vkljuČevanje naČela trajnosti v nove izhodiŠČa ...mvd20.com/leto1997/r20.pdfmag. l. globevnik e)...

mag. L. Globevnik

mag. Lidija GLOBEVNlK

- 116 - AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

VKLJUČEVANJE NAČELA TRAJNOSTI V NOVE v

VODNOGOSPODARSKENACRTE-

1 IZHODiŠČA

IZHODIŠČA, METODOLOGIJA IN ANALIZA PILOTNEGA PROJEKTA

Mednarodno sprejete strategije varstva okolja in narave (World Conservation Strategy, Caring For The Earth , Global Biodiversity Strategy, European Conservation Strategy, European Strategy for Conservation of Biological and Landscape Diverstiy), protokoli in konvencije , ki jih je podpisala Slovenija (Konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini, Konvencija o močvirjih , ki so mednarodnega pomena kot gnezdišča močvirskih ptic, Alpska konvencija , Konvencija o biološki raznovrstnosti) (UNECE, 1997) nas moralno in pravno obvezujejo , da vpeljujemo načelo trajnosti v postopke upravljanja z vodami . Strategija, imenovana Skrb za Zemljo (IUCN/UNEPIWWF. 1991) v poglavju o vodah natančno opredeljuje prednostne naloge in daje seznam ukrepov.

Trajnostna raba celinskih voda tako zahteva : • boljše informacije, • jasnejšo zavest o tem , koko deluje vodni cikel , o vplivih rabe tal na vodni cikle , o pomenu

mokrišč in drugih ključnih ekosistemov, o tem , kako uporabljati vodo in vodne vire na trajnosten način - in boljše izobraževanje o teh stvareh ,

• upravljanje potreb po vodi, ki bo zagotavljalo učinkovito in pravično dodeljevanje vode med konkurenčnimi rabami,

• celovito upravljanje vseh rab vode in zemlje • izboljšano usposobljenost institucij za upravljanje s sladkimi vodami, • okrepljeno usposobljenost skupnosti , da vodne vire uporabljajo trajnostno, • povečano mednarodno sodelovanje v vprašanjih , ki zadevajo vodo ter • ohranitev pestrosti vodnih vrst in genskega bogastva.

Predlagani ukrepi, ki naj udejanjajo priporočila trajnostne rabe so:

• izboljšanje informacijske baze, • kampanja za oblikovanje zavesti in za izobraževanje o trajnostni rabi vode, • usposabljanje za upravljanje rabe vodnega cikla in vplivov nanj, • usmerjanje zahtev po vodi, ki bo zagotavljalo učinkovito in pravično dodeljevanje vode med

konkurenčnimi rabami , • večji poudarek na vodozbirnem obmOČju kot vodnogospodarski enoti, • združevanje razvoja vodnih virov z ohranjanjem ekosistemov, ki so najpomembnejši v vodnem

ciklu, • ustanovitev čezsektorskega mehanizma za celostno gospodarjenje z vodo , • oblikovanje postopkov za hitro ukrepanje ob naravnih in od človeka povzročenih nevarnostih, • pooblastiti krajevne skupnosti za večji nadzor nad upravljenjem z vodnimi viri in okrepiti njihovo

sposobnost, da jih uporabljajo, • okrepitev mehanizmov za UČinkovitejše mednarodno sodelovanje pri izmenjavi informacij in

izkušenj pri trajnostni rabi vode in vodnih ekosistemov, • določitev in zavarovanje redkih ali ogroženih vodnih vrst.

Načelo trajnosti je v slovenski zakonodaji že vpeljano z Zakonom o varstvu okolja (Ul. RS 32/93) . Harmonizacija zakonodaje z Evropsko Skupnostjo se nadaljuje tudi v postopkih priprave novih sektorskih zakonov, tako tudi Zakona o vodah. Le ta bo upošteval, da upravljanje z vodami sloni predvsem na načelu vodozbirnega območja kot vodnogospodarske enote (Economic Commission for Europe , 1995).

• mag. Lidija Globevnik, dipl. ing. gradb., Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28, Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN '97

- 117 -mag. L. Globevnik

AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

Direktive ES politike do vode izpostavljajo tudi koordinacijo znotraj in zunaj povodij, vpeljavo enotnih in primerljivih meril za zbiranje podatkov in spremljanje stanja, ki omogočajo transparentnost in javnost informacij . Dokument, ki naj bi vključeval ta načela in smernice, se imenuje River Basin Management Plan (Com mission Proposal for a Council Directive Establishing a Framework for European Community Water Policy, 1996) in dobi status javnega dokumenta . Z željo vpeljati nova načela pri upravljanju z vodo v Slovenijo , se je leta 1996 je na Upravi RS začel projekt z delovnim naslovom Načrt ureditve povodja Kokre (NUP Kokra) . Zakonsko pomeni projekt nadaljevanje leta 1991 ustavljenih del na vodnogospodarskih osnovah (Bricelj in Matoz, 1996a) , kot strokovne podlage za pripravo planskih aktov. Začeto delo , vsebina in namen projekta so bili predstavljeni strokovni javnosti pred enim letom (Bricelj in Matoz, 1996b; Globevnik, 1996) . Natisnjena je bila tudi informativna zgibanka .

