UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LUCIJA RAZINGER

STALIŠČA OSNOVNOŠOLCEV DO KAČJIH PASTIRJEV

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN KEMIJE

LUCIJA RAZINGER

Mentor: doc. dr. IZTOK TOMAŽIČ

STALIŠČA OSNOVNOŠOLCEV DO KAČJIH PASTIRJEV

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču za strokovno pomoč ter pomoč pri urejanju

in izdelavi diplomskega dela.

Hkrati pa se zahvaljujem svojim staršem, bratu in fantu, ki so mi skozi vsa leta študija stali ob

strani in me spodbujali. Hvala tudi ostalim članom družine in prijateljem ter sošolcem za vse

spodbudne besede in nasvete.

Zahvaljujem se tudi vsem učencem, ki so sodelovali v raziskavi, ter učiteljem, ki so mi

pomagali pridobiti vse potrebne podatke iz anketnih vprašalnikov.

POVZETEK

Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo osnovnošolci do kačjih pastirjev.

S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverjali, kako se stališča osnovnošolcev do kačjih

pastirjev razlikujejo glede na njihovo pogostost obiskovanja narave, kraj bivanja, spol in

starost. Rezultate anketnih vprašalnikov smo analizirali in grafično predstavili, pri tem pa smo

ugotovili, da osnovnošolci nimajo negativnih stališč do kačjih pastirjev. Na stališča

osnovnošolcev do kačjih pastirjev vplivajo pogostost obiskovanja narave, kraj bivanja, spol in

starost.

Ključne besede: kačji pastir, stališča, osnovnošolci.

ABSTRACT

The aim of this diploma thesis was to determine the attitudes of lower secondary school

students toward dragonflies. With the help of a questionnaire we compared their different

attitudes based on their place of living, gender, age and how frequently they visit nature. We

analyzed the results of the questionnaire and presenteted it graphically. We found out, that

lower secondary school students don't have negative attitudes toward dragonflies. Place of

living, gender, age and frequency of visitting the nature, do affect their attitudes toward

dragonflies.

Keywords: dragonfly, attitudes, lower secondary school students.

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNE OSNOVE ....................................................................................................... 3

2.1 Kačji pastirji ..................................................................................................................... 3

2.2 Pregled vrst po družinah (Bedjanič, 2003) ....................................................................... 7

2.3 Stališča ............................................................................................................................. 8

2.4 Stališča do organizmov .................................................................................................... 9

3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ....................................................................................... 11

4 METODE IN MATERIAL ................................................................................................... 12

4.1 Metode dela .................................................................................................................... 12

4.2 Vzorec ............................................................................................................................ 12

4.3 Instrument ....................................................................................................................... 12

4.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ........................................................................ 13

5 REZULTATI ......................................................................................................................... 15

5.1 Stališča in spol ................................................................................................................ 15

5.2 Stališča in razred ............................................................................................................ 17

5.3 Stališča in kraj bivanja ................................................................................................... 20

5.4 Stališča in pogostost obiskovanja narave ....................................................................... 22

6 RAZPRAVA ......................................................................................................................... 25

6.1 Stališča in spol ................................................................................................................ 25

6.2 Stališča in starost ............................................................................................................ 25

6.3 Stališča in kraj bivanja ................................................................................................... 26

6.4 Stališča in pogostost obiskovanja narave ....................................................................... 26

7 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 28

8 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................... 29

9 PRILOGE .............................................................................................................................. 32

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Trditve, ki so bile uporabljene v anketnem vprašalniku, razvrščene po

posameznih kategorijah ............................................................................................................ 13

Preglednica 2: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih

pastirjev glede na spol (Nfantje = 177−175, Ndekleta = 170−172) ................................................. 16

Preglednica 3: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih

pastirjev glede na razred (N6 = 62−63, N7 = 110−112, N8 = 83−84, N9 = 94−95) .................... 18

Preglednica 4: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih

pastirjev glede na kraj bivanja (Nm = 158−160, Np = 185−187) ............................................... 21

Preglednica 5: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih

pastirjev glede na pogostost obiskovanja narave (Nd = 201−203, Nt = 101−102, Ni = 40−41) 23

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi ............................................... 32

1

1 UVOD

Kačje pastirje uvrščamo v razred žuželk, ki so glede na število vrst največja živalska skupina

(Štrus, Drobne in Zidar, 2002).

Na svetu je opisanih okoli 6.000 vrst kačjih pastirjev. V Evropi lahko najdemo 130 vrst in v

Sloveniji 73 vrst kačjih pastirjev. Ime so dobili po tem, da jih najdemo v bližini vod, kjer se

zadržujejo tudi nekatere vrste kač (Odonatološko društvo, 2000).

Kačji pastirji so za človeka popolnoma nenevarni. V nasprotju s splošnim ljudskim

prepričanjem kačji pastirji ne pikajo, grizejo in nas ne morejo zastrupiti. Za njihove, sicer

močne čeljusti, smo prevelik plen, na videz grozljiv zadek s priveski pa uporabljajo pri

parjenju (Bedjanič, 2003).

Cilj naravovarstva je ohraniti naravni habitat ličink kačjih pastirjev, kar se pokriva z načelom

ohranjanja biotske raznolikosti na ravni ekosistema (Odonatološko društvo, 2000).

Kačji pastirji so pomemben bioindikator o ohranjenosti vodnega in obvodnega okolja. Z

onesnaževanjem in vplivanjem na tekoče reke z raznimi nasipi in množinami rib ogrožamo

življenje kačjih pastirjev. Kar tri petine vseh vrst kačjih pastirjev v Sloveniji se je znašlo na

rdečem seznamu, eni petini pa grozi izumrtje (Bedjanič, 2003). Pomemben je tudi podatek, da

eni od desetih vrst kačjih pastirjev grozi izumrtje (Clausnitzer in drugi, 2009).

