitro in učinkovitorešitev,dabitakovsivtejdržavizaživelivmiru.BUKAREŠTA — Vromunskemglavnemmestuso27.in28.majaob40. obletnici izida okrožnice Humanae vitae(O človeškem življenju) pripravili simpozij z naslo-vom Humanae vitae med aktualnostjo in izzivom, sodobni odgovor na večstoletno vprašanje.MOSKVA — Moskovski katoliški nadškof Paolo PezzijevcerkviMarijinegavnebovzetjavSt.Peterburguposvetil v mašnika 31-letnega beloruskega bogoslovca Niko-laja Vojtehoviča. V St. Peterburgu je edino katoliškobogoslovno semenišče v vsej Ruski federaciji; nadškofPezzijetudinjegovrektor,novoposvečenimašnikpaještudiralvnjem.

2008 – AM – AVGUST174

SvetiJernejjebiledenizmeddvanajsterihKristuso-vihapostolovinjepretrpelmučeniškosmrtvArmeniji.Slekli so mu kožo pri živem telesu in mu nazadnjeodsekaliglavo.Zatogaradiupodabljajo,kakonosikožočezrokoinnožvdrugiroki.

V vseh škofijah, koderbivajo Slovenci, ima sv.Jernej precej cerkva, naj-več v ljubljanski in novo-meški škofiji, kjer so muposvečene štiri farne inpetnajst podružničnihcerkva. Znamenita je, žalnedocelaohranjenafreskasv. Jerneja iz leta 1453 vcrngrobskicerkvi,grozlji-va je freskasvetnikabrezkoževVrbinadstranskimoltarjemcerkvesv.Marka,delo slikarja Jerneja izLokeokoli1530.

Legendarnoporočiloolastnikoži,kijosv.Jernejnosisseboj,jerabiloumet-nikom, ko so ustvarjalisvetnikovepodobe.Obojeje vplivalo na predstavnisvet ljudstva. Če dopusti-mo,dajesv.Jernejprivzelše neke predkrščanskepoteze,potemlagljerazu-memo nekatera ljudska

verovanja, zvezana z godom sv. Jerneja. J. NavratilporočasCerkljanskega,dasenasv.Jernejadannesmeorati;kdorpaleorje,tegasrečasv.Jernejinpravi:»Timenespoštuješ;jazsemžedostidolgonamehodrt;zdajbompatebeodrlintvojokožonosil.«Inoderega…NaRakinaDolenjskempasovčasihnagodsv.Jernejašepredsončnimvzhodomrazobesilivsozimskoobleko,perilo,rjuhe,splohvsorobo,kijebilashranjenapoomarah,insicervspomin,sodejali,dasosv.Jernejuživemukožoodrli.Pravilisotuditam:»Karsenasv.Jernejajutroposuši,jepotemvarnopredmolji.«

JernejevojevelikkmečkipraznikposebnonaKo-roškem.Tadanumetejomaslo,kigahranijopotemvseletokotzdravilo;mažejosiznjimrane,vtirajosigapribolečinahvkrižuinkolkih.PovsemSlovenskemKoroškem dobi ta dan vsak v družini svoj hlebčekmasla;vcerkevponesozadarlephlebčekalištručko,kijuokrasijoscvetlicami.OpodobnišegivMotnikujeporočalkonec19.stoletjaJ.Navratil;tamsopravili,dajemaslo,kiganaJernejevojutro“omedeš”predson-

cem,“zavsakozdravilo”.TudinaDolenjskem(Raka)sogospodinjenadansv.Jernejakuhaletakoimenovano“Jernejevomaslo”,kisomupridejalerazličnerožeinzeli.Takšnomaslojebilobajezelozdravilno.

Veravmočtakegamaslasloninastarilegendi.Svet-nikjeprišelnamrečnasvojgodovnidanskožočezrokomimokmečkegavrtička.Vnjem jegospodinjaplela. Ko je zagledala krvavegha moža, je vzkliknila:»O,tiubogimož!«.Apostolpajijeodgovoril:»Šeboljsiubogati,kinamojpraznikdelaš!«Ženajenatobržsteklavhišoinmuprineslaštručkomasla,dabisiznjimmazalrane…

Legendasamaspominja,dasobilinekočvsigodoviapostolovzapovedaniprazniki.

Najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zeliščvmedmašnemčasujenaSlovenskemKoroškemgodsv.Jerneja.“Patrnuša”,kakormupravijo.Tadanimajozdravilnerožebajeposebnomoč.

TrumenabiralcevlezejozatožedanprejzlastinaSvinškoplanino.Odnemškestraniprihajajo,posebnoizLabotskedoline,paodslovenske,zlastiskoziDjekše.Zvečer je po pastirskih stanovih vse živo. Oglaša seharmonika, fantje in dečle se zavrtijo, po mizah sekopičimastniprigrizekinsteklenicažganjakrožiodenegadodrugega.Zjutrajlezevsamnožicaprotigole-muhrbtuplanine.Začneseiskanjeinkopanješpajke(baldrijana,ValerianaofficinalisL.),kijoodpamtivekauporabljajoprivročiciinkoliki,znjopreganjajotrotinukanehudobca.Stikajozagrumpialiislandskimma-hom(CetrariaislandicaL.),kiveljazaizvrstnozdravilopribolečinahvprsihinkašlju,jepatudidobrakrmazasvinjeingovedo.Zeliščarjiiščejonadaljeplaninskikolmež(AcoruscalamusL.)paencijan(Gentianapunc-tata),čigarkoreninerazrežejoinnamočijovžganju.Zdravilnearnike(Arnicamontana)naberovelikanskešopke.Takominedan.MedtemnavozijoizLabotskedoline polne vozove vina in piva, mrzlega mesa inpšeničnegakruha.Kosedannagne,sezačneveselopraznovanje;slovenskoinnemškopetjeseoglašainmarsikdaj se je iz razigranezabave izcimilprepir inpretep.Protivečerusezačnofantjeindečle,otovorjenizdragocenimbremenom,vračatinadomove.Moškisosizaklobukzataknilivejiceravšlja(rododendrona).Vriskiprihajajočedaljeboljizdolineinodmevajopovišavah.Počasiseplaninskisvetspetumiri.

Ker si je sv. Jernej pridobil čast “kmečkega svet-nika”,jenavezalnaškmetnanjštevilnapravila.TakosopravilinaNotranjskem(Št. JoštnadVrhniko),dajetreba“ozimec”(ozimino)vsejatidosv.Jerneja.NaKoroškem(Libeliče)sodarovalikmetjenaJernejevožitozacerkev,dasosestemzahvalilizapridelek.

Lešnikisozreliosv.Jerneju»kedarjeoveszrel«.Do

NikoKuret

sveti Jernej24. avgusta

sv. Jernej(Michelangelo –

Sikstinska kapela)

2008 – AM – AVGUST 175

svojegagoduhodisv.Jernejbajeposenožetihinvarujeleske.Gorje tistemu,kibigazalotil,da trganezrelelešnike!Nikolivečbisenevrnildomov.

Šentjernejski teden je dobro smreke in drug lessekati. V vinorodnih Slovenskih goricah postavijo osv.Jernejuklopotcepovinogradihinnanajvišjedrevookolihiše.Čepravnajbivresniciodganjalipticeodzrelihgrozdnihjagod,papravijo,daklopotcin»grozdjezorijo«.Klopotcisovčasihzeloveliki.Velikinlepklo-potecjeponoskmečkegafanta.Znjimsepostavi,kakorsepostavinacvetnonedeljos“présnecom”(butaro).Privelikihinnajvečjihklopotcihmerijovetrnicevpre-merutudi4metreinčez.Vogrodju(“jarmu”)počivagredelj,nakateregaenemkoncusopritrjenevetrnice.Nasredigredljasoštirikolesca(“potáčki”),medvsakodvojicosegibljejo“mácleki”(kladivca).Tiudarjajopospodaj pritrjeni deski (“blánji”). Nasproti vetrnicamjepritrjenasirkovametla,kisučegredeljinvetrnicevsmerivetra.Napravljeniklopotecjetrebanasaditinavisokdrog(“drevo”ali“ranto”).Trebajenemajhnegatruda,dasevelikklopotecsestaviinnasadi.Zatopajepotemveseljetemvečje,kosenjegovglasmešamedčričkovopetjeinoznanjabližajočosetrgatev.

Jernejevožezeloresnooznanjajesen.NaKoroškempravijo,daje»SvetiPatrnušprvijesenskimož,kipridevkožuhu«.NasplošnoveljanaSlovenskem,da»svetiJernejvkožuhumašuje«.NaNotranjskem»malicoposv.Jernejužrjavineso«(Št.JoštnadVrhniko).

Bližasetrgatev,zakajgrozdje,kiješlooJakobovemnabožjopot,osv.Jernejunazajpride.Vinanamrečžezmanjkuje:sv.Jakobimabučo,sv.Jernejjopaizprazni.Sv.Jakobimabučo,sv.Jernejpanož–nesamozato,kersomukožislekli,ampaktudizato,kerjepripravljenzatrgatev.

OJernejevemsijekmetzmeromželellepegavre-mena.Sv. Jerneja meglice popijejo strd za potice. Če je na sv. Jerneja dan jasno, potlej turšek (turščina,koruza) ne pozebe, so pravili v Čemšeniku. In če je na sv. Jerneja dan lepo, bo lepa jesen, trdijonaNo-tranjskem(Jelšane).Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen narejain:Kakor sv. Jernej vremeni, se vsa jesen drži.Toda:Sv. Jerneja če je slana, bo gotovo še zijala vrana.

sveta zgodovinaHenriDaniel-Rops

LJUDSTVO SVETEGA PISMAČetrti del

JUDOVSTVO IN MESIJANSTVOTretje poglavje

NOTRANJE ŽIVLJENJE SKUPNOSTI

Mesijanizem

Podmesijanizmomrazumemozelostarnačinpoj-movanja v Izraelu, ki je počasi dobival upoštevanjavredno moč in globino, dokler ni postal eden odznačilnihvidikovjudovskeduhovnosti,ki jedoseglasvoj vrh v razodevanju podobe včasih človeškega,včasihpanadnaravnegabitja,kateregapojavnazemljibopomenilzačetekrazdobjaodrešenja.

Problemmesijanizmajetemeljnevažnostizaštudijjudovske skupnosti in prav tako Jezusa samega, je

panajboljkočljivodvseh,ki jihnajdemovizraelskimiselnosti.Kogovorimoonjem,jetrebapaziti,daneosvetljujemonjegovelastnostiprevečvlučievangelija,daneposlušamossvojimikrščanskimiušesibesed,kisoimelezaJudečistodrugačenzven.Važnojeohra-nitipogledvbodočnost,zakoličitizdatumiduhovnostrujo,todatojeskorajnemogoče,sajsvetopisemskipisciinurejevalcinisozatoimelinobeneskrbi.Tudikadar so v rabi formule kot “mesijansko upanje” za

2008 – AM – AVGUST176

nekzeloodmaknjenčas,naprimerčaskraljev,jetrebaupoštevati,dagrezanačingovorjenjavtistemčasuindaIzraeltakratnitioddalečniuporabljaltehizrazovvsmislu,kimugamidajemo.

Preveč jepobožnihpriročnikovsvetezgodovine,ki z najboljšimi nameni navajajo svoje bralce k pre-pričanju, da je med “mesijanskimi” napovedmi in

uresničevanjem v evangelijupopolnomajasnavezinrazum-skalogika.Mnogipoštenikrist-jani,kisobiliodmladostipol-ni te naivne zaupljivosti, sorazočarani, ko odkrijejo, dabesedaMesijanivStarizaveziskoraj nikoli – morda z enoizjemo–uporabljenavsmislu,kijigamidanesdajemo;dajepodobaBožjegaposlanca,kitr-pizavseljudi,manjrazširjenakotpodobamogočnegakralja,ki je včasih nasilen in trd dosvojihsovražnikov;dakončnonaidejoOdrešenikaboljnami-gujejo kot pa jo izražajo. Zazdravo presojo mesijanizmajepotrebnatrojnaprevidnost:postaviti to duhovno strujo v

zgodovinskeokoliščine,vkaterihjebilarojena;skrbnorazlikovatibistvotegasporočilaodliterarnihoblik,vkaterejeoblečenoinkaterihorientalskopretiravanjelahkobega;inkončnonevidetivtemnekskladenmi-selnisistem,kijevenemkosuizšelizpametikakegafilozofa,ampakneizmernoslutnjo,kijeskozistoletjanapolnjevalaizraelskodušoinsepokoščkihizražalaz glasom kakega navdihnjenca, nikoli pa ni postalajasnainrazumljiva,doklerseniizpolnilavutelešenjuJezusaKristusa.

Osvobojenatehpobožnihokraskovsemesijanskamiselpokaželešeboljobčudovanjavrednainjevsvojineprimerljivi veličini eden najbolj svojskih znakovIzraelovega poslanstva. Tako kot enoboštvo je tudimesijanstvonekajedinstvenegavzgodoviniverstev.Neločljiva sta in ideja Mesija se je razodela samo vnajčistejšem jahvizmu.Poskusiprimerjavez iranskozgodbooZaratustrovemnaslednikuSaošyantu,kinajbiočistilsvetzognjem,alizoživljenimOzirisom,odkateregasoEgipčanipričakovalitolažilnokraljestvo,negredoprekozgoljzunanjeprimerjave,kijojevver-skihzadevahtakolahkonarediti,ničpaneupoštevajoodkodjetamesijanskamisel,zakaterojepopolnomajasno,dajenjenvirvskrajniglobinihebrejskeduše.

Mesijanizemjebilvzačetkuvezannagotovost,kijo je Izraelvedno imelo svojemposlanstvu.Boggajeizbralkotizvoljenca,kotsvojepričevalnoljudstvo.Slovesneobljube,“zaveze”,soutrdiletoobveznost,kijoizražajomnogabesedila.AlijelahkoJahvenezvest?Ne!PrerokMihejpravi:»IzkazalbošJakobusvojozvestobo,Abrahamu svojo dobroto, kakor si prisegel našimočetomodnekdanjihdni«(7,20).Torejbousmiljeniin

pravičniBogposegelvmes,koboprišlaura.Zagotovilbočastsvojemuljudstvuinsvojelastnozmagoslavje.Izrael,varuhObljube,bovladal svetu,kjerbodovsipriznavaliPostavo.

Tamisel,kijedoprineslaksijajusalomonskemo-narhije, v kateri se je dalo videti predpodobo tegaslavnegakraljestva,jedobilačistodrugorazsežnost,kosejenaKanaanzgrnilanesreča.Propadnaroda,nasilnapreselitevvBabilonnesamodajenistauničila,ampakstajošeboljutrdila.Tojepravistoupanje,kijepoustihprerokov dajalo pogum obupanemu ljudstvu in gasililo,najnegledabolečepreteklosti,ampaklučipolnoprihodnost.Povratekdomov,obnovatemplja,trmastiodporprotivplivomhelenizacijeinvsenesrečezgo-dovineso,razloženevtejluči,utrjevaleverovBesedo.Nesrečnemu,ponižanemu,skorajuničenemuizvolje-nemunarodujebilokljubvsemuobljubljenovesoljnovladarstvo.Izraeljekotpričaenoboštvapoznalcenotegasporočilainjemanjkotkadarkolidvomilvzma-goslavjeBogainvsvojoosebnoobnovo.