NUP Kokra je pilotni projekt , s katerim se udejanjajo in testirajo novi postopki upravljanja z vodo po smernicah EU . Z njim se testira metodologija , ki jo predlaga British Know How Fund (BDB Associates , 1996), analizira istovetnost s sedanjo slovensko zakonodajo in vpeljuje metodologijo za nove vodnogospodarske načrte. Glede na zahteve harmonizacije slovenske zakonodaje (MOP, 1997) bodo sicer novi zakon o vodah in podzakonski akti , ki bodo sledili , natančno opredelil nivo in vsebine posameznih dokumentov sektorja , v tem trenutku pa lahko rečemo , da v okviru projekta NUP Kokra izdelujemo vodnogospodarsko osnovo (Naravne danosti , dejavnosti - rabe, vplivi dejavnosti - stanje ) , in vodnogospodarski načrt (nivo 1 :25000) . Le ta podaja variante upravljanja z vodo. V tem okviru se izdelajo predlogi ukrepov in tehničnih rešitev po prioritetah (varstvo pred vodo, varovanje kakovosti in in količin , ekosistemov, problematika prodonosnosti, načini urejanja korit) in podajo pogoji in omejitve v zvezi z gospodarsko rabo vode in posegov v vodni in obvodni prostor. Po izbranih variantah se bo nato izdelal ureditveni načrt povodja (1 :5000) . Le ta je torej končni produkt procesa in predhodno izdelanih dokumentov.

2 METODOLOGIJA IZDELAVE NUP-a

2.1 Splošno

Pristop k izdelavi planov upravljanja z vodnimi naravnimi viri kot jih predlagajo strokovnjaki Anglije (BDB Associates , 1996) izhaja iz pristopa izdelave 'Catchment Management Plan ' - ov, kot jih je razvila Uprava za vode v Angliji (NRA, 1995; NRA 1996). Proces sloni na raziskavi in analizi dogajanj na posameznih delih povodja, soočanju lokalnih in nacionalnih interesov rabe vodnih virov in določanju ciljev njihovega varovanja . V procesu so predvidena posvetovanja in skupno delo pri opredeljevanju problemov in iskanju opcij rešitev . V teoriji procesa se: 1) pregleda obstoječe plane in načrte , določi in opiše probleme (in enostavno in pregledno predstavi) , 2) določi cilje upravljanja , 3) odpira in podpira sodelovanje med uporabniki , 4) išče in predlaga možne rešitve in akcije glede na cilje ter 5) definira odgovornosti in možne pobudnike za predlagane akcije.

Izhajajoč iz zakonskih opredelitev v Sloveniji , se v postopkih izdelave NUP lahko udejanjajo vse opisane točke razen tretje . Odpiranje in podpiranje sodelovanja med uporabniki se namreč predvideva šele v kasnejši fazi sektorskega usklajevanja rabe prostora in naravnih virov . Zaradi specifičnih zahtev je bila vsebina NUPa nadgrajena z (Bricelj, 1997):

6) izdelavo vsebine , ki bo hkrati tudi strokovna osnova za pripravo prostorske planskih in izvedbenih aktov

7) izdelavo vsebine , ki bo temelj za izdelavo operativnih načrtov vzdrževanja in postopnega okolju prilagojenega izvajanja vodnogospodarskih ukrepov.

Tako zastavljen koncept ima v svojem bistvu entiteto 'integralne ocene okolja ' (Integrated Environmental Assessment) (Harramoes, 1995, s.65) . Osnovna teza integralnega pristopa je , da problemi okolja ne morejo biti več vrednoteni izolirano drug od drugega . Evropska agencija za okolje (EEA) je osnova la skupno mrežo in metodologijo, ki ima naslednje korake: a) opis in kvantifikacija vzročno posledične verige človekove aktivnosti-vpliv na okolje b) definicija ciljev c) identifikacija dejavnosti d) ocena vpliva dejavnosti


mag. L. Globevnik

e) prioritizacija dejavnosti

- 118 - AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJEKTI

Proces integralne ocene okolja vključuje znanost, inženirstvo in pOlitiko . Stališče EEA lahko formuliramo s stavkom: 'Znanstveniki in inženirji določijo posledice, politiki (odločujoči) dejavnosti. ' Če znanstveniki in inženirji ne poskusijo izraziti 'najboljše resnico , ki je na razpolago ', potem razprave nimajo zanesljivih osnov. Na tem nivoju EEA torej vzpostavlja mrežo, ko naj bi znanstveniki in inženirji identificirali , ocenili in prioritizirali (priporočili) določene dejavnosti (Burke, 1995, s. 14) .