Na oblikovanje stališča do živali vplivajo interakcije človek − žival; lahko so pozitivna ali

negativna. Neposredne izkušnje in neposreden stik z živalmi vplivajo na stališča

posameznika. Stališča so bolj močno izražena, če so povezana z nam evolucijsko podobnimi

živalmi. Stališča do določenih živalskih vrst se težko spremenijo iz negativnih v pozitivna

(Tomažič, Pihler in Strgar, 2017).

Eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje stališč, je izobraževanje. Pozitiven

odnos do živali je mogoče doseči predvsem z omogočanjem učencem, da neposredno

doživljajo organizme in njihovo okolje (Tomažič, 2011).

Osnovnošolski učitelji, ki imajo pozitiven odnos do določene živali, bodo to žival vključili v

svoj kurikulum. Učitelji vključujejo v pouk nam evolucijsko podobne živali s pozitivnimi

vizualnimi karakteristikami. Učno okolje vključuje manj nevretenčarjev (spužve, korale, črvi,

mehkužci, žuželke, raki in pajki), dvoživk in plazilcev zaradi učiteljevega prepričanja, da

imajo te živali negativne lastnosti, vedenja ali da povzročajo škodo (Wagler in Wagler, 2011).

2

Po raziskavi Waglerja imajo osnovnošolski učitelji pozitivno stališče do kačjih pastirjev. Eden

izmed možnih razlogov naj bi bil ta, da se pojavljajo v medijih, izdelkih in oglasih (Wagler in

Wagler, 2011).

Prav zaradi splošno prisotnega strahu pred kačjimi pastirji smo se odločili raziskati še stališča

osnovnošolcev do kačjih pastirjev in kako na njihovo izražanje stališč vplivajo spol, starost,

kraj bivanja in pogostost obiskovanja narave.

3

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 Kačji pastirji

Žuželke so vrstno trikrat bolj številčne kot vse ostale živalske skupine skupaj. Živijo v vseh

življenjskih okoljih, le v morju izjemoma (Štrus, Drobne in Zidar, 2002). Do danes je bilo

opisanih več kot milijon različnih vrst žuželk, število pa narašča iz dneva v dan (Zpěvák,

2001). Telo žuželk je zgrajeno iz glave, oprsja in zadka. Imajo tri pare hodilnih okončin in

dva para kril, ki so lahko pri nekaterih vrstah žuželk odsotna. Koža žuželk je ojačana s

hitinom in tvori zunanje ogrodje − hitinjačo. Pri žuželkah lahko poteka popolna ali nepopolna

preobrazba (Zpěvák, 2001).

Odrasli kačji pastirji so krilate žuželke, velike do 10 centimetrov. Najdemo jih ob potokih,

mlakah, ribnikih in jezerih od maja do septembra. Večino življenja preživijo kot ličinke v

vodi (Bedjanič, 2003). Red kačjih pastirjev se deli na tri podredove, in sicer na raznokrile

kačje pastirje, enakokrile kačje pastirje in prakrile kačje pastirje (Bedjanič, 2003). Kačji

pastirji so izjemno stara živalska skupina. Njihov obstoj sega 300 milijonov let nazaj.

Takratni kačji pastirji so se zelo razlikovali od današnjih. Bili so večji in imeli so večja krila.

Razpon njihovih kril je segal tudi do 70 centimetrov. Kačje pastirje so v Sloveniji preučevali

že ob koncu 17. stoletja. Prvi, ki je popisal favno kačjih pastirjev pri nas, je bil Boštjan

Kiauta. Skupina kačjih pastirjev je ena izmed najbolj raziskanih živalskih skupin in je zelo

raznolika (Odonatološko društvo, 2000).

Kačji pastirji imajo gibljivo glavo, na kateri je par velikih sestavljenih oči in par šilastih

tipalk. Grizalo je pokrito z zgornjo ustno. Imajo dva para gosto ožiljenih opnastih kril, na

podlagi katerih jih uvrščamo v podrazred primarno krilatih žuželk (podrazred Pterygota)

(Prevorčnik, 2011).

Red kačjih pastirjev delimo na tri podrede, in sicer:

- podred Anisoptera − raznokrili kačji pastirji

So večje in na videz bolj robustne žuželke, pri katerih oči zavzemajo skoraj celotno površino

glave (Bedjanič, 2003). Zadnja krila so širša kot sprednja in so v mirovanju razprta. Ličinka je

čokata in diha s škrgami, na koncu zadka pa ima pet kratkih koničastih štrcljev (Prevorčnik,

2011).

- podred Zygoptera − enakokrili kačji pastirji

4

So manjše in na videz bolj nežne žuželke kot pa raznokrili kačji pastirji. Glava enakokrilih

kačjih pastirjev je kladivasta, na kateri so oči dobro ločene (Bedjanič, 2003). Imajo vitek

zadek in oba para kril sta enako široka in jih zlagajo pokonci. Ličinka je vitka in na koncu

zadka ima tri listaste škrge (Prevorčnik, 2011).

- podred Anisozygoptera − prakrili kačji pastirji

Manjši podred zastopan le z dvema vrstama iz rodu Epiophlebia. Najdemo ju na Japonskem

in v Himalaji. Po zunanjem videzu so kombinacija prvih dveh podredov. Po starosti je podred

izjemno stara skupina in vrsti, ki spadata v ta podred, sta že prava živa fosila (Bedjanič,

2003).

Kačji pastirji so ena izmed najbolj prepoznanih redov žuželk. Najdemo jih povsod po svetu,

največ pa jih je v tropih (Klots in Klots, 1972).

Odrasle kačje pastirje najdemo ob potokih, mlakah, ribnikih in jezerih (Bedjanič, 2003).

Ličinke kačjih pastirjev živijo v vodi (Prevorčnik, 2011).