Tejprvi,temeljnimisli,sejepridružiladrugavtakimeri,vkakršnisejenaukopovračilu,osodbiposmrti,širilvjudovskiduši.Sedanjisvetrazkazujesvojogreš-nost,celov izvoljenemljudstvujeprevečnezvestih.Boleč položaj, v katerem je Izrael, je znamenje tegasplošnega nereda, toda ta položaj so zaslužili zaradivsehgrehov,storjenihskršenjemZaveze.Potrpljenje!Bog zna popraviti vse. Prišelbo dan, ki bo Jahvejev dan,»temaboinneluč,«praviAmos(5,18),»polnjekrutosti,togoteinsrditejeze,«poIzaiju(13,9),ko bodo grešniki kaznovani.Kajpak,tostrašnoinveličastnorazkazovanjepravičnostiodlašasvojprihod,todaprišloboneiz-ogibno.

Vtemskrivnostnempojmo-vanju, ki se je utrdilo v Izrae-lovem mišljenju, se zadnji ciljičloveštvaingotovostoobnoviIzraela več ali manj mešata.Sodbaduš,povračilopravičnih,vrnitevmočiizvoljenemuljud-stvusoprvine,ki jihnajdemov enkratnih sestavkih, katerihlep primer sta Ezekielova inDanielova knjiga in ki jih bo judovska apokrifnaknjiževnostnamnožiladopretiravanja,neskladnostiinnesmisla.Samoposebi jerazumljivo,dasegledenadušnostanjetistih,kisoseprepuščalirazmišljanjuotehstvareh,nekateriustavljajopredvsemnaduhov-nem veselju poveličanja pravičnih, drugi pa na boljčasnih čarih nekega zmagoslavja, ko bo Izrael spetnašelsvojoveličino.

Dvemiselnistrujistasetakozdružilivtem,karsevLukovemevangelijuimenuje»odkupitevJeruzalema«(2,38).Kakosebotozgodilo?Včasihsomislili,dabotoopravilJahveosebno,včasih,dabouporabilkako

Judovo žezlo

Zvezda iz Jakoba

2008 – AM – AVGUST 177

privilegiranobitje.Tadrugamiseljepostajalavednoboljpomembnavistimeri,kakorjejudovskateologija,kijesvojepojmovanjeBogavednoboljpoduhovljalainsevednoboljodmikalaodnjegovegačloveškegalika,bilaprepričana,dasetakočistduhnemorespustitina tako nizek svet. Logično je torej sledila misel nanekegaposrednika.

V vsej Stari zavezi so tisti, ki so prejeli neko sve-to maziljenje, na primer kralji kot David, ali velikiduhovniki,imelinaslovGospodovmaziljenec,aramej-skomašíah,grškohristós.Zatojebiločistonaravno,dasostemimenomoznačevaliskrivnostnegaposrednika,kiboprišelvBožjemimenuzagotovit»rešitevIzraela«insodbo.PosledičnotegaimenaMesijanisodajalisamotistemu,kigadanesimenujemotako.Kakihtrideset-kratvStarizavezislužizaoznačevanjekakegakralja,kateremu je včasih celo takó ime; včasih označujekakega duhovnike, kakega očaka. Izaija ga daje celo

perzijskemu kralju Kiru (45,1), Habakuk pa celemuizraelskemu narodu (3,13). V vsem Svetem pismuje samo en odlomek v Danielovi knjigi, kjer je imemaziljenec mogoče razumeti kot resnično napovednašegaMesija: to jeodlomek,kinaznanja,dabooddekreta,kijedovolilobnovoJeruzalema,domesijanskedobepreteklodevetinšestdesetletnihtednov(9,25).

Takšnojetorejbistvotemisli.Jasnoje,dasejevteku stoletij razvijala. V začetku je bila komaj nekadaljnaslutnja.VPrviMojzesoviknjigi,koJakobpredsmrtjo blagoslavlja svoje sinove, zakliče: »Ne bo seumaknilo žezlo od Juda, ne vladarska palica izmednjegovihnog,doklernepridetisti,kimupripada,innjemubodoljudstvapokorna.«(49,10).InBileám,kigajeBogprisilil,danipreklelizvoljenegaljudstva,jezaklical:»Vidimga,panesedaj,gledamga,paneblizu.ZvezdavzhajaizJakobainžezlosevzdigujeizIzraela!«(4Mz24,27).

Najprejjetrebaspregovoritinekajoizrazu“cerkve-noleto”.Nekaterinarodiuporabljajorajebogoslužnoali liturgično leto. Z izrazom “cerkveno” pokažemobolj na nosilca ali subjekt leta, to je Cerkev. CerkevnamrečskupajsKristusomobhajabogoslužjevSve-temDuhuinvOčetovoslavo.Izraz“bogoslužno”ali“liturgično” leto pa nam prikliče v spomin vsebino:torejbogoslužnaopravila,kisezvrstijovenemletu.Pravpodobnojepriizrazu“prošnjezavsepotrebe”(vsebina)in“prošnjevernikov”(subjekt).

Jedro ali temelj cerkvenega leta je nedelja, ko seCerkevspominjaGospodovegavstajenja;enkratvletupasegaobnajvečjempraznikuvelikenočispominjahkratiznjegovimblaženimtrpljenjem.Zatojenedeljaprviinglavniprazničnidanzakristjana.Drugesloves-nostinajjenepreglasijo...

CelotnoKristusovoskrivnostpaCerkevobhajavte-kuenegaleta:odučlovečenjainrojstvadovnebohoda,dobinkošnegapraznikaindopričakovanjablaženegaupanjainGospodovegaprihoda.

Kogovorimooobhajanju inspominjanjudogod-kov iz zgodovine odrešenja, ne mislimo na spominvvsakdanjempomenubesede,ampakvliturgičnempomenu.»Todelajtevmojspomin,«jerekelJezusprizadnjivečerji.Skrivnostinjegovegaživljenjapostanejovbogoslužjunavzočetako,davernikipridejovstikznjim in senapolnjujejozzveličavnomilostjo (prim.Konstitucija o bogoslužju,102in106).

ZJezusominznjegovimodrešilnimdelomjetes-nopovezananjegovasvetaMati.KonciljovskladustradicijoCerkveimenujeBogorodica.Zatojenadvseprimerno,daimaobJezusuprvomestotudivcerkve-nemletu.Koncilželi,dabivernikivMarijiobčudovali

in poveličevali najlepši sad odrešenja in veselo zrlikakorvnajčistejšipodobi to,karželijo samipostati(prim.B103).MarijinevlogevodrešenjuinpravtakovobhajanjuKristusoveskrivnostinegledaločeno,zase,ampakjovidivednovslužbiponižnegospodovedekle,karjeprioznanjenjutudisamarekla.Zatojepravičasmarijanskepobožnostivtekucerkvenegaletaadventniinbožičničas.

PolegpraznovanjaDeviceMarijesevcerkvenemletuspominjamoševelikosvetihljudi,kisoseodzvaliKristusuinmusledili,nesočvsakdansvojkrižzanjim.

iz bogoslužjaIvanLikar

cerkveno leto(1)

Krog cerkvenega leta

2008 – AM – AVGUST178

Naprvemmestusotistisvetniki,kisosvojaoblačilaopraliv»Jagnjetovikrvi«,tosomučenci.VvsehdobahCerkvejihjebiloveliko,največvprvihstoletjih.Njimsosevtekučasovpridruževalidrugisvetiljudje,kisovživljenjujunaškopričevalizasvojegaGospoda.Cerkevsespominjanjihovegarojstnegadnezanebesa(diesnatalis),tosepravidnevasmrti,koobhajamonjihovgod.PomnogovrstnibožjimilostisodoseglipopolnostinžeuživajovečnoblaženostterpojoBoguvnebesihpopolnohvaloinzanasprosijo(prim.Konstitucija o bogoslužju, 104).PridruženivživljenjuKristusu,poko-paniznjimvsmrt(svetikrst)posvetniškemživljenju

nazemljisedajznjimnavekekraljujejo.Svetnikinisoletisti,kijihCerkevzatakerazglasiin

javnočasti.Obnjihješeneizmernamnožicadrugihneznanihsvetihljudi.Pravje,dasejimpriporočamo,tolikobolj,česmojihvživljenjupoznali.

Vnebeškidružbiinvbožjislužbisotudimnožiceangelov,kistojenočindanpredobličjemBogainspol-njujejo njegovo sveto voljo. Nekatera njihova imenapoznamo–gledenanaloge,kisojihizvršili.Posebejsepriporočamoangelomvaruhom,katerihskupnigodobhajamo2.oktobraoziromažekakmesecpoprejnaangelskonedeljo.

GospodJezus,kosemsenatančnoinzljubeznijopoglabljalvresničnosttvojegazemeljskegaživljenja,semodkril,kakomepresegašnavsehravneh;dabomoježivljenjeprekratko,dabitimogelpostatipodo-benvtem,karsiinkardelaš.Invečnostnebodovoljdolga,dabitemogelslaviti,kotbibilopotrebno.

Jezus,kakomočnosi senampribližalposvojemotroštvuintrpljenju,prekojaslicinkriža!Postalsinambrat,majhenindelaven,takikotsmomi.Mnogolet

sipreživelvdelavnicivNazaretuinkomajdveletisioznanjal.Pavendarpresegaštasvet.Žeprejsiobstajal.SinjegovstvarnikintvojvečniJazneskončnopresegatasvet,kisigaustvaril.

Jezus,takojzatvojoponižnosolidarnostjoobožu-jempredvsemtvojoneskončnopresežnost.TisiSinOčeta.Posvojipodobinasjeustvaril,aletisinjegovapopolna,ustreznainvzajemnapodoba,sajmutipopol-

nomainhvaležnovračašbožjiobstoj,kitigajezavečnopodaril.PopolnavzajemnostvajineLjubeznijetretjaosebaSveteTrojice,SvetiDuh.

Bliže si nam, kakor smo sami sebiČastim te kot Stvarnika sveta, v katerega si nas

postavil: ogromen, neizmerljiv svet, saj se njegovoraztezanježetrinajstmilijardletmerinadesetmilijardkilometrovnaleto.Tonepredstavljivoštevilkosestavljaosemnajstničel!

PoznamletamaliplanetZemlja,edinstvenomoj-strovinomedvsemidrugimiplaneti,kijihpoznamoin so prevroči ali prehladni, da bi se na njih moglorazvitiživljenje.Tojezemeljskiraj,kateregačudovitegaraznovrstnegabogastvanamšeniuspelodokončno

RenéLaurentin

vsako tvoje dejanjeme ozdravlja in odrešuje

Molitev k Jezusu, da bi nam pomagal odkrivati in živeti vsak del njegovega življenja, od spočetja do smrti in vstajenja doumeti njegovo omejeno in neskončno,

človeško in božjo ljubezen.

Stvarjenje vesolja – Michelangelo v Sikstinski kapeli

2008 – AM – AVGUST 179

spoznati: rudnine,živali, rastlinje, stotisočeroprese-netljivihvrst.Ustvarilsiga,boljerečeno,pustilsi,daseustvarjavdaljširazgibanievoluciji.Kakovostnainkoličinskarastjesadtvojegaizjemnegaumainljubezni,kajtipotebijebilovseustvarjeno;tisipostavilčloveka,dakraljujevtemraju(1Mz1,26.28)ingospodujevtvojemimenuterhvaležnouživavnjem.VsesiustvarilsSvetimDuhom,kajtividvasta,kotpravisvetiIrenej,»dveOčetoviroki«.

Svetanisi“vrgelvobstoj”ingazapustil,kottrdijonekaterieksistencialnifilozofi.Nasprotno,vemo,dasiblizu,mnogoboljsivnas,kotpavsepresežen:ustvarilsinotranjostvsakega izmednas,bližesinam,kakorsmolahkomisamisebi.

Letvojvečniobstojjepotreben,vsedrugoobstajalepotvojimoči intvoji ljubezni.Kotelektričnaluč,kisveti lezaradi toka, inugasne,če tokprekinemo.Svetobstaja– jazobstajam– lepo tvoji stvariteljskiLjubezni.Tvojastvariteljskamočnimaničopravitizvsem zunanjim učinkom naše industrije, ki izdelujepopolnomaenakeinponavljajočesevzorce.Tinasnisiustvarilizzunanjega.Tinamnevladaš,tinasljubiš.Tinamnenasprotuješ,tinasosvobajaš.Poživljašnasvnašisamostojnosti,samostojnostiobstojačloveka.

Zahvaljujemsetizatvojotrajnoljubezen,kivodimoježivljenjeonstrantega,karsisplohlahkopredstav-ljam.Vsaktrenutekznovamepoživljazaprihodnost,kimevodiktebiintvojemuOčetu.

Nase si vzel greh,da bi nam podaril svetostGospod, pomagaj mi, da bi se tega bolje zavedal.

Tvoja stvariteljska navzočnost v vsakem trenutku jepovabilokneprestanimolitvi.Jeluč,dateprepoznamo,stranzastranjotvojegaživljenja.Vsatvojadejanjainbe-sedesoaktualnezavsovečnost,kizbiravse.Pomembnezate.Pomembenzanas.Ti si zanasedinastvarnost.Tvojebesede,tvojadejanjaizpreddvatisočlet,zapisanavevangeliju,sotukajvevharistiji,kjersepopolnomapodarjaš.Obračajosenavsakegaizmednas,vvsakemtrenutkuinnavsakemkraju.Vsakatvojabesedajena-menjenameni,danes.Vsakotvojedejanjemeozdravljainodrešuje,četilemaloodpremsvojesrce.

Tvojaneskončnostmepresega.Natrenutkemeceloprestraši,atimepomiriš,sajnamjetvojabrezmejnaljubezenpostaladostopna.Dabiodrešilgrešnegačlo-veka,sipostaledenizmednas.Privzelsinašečloveškoživljenje,zvsemnašimsuženjstvom,dabinamvzame-nopodarilsvojebožježivljenje.Nasesivzelgrehsveta,dabinampodarilsvojosvetost.Nasesiprevzelgorjesveta,dabinampodarilsvojosrečo,čelehodimopotvojipoti.

Popolnomasispoznalinživelčloveškoživljenje,kisetijeprezgodajizteklo,pritriintridesetihletih.ŽivelsikotpravičlovekinbilhkratipraviBog.Siinsolidarnoostajašnanaširavni.

Pomagajmipremišljevatiinposnematitvoježivlje-nje.Pomagajmiodkriti inživetivsakdelsvojegaži-vljenja,odMarijinenosečnostiinsvojegaotroštvado

smrti in vstajenja. Dajmidoumetičloveškoinhkrati božjo ljubezen,ki je blizu in onkraj,omejena,aneskončna,ki si jo vtkal v vsakosvoje še tako običajnodejanje v življenju, odnajsrečnejšega do naj-boljtrpečega.