2.2 Izhodiščne teze

V projektu smo definirali pomen izrazov in vsebin , ki jih uporabljamo oziroma razvijamo.

a) trajnost vodnega okolja (Značilnost procesa ali stanja, da se ohranja brez konca (IUCN/UNEP/wWF. 1991) Da zaščitimo in omogočimo trajnost ' (obstoj - vitalnost - samoobnovitveni potenciali) vodnega okolja,2 je treba poznati njegovo delovanje ter usmerjati in razreševati konflikte med različno rabo,3 vode in vodnega prostora, torej trajnostno gospodariti z vodo. Konflikti nastopajo tudi zaradi želje po neuporabi vode in vodnega prostora (pustiti vodo in vodno okolje naravi) , torej pojem raba vode in vodnega prostora v tem kontekstu lahko pomeni tudi 'nerabo' .

b) trajnostno gospodarjenje z vodo: izhaja iz trajnostnega gospodarstva , ki je rezultat trajnostnega razvoja (lUCN/UNEP/wWF. 1991) (trajnostni razvoj : razvoj , ki izboljšuje kakovost človeškega

življenja in hkrati omogoča življenje v mejah podpornih ekosistemov) . Trajnostno gospodarstvo vzdržuje osnovo naravnih virov. Razvija se lahko s prilagajanjem in izboljšavami na področju znanja , organizacije , tehnične učinkovitosti in modrosti. Osnovno načelo je trajnostna raba (raba nekega organizma , ekosistema ali drugega obnovljivega vira z intenzivnostjo , ki ne presega njegove sposobnosti obnavljanja) . Trajnostno gospodarjenje z vodo de fin ira n o lahko kot: tisto obliko načrtovanja in upravljanja z vodo in njenim okoljem, ki ohranja ekološko in prostorsko celovitost ter trajno obnovljivost, hkrati pa izboljšuje kakovost človeškega življenja .

• 1Trajnost vodnega okolja (angl. 'to sustain water resources') : Ohranjanje procesov ali stanj v vodn ih sistemih . -2 Vodno okolje (angl. 'water environment,) predstavlja vodo kot količino (vključno s parametri kakovosti) ter vodni prostor, v katerem se ta količina nahaja (vključno s strukturo življenjskih združb in ekološkimi funkcijskimi povezavami) ; Vodno okolje se lahko opredeli tudi kot voda kot naravni vir ,2a (angl. 'water resources') ; ,2a Voda kot naravni vir (angl. 'water resources') : Pojem se nanaša na vodne količine v površinski in podzemni hidrografski mreži (podzemne strujnice, izviri , vrelci , hudourniki , potoki , reke .... ) , stoječih vodah Uezera , ribniki , mlake, močvirja ... ) in v tleh (vodonosniki z različno kapaCiteto) in vodni prostor (hidrografska mreža in povrŠine s stoječo vodo z obrežnimi pasovi , poplavne površine, cone zastajanja vode v tleh ali zone z visokim nivojem podtalnice(barja , grbinasti travniki , mokrotni travniki , območja vodne erozije , labiini tereni zaradi vodne dinamike v tleh ... ) , območja hudourništva in denundacije materiala (območja aktivne površinske, bočne in globinske erozije ... ), območja snežne erozije . Vodni prostor je tu mišljen kot tridimenzionalni fizični prostor (medij) , kjer je močno zaznavna dinamika vode in s tem spremljajoči biokemijski in ekološki procesi. Pojavnost vodnih količin v tem mediju je torej bistven ekološki parameter biocenoz (vodne mase in voda v tleh , ki neposredno in hitro komunicira z vodno maso) . ,3 Pojem raba v celotnem tekstu predstavlja tudi pojem uporabe;

c) Namen procesa NUP je vzpostavljenje mehanizmov za varovanje vode in vodnega prostora (vodnega okolja) pred onesnaženjem, biološko, krajinsko in ekolOŠko degradacijo/uničenjem , za zmanjševanje ogroženosti človekovega zdravja in lastnine, za uravnoteževanje in zadovoljevanje nacionalnih in lokalne potrebe po vodi in vodnem prostoru . Cilj NUPa je A) dolgoročen : vzpostavljanje in vodenje procesa , ki podpira trajnost vode kot naravnega vira in trajnostno gospodarjenje z vodo in B) takojšen : izdelava dokumenta, ki bo rezultat procesa in načrtovalska in upravljalska (sektorska) strokovna osnova .

d) NUP kot dokument podaja • sintezo in zgoscen opis fizičnih , hidrolOŠkih , ekoloških, socioekonomskih in

krajinskih/naravovarstvenih lastnosti območja


-11 9 -mag. L. Globevnik


• sintezo stanja in rabe naravnega vira vode, dejanske (legalne, nelegalne) in željene potrebe rabe na lokalni in nacionalni ravni