Mnoge vrste kačjih pastirjev so vezane le na en kraj, kamor se vedno vrnejo. Večinoma imajo

radi sonce, le redki so vezani na temačen del gozda (Klots in Klots, 1972).

Kačji pastirji so dobri letalci in plenilci. Krila kačjega pastirja so med počitkom iztegnjena v

vodoravni legi ali pa jih drži pokonci. Njihova življenjska doba je razmeroma dolga (Zpěvák,

2001).

Kačji pastirji so z vrsto značilnih lastnosti prilagojeni na svoj način življenja. Polkroglasta

glava, ki je na zadnjem delu vbočena, je z oprsjem povezana tako, da jo lahko premika v vse

smeri. V vratnem delu so ravnotežni organi, ki pri letanju kontrolirajo lego telesa. Oči kačjih

pastirjev so velike in sestavljene, kar omogoča opazovanje v vseh smereh. Grizalo kačjih

pastirjev je prilagojeno roparskemu načinu življenja, in sicer ima obe čeljusti veliki in močno

hitinizirani ter obdani s koničastimi zobmi, ki služijo za trganje in drobljenje plena. Imajo

gibljiv sprednji del oprsja, kar omogoča večjo gibljivost prvega para nog na oprsju. Svoje

žrtve kačji pastirji lovijo med letom z nogami in jih z njimi držijo tudi med prehranjevanjem

(Klots in Klots, 1972).

Hranijo se z različnimi organizmi, od vodnih žuželk do paglavcev in rib (Parker, 1991).

5

Včasih se prehranjujejo tudi z organizmi večjimi, kot so oni sami ali pa celo s pripadniki

lastne vrste. Niso pa le plenilci, ampak so pogosto tudi plen s strani rib, odraslih žuželk, ptic,

žab in pajkovih mrež (Bedjanič, 2003).

Kačji pastirji se premikajo z letanjem, ki ga omogočajo močne letalne mišice. Kljub dolgim

nogam njihove noge niso zmožne hoje, vendar omogočajo le oprijem ali manjše plezanje.

Krila so dolga, ozka in kožnata. Skoznje poteka več vzdolžnih žil, ki so povezane z rebrci, da

dajejo krilom tako gibljivost kot tudi trdnost. Zadek je dolg in vitek. Niso pa vsi kačji pastirji

dobri letalci in način letenja se med posameznimi skupinami razlikuje (Klots in Klots, 1972).

Kačji pastirji letijo s hitrostjo do 8 m/s, zaradi neodvisnega gibanja sprednjih in zadnjih kril

imajo sposobnost manevriranja (Sivec, 2002).

Kljub velikim krilom in hitrim zamahom ne slišimo brenčanja, ampak le občasno šumenje.

Lahko lebdijo na mestu, se premikajo v vse smeri − tudi nazaj (Šafarek in Berden Zrimec,

2015).

Ličinke kačjih pastirjev živijo na dnu vod do tri leta, nato pa, kot odrasle živali tri mesece

preživijo na kopnem in zraku, kjer lovijo plen, branijo ozemlje in se parijo (Šafarek in Berden

Zrimec, 2015).

Ličinke kačjih pastirjev se po izgledu razlikujejo od odraslih živali (Odonatološko društvo,

2000).

Ličinke kačjih pastirjev in odrasli kačji pastirji so plenilci. Ličinke kačjih pastirjev imajo noge

prilagojene za hojo, spodnja ustna pa je preoblikovana v lovilno krinko, ki je sestavljena iz

dveh delov. Lovilna krinka ima na koncu močne kavlje, ki omogočajo, da kačji pastir lahko

zgrabi plen in ga potegne k ustom (Klots in Klots, 1972).

Od levitve do levitve je ličinka večja, vedno bolj se razvijejo zasnove kril ter oči postajajo

večje in temnejše (Bedjanič, 2003).

Dokler kačji pastirji niso spolno aktivni, jih najdemo v gozdovih, kjer lovijo manjše žuželke

in si nabirajo energijo za obdobje aktivnega spolnega življenja ob vodi. V času aktivnega

spolnega življenja dozorijo spolne žleze. Takrat se spremeni tudi barva odraslih kačjih

pastirjev, in sicer iz nežnih pastelnih barv v modro, zeleno ali rdečo barvo (Bedjanič, 2003).

Parjenje poteka tako, da samček s kleščicami na zadku zgrabi samico za glavo in oprsje,

samica upogne zadek in položi spolno odprtino samcu na drug člen zadka, kjer ima spolni

organ. To imenujemo koleselj (Sivec, 2002).

6

Parijo se v zraku, lahko pa pri parjenju sedijo ali visijo na kakšni veji. Kopulacija traja od

nekaj minut do več ur. Samičke odlagajo svoja jajčeca v stebla ali liste potopljenih vodnih

rastlin, lahko pa jih odložijo do 30 centimetrov globoko pod vodno gladino. Čas razvoja

jajčec je zelo različen. Ličinke se izležejo po nekaj dneh ali mesecih, odvisno od vrste. Od

ličinke do odraslega stadija morajo opraviti približno 12 levitev. Večina vrst odraste v enem

letu (Klots in Klots, 1972).

Posebna obarvanost in vzorci imajo svojo biološko funkcijo. Različna obarvanost kačjih

pastirjev omogoča prepoznavanje partnerjev in uravnavanje telesne temperature. Pri nekaterih

vrstah pa je obarvanost pomembna tudi za prikrivanje ali odvračanje od morebitnih plenilcev

(Bedjanič, 2003).

Razvoj kačjih pastirjev poteka z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, da njihov razvoj poteka

od jajčeca preko ličinke do odrasle živali brez stadija bube. Ko ličinka kačjega pastirja

odraste, se preneha premikati in hraniti. V zadnjih dneh pred preobrazbo začnejo ličinke v

plitvi vodi ob bregu dihati atmosferski zrak. Ličinke se nato splazijo iz vode in pritisk

hemolimfe povzroči, da hitinjača na glavi in hrbtnem delu oprsja poči. V tem stadiju se

ličinka kačjega pastirja preobrazi v krilato žuželko. Po navadi se preobrazba dogaja v

zgodnjih jutranjih urah, levitev pa traja približno 10 minut (Bedjanič, 2003).