Kotpraviromanopi-secBernanos,sivsake-ga izmed nas izbral vdoločenem trenutkusvojegaobstoja.Zanj,kijebilstrašnonemiren,jebiltrenutek,kotjebilsamprepričan,neznos-nega, vendar sprejetega smrtnega boja, drugim virrodovitnosti,kajtivčasihagonijavnaspoglobibožjorazsežnost,kičloveku-živaliuhaja.Vkateremtrenutkusimeizbral:veselemin/alipolnemtrpljenja,vtrenutkuzahvaljevanja ali preizkušnje, ranjenosti ali ozdrav-ljenja?KosinasvatbivKanipodarilvinoinveseljealikosi rekelMateju: »Prodajvse inhodizamenoj«(prim.Lk5,27);kosipritegnilMarijo,Lazarjevosestro,datejepritvojihnogahposlušalainpremišljevala,alitakrat,kosinjenisestriMartirekel:»Veruješ?«(prim.Jn26)alikoPetruponavljaš»Alimeljubiš?«(prim.Jn21,15–17)?

Besede, ki vodijo onkraj sebičnostiObčudujemtvojepopolnomačloveškebesede,ki

prihajajoodpravegaBoga.Vodijomeonkrajegoizmain še dlje: »Ljubite svoje sovražnike«, »Odpusti dosedemdesetkrat sedemkrat« (Mt 18,22). Te besederesničnovisokodvignejopragljubezni,atvojamogoč-namilostmedvigujenadmojeslabosti.Izkoreninjaizmenegreh.Občudujem,kakosiživel inpopolnomauresničevalsvojebesede,kotnassamvabiš:»Izpolnjuj-tevoljomojegaOčeta.Živitepomojibesediinvresni-ci«(prim.Jn3,20).

Občudujem in sprejemam ozdravljenje, ki si gapodarilšepavim,slepim,avprvivrstigrešnikom.Pri-trdimenamočsvojeljubezni.Nikdartenizapustila,temveč jepreko tvoje smrti invstajenja le šezrasla.Podarimiponižnostinupanje,datebomsprejel,tvojeinsvoježivljenje.

»Gospod, verujem! Pomagaj moji majhni veri«(prim.Mk9,24).

Gospod,tvojsmrtnibojmepresega,sajjetrpljenjenesprejemljivo. Ves greh sveta je padel nate, kot nanajhujšega tujca. Pretresalo te je neprimerljivo tr-pljenje, vse do krvavega potu; nase si brez goljufijeprivzelčloveškoslabotnost.Človeškoobčutljivost inzavrženostsinagonsko izrazilzbesedami: »Oče,najgretakelihmimomene«(prim.Mk14,36).Nanašosrečopasihitrošedodal»Tvojainnemojavoljanajsezgodi«(prim.Mk14,36)

2008 – AM – AVGUST180

Šel si do koncaKako si mogel sprejeti vse najslabše, ne da bi iz-

koristilsvojočudežnomoč,legijoangelovprotinasiljuteganesrečnegasveta,predsvojimitremisodniki,medbičanjeminkronanjemstrnjevokrono,križevimpo-tominnepredstavljivimkrižanjem:dvažebljavživecnaobehrokah,kistapovzročilaognjenobolečino.

Očeteje»izpopolnilstrpljenjem«,pravipismoHe-brejcem(2,10),sajsemoratvojainnašačloveškostiz-popolnjevativpreizkušnjah.Vljubeznisišeldokonca,osvobodilsisevsakršnegazadovoljstvainnagrade.Vuri najhujšega telesnega trpljenja in zapuščenosti sinibiloveččesaželeti.Tvojaljubezenjebiloenosamodarovanje.»Nivečjeljubezni,kotdatiživljenjezasvojeprijatelje«inmordaješetežedarovatisvojetrpljenje.

Vnajhujšimožnipreizkušnjinaspoučišoskrivno-stiprepustitve.Kosejetvoječloveštvopočutilozapu-ščeno,sisetisamprepustilOčetu,potemkosiizrekeltistestrašnebesedezapuščenosti:»MojBog,mojBog,zakajsimezapustil?«(prim.Mk15,34).Dodalsinasled-njebesede,polnezaupanja:»Oče,vtvojerokeizročamsvojegaduha«(prim.Lk23,46).

Obtvojemneopaznemvstajenjusemtakozačudenkotstražnikitvojegagroba.Razodelasejetvojabožjamoč.Anezaradi tebe,kernepotrebuješ tegaponi-ževalnegaintragičnoranljivegatelesa,temvečzaradinas. Svojih nasprotnikov nisi osramotil, saj zmaganikogar ne odreši. Samo ljubezen nas lahko odrešigreha.Večnoodrešenje,kinamgapodarjaš,nezahtevadrugegakotleljubezen.Kajtivsedrugojeslepiloinboprešlo.

Vodi me k ljubezniGospod,tukajsem,predteboj,obdanssvojobedo.

Zaupamvtvojoljubezen.IzročamsetiporokahMarije,našesveteMatere.Njejsinaszaupalpočudovitizame-njavi:oburi,kotejeizgubila,jetvojamatipostalanašamati:»Glej,tvojsin«(Jn19,26).Tisamsisejizaupal,dasipostalčlovek.Takotudinaszaupašnjej,dabivnas negovala božanstvenost. Nauči nas, da te bomogledali,kottejegledalaMarija,tvojaMati,intemogliljubitiznjenimsrcem.

TvojSvetiDuhjezeloblizutvojiMateri,najzvestejšipodobi,ikoniinprosojnosti.PošljimisvojegaDuha,najvišjiDar,ki sigaposlal tudiapostolom,dabi jihiztrgalizpovprečnosti,dabimogliživetitvoježivljenjeinširititvojevangelij.Dalsinamga,dabisemoglipo-istovetitisteboj,dabiseznovarodilivtvoježivljenjeinmoglizapostolomPavlomizreči: »Nisemveč jaz,ampakKristusje,kiživivmeni.«

SvetiDuhjebožjiogenj,kiželiprodretivmoje»kam-nitosrce«iniznjeganapraviti»mesenosrce«(Ezk36),polnobožjeljubezni.

Poslal si svojega Duha, da bi s svojo božjo lučjoosvetlilevangelij,kivčasihvmojihzaslepljenihočehostajavtemi.

Poslalsiga,dabisejazmogelpoistovetitistebojindabimivsimogliživetisteboj,združenivskrivnostnotelo.Daj,dabimogeltoskrivnostdoumetiinsejineupreti.

Občudujem te, Gospod, ob zadnji večerji, kjer sisam sebe dal v hrano v znamenju kruha in vina, kiizgubitalastnosnovnostinpostanetazgoljznamenjetvojepopolnenavzočnosti:telesa,duše,božanstva.Vsetvoječloveškoživljenjejetunavzoče,sajostanetrajnopomembnozavečnost,kizbiravse.Posvojemživljenjuvodimoježivljenje,dabombogatozbiralljubezen,najmezatopoživljainvodiSvetiDuh,kijesamaOčetovainSinovaljubezen.Amen.

Gospod,tiveš,daneznammoliti,inkakonajpotemdrugimgovorimomolitvi?

Kakonajdrugeučim,kajjemolitev?Samoti,Gospod,znašmoliti.Tisimolilponočinagori,popalestinskihravnicah,

vvrtusmrtnegaboja,molilsinakrižu.Samoti,Gospod,siUčiteljmolitve.Intisidalvsakemuizmednaszaosebnegaučitelja

SvetegaDuha.Samo z zaupanjem vate, Gospod, Učitelj molitve,

častilec Očeta v duhu in resnici, samo z zaupanjem

vDuha,kiživivnas,lahkoskušamokajreči,selahkomedsebojno spodbudimo, da si izmenjamo kakšentvojadarspričotečudoviteresničnosti.

Molitevjezanasmožnost,dasepogovorimosteboj,GospodJezus,našOdrešenik,dasepogovorimostvo-jimOčetominzDuhomindaotemspregovorimospreprostostjoinresnico.

NašamatiMarija,takoizvedenasivmoltivi,pomagajnam,razsvetlinas,vodinaspotejpoti,kisijotuditiprehodilašeprednami,kosispoznalaBogaOčetainnjegovovoljo.

CarloMariaMartini

Gospod, nauči nas moliti!

2008 – AM – AVGUST 181

Dolgoletni službeni varuhnaših spomenikovZibelkamujeteklavpreprostikmečkihišivTunji-

cahpriKamniku,kjerjelepotosvojegadomačegasvetazagledal21.februarja1886.»Dedovopripovedovanjepravljicmujepoživljalodomišljijo,kamniškaljudskašolaingimnazijavKranjustamubistrilium,univerzanaDunajuzumetnostnozgodovinskostolicoodličnegaprofesorjaMaxaDvoržakagajeusmerilvstrokovnoznanstvenodelo«(JožeDolenc).Biljeedennajljubšihučencevtegaprofesorja,kigajeusmerilvraziskovanjesrednjeveškegastenskegaslikarstvanaKranjskem.Iztegapredmetajeleta1912doktoriral.Kotprvisloven-skistrokovnikonservator–varuhumetnostnihspo-menikovjenastopilslužbovLjubljani.

Med prvo svetovno vojsko je z bojišča v GalicijiprišelvruskoujetništvovSibirijo,kjersejeobogatilzznanjemnovihjezikov.Kosejeleta1919vrnilvLjublja-no,jeprevzelvodstvoSpomeniškegauradazaSlovenijovkraljeviniJugoslaviji.Nalogoje–kotvselej–sprejelzzavestjoodgovornosti.Zbeležnicovrokiintežkimfotografskimaparatomvnahrbtnikujeprekrižarilvsoslovenskozemljo,jospoznavalvnjenihljudeh,pokra-jinskihznačilnosti,zgodoviniinumetnosti.Slovenskospomeniškovarstvojeuredilponačelu:»Konservirati,nerestavrirati.«Spomenikejepojmovalkotzgodovin-ske in kulturne priče preteklosti, ki jih je treba, česeleda,ohranitivprvotniobliki.»Prvonačeloje,daspomenikohranjujemo,doklerlemogoče,tak,kakršenjedoživelnaščas,inskrbnopazimo,danepremišljenoravnanjeznjimneuničinjegoveznačilnosti.«

Umetnostna zgodovinaje zgodovina duha»Petindvajsetletsembilslužbenivaruhnašihspo-

menikov;odtedajsemžepetnajstletpoklicnirazlaga-lecnjenihzgodovinskihspomenikovnauniverzi,«jezapisalFranceStelevMohorjevemkoledarjuleta1952.Profesor umetnostne zgodovine je dejansko postal

že leta 1921 kot honorarnipredavatelj na arhitekturnemoddelku Tehniške fakultetenovoustanovljene ljubljanskeuniverze.Leta1937jebil ime-novanza izrednegaprofesorjaumetnostnezgodovinenaFilo-zofski fakulteti, leta 1952 jepostalredniprofesor,leta1960sejeupokojil,todakotzaslužniprofesorjepredavalšenaprej.Vzgojiljevessrednjirodnašihumetnostnih zgodovinarjev.Kot profesor se je ravnal ponačelusvojegadunajskegapro-fesorjaMaxaDvoržaka:»Umet-nostnazgodovinaješevednozgodovina,«dopolnilpaga jes svojimvodilom,da jeumetnostnazgodovinadejansko zgodovina duha. Stele je slovensko umet-nostno zgodovino usmerl v raziskovanje domačegagradivainjipravstemomogočievropskopriznanje.Osebnojeslovenskoumetnostnozgodovinozastopalna ševilnih mednarodnih kongresih, zlasti s tiskanobesedo.PlodnjegovihstrokovnihraziskovanjjeknjigaOriszgodovineumetnostipriSlovencih(1924),kibijolahkoimenovalirojstnilistslovenskeumetnostnezgo-dovine.ObustanovitviSlovenskeakademijeznanostiinumetnostijebildr.Stelemedprvimiizbranzanjene-garednegačlana.Prejeljetudištevilnamednarodnapriznanja:leta1962zlatidoktoratdunajskeuniverze,1969 Prešernovo nagrado in istega leta Herderjevonagrado, namenjeno osebnostim, ki si prizadevajozaohranjevanjeevropskekulturnedediščinevduhumirnegasporazumevanjamednarodi.

Odbornik in sodelavecMohorjeve družbe»Kar nekam neverjetno je, da se je učeni univer-

zitetni profesor, član Akademije, večkratni častni

naša kulturaSilvesterČuk

FRANCE STELE21. februarja 1886 – 10. avgusta 1972

»Kar težko bi si bilo zamisliti bolj kulturno razgledanega moža in učenjaka, ki bi znal številne življenjske izkušnje in modrosti skladneje povezati s prisrčno preprostostjo in domačnostjo,« je ob osemdesetletnici dr. Franceta Steleta, očeta slovenske umetnostne zgodovine, zapisalo uredništvo Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske knjižne založbe, kateri je bil jubilant predan z dušo in srcem. »S svojim obsežnim znanstvenim in publicističnim delom nam je ‘srca vnel za čast dežele’, saj je dvignil nekoč komaj znano ali celo prezirano umetnostno preteklost slovenske zemlje ne samo v našo, ampak tudi v evropsko zavest. Toda dr. Stele ni bil samo umetnostni zgodovinar, ampak tudi literat, kritik, kulturni zgodovinar in že od študentovskih let pobudnik za zbližanje

med narodi in prav posebej med slovanskimi narodi.«

2008 – AM – AVGUST182

doktor,odličnipredavateljinpisateljstakšnovnemoudeleževal sej odbora Mohorjeve družbe in bil dokonca njen odbornik,« je ob Steletovi smrti zapisalStankoCajnkar,tedaj“prvimož”Slomškovezaložbe.RazlogezatojeStelenavedelkarsam.Povedalje,danjegovispomininaMohorjevodružbosegajovčasenjegoveprvemladosti.»Matimejezmohorskoknjigovrokahpestovala.Očepajedružiniobnedeljahbralizmohorskihknjig.PatudisamsemraselobknjigahMohorjeve.« Odbornik Mohorjeve družbe je postalza časa, ko je bil njen urednik pisatelj Franc SaleškiFinžgar, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo.»Mi, ki smo bili z njim na neštetih sejah in sloves-nostih,nebomopozabilinanjegovomodrobesedo,

nanjegovo ljubezen dovsega, kar je lepo indobro,na njegovo več kot polstoletno zvestobo Mohorjevidružbi«(StankoCajnkar).ZaMohorjevodružbojetudivelikopisal.Nekaterinjegovizapisisoizšlivknjižniobliki(CerkvenoslikarstvomedSlovenci).SteletovoperojepogostoobogatilotudiMohorjevekoledarje.Zadnjaletajevpogovorihvečkratsprožilmisel,dabiMohorjevazačelaizdajatiposebnozbirko,vkateribirazni sodelavci obdelali slovensko ikonografijo. SadsodelovanjazmojstromPlečnikomstaknjigiArchitec-turaperennis(1941)inNapori(1955).Kojebilšepolnnačrtovindelovnevneme,jelučkanjegovegaizrednorodovitnegaživljenja,trajajočegašestinosemdesetletinpol,10.avgusta1972ugasnila.

