BANK OF SLOVENIAPayment SystemsSlovenska 351505 LjubljanaSloveniaTel.: +386 1 47 19 566Fax: +386 1 47 19 725Telex: 31214 BS LJB SIE-mail: bsl@bsi.siWWW: http://www.bsi.siSWIFT: BS LJ SI 2X

Plačilni sistemi in pregled nad Plačilni sistemi in pregled nad delovanjem plačilnih sistemovdelovanjem plačilnih sistemov

FOV, Kranj, 21.03.2003FOV, Kranj, 21.03.2003

mag.Peter Centrihmag.Peter Centrih

3

I. Plačilni sistemiI. Plačilni sistemi• ključna načela

• reforma plačilnih sistemov Slovenije

• BPRČ, ŽK in ZC, poravnava transakcij VP

• tveganja v plačilnih sistemih

• vpliv Emu na bančništvo

• regulativa EU

4

Ključna načelaKljučna načela

• cenovna stabilnost

• nacionalna monetarna politika

• tehnična učinkovitost

• upravljanje s sredstvi

• pravne osnove

• uradni nadzor

• poravnava z centralno bančnim denarjem

5

Kaj je plačilni sistemKaj je plačilni sistem

• plačilni sistem se sestoji iz niza instrumentov (vsak instrument omogoča imetniku/uporabniku prenos sredstev), bančnih postopkov in značilno medbančni sistem prenosa sredstev, ki omogoča kroženje denarja.

• učinkovitost:– spodbujanje ekonomskih aktivnosti– izboljšanje nadzora monetarnih agregatov– zmanjšanje stroškov transakcij– obvladovanje rizikov– razvoj finančnega sektorja– varnost– nove storitve– institucije– trgi

6

Plačilni sistemi - predpostavkePlačilni sistemi - predpostavke

• plačilni sistem predstavlja ureditev, ki omogoča uporabnikom prenos ‘denarja’

• definicija ‘denarja’

• klasična funkcija denarja je sredstvo za menjavo (bančni depoziti)

• ureditev ki omogoča prenose sredstev med uporabniki predstavlja plačilni sistem, ki ga sestavljajo omrežja (povezujejo uporabnike), usmerjevalci sporočil, ter pravila in postopki za uporabo te infrastrukture

• plačilni sistemi zahtevajo– dogovorjene standarde (tehnični, postopkovni, sporočilni)

– dogovorjeni način poravnave

– pomembnost plačilnih storitev za končne uporabnike (ti imajo odnos z članom plačilnih sistemov, ne pa s plačilnim sistemom kot takim).

7

Zakaj so plačilni sistemi pomembniZakaj so plačilni sistemi pomembni

• varni in učinkoviti plačilni sistemi so ključni za delovanje finančnih trgov in ekonomije na splošno– varno in pravočasno izvrševanje transakcij

– PS omogočajo izvrševanje plačil med strankami različnih bank. Uporabniki se osredotočijo na ugled banke, stroške in kvaliteto storitve, ter pogoje dostopa.

– učinkovit plačilni sistem je ključen za delovanje finančnih trgov (poravnava denarnega dela poslov).

• fizični in vrednostni obseg transakcij

• plačilni sistemi in javnost– struktura plačilnih sistemov

– CB spodbuja izboljšanja plačilne in poravnalne infrastrukture v dobro članov in končnih uporabnikov.

– konkurenčna politika

8

Plačilni sistemi in finančna stabilnostPlačilni sistemi in finančna stabilnost

• plačilni sistemi lahko udeležence izpostavijo finančnemu tveganju

• sistemsko tveganje

• operativna tveganja

• tveganja plačilnih sistemov morajo biti identificirana, merjena, in nadzorovana

9

Elementi učinkovitega plačilnega sistemaElementi učinkovitega plačilnega sistema

• pravočasnost (“hitrost”) plačila

• plačilna gotovost

• zanesljivost

• varnost– nadzor nad prevarami

– obvladovanje kreditnega rizika

– zaupnost (zasebnost)

– vzdrževanje podatkov

• udobnost, pripravnost

• stroški

10

Postopkovne karakteristike modernega plačilnega sistemaPostopkovne karakteristike modernega plačilnega sistema

• postopki začetnika (iniciatorja) plačilnih instrukcij

• kliring

• poravnava

• postopki prejemnika plačilnih instrukcij

• narava plačil (inter/intra bank)

• vloga centralne banke

11

Bančni produkti - storitve (1)Bančni produkti - storitve (1)

• ključen je odnos stranke z banko pri kateri ima račun

• ločitev računovodske od plačilno prometne funkcije

• TRR predstavlja bančni produkt in je vsebinski izraz povezanosti med banko in stranko