• pregled stanja upoštevanja standardov in predpisov • program akcij , ki preprečujejo degradacijo naravnega vira vode in vodijo do boljše kakovosti vode

in ugodne prostorske ter časovna porazdelitev vodnih količin , do ohranjanja ekološke stabilnosti in biotske vrednosti vode in (ob) vodnega prostora , spoštovanje sedanjih rab in preprečevanje in reševanje obstoječih kom peticij za vodne vire

• seznam inštitucij , organizacij .. , ki so dejanski in potencialni nosilci akcij • potrebni monitoring ali nadaljne raziskave (za zavrnitev/potrditev hipotez) • predlog ukrepov za trajnostno gospodarjenje z vodo (rabe in zaščite vodnih bogastev) • sektorske determinante in priporočila , ki naj jih upoštevajo različne organizacije , strokovne službe,

javnost ... • tehnične izdelave sprejetih ukrepov/ rešitev

e) povodje: površina , ki je omejena z orografsko razvodnico vodotoka ; če je potrebno , se upošteva tudi površino pripadajoče podtalnice ; vključuje lahko več podpovodij ter ustja in pripadajočo morsko obalo.

f) Rabe povodja (rabe in uporabe naravnih virov voda na povodju) direktna uporaba ali raba vode in vodnega prostora (odvzemi vode , zajemi izvirov, vodni športi , energetika , rekreacija , turizem ... ) ter aktivnosti , ki posredno vplivajo na vodno okolje (pridobivanje mineralnih surovin , urbanizacija , promet...) .

g) Cilji, ki jih že/imo doseči na povodju: jasno določeni cilji , s katerimi dosegamo namen procesa NUPa

h) Interesi - posegi odvzemi vode, odvzemi proda ali drugega materiala , izpusti odpadnih vod , proizvodnja energije, ribištvo , ribogojstvo, rafting, kajakaštvo , plavanje, opazovanje narave, sprehodi , taborenje , deponije odpadkov, vzpostavljanje parkov ali zaščitenih območij , nabiranje/opazovanje rastlin in lov/opazovanje živali.

2.3 Viri podatkov in informacij

Poleg uporabe obstoječih sektorskih dokumentov, študij , analiz , opisov, razprav , raziskav , se za izdelavo NUPa upošteva še dokumente drugih sektorjev. Pomembne so predvsem karte in opisi rabe tal in obstoječih aktivnosti : dokumentacija dolgoročnih planov občin , gozdnog,ospodarski na črti (Zavodi za gozdove) , inventarji naravne dediščine (Regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine) . Priporočljivo je , da so te vsebine interpretirane tudi s strani pooblaščenih služb. Fitocenološke lastnosti (opisi , karte) , (hidro) geološke opise in karte , pedološke lastnosti tal opišejo posamezni eksperti. Upoštevati je treba študije , analize, programe.. energetske rabe vode in kmetijskih dejavnosti na povodju .

Vsebine integriramo in ustrezno digitalno pripravimo, normaliziramo in generaliziramo, če je to potrebno . Pri tem uporabimo državne digitalne načrte in karte (Geodetska uprava RS) . Vsebine dopolnimo s fotografskimi posnetki območja (aero ali talni ) . Za vse uporabljene podatke in informacije moramo imeti opise virov (avtorji , inštitucija , leto veljave .. ) in natančnosti.

Analize prostorskih podatkov izvajamo s pomočjo metode/okolja geografskih informacijskih sistemov.

2.4 Način izdelave NUPa

Načrt izdeluje skupina strokovnjakov s projektnim pristopom . Vodi jo ožja skupina ljudi (navadno odgovorni vodja z dvema ali tremi člani skupine, ki se glede na vsebino lahko menjavajo) . Vodja skupine organizira in pripravlja delovno gradivo za terenske oglede in skupinsko delo na delavnicah . O poteku in vsebinah dejavnosti obvešča investitorja in vsakega člana ekspertne skupine. Čeprav je vsebina projekta opredeljena po poglavjih (Globevnik, 1996), se vsako poglavje izdeluje oziroma preveri in potrdi v skupini. Ker je težišče naloge na opredelitvah ciljev in izdelavi programa doseganja teh ciljev (akcij) se priporoča , da so poglavja , ki opisujejo naravne danosti in osnovne značilnosti povodja (točka 1. O in 2.0) zelo zgoščene in povedo predvsem bistvo. Tu je poznavanje


- 120-mag. L. Globevnik


problematike posameznih ekpertov še toliko bolj bistveno. Vodja naloge skrbi za uravnoteženost in usklajenost poglavij ter vsebin .

V sklopu prvih dveh točk programa so organizirani terenski ogledi. Vodja skupine mora problematiko že dobro poznati (sodelovanje z vodjo MOP Izpostave in javno službo, predhodni pregled obstoječih strokovnih gradiv, ogledi terena vnaprej ), saj pripravi program ogleda pomembnih odsekov in problematičnih območij . Sodelovanje vodnogospodarske, komunalne in naravovarstvene službe je zelo priporočljivo , ravno tako kmetijske in gozdarske. Vsi člani skupine pri ogledih tvorno sodelujejo .