Skandinavcevresnisempoznala.Prednekajmesecipasemsedokončnoprepričala,dasopraviposebneži.Mogoče je za to, metaforično, kriva tudi angleščina.Skandinavci skoraj vsi po vrsti briljantno obvladajoangleščino.Posebnostangleškega jezika,ki jeznanapovsemsvetu,pajetistoenačenjetikanjainvikanja.Sošolca,brata,sosedo,profesorjaalikraljico,vseogo-varjašznavadnim“you”,ti.Severniljudjepasotofor-mo mentistakodobroponotranjili,dasosplohvednopovsemneformalnorazpoloženi.Tipičnaskandinav-ska marljivost (večni mraz in tema imata pri temdoberdelež)insproščenaneformalnostvdelovnihodnosih...Deloznjimijepraviužitek.

ŠvedskamanjšinanaFinskempredstavljanekakoidealnomešanicoznačilnostidvehskandinavskihnaro-dov:švedskepragmatičnostiintežnjepo“vladanju”terfinske tolerance(kotzanimivprimer te “tolerance”,ali bolje, želje po integraciji, je sama finska ustava,kigovoriodvehuradnihjezikihvdržavi:finščiniinšvedščini). Švedi na Finskem torej uživajo poseben

ustavnistatusinkulturnoavtonomijo.Obtempodatkusevedabesede,kisomijihreklišvedskiznanciizFin-ske,zadobijonovpomen:»MismošvedskiFinci.Iden-tificiramosesfinskodržavo,sŠvedskopaimamomalostikov.«Včasihso“nadomestnematere”velikoboljšeodpravih;Finskajezasvojedržavljanešvedskegarodukarsedazglednamati.Nesamo,daselahkošolarčekšvedskegamaterinegajezikašolapretežnovšvedščiniodvrtcapavsedouniverze(univerzavprestolniciHel-sinki–Helsingforsvšvedščini–jedvojezična),vvsehšolahnaFinskemjepoukšvedskegajezikakottujegajezikaobvezen.Inkerjedržavatudiuradnodvojezična,moravsakkandidatzadržavnoslužboobvladatitakofinščinokotšvedščino.

ŠvedskamanjšinanaFinskemjekulturnoizrednoživa.Postaremšvedskempregovoruje»danbrezčaso-pisaoblačendan«, zatosi je tukajšnjamanjšinaževpreteklemstoletjuzavihalarokaveinpostavilananogekarpet(!)švedskihdnevnikovnaFinskem,nekatereboljkrajevnegaznačaja,drugepa“občenarodne”.Kotpravipragmatikisinekateridnevnikidelijotiskarskenaprave, organizirajo številne skupne akcije in pro-pagandetersplohvmarsičemsodelujejo.Panesamoto.ŠvedisosinaFinskemustvarilidobroekonomskobazo(predvsemvindustrijiinladjedelništvu),imajosvojošvedskoenotovfinskivojski,vzdržujejoskorajsto muzejev na območju, na katerem so naseljeni(pretežnoobalnipas),šeststalnihšvedskihgledališč.DramskaumetnostsejenasplohglobokozarisalavsrcašvedskepopulacijenaFinskem:vmestihinvasicahjeneštetoamaterskihgledališkihskupin,poletnimesecipazacvetijospoletnimidramskimifestivali.

Finskadržavasenimogla inse tudi šedanesnemorekosatizbogatejšososedo.Zaradisvojeekonom-ske zaostalosti se je švedska manjšina na Finskem v

evropa narodovVidaValenčič

Švedi na Finskemskandinavski “mir med narodi”

Helsinki – univerza

2008 – AM – AVGUST 183

povojnemčasuvsedo80.letkrepkozdesetkala.Kakih2.000 mladih se je letno izseljevalo v atraktivnejšoŠvedsko,kijesplohsimboliziralabogastvoZahodaza

Finsko,kijebilapodokriljemSovjetskezveze.Danessejetaodtokumiril,predvsemkersejev80.letihtudiŠvedskaznašlavperečihgospodarskihtežavah.

Komisijajenastala5.marca2008medkatoličaniinmuslimaniinjeoznačenakot“stalnaintrajna”inboslužila“utrjevanjuljubeznidoBogaindoljudi”.

PrvotemeljnonačelotegasrečanjajebilodosečisoglasjeoskupnemprogramuinoustanovitvitrajneKomisije za dialog: ne kake slučajne zadeve, ampakForumapozgledutistega,kiježemedVatikanominislamskouniverzoal-AzharvKairu.Tanovajordanskaustanova, ki ji predseduje kralj (ki je podprl pismoislamskihrazumnikovkrščanskimvoditeljem),biradapritegnilavsvojkrogčimvečješteviloislamskihreli-gioznihmislecevinvoditeljev.

Zdisemi,dajeustanovitevstalneKomisije–kisesestajavsakoleto,najprejvVatikanu,potemvAmanu– bistvene važnosti, ker se izogiba zunanjim priti-skom, kot na primer grožnji o prelomitvi odnosovmedkatoličaniinmuslimani.Polegtegajevažnaod-ločitev,daseKomisijalahkosestanevsakokrat,kojetopotrebno.

Drugonačelojebiloto,dasodoločilivsebinotehsrečanj.Udeležencisoodločili,dabovsajkotrdečanitljubezendoBogaindobližnjegaglavnatéma:natanačinjesprejetapobudaPismastoosemintridesetih–“Naminvamskupnabeseda”–kipostavljatapojemvsrediščeodnosovmeddvemareligijama.

Človekove pravicein vzajemno spoštovanjeCerkevjessvojestranitotočkosprejelakottemelj-

no,dodalapaješedvaproblema:človekovepraviceinvzajemnospoštovanje.Topazato,kerimaveradverazsežnosti:teološkoinduhovno(razumeti,nakaterihtočkahtemeljimosvojiveri)inboljotipljivorazsežnost,toječlovekovodostojanstvo–tojetemeljno,kervsebu-jevsečlovekovepravice–invzajemnospoštovanje.

Znekegadoločenegavidikaimatapoudarekteo-

loško razsežnost. S krščanskega vidika ima namreččlovek–Božjapodoba–absolutnodostojanstvo,tudičejebrezverecaligrešnik.Tojestvar,kipripadačlo-vekovi naravi: je najplemenitejše bitje stvarstva. Tapojemvsebujecelprogramzapogovore.

Vzajemnospoštovanjemorabiti temeljdogovoragledeodnosovmedreligijami.Problemjenaslednji:zavedamose,daimamorazličneverskeresnice,kisivdoločenihtočkahcelonasprotujejo.Kajtorejpočeti?Najtopomeni,danemoremoimetidialoga?Ne,lahkogaimamočespoštujemoobojneverskeresnice.

Dajmozgled.Ti,musliman,praviš,dajeMohamedbožjiposlanec,dajecelo“pečatposlancev”.Vsopravicoimaš,datotrdiš,todameni,kristjanu,morašpriznatipravico reči,daMohamednibožjiposlanec.Enako:kristjanpravi,dajeKristusBožjiSin.Tojenjegovaneod-tujljivapravica,todaistočasnonihčenemorezahtevatiodmuslimana,najtrdi,dajeKristusBožjiSin.

Vzajemnospoštovanjepomeni:tiimašsvojanačelainimašpravicopredstavitijih,nemorešpazahtevati,dajihpriznamkotveljavnazame.DaponovimoizrekKorana:»Vamvašavera,menimoja«(Koran109,6).

Človekovepravicezatopostanejo temelj,nakate-remzidamozgradbo,zakajresničnastvar,kijeskup-na kristjanom in muslimanom, da, vsem ljudem, jenaša človeška narava. Ko ta pojem priznajo vsi, soverskeresniceinverovanjalahkopriznanaalipane-priznana.

Skupaj graditi družbo,ki bo vsem skupnaTaprogrambopolagomaslužiloblikovanjunačrta

družbe,kjerbomogočeugotovitiskupnetočke.Kotzgled:toveljatudizaživodebatootem,dokateretočkelahkorečemo,daječloveškizarodekčloveškobitjevpolnempomenubesede?Otemserazpravljavokviru

P. Samir Khalil Samir, egpičanski jezuit in profesor na univerzi v Bejrutu komentira ustanovitev nove Komisije za dialog in razlaga: pred nami je dolga pot, ki pa jo je treba prehoditi. Poleg tega je treba ustvariti možnost dialoga tudi s šiiti, ki so važna veja islama. Ne gre pa pozabiti: vse se je začelo z govorom Benedikta XVI. v Regensburgu septembra 2006.

Vatikan je obiskala delegacija muslimanskih voditeljev, ki so podpisali odprto pismo krščanskim voditeljem “Nam in vam skupna beseda”. Srečali so se 4. in 5. marca s Papeškim svetom za medverski dialog. Ob koncu srečanja so naznanili ustanovitev Katoliško-islamskega foruma. Forum bo imel prvo srečanje od 6. do 8. novembra 2008. Udeležilo se ga bo 24 verskih voditeljev z obeh strani. Téma razprave bo “Ljubezen do Boga, ljubezen do bližnjega”. Dva dneva srečanja bosta posvečena pogovorom o “Teoloških in duhovnih temeljih” ter o “Dostojanstvu človeka in vzajemnem spoštovanju”. Na koncu bo udeležence sprejel Benedikt XVI.

islamP.SamirKhalilSamir

človekove praviceprava opora Foruma za dialog med katoličani in muslimani

2008 – AM – AVGUST184

debateodostojanstvučlovekainnjegovemzačetku.Natanačinsepribližujejomnenja,doklernimogočereči:živimoskupajkotbratje,vemopa,dasmorazlični.

To“načeloBoga”imazasvojtemeljpravljubezendoBogaindobližnjega.Pritemzadnjempajetrebarazčistitinekpojem:kdojemojbližnji?Vevangelijunatovprašanje,kigajezastavilpismouk(»Inkdojemoj bližnji?« Lk 15,29), Jezus razloži, da to ni pravovprašanje.Pravovprašanjeje:»Kakolahkopostanembližnjivsemljudem,tudisvojemusovražniku?«

NovustanovljenaKomisijajespomočjotehpojmovpoložilatemeljetemu,karbilahkopostalodružbeninačrt,širši,kotpasomeje,vkaterihsejerodil.

Ali je možen dialog z vsemi muslimani?Vsetojetrebarazumetivokviruislamskerealnosti.

Ssunitskimislamomnebonikdarmogočeimetidialo-gakotzustanovo,kipredstavljavsevernike:vislamuniučiteljstvainhierarhije.Tapodrobnostdelaislamsko-krščanskidialogpodobendialogusprotestanti:skomsepogovarjati?Imetimoramodialogzvsakoskupinoodnajvečjihdalje,patuditusoproblemi.Kosmoprišlidodogovorazluterani,ganisosprejelivsiverniki.Prinjihninačelaeneavtoritete,kibijivsisedili.

Vdoločenempomenubesede je istossunitskimislamom. Kdor podpiše neko izjavo, lahko reče, dapreprostopredstavljasamegasebe.Vnekemsmislupaimataskupinamoralnoavtoriteto,čepravnepravne,ki bi lahko služila drugim, da bi razjasnili ideje inpojme. Če upoštevamo prizadevanje Fundacije Aalal-Baytinprecejvelikoštevilopodpisnikov,bitasku-pinalahkoprevzelaboljpomembnovlogoodsvojihpredhodnikov.

Prejalislejsebotrebapogovarjatitudisšiiti,sajsovažnavejaislama(jihjeokrog15%vsehmuslimanov),kiimajoglederazlaganjaprecejdrugačnanačelakotsuniti.Imajopredvsemhierarhičnisistem,kigasunitine poznajo in drugačno teološko in eksegetsko (=

razlaganje korana) tradicijo. Poleg tega politični inverskirazvojšiitovvabivse,najznjimivzpostavijoiz-oblikovaneodnose.Torejbotrebaprejalislejustvaritidialogtudiznjimi.

Skratka:medverskidialogjestvar,kigrekorakzakorakominzahtevadesetletja.Tojenormalno,sajima-mozmuslimani stoletjavzporednezgodovine,ki jeobčasnoposejanatudishudonasprotnimizgodbami.Čejetorejvoljazapravidialog,jetrebanajprejustvaritizaupanje.Čenizaupanja,besedepostanejoprazne.Tozahtevapot,kibotrajaladolgaleta:dostijepogledatipotznotrajkrščanskedružine,dasezavemo,kakojetežka.Pravzato,kerjetežka,pajetrebazačetitakojinpostavititrdnetemelje.

SklepRadbizaključilzdvojougotovitvijo.Prvaje,daseje

vestaproces(Pismo38učenjakov,odgovorVatikana,Pismostoosemintridesetihinpapeževodgovorpokar-dinaluBertoneju,odgovorprincaGhazijainsrečanje6.marca2008)rodiloizgovoraprofesorjaRatzingerja(papeža Benedikta XVI.) na njegovi stari univerzi vRegensburgu12.septembra2006.VseizhajaizstavkaManuelaII.Paleologavnjegoviizmenjavimnenjsper-zijskimmodrijanomal-Mudarrisom.Nadtemstavkomsobiliprelitipotokičrnila.

Bilisotaki,kisoimelitastavekzausodnopomoto,intaki,kisogaimeliza“srečnigreh”,jepatudikdo,kigajeimelza“besedoresnice”.Odločilabozgodovina.Gotovopaje,dajetistigovorssvojoglobinoprisililvsekrazmišljanju.Boguhvala!Wa-l-hamdu li-llâh!

Drugapaje,daizzačetnegatrčenjaprihajapoza-slugiodprtegaduhainsrcatolikoljudiinpredvsemustanove Aal al-Bayt do srečanja. Bogu hvala za ve-komaj!Wa-l-hamdu li-llâhi dâ iman!Zdajjeprednamičudovitapot,kinasbopripeljaladotega,dabomoeden drugemu priznali, da smo bratje kljub verski,kulturniinduhovnirazličnosti.

Lepoprosim,neseštejtetehdvehštevilk.Jazjihtu-dinisem.Tudičebihoteltostoriti.Nekonočstamezbudili.Predočmistaviselikotdvaobešenca.Innistahoteliproč.Skušalsemsespominjati,dabisejurešilvsajzaostalidelnoči.Enostavnostaobviselivzavesti.Zarezalistase,kosemjuskušalsešteti.Vtrenutku,kosemimelpredsebojštevilko40,semčutil,dasemgapolomil.11in29staseprikradlizrobazavestiinizpo-drinilištevilko40.Začelsemponavljati11in29intoponavljanjemijedalozadremati.Nekajdolgihminutnočisemtakolahkorešilpredbrodolomom.

Jutranjiposlisozahtevalitolikoduševnihmoči,da

semsečutilosvobojenega.Ob9moramnavlak.Predblagajno vidim uradnika in za njim čisto jasno dveštevilki11in29.Ališezmerajsanjam?SemzaresnapostajivTokiu?Inbleknem:

»Tokio.«Uradnikmismehljajereče:»Tokiojevelikomesto.Kamhočetepotovati?«Pozabimpraviciljpotovanja,spomnimsevnaglici

predmestnepostajezljubkim,tihimparkomvbližini.Inzdajsedimnaklopciobmajhnemribniku.Gledamkrapevnjem:bele,črne,srebrneinoranžnebarve.Pra-vijo,dasotistibelo-srebrnebarvenajboljužitni.Med

misijoniP.VladimirKos–Tokyo

iz mojega razdrapanega misijonskega cekarja

11 in 29

2008 – AM – AVGUST 185

krapiplavataštevilki11in29.Nekajmoratapomeniti,sicermenebizasledovali.Nekajstarihinnekajboljstarihljudisedinaklopeh.Nekaterigovorijoveččas,nekaterikomajkajrečejososedualisosedi.Visokadre-vesanudijoprijetnosenco.Inučinkujejokotnekevrstestenaprotinepretrganemuhrupupredmestja.Gledamkrapeingledamštevilki11in29.Kajjimadolgujem?Zakajmezasledujeta?