Hitinjača in krila odraslega kačjega pastirja so sprva mehki, nato pa se v dveh urah že otrdijo

(Bedjanič, 2003).

Hrano odrasli kačji pastirji zdrobijo s pomočjo čeljusti. Pri ličinkah se hrana drobi v

žvekalniku, katerega stene so opremljene z letvami za žvečenje (Klots in Klots, 1972).

Kačji pastirji imajo zadnje črevo, ki je preoblikovano v dihalno napravo. Vodo, ki jo črpajo

vanj, uporabljajo tudi za premikanje (Gogala, Aljančič, Gogala in Sivec, 1992).

Ličinke kačjih pastirjev dihajo s pomočjo škrg, ki se med vrstami razlikujejo (Klots in Klots,

1972). Škrge so lahko peresaste ali lističaste, s katerimi lahko dihajo pod vodo. Dokler ne

odrastejo, ne potrebujejo zraka (Johnson, Kay in Parker, 2006).

Odrasle živali dihajo z vzdušnicami (Klots in Klots, 1972).

Oči so zgrajene iz tisoče drobnih leč − sestavljenih oči. Poleg sestavljenih oči imajo tudi bolj

preproste − oceli (Snedden, 1993).

Ličinke imajo samo oceli, ki omogočajo, da najdejo podlago, po kateri plezajo (Snedden,

1993).

7

Odrasli kačji pastirji imajo odlično razvit vid. S pomočjo sestavljenih oči zaznavajo plen ali

nevarnost na več metrov. Njihove vidne čutnice so občutljive tudi za ultravijolično svetlobo

(Bedjanič, 2003).

Kačji pastirji imajo dlačice po vsem telesu, ki se zatresejo ob valovanju zraka. Na ta način

zaznavajo tresljaje (Snedden, 1993).

Večina vrst kačjih pastirjev nima večjega gospodarskega pomena, so pa pomemben člen v

sladkovodnih življenjskih združbah − deloma kot roparji, deloma kot hrana za večje ribe. Za

človeka kačji pastirji niso škodljivi, temveč prej koristni, saj uničijo veliko muh in komarjev

oziroma njunih ličink. Znanih pa je tudi nekaj primerov, ko kačji pastirji delajo škodo. Večje

vrste iz rodov Aeshna in Anax napadajo mladi ribji zarod v ribogojnicah in majhne vrste iz

rodu Leucorrhinia škodujejo pri gojitvah lososov. Poseben primer kačjega pastirja pa je tudi

vrsta Coryphaeschna ingens, ki lovi in nato še poje čebele (Klots in Klots, 1972).

Prav zaradi njihove anatomije in načina življenja, so kačji pastirji zanimiva skupina živali tudi

za širšo javnost in igrajo osrednjo vlogo pri varovanju habitatov celinskih voda (Kalkman,

Boudot, De Knijf, Suhling in Termaat, 2018). Poznavanje stališč širše javnosti omogoča

učinkovito izvajanje ukrepov za varstvo ter upravljanje z organizmi in njihovimi habitati

(Špur, Pokorny in Šorgo, 2016).

Kačji pastirji so pomembni za naravovarstvo, in sicer kot objekt varovanja in kot

bioindikatorji. Posegi človeka v naravo prinašajo nove probleme in izzive, ki jih bo treba

rešiti, če želimo ohraniti biodiverziteto. Posledico človekovega vpliva nam kažejo podatki, ki

govorijo o ogroženosti ali skorajšnjem izumrtju določenih vrst kačjih pastirjev. Treba je

postaviti zahteve in pogoje gospodarjenja z vodami, saj le-te predstavljajo bivališče različnim

živalskim in rastlinskim vrstam, med drugim tudi kačjim pastirjem. Kačji pastirji imajo ozko

ekološko valenco in tako s posegi v naravno okolje lahko ogrožamo njihovo življenje.

Nadomestitev njihovega življenjskega prostora je zgolj le teoretična, saj določeni ekosistemi

potrebujejo za svoj razvoj več desetletij (Odonatološko društvo, 2000).

2.2 Pregled vrst po družinah (Bedjanič, 2003)

Red ENAKOKRILI KAČJI PASTIRJI:

bleščavci (Calopterygidae): modri bleščavec, pasasti bleščavec,

zverce (Lestidae): zelena pazverca, prisojni zimnik,

presličarji (Platycnemididae): sinji presličar,

8

škratci (Coenagrionidae): travniški škratec, mali rdečeokec, rani plamenec, rdeči

voščenec.

Red RAZNOKRILI KAČJI PASTIRJI:

deve (Aeshnidae): veliki spremljevalec, zelena deva,

porečniki (Gomphidae): popotni porečnik, bledi peščenec

studenčarji (Cordulegastridae): zamokov studenčar, prodni studenčar,

lebduhi (Corduliidae): močvirski lebduh, sredozemski lesketnik, nosna jezerka,

ploščci (Libellulidae): modri ploščec, prodni modrač, temni modrač, progasti

kamenjak, krvavordeči kamenjak, mrtvični spreletavec, dristavični spreletavec,

barjanski spreletavec.

2.3 Stališča

Stališča so celote prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do različnih situacij in

objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja. So značilnosti ljudi,

ki so najbolj odvisne od socialnih dejavnikov in ki najbolj vplivajo na socialno dogajanje;

vendar na podlagi poznavanja stališč ljudi težko napovemo, kako se bodo ljudje obnašali.