PO delu na terenu se odvije pet do osem delavnic. Vsak ekspert pripravi kratko poročilo glede na osnovne vsebinske usmeritve , ki mu jih poda vodstvo projekta. Na prvi delavnici so vsebine kratko predstavljene , narejen je povzetek. V tem trenutku so vsi čalni skupine seznanjeni s stanjem povodja in rabe .

Z metodo 'tehnike rotacije skupine' (Krumpe & McCoy, 1995) začnemo izdelovati 'tabelo problemov in akcij' . Tvorijo se skupine štirih do šestih članov . Vsebina 'tabele problemov in akcij' je razdeljena na štiri splošne teme: kakovost vode, količina vode, fizične in ekološke lastnosti vodnega sistema ter ogrožanje človekovega zdravja in imetja. Vsaka skupina začne obdelovati enega izmed sklopov, nakar se 'rotira ' do drugega sklopa . Tu najprej pregleda opise, ki jih je naredila predhodna skupina . Vsebine dopolni in razširi. Na ta način se vsak član delavnice seznani z delom in mislimi drugih ter doda svoje poglede . Vsebine se tako predvsem dopolnjujejo minimalno podvajajo. Vodja naloge do druge delavnice pripravi sintezo vsebin .

V naslednji delavnici se tabela problemov in akcij pregleda in dopolni. Njene vsebine pomenijo izhodišče za izdelavo ostalih točk programa . Ukrepi za izboljšanje stanja v povodju , ki jih predlagajo člani skupine vsebinsko izhajajo iz programov akcij . Rezultat do tu razdelanega projekta so podane možnosti trajnostnega gospodarjenja z vodo. Nadaljevanje procesa NUP se po sprejemu ustreznih predlogov ali variant (zakonsko opredeljeni postopki) odvije po danem programu naprej (tehni čne

rešitve , pogoji , usmeritve) .

2.5 Vsebina izdelka (dokumenta):

1) PREDSTAVITEV: Opis koncepta s kratkim in jasnim pojasnilom kaj se poskuša doseči ,

II) OPIS POVODJA: Predstavitev (geologija , pedologija , krajina , raba tal , demografija , infrastruktura in ostali potenciali), hidrologija (klima , padavine, pretoki , režim , poplave, nizke vode , transport sedimentov, podtalnica) , kakovost vode (stanje in opis dejavnikov, ki vplivajo na kakovost :raba tal , rudarjenje , industrija, kanalizacija , infrastruktura , gozdarstvo) , rečni ekosistemi in narava (opisi in funkCijske povezave) , monitoring (zbiranje podatkov, viri podatkov) , ključni detajli (povzetek ključnih statistik povodja). III) RABE V POVODJU IV) CILJI IN STATUS POVODJA: doseganje standardov kakovosti tekočih in podzemnih voda, zadovoljevanje potreb po pitni vodi in drugi rabi vodnih količin , varstva pred erozijo in poplavami , varstva živalskih in rastlinskih vrst, varstva vodnih in kopenskih koridorjev, varstva ogroženih in pomembnih habitatov , varstva krajine in estetskih lastnosti , varstva fizičnega okolja . v) PROBLEMI POVODJA IN OPCIJE AKCIJ VI) UKREPI IN MOŽNE TEHNiČNE REŠiTVE - PREDLOG VARIANT VII) TEHNiČNE REŠiTVE, PRIPOROČILA , SMERNICE VIII) ZAKONSKI in ADMINISTRATIVNI OKVIR (seznami obvezujočih ali priporočenih dokumentov,

seznami javnih služb, vladnih služb, lokalne samouprave, nevladnih organizacij , strokovnih inštitucij , zavodov ... )

IX) DOKUMENTACIJA PROCESA X) PRILOGE (strokovna gradiva po segmentih)

3 ANALIZA PILOTNEGA PROJEKTA

Po pregledu vseh obstoječih strokovnih dokumentov je bil izdelan opis naravnih razmer na povodju Kokre . Opredeljeni so bilaivplivi dejavnosti na stanje vodnege režima (Globevnik, 1997) . Nadaljevanje projekta je sledilo v avgustu 1997 s terenskimi ogledi. Pri projektu sodelujejo