Starejšigospodsemiprikloni.Alibismelprisesti?Dajeupokojeniknjižničarindabigasilnoveselilo,čebismelzmenojgovoriti–angleško.Znasmeškommuvsetodovolim.Počasiotipavavreme,park,krape,zadnjedržavnevolitve–kjersemstrogonevtralen–inkončnosedotaknevanjegovegaživljenja.Žeenajstletjevpokoju.Kočujemštevilkoenajst,semizdi,dabomvnaslednjemtrenutkuodkrilštevilko29.Pasemsemo-til.Vse,karjebilopotemšematematičnodosegljivo,jebiloalipod29alinad29.Okrogenajstihpotegneizžepamalcestarinskouro:

»Bimepospremilidodoma?In–alivassmempova-bitinapreprostokosilo?«

»Zveseljem,«odgovoriminmislimnaštevilko29–mordajobomkončnonašel?Blizuparka–gospodujeimeUemúra–telefoniraženi,dapridevadvanakosilo.TakratJaponcišenisoimelidostopadožepnegatele-fona.Medtelefoniranjemjeležalanjegovabeležnicastelefonskimištevilkamipredmenojnapodstavku,kigaimajojavnetelefonskegovorilnice.Onjeveszatopljenvpogovorzženo,jazpavštevilkevbeležnici.Tiste29vbeležnicini.

Med kosilom se še bolj spoznamo: zdaj vesta, dasemneporočenkatoliškimisijonar,onadvapaluteran-skevere.Tuditovesta,dasemizSlovenije,kijotakojistovetitasSlovakijo.OdličnakavapokosilurazvežejeziktudigospeUemúra.

»Najinahčijeporočenaskatoliškimzdravnikom.Poporokijepostalatudionakatoličanka.Odsvetovalasemji,češluteraniselahkoločijo,čepridedopoloma,katoličanipane.Šezmerajmislim,daimamprav.Kajbivirekli,gospodmisijonar?«

Odkarsemvstopilvnjunohišicogovorimojapon-sko–gospaneznadovoljangleščine,alipase–kotvečinaJaponcev–sramujegovoriti,kerseboji,dabijonapakejezikovnorazgalile.

»Zdisemi,dajevašahčinašlavsvojemkatoliškempart-nerjumoža,odkateregabisenehotelanikdarločiti.Intomujepovedalassvojimprestopomvkatoliškovero.«

Srknemkavoingospameniinmožuznovanalije.(Odličnakava,moramreči!)

»Sostvari,gospaUemúra,kijihjeMartinLuterna-pravilzlahkasprejemljive.Vprašanjepaje:alijetovskladu s Kristusovim veselim oznanilom? Kristus jebranilčastženepredvsakimnarodom.Vrnilječlovekunjegovodostojanstvossvojosmrtjonakrižuinssvojimvstajenjem.NjegovebesedesobesedeBožjegaSina,ki ljubi človeka in mu nudi Božjega otroka vrednoživljenje.«

Sežempojaponskislaščicinaporcelanskemkrož-niku..GospodUemúramisledi,gospapareče:

»Radabikajvečzvedelaorazlikimedkatoličaniinluterani.«

»Čeznekajdnivamradpošljemknjigootem.Vašaje,nivamjetrebavračati.«

Gospodingospaskorajistočasnoprotestirata:»Vnaprejplačava…«»Iskrenahvala!Todavtemprimerubitudijazpla-

čalenakovsotovamaza takoodličnokosilo in takoizvrstneslaščice.«

Vzadregisenasmehneta,gospapasvetlihočipri-pomni:

»Veselime,dajihcenite.Pravvčerajsemjihpri-pravila.«

Ko se na koncu kosila ob slovesu drug drugemupriklonimo, jima moram obljubiti, da ju bom spetkdajobiskal.

Na postaji zagledam med številkami prihodov inodhodovvlaka–11in29.Zmenoj,sepravi,zmojozavestjosedetavvlak.Spomnimse,dasemjužeenkratseštel:11+29=40.Začenjamrekonstruitatienpretekliteden,dvapreteklatedna.Skozioknoseozrempopo-staji.Šenikdarjenisemvidel.Moralbibilizstopitižeprej–sajproganimanobenihodcepov.Nanaslednjipostajiizstopiminsepeljemnazaj.Skrbnoprebiramimenapostaj.Imajotoprednost,dajenaenistraniimeprejšnje,vsredinidejanske,ponjejpaprihodnjeposta-je.Zmenojzdajnapravipostajiizstopijotrištevilke:11,29in40.

»Potrpežljivost,«mijebilzaupaldolgoletnimisijo-narnaJaponskem,»jesurovomaslozanamisijonskikruh.«

Med potjo zagledam ogromen plakat za prodajoameriškihizdelkov.Enegatehizdelkovsedakupitizaizrednoznižanoceno29USdolarjev,sepravivtistemčasuokrog1.500jenov.Ne,sirečem,tegaaparatanepotrebujem;razentega–manjkaštevilka11.

PrinasnaJaponskemtrajajocestnisignaliprecejdolgo;mendasmonavrhusvetovnelestvicezaljudi,kisostarejšiod65let;tisti,kisebližajoosemdesetimletom,prečkajocestopočasi.Nadrugistranicestejezdajzelenaluč.Nekakosredicestemezadenemisel:zakajnezdružim11in29v1129?Odpresenečenjaseustavim.Zelenalučsespremenivrumeno.Nekjezamanomevzpodbujapolicistovžvižg.Srečnopristanemnadrugistraniceste,tokratsštevilko1129.Celdanmespremlja.Tudinaslednjidan.Polagomaseštevilkasesedenekamvdnozavesti.Opravkizahtevajozdravopozornost.Zdisemi,dabomštevilko1129prebolel.

»Halo!«senekodopoldneoglasitelefon,»alilahkogovorimzgospodomKosom?TukajpogrebnizavodYamaúra(ponaše:Jamaúra).Stevi,gospodKos?Po-zdravljeni!«

Rokastelefonskoslušalkosekomajopaznostrese.Spetnovpogreb?Kotakorekočnevtralnoodzdravim,Zavodnadaljuje:

»Predtremimesecistepopogrebuvnašemkrema-torijuplačalipopogrebnokosilodružinipetihotrok,kijeizgubilaočeta.Restavracijajedelnašegazavoda.Zmanjkalovamjedenarjainizstavilismovamračun

2008 – AM – AVGUST186

zamanjkajočovsoto1.129jenov.Nemudise,polletaimatečasa,ahotelismovasnatospomniti,kervemo,kako zelo ste zaposleni. Mimogrede: naš krematorij

jecenejšioddrugihinodličnodeluje.Priporočamose. Naš krematorij ne bo razočaral ne vas, ne vašihprijateljevinznancev.Nasvidenje!«

KITAJSKAskrito ozadje kitajskih olimpijskih iger

Beijing priznava smrt delavcev med gradnjo olimpijske vasi

Beijing zapira tiste, ki si drznejo zahtevati od vlade pravico

NaKitajskemještevilka8srečnaštevilka,zatoseboolimpijadazačela8.dne8.meseca(avgusta)2008ob8.urizvečer,karboprikrilomnožiconasiljainzatiranjamednjenopripravo.ZaKitajskoboolimpijadanekevrstepropagandnaizložba,kinajzaslepimednarodnoskupnost in pokaže, da je Osrednje cesarstvo zdajmoderna dežela, gospodarska in športna supersila.Todavsakaizložbaimatudivsvojištacunitudiskritozadnjočumnatointakoimatudikitajskaolimpijadasvojetemnestrani.PrebivalciBeijingaolimpijadeneimenujejozastonj»pravanarodnakatastrofa«.

DirektorvatikanskeagencijeAsiaNewspaterBer-nardoCervelleravsvojiknjigiznaslovom“Drugastranmedalje:Kitajskainolimpijskeigre”predstavljarealnoceno,kijojeKitajskaplačalavpripravinagostovanjeolimpijskih iger. Avtor razlaga, kako je bilo velikoprebivalcevmestapričauničevanjusvojihdomov,nanjihovihmestihpasobilazgrajenašportnaprizorišča,hoteli, zgradbe in prometne žile. Odškodnina,ki sojoprejeli,jetakoneznatna,dasiznjonemorejoku-pitinovegastanovanjaniti10kmizvencentra.Revnasoseščinajebilauničena,obtempazgrajenvisokindolg zid, ki zakriva to revščino in zapuščenost. Ko-munistična partija bo olimpijske igre izkoristila zaedinstveno priložnost, s katero lahko svetu prikažeuspehnoveKitajske,kiboponjenemmnenjukmalupostalačetrtaekonomskasilasveta.PaterCervelleramedtemmeni,dabodopravijunakiolimpijskihigermilijonirevnihkmetov,kisezaradidegradacije,lakoteinrevščineselijovvelikamestanaobali,vželjipoiskatisvojosrečo.Vgradbenihprojektih,kitrajajo24urna

dan,znenavadnohitrostjogradijonebotičnike,šport-necentreinavtoceste.Privsemtempazasvojedeloprejemajozelomajhnaplačilaalipaganitineprejmejo.Nisodeležnizdravstveneoskrbeinnajvečkratživijovzačlovekanevrednihrazmerah.Knjigaprikazujeizko-riščanjeotrokpripripraviolimpijskihmaskot,plenje-njeinuničevanjehišzagradnjočudovitihstadionov,mašenje ust novinarjem, demokratskim aktivistomin verskim osebnostim, samo da bi veliki dogodekleta2008“uspel”.Avtorzobžalovanjemopominjanačedaljevečjosocialnoneenakostmedljudmi:medtemko približno 200 milijonov bogatih posameznikovpostaja iz dneva v dan še bogatejših, pa ostalih vsajpolmilijarderevnihljudiizdnevavdanživivševečjirevščini. Pater Cervellera v svoji knjigi poudarja, dakitajskakultura,kiizhajaizkonfucianizmainpoznejeiz marksizma ter sedanjega kapitalizma, v družbipuščaduhovnopraznino,vkateriposamezniknimavrednosti.Vzvezisčlovekovimipravicamiinzaščitorevnihljuditerizkoriščanjemdelavcev,paopozarja,daKitajskatehvrednotnespoštuje.Kdorželizaščititirevnegakmeta,revežaalikdorjavnonasprotujeinopo-zarjanaizkoriščanjedelavcev,jearetiraninkaznovanzvečletnozapornokaznijo.

Vse topa sedogajamedtemkopozabljiviZapadploskatejpredstaviintakopomagačezvsepotegnitizavesomolka.

TestranisovodnikpogleduvresničniobrazKitaj-skeinvpomočkitajskemuljudstvu,kibisizaslužilovse kaj drugega kot vlado samopašnih komunistov.Agencija Asia News.

Kitajskavladajejanuarja2008prvičpriznala,daješestdelavcevumrloprigradnji,povezanizolimpijado.Dozdaj so trdili,daninihčeumrl pridelu, ki se jezačelopredpetimileti.

Nekaterivladnivoditeljisopotrdili,dabododruži-nežrtevdobileodškodnino:dvastaumrlaprinovemnarodnem stadionu. Toda po poročilu angleškegaSunday Times je bilo smrti pri delu na “lastovičjemgnezdu”velikoveč.

Odločitevzaprikrivanježrtevpridelujesprejelavlada.:osrednjiodsekzaobveščanjejavnostijekitaj-skimmedijemposredovalukaz,najneobjavljajo»ne-prijetnihnovic”gledeolimpijskihiger.

Ukaz,kisogadobilivsiuredniki,zahteva,daseki-tajskinovinarjineukvarjajozzgodbami,kibivtujihmedijihvrgleslabolučnaKitajsko.Medstvarmi,kisejihnesmejodotikatijekakovostzrakainonesnaženje,varnosthraneindelapozadnjihprimerihzastrupljenjaterparaolimpijadeznasiljem,kisogadoživelenekate-reskupineinvalidov.

SamkitajskipredsednikHuJintaojevgovoruko-munističnim voditeljem rekel: »Dobra propagandnadejavnost je temeljnazaohranitev socialne trdnostikljubneenakostimedbogatimiinrevnimi,narodnost-nimnasprotstvominugovarjanjuvlogikomunističnepartije.«Agencija Asia News.

PredzačetkomNarodnegakongresasozaprliprekotisočtistih,kisoposlalivladizahtevepopravici.Tojezgodbanekoga,ki jevložil15zahtevkovpopravici,dosegelpajesamoenoletozapora.IstočasnopaBei-

jingorganizira“verskoasistenco”zaolimpijskeatleteintujeturiste.

VečkottisočKitajcevsozaprli,kersoskušalivladipredstavitizlorabe,kisojihdoživeli.PredNarodnim

2008 – AM – AVGUST 187

novinarji brez meja: represija na Kitajskem vse hujša

tudi v preganjanju častimo Marijo iz Šešana

kongresom,kisejezačel5.marca,soljudjeprihajaliizvsedržave,dabivložilipritožbeinzahtevalipravico,toda policija jih zapre, čim pridejo v Beijing in jihzadržuje,doklerjihnenaženedomov.

MednjimijeHuangČaipiaoidFuijana.Gojirakeinzahtevaodškodnino,kersomunasilnoodvzelinjegovoobrt.Policijagajezaustavila3.marcaingaspravilnav“neuradnizapor”vMajialounajuguglavnegamesta.»Reklisomi,«pripovedujezaRadio Free Asia,»dajebilovečkot1.000prosilcevizvsedežele.«Vzaporuse je pogovarjal tudi z novinarjem Han Qingom, kisogatudizaprlidoklerganisoposlalinazajvnjegovkrajLianjiang.Huanpravi,da»jeizgubilvseupanje,«sajjeprišelpetnajstkratvBeijingzahtevatpravico,pajedobilsamoletodnizapora.

Nekaženska,LinXiuli,pripoveduje,daso jo leta2003 vrgli s 6. nadstropja, toda napadalci so bilioproščeni.TakojeprišlavložitpritožbonaVrhovnosodiščevBeijingu,todapolicijajojezaprlainposlalanazajvQindao,kjerješezdajzaprtavneki“skupinizaštudijzapodpisnikepritožb”.

Kitajcipogostozahtevajopriosrednjivladipravicoprotiskorumpiranimkrajevnimoblastnikom–razlagaaktivistzačlovekovepraviceHuangQi–todapolicijajihprestrežečimpridejoinjihnaženenazaj.Državna

agencijaXinhuapravi,dasosamo5.marcanasvojospletnostransprejelimilijoninpolzahtev,vprašanjinkomentarjev.