Stališča so eden izmed najbolj pomembnih konceptov socialne psihologije (Kompare,

Stražišar, Vec, Dogša, Jaušovec in Curk, 2001).

Vsako stališče ima spoznavno, čustveno in vedenjsko sestavino. Globoko zakoreninjena,

čustveno obarvana in po navadi negativna stališča imenujemo predsodki. Stališča so dokaj

odporna proti spreminjanju in se oblikujejo z določenimi informacijskimi in čustveno

obarvanimi izkušnjami (Marentič-Požarnik, 2016).

Stališča so pomemben del osebnosti in vplivajo na vse duševne procese: učenje in pomnjenje,

pozornost, zaznavanje, odločanje, presojanje in čustva. Lažje se naučimo in si zapomnimo

tisto, kar naša stališča potrjuje in s tem stališča vplivajo na naše mišljenje, presoje in ocene

(Kompare, Stražišar, Vec, Dogša, Jaušovec in Curk, 2001).

Čustva lahko vplivajo na motivacijo, zaznavanje, predelavo in pomnjenje informacij.

Pozitivna čustva pozitivno vplivajo na učenje (Žagar, 2009).

Na izoblikovanje stališč vplivajo vsi dejavniki, ki vplivajo tudi na oblikovanje človeka.

Nekatera stališča se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu, druga pa nekoliko pozneje. Stališča se

oblikujejo in spreminjajo celo življenje, predvsem znotraj skupine, ki ji pripadamo.

Pomembno vlogo pri oblikovanju stališč imata družina in prijatelji, vplivajo pa tudi

9

osebnostne značilnosti predvsem trenutne potrebe in interesi. Nova stališča se nato oblikujejo

na podlagi osebnih izkušenj (Kompare, Stražišar, Vec, Dogša, Jaušovec in Curk, 2001).

2.4 Stališča do organizmov

Znano je, da je izkustveno učenje oziroma neposredne izkušnje z živimi organizmi

omogočajo boljše razumevanje vsebine in bolj pozitiven odnos do organizmov. Znanje, ki ga

učenci dobijo pri takem pouku, je trajnejše (Tomažič, 2009).

Če učenci gojijo negativna čustva do določenih živali, to lahko v realnem življenju pomeni

nižjo pripravljenost za pro-okoljsko delovanje (Tomažič, 2011).

Ljudje si hitro ustvarijo mnenje o žuželkah, zaradi njihovega neprivlačnega videza. Ta mnenja

se hitro prenesejo na otroke in zaradi pomanjkanja znanja tudi sami razvijejo negativna

stališča. Ta problem je zelo izrazit v Turčiji, kjer otroci žuželke obravnavajo kot nagnusne in

nekoristne živali (Zengin Tepekuyu in Umdu Topsakal, 2015).

Ker so žuželke biološko zelo pestra skupina organizmov (rastlinojede, vsejede, mesojede

živali, zajedavci, naseljujejo različne habitate, posamezne faze razvoja so prehransko in

habitatno različne), so tudi stališča učencev in učiteljev do različnih vrst različna, celo

nasprotna (Wagler in Wagler, 2012).

Znanje o živalih lahko vpliva na stališča otrok in njihovo vedenje, zato je pozitiven odnos do

živali eden glavnih ciljev programov okoljskega izobraževanja. Presenetljivo je dejstvo, da

otroci, ki imajo hišne ljubljenčke, kažejo podoben negativen odnos do manj priljubljenih

živali (na primer žuželke) kot pa otroci, ki nimajo hišnih ljubljenčkov. Možen vzrok je, da

obstajajo miti, ki lahko negativno vplivajo na odnos otrok do njih (Prokop in Tunnicliffe,

2008).

Izkušenjski pristop pri poučevanju poveča nivo interesa pri učencih in študentih, s pomočjo

slednjega pa se izboljšata tudi pomnjenje in trajnost znanja. Vključevanje neposredne izkušnje

z žuželkami v pouk bioloških vsebin je pomembno na vseh stopnjah šolanja, saj to v

kombinaciji z znanjem vodi do bolj pozitivnih stališč do žuželk (Sedej, 2015).

Čeprav imajo učitelji izkušenjsko poučevanje za pozitivno, pa vsi učitelji ne uporabljajo

takega pristopa. Izkušenjski pristop dokazano ugodno vpliva na učence z motnjami

avtističnega spektra. Čeprav raziskave kažejo na uspešnost izkušenjskega poučevanja, ga pri

svojem pouku uporablja le 16 % učiteljev (Lock in Alderman, 1996).

10

Ena izmed pomembnejših ugotovitev raziskave Waglerja je, da je zunanja morfologija

žuželke tista, ki lahko negativno vpliva na osnovnošolskega učitelja. Prav odnos in stališča

učiteljev do žuželk sta ključnega pomena pri odločitvi vključitve žuželk v pouk (Wagler in

Wagler, 2012).

Pomemben dejavnik, ki tudi vpliva na stališča učencev, je starost. Učenci pri različnih

starostih dosežejo različne prehode, ki so povezani z oblikovanjem stališč do živali. Prvi

prehod (od 6 do 9 let) opisuje spremembe v vedenjskih spremenljivkah, za drugi prehod (od

10 do 13 let) je značilno povečanje kognitivnih sposobnosti in pri tretjem prehodu (od 13 do

16 let) se razvije etična skrb in ekološka zavest o vlogi živali v njihovih naravnih habitatih

(Kellert, 1985).

Rezultati raziskave o stališčih in znanju o žuželkah pri učencih in bodočih učiteljih biologije

so pri anketirancih pokazali dokaj veliko število navedb neposrednih izkušenj z žuželkami.

Zanimanje za proučevanje žuželk je dokaj visoko, predvsem pa je višje pri ženskem spolu.