AKTUALNI VODN OGOSPODARSKI PROJEKTI

strokovnjaki iz področja hidrologije , hidravlike, hidromorfologije - prodonosnosti , erozije in hudourničarstva, hidrogeologije, geologije , ribištva , gozdarstva, naravovarstva , biologije , ekologije , krajinarstva . Teren smo si v skupinah ogledali štirikrat, zraven pa so sodelovali tudi predstavniki naročnika in javne službe. Vsak član skupine je pri ogledih tvorno sodeloval. Na ta način smo se vsi člani skupine spoznali tudi z drugimi področji , dobili dodatne poglede in si izoblikovali menje ter ocene stanja . PO delu na terenu je vsak strokovnjak skupine pripravil interno ekspertno poročilo in vsebine predstavil na prvi skupni delavnici (Delovno gradivo delavnice 9.10.1997). PO sintezi opisov stanja in problemov, kot jih je videl vsak posameznik, smo izdelali tabelo problemov in akcij na povodju (v PRILOGI) . Na drugi delavnici smo tabelo pregledali in dopolnili. Na obeh delavnicah so sodelovali predstavniki javnih vodnogospodarskih in komunalnih služb. Predstavniki naravovarstvene službe regije so vključeni že kot eksperti delovne skupine.

Mreža integralne ocene okolja , kot jo priporoča EEA (Harremoes, 1996) , se kaže v NUPu skozi tabelo problemov in akcij , študije ranljivosti voda in izdelave predlogov ukrepov (variant) upravljanja z vodo . Študijo ranljivosti kot varovalni inštrument načrtovanja predpisuje tudi slovenski Zakon o varstvu okolja (Člen 52 , 53) . Ranljivost podzemnih vod , ki je kartografsko prikazana in kakovostno opredeljena glede na morebitne posege, bo osnova za predlog varstvenih pasov za zaščito

podzemnih voda (Geoko, 1997) . Pri izdelavi študije ranljivosti površinskih voda povodja Kokre pa izhajamo iz ekosistemskega pristopa , kjer upravljanje z vodami usmerjamo (podajamo variante) na osnovi ekosistemov (ekosistemska členitev , opredeljevanje obremenjenosti in ogroženosti) . Vpeljemo princip motnja-pritisk-stres/odziv (stress/response) načelo v gospodarjenje z naravnimi viri ki se imenuje gospodarjenje (upravljanje) z ekosistemi (Slocombe, 1995). Na ta način ohranjamo integriteto ekosistemov (glej definicije trajnostne rabe , trajnostnega gospodarjenja) tako , da poznamo njihove lastnosti delovanja in strukture . Osnovni princip takega gospodarjenja (upravljanja) je fleksibilnost , ki pomeni obravnavo primera - po - primeru (case-by-case) . To pomeni , da v izbiri variant (predlogu ukrepov) izhajamo iz ekosistemskih potencialov in posledic, ki lahko nastanejo zaradi spremenjenih ključnih elementov ekosistema (driving forces) (Vogt et al , 1996, s. 2) . Pri izdelavi variant ukrepov v našem primeru se osredotočimo na ekosisteme voda , vodnega in obvod nega prostora .

Literatura

BOB Associates (1996) . Catchment management planning in Slovenia . Know How Fund . England . A consultant report.

Bricelj, M. and Matoz, H. (1996a) . Načrt ureditve povodja Kokre - strokovna podlaga rabe in zaščite voda in vodnega okolja . Okolje in prostor, št. 21 . Ministrstvo za okolje in prostor Ljubljana .

Bricelj, M. in Matoz, H. (1996b) . Načrt ureditve povodja (NUP) . Mišičev vodarski dan 1996. Zbornik posvetovanja . Maribor. 6. December 1996. 1-7.

Bricelj, M. (1997) . Celosten pristop gospodarjenja z vodami : Načrt ureditve povodja ali vodnogospodarske osnove . IV. svetovni dan voda . Celostno urejanje voda . MOP. Zbornik posvetovanja . Brdo pri Kranju , 21 . Marec 1997. 1 -2 .

Burke, A. (1996) . Introduction : The Environmental Impact of Engineering. In : Creating Wealth in Harmony with Environment. Lectures and other information from the 11th Convocation of the Council of Academies of Engineering and Technological Sciences, J. Leslie , ed ., Royal Swedish Academy of Enginneering Sciences (IVA) . 9 - 14.

Commission Proposal for a Council Directive Establishing a Framework fo r European Community Water Policy . Consultation Draft. 4.12. 1996.

Economic Commission for Europe (1995). Water Series No. 2: Protection and Sustainable use of Water. Recommendations to ECE Governments. United Nations, New York and Geneva . 1995. (ECE/CEP/10)

Geoko (1997) : Karte ranljivosti podzemnih voda - razvoj metodologije v Sloveniji. Strokovna dela . (Osebna komunikacija in sodelovanje na projektu NUP Kokra) .

Globevnik, L. (1996) . Načrt ureditve povodja Kokre . Mišičev vodarski dan 1996. Zbornik posvetovanja . Maribor. 6. December 1996. 138-148.

Globevnik, L. (1997) . Načrt ureditve povodja Kokre - Osnovni opis razmer. IV. svetovni dan voda . Celostno urejanje voda . MOP. Zbornik posvetovanja . Brdo pri Kranju , 21 . Marec 1997. 3 -8 .