Medtem pa Beijing pripravlja znotraj olimpijskevasizačasneprostorezamolitevinverskoasistencozaolimpijskamoštva.Uradniviriporočajo,dabonarazpolago10imamov,kigovorearabskoaliangleško,kottudikrščanskiduhovnikiinnune,kiznajoangleškoinfrancosko.LiuBainian,(podpredsednikPatriotskegazdruženja = uradne Cerkve, ki jo nadzoruje vlada)nadolgoinširokorazklada,kakobodovsekatoliškecerkve odprte za katoliške turiste in kako “iščejomožnosti”dabivvsehoteledaliSvetapismavuporabotujimobiskovalcem.

Izvedencikomentirajo,da jeznačilno,damorajoposredovatiuradniforumi,dabizagotovilikatoliškimturistompravicoitivcerkevinmoliti.

Ni jihpamalo,kivsetoocenjujejokotvelikohi-navščinokitajskekomunističnepartije,sajjeznanaizja-vanekegavisokegafunkcionarja:»Kobodoolimpijskeigremimo,bospetšlovselepopostarem.«Istočasnopasodijo,dajekitajskavladahudonaivna,čemisli,dazunanjisvetnespregledanjenedvoličnosti.

Pogoltni Zapad, ki ga zanima samo kupčija indobiček,paktemumolči.Agencija Asia News.

Mednarodna organizacija Novinarji brez meja(RSF)komunističnemurežimunaKitajskemočita,dajevletu2007dodatnookrepilnapadenasvobodnoizražanjemnenjanasvetovnemspletu,poročaavstri-jskatiskovnaagencijaAPA.“InternetsenaKitajskemrazvijazvratolomnohitrostjo,todabrezkakršnegakolizmanjševanjaobstoječecenzure,”sovdanašnjiizjavizapisali v RSF. Med drugim naj bi oblasti v kitajskiprovinci Sečuan v prvi polovici letošnjega januarjapreprečile objavo del tibetanske pesnice Wei Se naspletu,soprogazaprtegakitajskega“spletnegadisiden-ta”GuoFeixiongapajeporočalaorednihmučenjihsvojegamoža.Nadramatičenporastaretacijt.i.spletnihdisidentov na Kitajskem opozarja tudi mednarodnaorganizacija Amnesty International (AI). Kot pojas-njuje, aretacije ponavadi temeljijo na obtožbah o“prevratništvu” ali “ogrožanju državne varnosti”. Pe-kingrabointernetapodpirapredvsemvgospodarstvuin izobraževanju, medtem ko skuša poročila, ki sokritičnadovladajočegarežima,alinoviceskupinza

zaščito človekovih pravic obdržati čim dlje od pre-bivalstva.Vsiinternetnilokalisodolžnipolicijiposre-dovatiinformacijeosvojihstrankah,vsakuporabnikinterneta pa je izpostavljen potencialni nevarnostiprisilnegadelaalizapora,svariAI.RSFjelanio“črnemdnevuzasvobodoizražanjamnenja”govorilpredvsemtakrat,kojeameriškispletnigigantGooglepristalnasamocenzurosvojegaiskalnikanaKitajskem.VečkotstomilijonovinternetnihuporabnikovnaKitajskemlahkotakonaGooglovemiskalnikunajdelevsebine,ki jih odobri vlada v Pekingu in nimajo predvsemnič opraviti z demokracijo, človekovimi pravicami,TajvanomaliTibetom.RSFjepredtemžespletnemuvelikanuYahooočital,dajekitajskivladiposredovalinformacije,kisopripomoglekaretacijamnekaterihnovinarjev.PonavedbahRSFPekingrednoblokiravečdesettisočspletnihstrani,medkaterimistatudistranibritanskegaBBCinAI.Aprila2005sokomunističneoblastinaprimerblokiralevsaspletnaporočilaosmrtipapežaJanezaPavlaII.Agencija Misna.

Kitajski katoličan podzemeljske (papežu zveste)CerkveWangZhicheng jeposlalagencijiAsiaNewssvojesporočilooprilikiSvetovnegamolitvenegadnezaCerkevnaKitajskem.Vsporočilupoudarjamolitevvernikovkisozdruženispapežemkljubnaporominpreganjanjuinsiželi,dabimogelpričevatizaresničnoedinostCerkvespapežem.

»Danes,24.maja,jeSvetovnimolitvenidanzakato-liškoCerkevnaKitajskem.ZatadanjepapežBenediktXVI.osebnonapisalmolitevkMarijivŠešanu.Zahvalju-

jemoseBoguinDeviciMariji.RadibisezahvalilitudipapežuinmolimozavelikoKitajsko.

Želepčasmolimozbesedami,kijihjepapežzapisalkMarijivŠešanuinsezustiinsrcemzdružujemo,dabipostalienasamaosebavGospodu,koizročamosvojesonarodnjakeKitajcenebeškiMateri.Tadardajemovsemprijateljemvere.Najvnasživiinpridevnebesaprošnja,dabiGospodpodelilvelikidarspreobnjenjakitajskemuljudstvu.Molimo,dabiseKitajskamoglačimprejveselitipolneverskesvobode,dabinekega

2008 – AM – AVGUST188

V državi Tamil Nandu, 2.400 km južno od NewDelhija, je Marijino svetišče Vailankanni. Vsako letoprihajatja20milijonovromarjev,odkaterihpolovica

nikristjanov,ampaksovglavnemhindujci.Tosvetiščejetakonaglasu,dagavIndijiinvsejAzijiimenujejo“LurdVzhoda”.Vailankannijemesteceskomaj5.000prebivalci,todarekavernikovjenepretrganavsednivletu.Ničposebneganinaletetinaprocesijohinduj-skih romarjev, ki gredo v svetišče in nosijo v roki scvetjemokrašenbambusovkrožnik,nakateremzažgokadilnepaličice.KopridejoprejzlatiMarijinkip,sevržejonaobrazinmolijoskupajskrščanskimiverniki.“NašaGospadobregazdravja”imaindijskepotezeinjeoblečenavznačilnisariskrononaglavi.

Zgodovina svetišča pomeni trenutek srečanjakrščanstva z indijsko kulturo, ki je bilo izraženo zMarijinimi prikazovanji ob dveh različnih prilikahod 16. stoletja dalje. Prvič se je prikazala nekemudečku iz Vailankanni, ki je nesel mleko v svojo vasNagapattinam.Kojepočivalobnekemjezercu,semujeprikazalaMarija ingaprosilazamlekozasvojegaOtroka.Dečekji jeraddal inonasemujezahvalila

INDIJAVailankanni – indijski Lurd

dnemoglipokazatipolnoinvidnoedinostsSvetimOčetominpričevatioljubeznizavessvet.

Konecaprilainvzačetkumajategaletasosekatoli-čanivsedeželepripravljaliodgovoritinapapeževklick romanju v Šešan. Vlada, Urad za verske zadeve inDomoljubnozdruženjepa so stopili skupaj,da sogaonemogočili.Našaželja,dabibilotoromanjevmesecumaju,kijeposvečenMariji,senimoglauresničiti.Nerazumemo,kakomoremirnoromanjapovzročititolik-šenstrahvvladnihfunkcionarjih,dagaobravnavajokotvelikegasovražnika.TudipapeževopismokatoliškiCerkvinaKitajskem–takoumirjeno–ješevednotabuzavlado,kigabraniširitiinonjemgovoriti.

Pravzaraditegajevlada6.majablokiralakatoliškospletnostran“Klubkatoliškevere”,kiimazasabo6-letnozgodovinoin9.000članov.Šanghajskegaškofamons. Fan Zhonglianga in njegove podzemeljske(papežuzveste)duhovnikejepolicijaprisililavhišnizaporinnesmejoopravljatisvojeslužbe.Duhovnikom,kisozvestipapežu,jeprepovedanomaševati.«

ŽupljanivQicunuvokrožjuFuping(škofijaSanyu-

an)pripovedujejo:»Policajiso23.majazasedlicerkev.Zdajsledijonašemužupnikucelo,čegrenastranišče.«DanessosamovernikiizŠangajamogli itivŠešansposebnimdovoljenjem,večinapajihtegadovoljenjasplohnidobila.Breztežavsogadobilisamoverniki,kipripadajodomoljubniCerkvi.Papežsezelozanimaza to svetišče, to pa povzroča zaskrbljenost vlade.To svetišče je merilo svobode katoliške Cerkve naKitajskem.Številnihromanj,kotsobilavpreteklosti,niveč.Zdajsosamošekontroleinvmešavanjeoblasti.

SvetaMarija,našaMati,varujsvetoCerkevnaKi-tajskeminprosizanas,dabikitajskaCerkevmogladosečipolnoedinostvsebiinzvesoljnoCerkvijoponavdihuSvetegaDuhainpodvodstvomsvetegaočetabrezstrahu,dabimoglapogumnopričevatizaGos-poda.Stori,dabočimvečljudispoznaloGospodainsespreobrniloknjemu,dabodovsikristjanipripravljenidelatiskupajzaevangelizacijovpričakovanjuslavnegaprihodaGospoda,kijeedinapotodrešenja.

Naša Gospa iz Šešana, Marija, Pomoč kristjanov,prosizanas!«Agencija Asia News.

s prijaznim nasmehom. Ko je deček prišel do svojestranke,jepripovedovaloprikazanjuinposodajebilaspetpolnamleka,kijecelopritekločez.Možakarjebilpresenečeninjehotelsamitidotistegakraja,kjerjetudionimelprikazanje.PrebivalcisoimenovalitistikrajMathaKalum,JezercenašeGospe.

Proti koncu 16. stoletja je bilo drugo prikazanje.Marijasejeprikazalaodrojstvašepavemudečku,kijeprodajalmaslopoddrevesomvkrajuimenovanemNaduThittu(OsrednjaGora).Marijajeprosilazamasloza svojega Otroka, malemu hindujcu pa je poverilanalogo,najgreknekemubogatemukristjanuvNaga-pattinam,kinajnatemkrajupostavikapelo.ŠelekojedečekprišelvNagapattinamjeopazil,dajeozdravljen,kristjanu,hkateremujebilposlan,pasejemedtemtudiprikazalaMarija.VNaduThittusozgradilikapelo,majhnokočo,kijeodtakratpostalaciljromanj.

V17. stoletju jenekaportugalska ladjanapoti izMacaa na Ceylon naletela na nevihto. Trgovci so sezaobljubiliMariji,dabodopostavilicerkevnakraju,kjer bodo pristali. Na mali šmaren, 8. septembra soprišlirešeniinzdravipravvVailankanni.Kočojeza-menjalakamnitazgradba,kisojopoznejeobogatilizdarovitrgovcev.

Vletih1920do1933jebilosvetiščešepovečano.PapežJanezXXIII.mujedovolilnaslovbazilike.Danesjev“LurduVzhoda”vsakdan14mašvšestihrazličnihjezikih. Blizu svetišča je zgradba za invalide, NirmalHridayHome,kigavodijosestreMatereTerezije.Tamdelujejotudiraznivzgojniinšolskicentri.

Velikoškodojekrajunapraviltsunamileta2004,kijepovzročilnajmanj500žrtev.TodanavezanostIndijejeostalainVailankanniostajakraj,kamorprihajanamilijoneromarjevrayličnihver,krajmiruinmolitve.Agencija Fides.**=

2008 – AM – AVGUST 189

SEVERNA KOREJA800.000 mrtvih zaradi pomanjkanja

MEDNARODNI VRH FAOpopoln polom

V deželi socialističnega režima Kim Jong-ila, eninajboljzaprtihdeželnasvetu,ljudjeumirajoodlakotezaradi lanskih poplav in zaradi vladnega ropanja, kiljudemkradehranozvsakršnimmožnimizgovorom.Delavci v vojaških tovarnah so prisiljeni delati brezhrane in jim je prepovedano zapustiti tovarne, zatosoobsojeninasmrt.

IzDandongaporočajo,dasoljudje,kiumirajonadelovnemmestuvtovarni,izčrpaniodlakote;policaji,kiropajohranoljudem.Medtemkosvetovnivoditeljiv FAO razpravljajo o prehrambenih problemih, jeprebivalstvoSeverneKorejevnevarnosti,dabozde-setkano kot nikoli do zdaj. Celo leto dolgo pomanj-kanjejeskupajsstrahotnimipoplavamilanskegaletapovzročilo,davrežimu,kigavodiKimJong-ilninajtinobenehrane.Poocenijužnokorejskihnevladnihor-ganizacij–tesoedine,kišepošiljajoosnovnedobrinenapodročjeSeverneKoreje–ježrtevlakotežepreko800.000.

Posebnotežakjepoložajdelavcevvvojniindustriji,kijihveževojaškatajnost,danesmejozapustitisvo-jegadelovnegamesta.Vladajedodelilavsakitovarnitakonezadostnokoličinohrane,daodapriladojunija2008vvsakitovarnivpovprečjuumrejovsakdantrijedelavci.Vir,kizaradivarnostinesmebitiimenovan,pripoveduje: Na področju Kandong-gun, ki je pred-mestjePyonyanga,ninikogarveč:ljudjesoumrliposedmihdnehpopolnegaposta.«

Nadaljerazlaga:»Vvojnihtovarnahjepoložajdrama-tičen.Navadnidržavljani,kijihjepomanjkanjehranehudoprizadelo,lahkovsajiščejoinnajdejokajjestinajangmadangih(skrivnemajhnetržnice,ki jihvodijokmetje,kispribarantanimskušajopreživeti).Zavojneuslužbence,kidelajovvojašnicahalivvojniindustriji,pajebilapodpisanasmrtnaobsodba.Prisiljenisode-

lati,nemorejoveniztovarn,hranepanimajo.«Na območju glavnega mesta je več desetin takih

tovarn,vkaterihdelaokrog10.000 ljudi.Našvirpapripoveduje:»Invendarnivečvidetitovarniškegadimaalinakladanjaalirazkladanjatovorov.Konamjeuspelovstopitivenoodbarakarskihnaselij,kjerživedelavci,smojihnašlinajmanj200,kisobiliodlakotenapolprizavesti:nisoseodzivalinitinasvojeime.«

Nekdrugvir,edenodvojnihdelavcevvprovinciYangkangdodaja:»Tukajsmonamejiinnamjemordalaže preživeti zaradi velikodušnosti tujcev. Vem pazagotovo, da mnogi moji sonarodnjaki v notranjostidržaveumirajo:mnogedružinenemorejovečpritivstikssinovi,kisoodšlivglavnomesto,komunističnivoditeljipaneodgovarjajonanjihovezahteve.«

Jepazelonevarnozahtevatikajodvlade:pomanj-kanjejeudarilozvsomočjoinkrajevnikomunističnibanditisinedelajotežkevesti,koplenijoinnalagajokaznizavsakoreč:»Kojeosrednjavladaprenehalado-deljevatihrano,«pripovedujesevernokorejskiubežnik,kimujeuspelopobegnitinaKitajskoinseskrivaokoliDandonga, »so mnogi uradniki srednjega in nižjegapoložajapostaliroparji.«

»Tehnikajezelopreprosta,«pravi.»Skupajznekate-rimipolicajiuprizarjajonenapovedanokontrolekjer-koli jimpridenamisel.Prebivalcemskušajoobesitikakršnokolikrivdo,dajimpotemzaplenijohranoincigarete.Natanačinobsojajoljudinasmrt,integasezavedajo.Zatopaneorganizirajovečjavnihsestankovzapolitičnoindoktrinacijo:bojijose,dabizbranibesniprebivalcipostalinasilniinsemaščevali.«

Pripomba urednika: Nekje sem bral, da “ljubljeni vodja” Kim Jong-il, ki je pripeljal državo v tak položaj, zapravi letno $800.000 za uvoženi konjak najboljših znamk, s katerim se naliva.