• pogodba o vodenju TRR - pogoji

• instrumenti

• varnost, zasebnost

• tarifna politika

12

BančniBančni produktiprodukti - - storitvestoritve (2) (2)

• bistvo bančnega opravila so depoziti (bančne obveznosti), plačilne storitve in posojila (bančne terjatve)

• s sprejemom depozita mora banka voditi račun svoje stranke

• neposredno povezano z depozitom, pred posojilom in povezanim vodenjem računa in storitvami, ki jih banka strankam omogoča oz. zagotavlja prek računov so plačilne storitve

13

Reforma plačilnih sistemovReforma plačilnih sistemov

• Izhodišča projekta reforme

• Končni cilji reformiranih plačilnih sistemov

• Prehod plačilnega prometa v bančno okolje

• Konkretne rešitve

14

Izhodišča projekta reforme (1)Izhodišča projekta reforme (1)

• BS je po zakonu dolžna skrbeti za splošno likvidnost v državi in do tujine;

• BS je edina institucija, ki izdaja zakonito plačilno sredstvo, s katerim so možne dokončne poravnave. Vse druge vrste denarja so opcijske;

• BS mora skrbeti za kontrolo sistemskega tveganja, ki bi lahko nastalo zaradi neplačevanja;

• neodvisna monetarna politika BS je mogoča samo če BS nadzira likvidnost bank v realnem času;

• ustvariti je potrebno konkurenčen, učinkovit in poceni plačilni in klirinški sistem;

• cena za opravljanje plačilnih storitev mora biti čim nižja pri čemer mora biti upoštevano načelo polnega pokrivanja stroškov učinkovitih izvajalcev;

• standarde za izvajanje plačilnega prometa dogovorno določijo izvajalci; sprejeti standardi s tem postanejo obvezni;

15

Izhodišča projekta reforme (2)Izhodišča projekta reforme (2)

• BS v skladu z zakonskimi pooblastili izvaja kontrolno funkcijo plačilnega prometa, deluje kot mesto za dokončne poravnave in sodeluje z bankami pri določanju standardov in postopkov;

• kliring plačil opravlja klirinško mesto (AKH);

• z reformiranimi plačilnimi sistemi se Slovenija lahko neposredno vključi v plačilni sistem EU (t.im. TARGET sistem)

16

Končni cilji reformiranih plačilnih sistemovKončni cilji reformiranih plačilnih sistemov

• opravljanje plačilnega prometa, kot tipična finančna storitev se prenese nazaj v medbančno okolje. Pri tem se misli predvsem na vodenje transakcijskega računa, ki je vsebinski izraz povezanosti komitenta in banke;

• izbira banke, ki bo opravljala plačilno storitev je predmet odločitve komitenta. Monopol opravljanja plačilnega prometa se odpravi;

• plačevanje med bankami poteka prek centralne banke z veljavnostjo dokončne poravnave;

• plačilne transakcije se segmentirajo na velike vrednosti, ki se dokončno poravnajo prek sistema bruto poravnave v realnem času in na transakcije majhnih vrednosti, ki se poravnajo po opravljenem kliringu;

• za transakcije na trgu kapitala in na deviznem trgu je potrebno razviti sistem plačilo proti izročitvi oz. plačilo proti plačilu;

17

Definiranje projekta reformeDefiniranje projekta reforme

Reforma plačilnih sistemov poteka v dveh smereh

postavitev reformiranih plačilnih sistemov• vzpostavitev BPRČ• vzpostavitev Žiro kliringa kot pilotsko verzijo ISPMV (integralni

sistem plačil malih vrednosti)• končno ISPMV

– preoblikovanje pravil v smislu uskladitve z BPRČ in ŽK– pravila o delovanju žiro kliringa v skladu z Lamfalussy-jevimi

standardi – migracija računov pravnih oseb v banke– formalno pravne osnove

• zakon o plačilnih storitvah• reguliranje tudi prestrukturiranja APP

18

BPRČBPRČ

• Sklep o vzpostavitvi sistema BPRČ– poravnavanje plačil velikih vrednosti in nujnih plačil