Harremoes, P. (1996) . Water: A Precondition for Life. In: Creating Wealth in Harmony with Environment. Lectures and other information from the 11th Convocation of the Council of Academies



AKTUALNI VODNOGOSPODARSKI PROJ EKTI

of Engineering and Technological Sciences, J. Leslie , ed. , Royal Swedish Academy of Enginneering Sciences (IVA) ,

IUCNIUNEPIWWF.(1991) . Caring for the Earth . A Strategy for Sustainable Living . Gland , Switzerland .

Krumpe, E. E. and McCoy L. (1995) . Techniques for resolving conflict in natural resource management, ln : Conservation of Biodiversity and the New Regional Planning, R.E. Saunier and R. A. Meganck, eds. , Organisation of American States & IUCN - The World Conservation Union , pp. 67-74,

(MOP) Republic of Slovenia Ministry of the Environment and Physical Planning (1997) . Environmental pre-Accession strategy of Slovenia for Integration with the European Union. Ljubljana .

(NRA) National Rivers Authority. (1995) . South Western Region . Freshwater Tamar and tributaries catchment management plan-consultation report .

(NRA) National Rivers Authority. (1996) . South Western Region . Freshwater Tamar and tributaries catchment management plan-action plan .

Slocombe, D. S.(1995) Integrating park and regional planning through an ecosystem approach. In : Conservation of Biodiversity and the New Regional Planning, R. E. Saunier and R. A. Meganck, eds., Organisation of American States & IUCN - The World Conservation Union , pp. 53-66 , 1995.

Vogt, K.A. , Gordin, J. , Wargo, J. , Vogt, D., Asbjornsen, H., Palmiotfo, P., Clark, H., O'Hara, J. , Keaton, W. S., Patel-Weynand, T. , Witfen, E. (1996) Ecosystems - Balancing Science with Management. Springer-Verlag New York, Inc., p. 2,

UNECE. (1997). International Agreements on Environment, Annex II.


s:: (f)<

0 < m < < O O :t> ::ti (f) /\

O :t> Z <ri -...J

PRILOGA NUP KOKRA: Tabela problemov in akcij , delavnica 9.10 .1 997-28.10.1997 (Problem je lahko splošen ali konkreten - tu je navadno znana tudi lokacija . Glede na vrsto problema in že znanih načinov reševanja, tabelo ustrezno bolj ali manj natančno izpolnimo. Težimo po čimbolj konkretnih akcijah in imenovanjih akterjev. Omejitev nekega problema je lahko na novo obdelan problem. S tabelo želimo predvsem narediti povzetek problematike in podajati možnosti reševanja . Smisel je v tem , da pregledamo kateri problemi so kritični (prioritete) in katere akcije nam bodo dale hiter in jasen rezultat (teh si želimo največ) . Bolj dolgoročno usmerjene akcije seveda ne morejo biti tako razdelane kot kratkoročne, saj dostikrat ne poznamo niti akterjev. V tem primeru pač za akcijo privzamemo recimo - ustanovitev društva , ki bo za to skrbelo .. Vse je odvisno od iznajdljivosti ekipe, ki dela program akcij . Končni cilj je določitev prioritet, torej tistih akcij, ki bodo dale hiter, jasen in dober rezultat.

Tabela problemov in akcii KOKRA stran 1 od 5 , PROBLEM CILJI NAMEN AKCIJE PREDNOST SLABOST INICIATIVA STROŠKI TERMINSKA

(neposreden cilj) (splošen ali bolj (dejanska aktivnost) AKCIJE (kaj AKCIJE (NOSILEC OPREDELITEV izdelan) govori v prid (kaj se lahko AKCIJE) ( za predlagane

akciji) pojavi kot konkretne akcije, prepreka) sicer potrebna

stalna prisotnost)

hidrološki režim: ohranitev izboljšanje · doloeitev Qes znani strokovni Izdani pogoji MOP nekaj mio. SIT 2-4 leta Kokra sp . del naravnega ekoloških · urediti čiščenje odpadnih postopki rabe vode za RZS-RD hitra izvedba Blatnik vodnega režima pogojev v vod GGN-podpora Brdo LS Belica vodotokih - · kontrola (pogoji rabe) hidrološki INŠPEKCIJE Bašeljski potok varstvo vrst in odvzemov funkciji gozda manjkajoči RS-Protokol Suha (Predoslje) kakovosti vode · in ustrezna izvedba podatki o Bela odvzemnih objektov hidrologiji

· ureditev razmer na Brdu točkovne spoštovanje vzpostavitev vsaj · študija Qes na lokacijah znana koncesionarji , nekaj mio. SIT 2 leti prekinitve toka minimalnega minimalne · določitev pogojev rabe metodologija MOP, vode v strugi ekološkega ekološke Kokra pretoka povezave

večanje potreb racionalizacija večje nizke in · določitev bilance pregled premajhna MOP po pitni vodi porabe srednje vode v podzemnih vod ustrezna zavest LS in razpršena nadzor nad rabo vodotokih cenovna politika (ind., raba vodnih virov gospo.)