Nivo odpora do žuželk je značilen za anketirance nižjih stopenj šolanja. Splošno mnenje

anketirancev je, da so žuželke v naravi pomembne in da je pri večini prisoten strah. Strah do

žuželk so v raziskavi predpostavili zaradi slabe neposredne izkušnje (čebele, ose …). Bodoči

učitelji biologije imajo manjši strah in bolj pozitivno stališče do žuželk, kar je rezultat večje

količine znanja (Sedej, 2015).

O stališčih dijakov do kačjih pastirjev je bila narejena raziskava. Ugotovili so, da na stališča

dijakov do kačjih pastirjev okolje bivanja nima vpliva. Razlog za to pripisujejo enakim

možnostim srečanja kačjega pastirja v naravi in v poenotenem učnem načrtu. Velik vpliv na

stališča dijakov pa ima neposredna izkušnja s kačjimi pastirji, saj so dijaki, ki so imeli

neposreden stik s kačjim pastirjem, imeli bolj pozitivna stališča. Ključen dejavnik, ki pa

vpliva na stališča o kačjih pastirjih, je znanje. Učenci, ki imajo več znanja o kačjih pastirjih,

so razvili bolj pozitivna stališča in večjo željo po varovanju vrst. Na splošno imajo dijaki

pozitiven odnos do kačjih pastirjev in menijo, da je ohranjanje kačjih pastirjev v njihovi

okolici koristno (Vrhovnik, 2017).

11

3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Med pregledom literature smo ugotovili, da je bila v slovenskem prostoru do zdaj izvedena

raziskava, v kateri so avtorji preverjali stališča dijakov do kačjih pastirjev (Vrhovnik, 2017).

Ker za slovenski prostor nismo našli raziskave, v kateri bi avtorji preverjali stališča

slovenskih osnovnošolcev do kačjih pastirjev, smo se odločili preveriti:

1. Ali imajo učenci, ki živijo na podeželju bolj pozitivna stališča do kačjih pastirjev kot

učenci, ki živijo v mestu?

2. Ali se stališča do kačjih pastirjev razlikujejo glede na spol učencev?

3. Ali se stališča do kačjih pastirjev razlikujejo glede na starost učencev?

4. Ali imajo učenci, ki pogosto hodijo v naravo bolj pozitivna stališča do kačjih pastirjev kot

učenci, ki naravo obiskujejo manj pogosto?

12

4 METODE IN MATERIAL

4.1 Metode dela

V raziskavi smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega izobraževanja. S

kvantitativnim raziskovalnim pristopom smo raziskovali, kakšna so stališča osnovnošolcev do

kačjih pastirjev glede na spol, starost oziroma razred, kraj bivanja in pogostost obiskovanja

narave.

4.2 Vzorec

V raziskavi so sodelovali učenci 6., 7., 8. in 9. razreda dveh različnih osnovnih šol, ena iz

Osrednjeslovenske regije ter ena iz Koroške regije. V raziskavi je sodelovalo 357 učencev

dveh različnih osnovnih šol, od tega smo 3 anketne vprašalnike izločili. Za statistično

obdelavo smo uporabili 354 vprašalnikov.

Anketiranih je bilo 50,7 % fantov in 49,3 % deklet iz različnih razredov osnovne šole.

Anketirani učenci so obiskovali različne razrede, in sicer: 7. razred (31,6 %), 9. razred (26,8

%) 8. razred (23,7 %) in 6. razred (17,8 %).

Od tega živi 53,9 % učencev na podeželju in 46,1 % učencev v mestu ali predmestju.

Razlikujejo se tudi po pogostosti obiskovanja narave, in sicer: 58,7 % učencev obiskuje

naravo dnevno, 29,5 % obiskuje naravo enkrat tedensko in 11,8 % učencev obiskuje naravo le

izjemoma.

4.3 Instrument

Podatke učencev smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je v svoji magistrski

nalogi uporabila Vrhovnikova (2017). Podatki, ki so bili pomembni za našo raziskavo, so

spol, starost oziroma razred, kraj bivanja ter pogostost obiskovanja narave v povezavi z

vprašanji, ki se nanašajo na stališča učencev. Učenci so pri reševanju uporabljali 7-stopenjsko

lestvico, s pomočjo katere so opredelili strinjanje s trditvami. Vprašanja, ki se nanašajo na

stališča, smo še dodatno kategorizirali na 5 področij: znanstveno področje, moralno-etično

področje, čustveno področje, vedenje in varstveno področje.

13

Preglednica 1: Trditve, ki so bile uporabljene v anketnem vprašalniku, razvrščene po

posameznih kategorijah

N TRDITEV Znanstveno področje

1 V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih.

3 Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi.

5 Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji.

11 O kačjih pastirjih bi rad bral.

14 Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo.

21 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih. Moralno-etično področje

2 Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti.

19 Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto.

24 Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti.

Čustveno področje

4 Kačji pastirji so nagnusne živali.

8 Kačji pastirji ljudem niso nevarni.

9 V roki bi rad držal kačjega pastirja.

12 Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir.

16 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene letajo kačji pastirji.

18 Kačjih pastirjev se bojim. Vedenje

6 Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki.

15 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej omogočil bivanje kačjim pastirjem.

17 Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev.

20 Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil.

22 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih pastirjev. Varstveno področje

7 Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni.

10 Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev.

13 Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole.

23 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker jih drugje živi dovolj.

25 Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje.

4.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Anketni vprašalnik smo razdelili učiteljem naravoslovja in biologije zgoraj omenjenih

osnovnih šol, ki so dane vprašalnike nato razdelili svojim učencem. Opozorili smo na

natančnost izpolnjevanja anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalnik je bil anonimen in ni

14

vplival na oceno učencev. Podatke anketnih vprašalnikov smo vnesli v tabelo programa

Microsoft Excel, nato smo podatke prenesli v statistični program SPSS in s pomočjo

omenjenega programa naredili statistično analizo podatkov.