»Popolnpolom.«Tojeoznaka,kijoje8.junija2008dalmednarodnemuvrhuFAO(Organizacijazapreh-ranoinpoljedelstvopriZdruženihnarodihssedežemvRimu)JeanZiegler,bivšiporočevalecZdruženihnar-odovzapravicodohraneinzdajčlanPosvetovalnegaodborazačlovekovepravice.TridnevnimednarodnivrhFAO,kisejezaključil7.junija2008,jerazpravljalo prehrambeni krizi in podnebnih spremembah.»Konferenca,nakaterijesodelovalo50državnihpo-glavarjev,ki jebilaprvavzgodoviniorganizacije, jeprineslaposmehavrednerezultate,kivzbujajoskrbzabodočnostZdruženihnarodovsploh,« jepovedalZiegler v pogovoru za francoski časnik “Le Monde”indodal,»dajeglavniškandalvtem,dasejezasebniinteresuveljavilpredinteresomnarodovtakodaleč,datvegamoposlabšanjeprehrambenekrize,namestoda bi našli rešitev«. Bivši poročevalec je od tegamednarodnega vrha pričakoval »popolno prepoved

sežiganjahranezaizdelavobiogoriv,ustvaritevsiste-ma,vkaterembideželepridelovalke lahko trgovaleneposrednozuvoznikiinsetakoizognilešpekulacijaminvmešavanjuustanovBrettonWoods,Mednarodnebanke in Mednarodnega denarnega fonda, ter daleprednostvlaganjuvpoljedelstvozapreživljanjerevnihdežel«.Takopajevkončnemdokumentuprizadevanje»najtinačin,dasešteviloljudi,kitrpijozaradilakotezmanjšazapolovicodoleta2015popolnomablodnoinneuresničljivo«.Medglavnimikrivcitega“popolnegapoloma”sopomnenjutegaizvedencaZdruženedrža-veinnjihovizavezniki,kisosabotiralitavrhodsamegazačetka;velikemultinacionalke,»kikontrolirajo80%svetovnegatrgainnimajonobenegainteresa,dabina-redilekajzaskupnost,«ter»generalnitajnikZdruženihnarodov, ki moral predstaviti konkretne predloge,pajesvojonalogoopravilpopolnomaneprimerno«.Agencija Misna.

2008 – AM – AVGUST190

Medškofijski odbor za kulturo (MKO) je 4. in 5. aprila 2008 v Lovranu priredil 4. forum za dialog med vero in kulturo pod geslom »Resnica vas bo osvobodila (Jn 8,32) – škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas«. Zgodovinar dr. France M. Dolinar je med svojim predavanjem z naslovom “Med pastoralo in politiko” prebral del pisma, ki naj bi ga konec leta 1945 duhovnikom ljubljanske škofije napisal tedanji generalni vikar Anton Vovk, kasnejši lju­bljanski škof. Udeleženci foruma so na koncu sprejeli izjavo, s katero so objavili tudi prebrano “Vovkovo pastirsko pismo”.

Bistvo tega pisma je priznanje hudih zločinov, ki naj bi jih po komunističnem pojmovanju med vojsko proti slovenskemu narodu, poosebljenem v tako imenovani Osvobodilni fronti, storili verniki, duhovniki in zlasti vodstvo ljubljanske škofije, torej škof dr. Gregorij Rožman. O tem pismu je bilo v zadnjih dneh že mnogo napisanega in izrečenega. Za tukaj obravnavan pogled so pomembni zlasti zapisi, ki nedvomno kažejo, da objavljeno besedilo v resnici ni Vovkovo pismo, da gre samo za osnutek ali predlog bolj ali manj znanih avtorjev, ki pa ga škof Vovk ni sprejel, ni podpisal in ne odposlal. Sam sem o tem prepričan tudi brez teh zapisov, ker sem škofa Vovka osebno poznal, ga videl in poslušal skoraj vsak dan že od leta 1942 dalje. Zato vem, da je bil odločen, pošten in trden mož, ki takšnih laži in obtožb, kot so zapisane v objavljenem pismu, ne bi nikoli izrekel ali zapisal.

Ne vem, zakaj je znani zgodovinar prebral to pismo in ne morem soditi, čemu, s kakšnim namenom je to storil, če je kakšen poseben namen sploh imel. Glede na znana dejstva, zlasti pa “nedejstva”, pa je mogoče objavo tega “nepisma” razumeti tudi kot dober test modrosti, kot učinkovit preizkus, kako naši javni ljudje, kot so politiki, časnikarji, profesorji in drugi izobraženci, razmišljajo, ali so sposobni samostojnega preudarka in modre presoje, zlasti če gre za ideološko ali politično postavljene zadeve. Poglejmo, koliko modrosti pri Slovencih je ta test pokazal.

Z iskanjem modrosti bi morali začeti že pri prirediteljih foruma in vprašati, zakaj so po treh kulturnih temah za zad­nji forum izbrali izrazito zgodovinsko temo s skrajno občutljivo politično in ideološko vsebino, ki se – razen tega, da je bil to čas izstopa iz civilizacije – bolj ali manj dotika razmerja med religijo in kulturo. Dodatno težo to vprašanje dobi spričo dejstva, da je bila v istem času objavljena že prej napovedana knjiga “Škof Rožman v zgodovini”, v kateri so mojstri ideološke manipulacije škofa Rožmana ponovno zlorabili za prikrivanje boljševiškega napada na slovenski narod in za pranje tako imenovane NOB (Narodnoosvobodilnega boja). Vsaj ena avtorica knjige – dr. Spomenka Hribar – je bila obenem tudi udeleženka foruma in forum so končali s podobno izjavo o “instrumentalizaciji” škofa Rožmana, kot je uvodni očitek knjige o “popredmetenju” škofa Rožmana. Oboje pa se je dogajalo v času, ko zadeva škofa Rožmana čaka na sodno odločitev o nadaljevanju postopka. Težko je ne postaviti vprašanj.

Prireditelji so v internetni najavi foruma v Lovranu zapisali: »Pri tem izhajamo iz prepričanja, da noben človeški forum – ne znanstveni ne etični ne kulturni ne filozofski ne cerkveni – ne more podati dokončne sodbe in ocene o ljudeh in dogodkih o katerih bomo spregovorili. Vsi smo samo na poti k resnici, ki je visoko in daleč pred nami vsemi.« Noben znanstvenik ne filozof ne teolog torej po prepričanju prirediteljev ne more oceniti resnice o času škofa Rožmana. Toliko manj lahko resnico spozna in presodi navaden zemljan, kar pomeni, da je za ljudi resnica nedosegljiva in nerazpoznavna, visoko in daleč pred nami vse­mi, da torej resnice na svetu ni.

Zopet se vsiljuje vprašanje, čemu potem svetopisemsko geslo foruma “Resnica vas bo osvobodila”? Kako naj nas resni­ca osvobodi, če je nikakor ne moremo doseči, niti oceniti? In kako vemo, kje je prava pot k resnici, če je ne moremo niti videti, ker je visoko in daleč pred nami vsemi? Kako vemo, da se resnici približujemo, da nismo na napačni poti in da

Tako je Anton Drobnič naslovil svoj članek, ki ga je objavil v Zavezi št. 69, na straneh 65-66. Gre namreč za burne razprave, ki so se dvignile ob odkritju nepodpisanega dokumenta v zapuščini nadškofa Vovka. Dokument datira iz leta 1945 (Vovk takrat še ni bil škof in je vodil škofijo kot generalni vikar). O celotni zadevi, njenem poteku in poskusu bolj ali manj prikritih ostankov boljševikov v Sloveniji, da bi ga uporabili v svojo korist, predvsem pa za mazanje imena škofa Rožmana, naj spregovori kar Drobnič sam.

za narodov blagorP. Bernardin Sušnik

PARADA NOROSTI

NAMIBIJAmeso tune bodo predelovali sami

Windhoek, 13. junij 2008 – Do konca leta bodouvedlinovzakon,kibopreprečil,dabitunovomesoizvažalinedabigaprejobdelali.Takohočejopredelavotunovegamesaopravitivdeželisami.»VNamibijiniitežkoustvaritiindustrijezakonzerviranjetunine,«jerekelministerzaribolovAbrahamIyamboindodal,da

biobratzakonzerviranjetunovegamesaustvaril800novihdelovnihmestinrazvijaltaindustrijskiodsek.Zazdajtune,kijihulovijovNamibiji,zamrznejoiniz-vozijoneposrednonaazijskatržišča.Namibijajeglavnipridelovalectuninenaafriškemkontinentu,sajvsakoletoulove4.000tonteribe.Agencija Misna.

2008 – AM – AVGUST 191

Kaj torej reči k vsemu temu? Predvsem se čudim, da je Martin Dolinar, ki velja za zanesljivega in solidnega zgodovinarja, dal v javnost (čeprav ožjo) dokument, ki je že na prvi pogled sumljiv. Končno dovolj dolgo živi v Sloveniji, da bi lahko vedel, kako pogoste so s strani starih boljševikov zlorabe in sprevračanja dejstev, ki so očitna, da ne govorimo o zlorabah dokumentov, ki so negotovi tako glede avtorja kot glede njihove objave v času, ko so bili napisani. Objektivna resnica in poštenost sta za njih navaden lari-fari in za dosego njihovih ciljev jim nobena poniglavost ni prenizka. Da so stari boljševiki to pograbili in skušali izkoristiti ni niti čudno: vrhovno sodišče je razveljavilo postopek proti škofu Rožmanu in do zdaj še ni odločeno ali bo postopek obnovljen. Za njih bi bilo seveda pravo zmagoslavje, če bi se našli do zdaj neznani dokumenti, ki bi ga obremenjevali. No, pa so s to svojo “zmagoslavno” akcijo, ki jo je vodila njihova “narobe devica Orleanska” dr. Spomenka Hribar, niso naredili samo luknje v vodo, ampak so se pošteno razgalili in tudi osmešili. Nenazadnje je pa tudi neodgovorno in napačno navajanje, ki si ga je dovolil predsednik republike, dokaz, da od njega pač ne moremo pričakovati kaj drugega kot tisto, kar gre staremu komunistu boljševistične tradicije. Škof Rožman in njegov naslednik nadškof Vovk pa sta iz tega poskusa oblatenja vstala še bolj neomadeževana in neupogljiva, kot sta bila prej.

ne gremo proč od resnice? In čemu sploh forum, če resnice ne moremo ne spoznati in ne oceniti, če niti ne vemo, ali se ji približujemo? Ali ne bi bilo sedaj potrebno reči kaj o modrosti ali vsaj o razumu?

Morda pa je rešitev v znamenitih “več resnicah”! Vendar, kako naj spoznamo kar več resnic (koliko?), če prireditelji fo­ruma pravijo, da ne moremo spoznati niti ene same? Na, tako ne bo šlo, razen če več resnic niso različne resnice, ampak samo različne besede za isto resnico, od katerih je ena beseda prava, drugo pa so laži. Ko pa ne moremo oceniti, katera je prava in katere so laži, bi bilo modro, če foruma sploh ne bi bilo. No, tudi pri tem smo v zagati, saj menda ne moremo spoznati resnice, kaj je modro in kaj ne! Op, prireditelji foruma, nekaj bo treba domisliti in popraviti, drugače so vsi vaši forumi in vse pisanje navadno žabje regljanje.!

Tudi javni odzivi na sklepno izjavo lovranskega foruma s “pastirskim pismom škofa Vovka” niso kaj več kot žabje kvakanje. Vsa postboljševiška srenja je izjava pričakala kot naročeno in hitro je enotno zakvakala: »Sami so priznali vse, kar smo jim očitali. Vse se začenja znova!« Niso se vprašali, ali je pastirsko pismo resnično napisal ali ga odobril škof Vovk, ali ga je res poslal svojim vernikom. Še manj je bilo pomislekov in preudarka, ali so očitki in obtožbe katoličanov in njihovih voditeljev v pismu resnične in v skladu s splošno znanimi de­jstvi. Ne, kot jata vrabcev so se brezglavo zapodili in obviseli na limanicah »pisma iz zgodovine« (Dnevnik), ki »bo dogajanje obrnilo na glavo« (Mladina), na »trdnih temeljih ‘rdečega škofa’« (Nedeljski) in tako dalje. V en glas so zaregljali žabci, kot vodja borcev Janez Stanovnik, po katerem na bi »pismo dokazovali, da je cerkev med vojno podprla napačno stran«, ali zgodovinar Janko Pleterski, po katerem naj bi škof Vovk v pismu povedal, »da je naša cerkvena skupina, ki je vodila kolaborativno akcijo, popolnoma napačno razumela vatikansko politiko«.

Še posebej glasno je zapela vseslovenska ustavljavka in vzpodbujevalka kulturnega boja Spomenka Hribar, brez kate­re se Slovenci niti pogovarjati ne moremo, kaj še, da bi se kulturno ali kako drugače bojevali. Zanjo je »katarzično pismo škofa Vovka« enkratno sporočilo iz preteklosti, objava pisma pa zgodovinski dogodek in priložnost za nov začetek (Sobotna priloga Dela 12. aprila 2008). Čeprav sama ugotavlja, da iz Vovkovega pastirskega pisma »veje povsem drugačen duh«

kot iz duhovniške izjave lojalnosti iz julija 1945, se ne drami iz svoje zasvojenosti in nikakor ne pomisli, kaj je vzrok ta bistvene drugačnosti, ali kako bi mogel škof Vovk v tako kratkem času podpisati dve bistveno različni pismi o boljševiški revoluiji v Sloveniji. Nasprotno, dejsto, da sta tako zelo različni, ji ni inte­lektualno vzpodbuda za globlji preudarek, ampak je kar dokaz za iskrenost in resničnost katarznega pisma. Sveta preproščina ali vražja pretkanost?

S petjem tristranske slave »katarzičnemu pismu«, v katerem po njenem mnenju škof Vovk »daje popolno moralno priznanje narodnoosvobodilnemu boju« in v katerem je izrekel »vse, kar je bilo treba izreči o lastni sokrivdi za medvojna dogajanja«, je Spomenka Hribar z vso ihto, ki jo premore, uvedla nov začetek narodnega razdora. Ona temu pravi sprava.

Nekritičnost dosedanjih gospodarjev javnega mnenja – po potrebi tudi delivcev državne oblasti – nas ne preseneča. So pač miselni dediči sistema, ki je bil zgrajen na laži in je sam bil laž. Zanje resnica ni skladnost besed z dejstvi, ampak sklad­nost besed z njihovimi interesi. Ker je vsebina domnevnega Vovkovega pisma v skladu z interesi boljševiške revolucije, je za postboljševike pismo resnično in o tem ne dvomijo. S tem v praksi potrjujejo nauk historičnega materializma, da je merilo resničnosti skladnost z interesi boljševiške partije.