· izdelava katastra vodnih virov in objektov zajema

varovanje virov izvedba zaščita · karte ranljivosti se izvaja dolgotrajen MOP , LS, veliki nekaj let pitne vode varovanja (varstveni · sanacijski ukrepi proces upravljalci

pasovi) finančno

obsežno zajemi pitne ureditev statusa zaščita in • ureditev upravljanja jasni postopki finance MOP , velika odvisno od vode : virov varovanje voda · obnovitev distribucijskega relacija LS-javna upravljalci , LS cenovne politike

kontrola količin sistema služba zajema · odloki o zaščiti vzpostavitev omogočanje · aktivna vzdrževalna dela različni finančni novelirane MOP , LS velika stalno

prodonosnost celostnega naravnega , · protierozijksa zaščita viri strokovne usmerjanje sistema kontrole vendar varnega osnove prodonosnosti toka plavin visoki stroški

3 ol

r

Gl o" er ro < :::J ;<'

< O o z O Gl O (fJ -o O o » :;o (fJ

N W

2s -o» :;OA 0-1 ,-e m» Ar :::!~

s: (f)'

O, m < < o o » ;:o (f)

A

o » z <ri -.J

NUP KOKRA bel bl - •• - 1 - . . ... - - --

PROBLEM CILJI NAMEN AKCIJE PREDNOST (neposreden cilj) (splošen ali bolj (dejanska aktivnost) AKCIJE (kaj

izdelan) govori v prid akciji)

ogroženost jezov sanacija ustrezno • priprava načrtov sanacije znani postopki in drugih objektov na funkcioniranje objektov in varovalnih vodotokih: objektov · izdelava finančnega dela objektov v vodotokih

• redno vzdrževanje

premajhen povečanje kontrola • izdelava predloga predlog izdelan v obvodni prostor obvod nega vodnega režima · osveščanje NUP-u

prostora dvig ekološko! · delo z lastniki zemljišč sukcesija za rasti (obrežni pas) naravovarstvenih · obrežja porepuščati glede na tip vrednosti naravni sukcesiji zarasti vodotoka ali prostora (avtohtone vrste!) vodnega pojava

poplavne ohranitev vzdrževanje · določitev poplavnih znan problem, površine obstoječih in vodnega režima površin , izdelava kart znani postopki in

reaktivacija • določitev možnih metoda, kritičen možnih · vpeljava v postopke problem

planiranja in gospodarjenja

geomorfološke varstvo naravnih vzdrževanje · določitev zon varovanja velika prioriteta in ekosistemske odsekov, vodnega režima , strug in obvodnega rešuje druge lastnosti strug in meandrov in varstvo živega prostora (poplavni logi , probleme drugih vodnih mlinščic sveta in travniki, tolmuni, brzice) pojavov: krajinske podobe · določitev in programa

varstva in renaturacij degradiranih odsekov

pomen mokrišč ohranitev in varovanje · zonacija funkcijskih znana revitalizacija ekosistemov, determinant pomembnost mokrišč vodnih količin in · opredelitev pogojev mokrišč

kakovosti obstoja (driving forces) Funkcija obvodnega vegetacijskega pasa zretencljaml.

večanje retencijskih površin in dvig ekoloških in naravovarstvenih vrednosti vodnega prostora kontrola dinamičnih pojavov (prodonosnost, erozija, visoke vode, nizke vode) izboljšanje kakovosti vode

SLABOST INICIATIVA AKCIJE (NOSILEC (kaj se lahko AKCIJE) pojavi kot prepreka)

velika finančna MOP sredstva LS

lastništvo parcel LS , MOP ob vodi društva, premajhna koncesionarji zavest

lastništvo MOP veliko interesov za rabo teh površin

kompleksen MOP problem, lastniki

druga raba MOP, LS, UE

razvoj vodnih in obvodnih habitatov (bivališče, skrivališče , viri hrane, lovišče, reprodukcija .)- večja biodiverziteta , podpora ekoliškim specialistom večanje krajinske prestrosti prostora in možnosti sprehodov, rekreacije, sprostitve ..

2 od 5 STROŠKI TERMINSKA

OPREDELITEV ( za predlagane konkretne akcije, sicer potrebna stalna prisotnost)

veliki nekaj let

majhna 5 -10 let

velika 2 leti

velika do 10 let

3 Dl

,Gl o 0-ro < :::J ;<'

< O o z O Gl O (f) -U O o J> ;u (f)

"-l ~

~ -UJ> ;u;;><;: 0--1 Le mJ> ;;><;:r :j~

vkljuČevanje naČela trajnosti v nove izhodiŠČa ...mvd20.com/leto1997/r20.pdfmag. l. globevnik e)...

Documents