– individualno in takojšnje poravnavanje plačil

– neposredne/posredne udeleženke sistema

– poravnava samo do višine kritja na poravnalnem računu

– plačilni nalogi so nepreklicni, plačila pa dokončna z valuto preknjižbe v BPRČ

– prioritetni vrstni red plačil

– stroški v skladu z vsakokrat veljavno tarifo BS

• Pravila delovanja sistema BPRČ– splošna pravila

– udeležba v sistemu

– pravila delovanja

– izpolnjevanje plačil iz kliringov in pozicij pri APP

– posredovanje informacij udeleženkam in postopki ravnanja v izrednih razmerah

19

CBT

KI prejemnica

CBT

plačilni nalogi

MT100

MT096

SIT v polju 103

MT097

MT100

obvestila o odobritvi

S.W.I.F.T

Ycopy

KI plačnica

CBT

Banka Slovenije

CAS

pravna osebafizična oseba

pravna oseba fizična oseba

BPRČ- Bruto Poravnava v Realnem ČasuBPRČ- Bruto Poravnava v Realnem Času

20

Žiro kliringŽiro kliring

• Sklep o vzpostavitvi sistema Žiro kliringa– izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti

– udeleženke sistema

– obračun in poravnava na multilateralni osnovi/ bilateralna osnova

– obračun prek računov žiro pozicij in poravnava v BS

– dan izpolnitve kreditnega plačilnega naloga je dan njegove predložitve v žiro kliring

– stroški in pravila delovanja

• Pravila delovanja– splošna pravila

– udeleženke žiro kliringa

– način in postopki obračuna in poravnave

– metode in sredstva za obvladovanje rizikov v realnem času ter postopki in ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti

– postopki ravnanja v izrednih razmerah

21

Struktura Žiro kliringaStruktura Žiro kliringa

BANKA C

(APP)

BANKA A

BANKA B

BS - ŽK CENTER

BSNet

22

Poravnava transakcij z VP

• Strateški cilji (politika):

– formuliranje priporočil

– zagotovitev varnega in zanesljivega sistema poravnave VP

– implementacija le-tega

23

Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (1)Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (1)

• pravne osnove

• potrditev sklenjenega posla

• poravnalni cikli

• centralne institucije

• posojanje VP

• centralni depozitarji VP (KDD)

• DVP

• čas dokončnosti poravnave

• KDD nadzor tveganj

• sredstva za poravnavo

• zanesljivost obdelav (operations)

• zavarovanje VP strank

24

Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (2)Priporočila za sisteme poravnav VP - definiranje/implementacija (2)

• vodstvo, nadzorstvo

• dostop

• učinkovitost

• postopki komuniciranja in standardi

• transparentnost

• reguliranje in pregled nad delovanjem (oversight)

25

Tveganja v plačilnih sistemihTveganja v plačilnih sistemih

• Pomen tveganj

• Vloga centralne banke

• Vrste tveganj in upravljanje z njimi

• Posebnosti posameznih plačilnih sistemov

26

Vrste tveganjVrste tveganj

• Finančna tveganja– likvidnostno tveganje

– kreditno tveganje

– sistemsko tveganje

– cenovno tveganje

• Operativna tveganja

• Tveganja goljufij, zlorab in sabotaž

• Pravno tveganje

• Tveganje trga denarja

• Tveganje ugleda

• Tveganje formalne ureditve

• Intelektualno tveganje

27

II. Pregled nad delovanjem plačilnih II. Pregled nad delovanjem plačilnih sistemovsistemov

• Splošno

• Pomembnost plačilnih sistemov

• Vloga centralnih bank

• Cilji pregledov nad delovanji plačilnih sistemov

• Analiza tveganj

28

SplošnoSplošno

• pomembnost plačilnih sistemov (vitalni del ekonomske in finančne infrastrukture; varno, pravočasno izvrševanje plačil)

• signifikantna izpostavljenost in tveganja udeležencev v plačilnih storitvah

• pomembna vloga centralne banke (monetarna oblast oz. preglednik nad delovanjem plačilnih sistemov, javnost te vloge)

• pregled nad delovanjem plačilnih sistemov je integralni del splošne odgovornosti za monetarno in finančno stabilnost (identifikacija potencialnih tveganj, povzročenih z oblikovanjem in delovanjem plačilnih sistemov, koraki za odpravo in nadzor nad tveganji)

29

Vloga CB v pregledu nad delovanjem plačilnih sistemovVloga CB v pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov

• ključni element odgovornosti za stabilnost finančnega sistema

• poravnalna funkcija (poravnave v centralnobančnem denarju, zagotavljanje likvidnosti v skrajni sili)

• povezava z vključitvijo CB v operativno funkcijo

• CB :– poravnalna banka

– operativni izvrševalec

– zagotavlja meddnevno likvidnost

– tudi sama je član večih plačilnih sistemov

– ‘Memorandum of Understanding’• ‘vsesplošna stabilnost finančnega sistema, ki vključuje infrastrukturo finančnega

sistema, posebno plačilne sisteme doma in v tujini. Kot banka bank je CB postavljena v središče sistema’.