Bolj zastrašujoče pa je dejstvo, da je kar tri tedne po objavi Vovkovega “nepisma”, ko je že polno javnih zapisov in dokazov, da takšnega pastirskega pisma škof Vovk v resnici ni izdal, ta pisma – celo v množini – nekritično sprejel celo predsednik republike dr. Danilo Turk. Dne 24. aprila 2008 se je v svojem govoru na proslavi v Begunjah na Gorenjskem moral tudi on obesiti na »nedavno objavljena pisma škofa Antona Vovka iz časa takoj po drugi svetovni vojni«, ki po predsednikovem mnenju izkazujejo škofovo globoko etičnost. Če je predsednik republike tako neobveščen o dejstvih, da kar mimogrede pade v jamo ideološke manipulacije, se smemo upravičeno bati, ali niso tudi njegove državniške odločitve in poteze prav tako ideo­loške, nekritične in nepreudarne, brez podlage v dejstvih.

Naš test modrosti je pokazal na parado norosti: vidni vodite­lji ljudstva so se brez sramu vdali laži, ko jim je ta ponudila korist. Svoj lastni ugovor proti instrumentalizaciji škofa Rožmana so izkoristili za grdo manipulacijo s škofom Vovkom. Vse za pranje lažne Osvobodilne fronte in prikrivanje začetnega zločina!

P.JanezŽurgaOFM(1885–1969)

MOZAIK MOJEGA ŽIVLJENJAKo tako prenašam prazen želodec po mestu, za-

gledamblizucesarskepalačemalopritličnogostilnozznanimizveskomnadvrati.Vidim,danotriljudjepijejopivo.Stopimnotrinapivo,paopazim,davstranskisobinekdoje.Vprašamčesedobitudikajjesti.»Bompogledal,«pravigostilničar.»Enaporcijaješe,«pravi,kosevrne.Prineseminajprejparžlicmrzlihkuhanihčešenj.Kotovržemvaseskoščicamivred,prinesemaj-henkostemnepečenke.Premišljam,kakšnomesojeto.Nisemgaspoznal.Slučajnopridemimogostilničarin ga vprašam, kakšna pečenka je to. »Ali ni dobro?Vprašajtemojoženo,«odgovoriingrenaprej.Kojempridešeženamimo.Tudionamienakoodgovorivsanervozna in zgine. Tistih par grižljajev mesa je bilobrezvsakeprikuhezaprazenželodecpremalo.Kmalusemzvedel,dasotistednivBerlinupobilizadnjepse.Vladala je prava lakota. Opazoval sem na ulici staregospe:shujšanesohodilepočasiinpreiskovalejarekobcesti,čebokajuporabnega.

ZnačajBerlinčanovsezeloločiodznačajaljudivDresdenu.ČesemvprašalBerlinčanazakakostvar,se je vsakodrezal,danimačasa, vDresdenusobilipaljudjepripravljeniitikarceloulicodaleč,dasomiustregli.Prusisoodrezavi.

NaslednjidansepeljemvHamburg.Kosepriglasimnapoveljstvu,meskrbnosprašujejo,kjeimamznance,kaj si bom ogledal in tako dalje. Stopim v brivnico.Komajstopimnaprosto,mežečakastaraženicatermevpraša,kdajsevrnemvAvstrijo.»Kakoveste,dasemizAvstrije?«jovprašam.–Nervoznoseizgovarja,datakosklepa.Oblekosemimelzelopodobnooblekinemškihčastnikov.»Kajželite?«jovprašam.–»Ah,ve-ste,jazimampravlepohčerko,kigrevAvstrijo.Alibijosmelavamizročiti?«–»Dobramamcaste,«jipravim,»daizročatesvojohčerkotujemučlovekuvvarstvo.Po-iščitesikogadrugega.«Takojsemspoznalodkodpihaveter.Kosemsevozilpomestu,dasiogledamtoinono,semopazilvečkratistiobraz,kisepeljezmenoj.Enkratvdelavskiobleki,drugičkotvojak,enkratcelo

kotženska.Kamorkolisemšel,jebilvednokak“angelvaruh”vbližini.

ZnamenitiHagenbeckovživalskivrtjebilnapolpra-zen.Živalinisoimelekajjestiintiste,kisošeostale,sočakalemendasamošenato,dapridejonamizo.Biljesončendan,pajesonceleposkušaloprodretigostidim in prah, ki je plaval nad mestom. V dveh dnehsemjedelsamonekajmalega.Videlsemveliksprevodpristaniškihdelavcev,kisovodilissebojsestradaneženeinotroketernosilinapise:»Dajtenamkruha«.ŽevBerlinusoljudjetožili,dažedvamesecanisodobilikrompirjavmesto.Podobno jebilovHamburgu indrugod.

Utrujenodhojepomestuinlačenporavnamvho-teluračun,daseobštirihzjutrajodpeljemprotijugu.Odjavilsenisem,kerjebilopremaločasa.

Stopim na vlak, ki se samo enkrat ustavi za petminutnapotidoBerlina.Nikjerčlovekaintudikupejebilprazen.Žesevlakpremika,kostopivkupevelik,močancivilist.Takojsemuganil,dajepreoblečenpoli-cist.Hotelsempaizvlečiiznjegatopriznanje.

Zatoganagovorim.»Vistegotovoizfronteprišlinadopust?«pravim.

»Ne,«pravi.»Steparanjenialibolni,dasezdravitedoma?«»Tudine,«pravi.»Kako jevendarmogoče,datakomlad inmočan

človekčepidoma,kodrugiumirajonavojski?Glejte,prinasgrevse,karmore,nafronto,dabranijodomo-vino.«

»Veste,jazsemdoločenzavarnostnoslužbo.«Takosemgaprisilil,dajesampriznal,kajje.Nato

sejerazvilmednamapravživahenpogovor.Vprašujeme,kakšenvtissemdobilvHamburgu.

»Hranemanjka,«semmuodgovoril.»Res je,« pravi, »pa vzdržati moramo. Na vmesni

postajidoBerlinaprodajajoribjehrenovke,«pravi.»Nekupujtejih,kerseježemarsikdoznjimizastrupil.»

Napostajiizstopiinseprijaznoposlovi.Jazkupimzaposkušnjoribjohrenovko.Bilajebrezvsakegado-datka.Okuszoprn,pojedelsemjopavendar.Drugihposledicnibilo,kakordasemzapardniizgubilvestek.Tomenavožnjinioviralo.

SkoziBerlinindrugamestasepeljemkarnaravnost,dapridemprejvNovomesto.Tusemizrabilšeostalideldopusta.

Maček KaroNastanjenismobilivušivihbarakah,kisopreostale

odpožganetovarneobpostajiZadvórzeblizuLwowa.Vasenakegaimenajebilapolureoddaljena.Vbližinipostaje jeraselhrastovgozdičekzmalimpotočkomobrobu.Nadrugistranipotočkase jerazprostiraloobširnopoljezorečepšenice.

Hamburg

Ob potočku kraj gozda je peljala prijetna stezicanekam v daljavo. To je bil moj najljubši sprehod obprostemčasuinlepemvremenu.

Bila jekrasnapoletnamesečnanoč.Bralsempripetrolejkipoznovnoč.Svetlanočme jezvabila,dasemodložilknjigoinsepodalsamnaznanostezicouživat“skrivnost”mesečnenoči.Čudovitanoč!Levogozdssvojimskrivnostnimmrakom,desnopšeničnopolje,kisekopljevsrebrnimesečini...Žabjizborpojesvojo večerno uspavanko, cvetice ob poti povešajosvoje zaspane glavice in iz daljave se slišijo zateglikliciuharice.Čudovitjepoglednapolje,kiseraztezavneznanodaljavo.

Karopazim,dasevžitunekajgiblje.Gledam,kajbitobilo.Nekaživalskačepopšenici.Alilovi,alijepreganjana? Skače v dolgih skokih, tako da nekakoplavanadpšenicokakmetervisoko. Kajbitobilo?Žival je manjša kot lisica, rep je košat, pa krajši kotlisičji.Pri skokuvzrakudrživseštiriodsebe.Takoskačejopamendasamomačke.Mačkaje,alidivja,alidomača?Vasjepolureoddaljena,izvasiverjetnoni.Čenidivjajeverjetnomaček,kisogavpožganivasipobralisestradaneganašivojakiinmudaliimeKaro!Sedajsedržinašegaoddelka.Zakličem:»Karo!«Skokizatrenutekprenehajo,natosepaobrnejoprotimeni.Pomislim:»Kajčeježivaldivjaalistekla;kakosebombranil?«Panibiloveččasapremišljevati.Vvednovečjihskokihsebližaneznanastvarmeni insenazadnjevvelikanskemskokupoženemeninaravnostnaramo.

BiljenašKaro.Skupaj sva se vračala domov. Zmotil sem ga na

lovuzaprepelicamiinmladimzajčkom,pajebilboljveselsrečanjakotdobrevečerje.Jebilpačsirotabrezdoma...

Poljski župnik LesniskyZadvórzeježelezniškapostajablizuLwowavGa-

liciji.Polegpostajesmostanovalivbarakah.Vasistegaimenajebilapolureoddaljenainpovečinibeloruska,manjšinajebilapoljska.Belorusejeoskrbovalporočenibeloruskižupnik,PoljakepapoljskižupnikLesinsky.Starjebilšestdesetletinjeprebivalssvojostarejšose-strovskromnemžupnišču.Pogostosemgaobiskoval,ker sem med tednom večinoma pri njem maševal.Včasihsemmutudikajpomagal.

Vselejmejebilvesel,dasvasekajpogovorila.Kojezvedel,dasemfrančiškan–Poljakipravijobernardin–mejeimelšetolikorajši.Pravilje,dajebiltudionvtemredu,pajeizstopil,mendazaradisestre.

Večkratmijesskrivnostnimnasmeškomzatrjeval,dabomnekočprofesornauniverzi.Kersembilpre-pričan,dasešali,semsemusmejalindokazoval,dajetoprinaspopolnomanemogoče.Prvič,kersemnas-tavljennaljudskišoli,drugičpazato,kermiouniverzišesanjatinesmemo.Nitigimnazijnimamoslovenskih,ampaklenapol,aliceločistonemške,kješeleuniverzo!Na tuje univerze pridejo samo redki sinovi bogatihljudi,siromakipane,panajbodoše

LanioktobrasejeporočilaKoresova Lidija z Eri-kom Nortenom.NašabivšazvestasodelavcaMihaelInPepcaKoresstaobtejprilikispetobiskalaLemont,kjerstaprejdostiletvednopriskočilanapomočtakovsamostanukotvKulturnemcentru.Obemanovimazakoncemaželimo–čepravpozno–dostiblagoslova,tudiotroškega,PepciinMikupašekakšenobisk.

dve poroki – pa ne enakiobe pa objavljeni z zamudo

Zadnjegamajaletosstapapraznovalazlatoporokodva zvesta sodelavca našega mesečnika: Hana in Janko Burjek.VsakaštevilkaAveMaria,kijodobite,gre skozinjuneroke, sajmeseczamesecempridnopomagatapripakiranjumesečnikazapošto.JankoBur-jek23.junijapraznovaltudisvojo80-letnico.Želimojima,dabipraznovalašemarsikateroobletnico.

POSTAGEPAID AT

BOLINGBROOKILLINOIS

NEDELJA, 3. AVGUSTA – Romanje KSKJ, Illinois Federation.Romarskamašaob11:00dopoldne.PomašipetelitanijeMatereBožjezblagoslovom.Sledipikniknahribu.

NEDELJA. 10. AVGUSTA – Romanje članov in članic Slovenskega Kulturnega Centra v Lemontussv.mašoob11:00dopoldne.Pomašiinpetihlitanijahbopikniknahribu.

NEDELJA, 24. AVGUSTA – samostanski,”Medeni piknik’’. Romarskamašaob11:00dopoldne,pomašipete litanije Matere Božje, oboje pri lurški votlini. Kosilo v kulturnem domu, prodaja hrane tudi na hribu.Žrebanjedobitkovboob4:00popoldne.

SOBOTA 27. IN NEDELJA 28. SEPTEMBRA – Baragovi dnevi v Jolietu in Lemontu.Vsobotoob6:00zvečerangleškasv.maša(vodikrajevniškof)vJolietu,natosrečanjevSt.Josephparku.Vnedeljoob1:30petelitanijeMatereBožjevcerkvi,ob2:30slovesnasvetamašapriBaragovemspomenikuvLemontunatobanketinsestanekBaragovezvezevSlovenskemkulturnemcentru.

NEDELJA, 2. NOVEMBRA – Spomin naših rajnih, Verne duše.Rajnihsebomospomnilizmolitvaminapokopališčusv.Frančiškaob2:00popoldne,natoboprocesijavcerkevMarijePomagaj,kjerboob2:30sv.mašazavse,kipočivajonanašempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

Skozivesmesecnovemberopravljamosv.mašezavsepokojne,kinamjihpriporočite,spominjamosejihtudivskupnihinzasebnihmolitvah.

O spremembah v programu bomo pravočasno obvestili.

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2008

ZA SVETE MAŠE: $200: F. Rabzel; $100: M. Koren; $70: M.Vodisek; $60: L. Zupancic; $50: M. Cendol, I. Antolin, J. Klamic;$30:I.Jakomin,M.Kosem,M.Simrayh,M.Andrews;$20:V.Ribic,I.Manfreda,M.Simcic;$10:M.Tratnjek,S.Jarem,P.Petric.

ZA CERKEV: $80:M.Simcic;$20:F.Petrich;$10:M.Vodisek.ZA SAMOSTAN: $10:F.Petrich,M.Vodisek.Vspomin+AntonijeHoefferle:$100Fr.BernardHorzen.ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA: $30:SistersfromMt.Assisi;

$10:SistersfromAlverniaManor,M.Vodisek.ZA LUČKE: $10:J.Klamic;$5:S.Jarem,M.Vodisek;$3:I.Man-

freda;$1.50:P.Petric.ZA BARAGOVO ZVEZO: $10:M.Vodisek.DAR LISTU AM: $100:J.Gerzel;$80:F.Opeka$50:I.Jakomin;

$30:M.Simrayh,$20:V.Novak;$15:St.VladimirChurch-Montreal,S.Jarem;$10:M.Balazic,F.Petrich,J.Klamic,M.Martincic,I.Sever,M.Vodisek;$7:I.Manfreda;$5:M.Wlahovic.

Vspomin+DragicePust:$100I.Hauptman.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

DAROVI

tako nadarjeni. On je pa le naprej trdil: »No, bošvidel,dabores.«Kajsemhotel,smejalsemsemu.Bilsemprepričan,dasesamošali.

Niminilodesetletodtehdogodkov.Onježeletaležalpodzemljo,kosejeuresničilanjegovanapoved.

PostalsemasistentnaUniverzivLjubljani.Odkodjevzelstarižupniktotrditev,kojebilpre-

prostadušabrezvečjerazgledanosti?Človeškoživljenjejevelikauganka...

se nadaljuje