30

Cilji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemovCilji pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov

• ugotovitev, da je zmanjšanju tveganj v plačilnih sistemih in upravljanje pri njihovem oblikovanju in delovanju posvečena zadovoljiva teža (učinkovitost/razumni stroški)

• interes vzpostavitve učinkovitih plačilnih sistemov, formalnega pregleda nad delovanjem le-teh, njihovi člani in uporabniki pa so stvar oblasti, ki urejajo konkurenco

• CB se osredotoči na plačilne sisteme v državi, z ustreznim zanimanjem za sisteme po svetu

• intenzivnost pregledov je sorazmerna oceni sistemskega oz. splošno sistemskega tveganja

• To se vodi v okviru vzdrževanja finančne stabilnosti v CB. Ekipa uporablja informacije na voljo v CB sami, iz poravnalnega sistema in indirektno z izmenjavo z drugimi podobnimi institucijami

31

Analiza tveganj IAnaliza tveganj I

• ključna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme. Vgraditev le-teh v aktivnosti pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov.

• Tveganja morajo biti identificirana, kjer je to le mogoče, ocenjena in razumljena s strani izvajalcev, članov in uporabnikov (kreditno, likvidnostno, operativno, pravno tveganje)

• CB sama spremeni pravila in oblikovanje ali delovanje plačilnih sistemov, če je to potrebno. Cilj je zmanjšanje časa tveganj v smislu časa trajanja izpostavljenosti članov.

• istočasna izmenjava vrednosti različnih sistemov (PVP-CLS, DVP/VP-CREST)

• vpliv IT in omrežij/veliko operativno tveganje

• CB ne pregleduje dnevnih transakcij in dnevnih postopkov (razen v primeru ko je operator). Pomembna je robustnost sistema.

32

Analiza tveganj IIAnaliza tveganj II

• zmanjšanje operativnih tvegan (tehnični vidiki, ‘back-up’ in okrevalni načrti, varnostne meritve, interne kontrole. Identificiranje splošnih odvisnosti.

• povečana odvisnost od ‘outsourcinga’ (povezani z tveganjem koncentracije)

• pravna negotovost oz. nepričakovana pravna razsodba, lahko poveča sistemsko tveganje (primer rešitve EU je ‘Settlement Finality Directive)

33

TARGET (1)TARGET (1)

• Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system

• Mehanizem za poravnavo plačil v druge države po principu BPRČ

• izboljšanje učinkovitosti plačil prek meja znotraj EU

• služiti potrebam monetarne politike ESCB

34

TARGET (2)TARGET (2)

• prilagodljivo upravljanje z likvidnostjo

• zmanjšanje tveganj

• delovanje v pogojih realnega časa

• možnost dostopa do domala vsake evropske kreditne institucije

• čas delovanja sistema prilagojen vsakomur

• zanesljiv sistem

35

TARGET (3)TARGET (3)

• Principi– tržni princip

– decentralizirani princip: poslovno

– decentralizirani princip: tehnično

– minimalna harmonizacija nacionalnih RTGS

36

TARGET (4)TARGET (4)

• Cilji– prispevati k enotnosti monetarne politike in enotnega denarnega

trga

– izboljšati plačilne sisteme (zmanjšati sistemsko tveganje)

– povečati učinkovitost “cross-border” plačil v eurih

37

TARGET (5)TARGET (5)

• Opcije– lasten euro RTGS

– kloniranje enega od euro RTGS sistemov

– neposredna udeležba ACCB in njenih bak v RTGS Evrosistema

– korespondenčna povezava z RTGS Evrosistema (centralno bančni denar)

– povezava z RTGS Evrosistema preko običajne korespondenčne povezave (denar poslovne banke)

38

Regulativa EURegulativa EU

• Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme in Lamfalussyevi standardi

• Evropska centralna banka: Minimalne skupne zahteve za domače plačilne sisteme

• Direktiva Evropske unije o dokončnosti poravnave v plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (Directive 98/26/EC)

• Direktiva o čezmejnih kreditnih prenosih (Directive 97/5/EC)• Direktiva o vzpostavitvi, poslovanju in nadzoru poslovanja institucij, ki izdajajo

elektronski denar (Directive 2000/46/EC)• Priporočila Komisije v zvezi z evropskim kodeksom, ki zadeva elektronska

plačila (87/598/EC)• Priporočila Komisije, ki zadevajo plačilne sisteme in zlasti odnose med

imetnikom kartice in izdajateljem kartice (88/590/EC)• Priporočila Komisije, ki zadevajo transakcije z elektronskimi plačilnimi

instrumenti in še posebej odnos med izdajateljem in imetnikom (97/489/EC)