15

5 REZULTATI

5.1 Stališča in spol

Rezultati, ki smo jih dobili v raziskavi, so pokazali, da obstajajo razlike v ocenah stališč glede

na spol učencev. Zaznali smo razlike med dekleti in fanti na vseh petih področjih, med

katerimi je najbolj izstopalo področje »vedenje«. Izmed 25 trditev smo ugotovili, da pri 11

trditvah obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah fantov in deklet (Mann-Whitney

test, p

16

Preglednica 2: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do

kačjih pastirjev glede na spol (Nfantje = 177−175, Ndekleta = 170−172)

fantje dekleta Mann-Whitney U

TRDITEV M SE M SE Z p

ZNANSTVENO PODROČJE

V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 3,2 0,14 3,5 0,13 -1,766 0,077

Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 4,4 0,16 5,0 0,14 -2,691 0,007

Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 4,1 0,15 4,0 0,14 -0,346 0,729

O kačjih pastirjih bi rad bral. 2,9 0,15 3,4 0,14 -2,721 0,007

Želim izvedeti, kako se kačji pastirji

razmnožujejo.

3,9 0,17 3,4 0,15 -1,656 0,098

Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih

pastirjih.

3,0 0,15 2,8 0,13 -0,512 0,609

MORALNO-ETIČNO PODROČJE

Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,6 0,12 1,3 0,08 -1,495 0,135

Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,1 0,19 6,0 0,16 -3,341 0,001

Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,1 0,14 6,7 0,07 -3,635 0,000

ČUSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,4 0,14 2,3 0,14 -0,881 0,378

Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,4 0,16 5,6 0,16 -0,900 0,368

V roki bi rad držal kačjega pastirja. 4,1 0,18 4,1 0,18 -0,252 0,801

Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji

pastir.

2,4 0,14 2,8 0,16 -0,202 0,028

Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno,

če okoli mene letajo kačji pastirji.

3,1 0,17 2,9 0,16 -0,216 0,829

Kačjih pastirjev se bojim. 2,1 0,13 2,5 0,15 -2,802 0,005

VEDENJE

Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,9 0,13 1,3 0,08 -4,346 0,000

Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v

njej omogočil bivanje kačjim pastirjem.

4,0 0,17 4,2 0,17 -0,958 0,338

Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 4,5 0,19 5,3 0,19 -3,304 0,001

Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to

prijavil.

4,0 0,18 4,0 0,16 -0,253 0,800

Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje

kačjih pastirjev.

2,9 0,15 3,3 0,15 -2,405 0,016

VARSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 2,8 0,16 2,3 0,14 -2,014 0,044

Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih

pastirjev.

2,0 0,13 1,5 0,10 -2,646 0,008

Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v

okolici šole.

3,8 0,17 3,7 0,16 -0,380 0,704

V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker

jih drugje živi dovolj.

2,6 0,14 2,4 0,13 -1,118 0,264

Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 5,7 0,15 5,8 0,12 -0,808 0,419

Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka

17

5.2 Stališča in razred

Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da obstajajo razlike v ocenah stališč glede na

razred, ki ga obiskuje učenec. Zaznali smo statistično pomembne razlike v ocenah učencev na

vseh področjih, razen na moralno-etičnem področju. Izmed 25 trditev smo ugotovili, da pri 11

trditvah obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev, ki obiskujejo

različne razrede (Kruskal-Wallis test, p

18

Preglednica 3: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na razred (N6 = 62−63, N7 = 110−112, N8 = 83−84, N9 = 94−95)

TRDITEV

6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

Kruskal-Wallis

Test(df=3)

M SE M SE M SE M SE χ 2 p

ZNANSTVENO PODROČJE

Rad bi se učil o kačjih pastirjih v šoli. 4,3 0,24 4,0 0,16 3,0 0,21 2,5 0,132 57,679 0,000

Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 5,4 0,23 5,2 0,17 4,3 0,23 4,0 0,204 28,915 0,000

Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 4,9 0,25 4,7 0,17 3,6 0,20 3,1 0,167 53,082 0,000

O kačjih pastirjih bi rad bral. 3,9 0,27 3,4 0,18 3,0 0,21 2,5 0,152 23,064 0,000

Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo. 4,4 0,28 3,9 0,20 3,7 0,26 2,9 0,191 21,313 0,000

Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih. 3,4 0,27 3,1 0,16 2,8 0,21 2,4 0,176 10,478 0,015

MORALNO-ETIČNO PODROČJE

Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,5 0,19 1,4 0,12 1,5 0,14 1,4 0,131 4,311 0,230

Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,5 0,31 5,5 0,23 5,5 0,27 5,6 0,235 0,113 0,990

Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,4 0,21 6,6 0,10 6,3 0,18 6,1 0,160 7,745 0,052

ČUSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,0 0,20 2,3 0,18 2,7 0,22 2,4 0,176 7,425 0,060

Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,8 0,25 5,6 0,20 5,3 0,26 5,5 0,219 2,592 0,459

Rad bi držal v roki kačjega pastirja. 4,6 0,30 4,6 0,21 3,7 0,26 3,5 0,241 14,601 0,002

Prestrašil bi se , če bi letel mimo mene kačji pastir. 2,4 0,22 2,3 0,18 3,0 0,25 2,7 0,19 7,376 0,061 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli

mene letajo kačji pastirji. 3,0 0,28 3,0 0,20 3,1 0,26 2,9 0,205 0,249 0,969

Kačjih pastirjev se bojim. 2,3 0,23 2,0 0,16 2,7 0,23 2,3 0,179 4,365 0,225

VEDENJE

Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,4 0,17 1,7 0,14 1,8 0,18 1,5 0,117 4,725 0,193

Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej 5,1 0,25 4,3 0,22 3,7 0,25 3,5 0,215 23,449 0,000

19

omogočil bivanje kačjim pastirjem.

Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 4,7 0,33 4,9 0,24 5,0 0,28 4,7 0,260 0,741 0,863

Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil. 4,9 0,28 4,3 0,22 3,5 0,24 3,5 0,209 20,636 0,000 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih

pastirjev. 4,0 0,28 3,1 0,17 2,9 0,22 2,7 0,178 14,007 0,003

VARSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji niso pomembni v ekosistemu. 2,2 0,23 2,5 0,19 2,8 0,24 2,7 0,190 6,229 0,101

Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev. 1,8 0,23 1,8 0,16 1,7 0,17 1,5 0,124 0,155 0,985

Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole. 4,9 0,27 3,9 0,19 3,2 0,24 3,3 0,191 27,875 0,000 V Sloveniji kačjih pastirjev ni potrebno varovati, ker jih

živi dovolj drugje. 2,2 0,21 2,6 0,18 2,4 0,20 2,6 0,180 2,329 0,507

Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 6,2 0,21 5,8 0,17 5,7 0,20 5,6 0,175 7,225 0,065 Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka

20

5.3 Stališča in kraj bivanja

Ugotovili smo, da tudi kraj bivanja vpliva na stališča učencev o kačjih pastirjih. Zaznali smo

statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev, ki živijo v mestu oziroma predmestju

in ocenah stališč učencev, ki živijo na podeželju na štirih področjih in sicer na znanstvenem,

čustvenem, varstvenemu in področju vedenja. Ugotovili smo, da izmed 25 trditev pri 9

trditvah obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev, ki živijo v mestu in

ocenah stališč učencev, ki živijo na podeželju (Mann-Whitney test, p

21

Preglednica 4: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do

kačjih pastirjev glede na kraj bivanja (Nm = 158−160, Np = 185−187)

TRDITEV

mesto/ predmestje podeželje Mann-Whitney U M SE M SE Z P

ZNANSTVENO PODROČJE

V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 3,3 0,14 3,5 0,13 - 1,183 0,237

Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 4,6 0,17 4,8 0,14 - 1,051 0,293

Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 3,8 0,15 4,3 0,14 - 2,160 0,031

O kačjih pastirjih bi rad bral. 3,0 0,15 3,3 0,14 - 1,332 0,183 Želim izvedeti, kako se kačji pastirji

razmnožujejo. 3,7 0,18 3,7 0,16 - 0,279 0,780 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o

kačjih pastirjih. 2,7 0,14 3,1 0,14 - 2,027 0,043

MORALNO-ETIČNO PODROČJE

Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,5 0,11 1,3 0,09 - 1,355 0,175

Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,6 0,19 5,5 0,18 - 0,421 0,674

Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,3 0,12 6,4 0,10 - 0,182 0,856

ČUSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,6 0,15 2,1 0,12 - 2,437 0,015

Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,5 0,17 5,5 0,16 - 0,739 0,460

V roki bi rad držal kačjega pastirja. 3,8 0,19 4,3 0,17 - 1,968 0,049 Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji

pastir. 3,1 0,17 2,2 0,12 - 3,761 0,000 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je

neprijetno, če okoli mene letajo kačji

pastirji. 3,4 0,18 2,8 0,15 - 2,239 0,025

Kačjih pastirjev se bojim. 2,6 0,16 2,1 0,12 - 1,976 0,048

VEDENJE

Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,6 0,12 1,6 0,10 - 0,378 0,705 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da

bi v njej omogočil bivanje kačjim pastirjem. 3,8 0,19 4,3 0,16 - 2,074 0,038

Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 5,1 0,20 4,6 0,19 - 1,891 0,059 Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi

to prijavil. 4,0 0,18 4,0 0,16 - 0,134 0,894 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje

kačjih pastirjev. 2,9 0,16 3,3 0,14 - 1,802 0,072

VARSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 2,7 0,16 2,5 0,14 - 0,780 0,435 Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo

kačjih pastirjev. 1,8 0,13 1,7 0,11 - 0,750 0,453 Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v

okolici šole. 3,5 0,17 4,0 0,15 - 2,462 0,014 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati,

ker jih živi dovolj drugje. 2,5 0,15 2,4 0,12 - 0,107 0,914

Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 5,7 0,14 5,9 0,12 - 1,405 0,160

Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka

22

5.4 Stališča in pogostost obiskovanja narave

Na podlagi naše raziskave pogostost obiskovanja narave najbolj vpliva na stališča

osnovnošolskih učencev. Statistične razlike v ocenah učencev se pojavijo na vseh področjih in

pri skoraj vseh trditvah. Izmed 25 trditev jih je kar 18 statistično pomembnih in zato lahko

rečemo, da obstajajo statistične razlike v ocenah stališč učencev, ki različno pogosto

obiskujejo naravo (Kruskal-Wallis test, p

23

Preglednica 5: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na pogostost obiskovanja

narave (Nd = 201−203, Nt = 101−102, Ni = 40−41)

TRDITEV

dnevno tedensko izjemoma

Kruskal-Wallis Test

(df=2)

M SE M SE M SE χ 2 P

ZNANSTVENO PODROČJE

V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 3,7 0,13 3,1 0,17 2,3 0,24 23,895 0,000

Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 5,0 0,13 4,6 0,19 3,3 0,37 21,957 0,000

Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 4,2 0,13 4,2 0,18 3,1 0,33 10,457 0,005

O kačjih pastirjih bi rad bral. 3,4 0,13 3,1 0,18 2,3 0,28 13,234 0,001

Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo. 3,8 0,15 3,7 0,21 3,1 0,38 4,386 0,112

Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih. 3,0 0,13 2,9 0,17 2,2 0,26 7,869 0,020

MORALNO-ETIČNO PODROČJE

Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,4 0,09 1,3 0,09 2,0 0,32 9,808 0,007

Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,9 0,15 5,2 0,26 4,9 0,43 8,576 0,014

Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,5 0,09 6,4 0,14 5,9 0,33 2,220 0,330

ČUSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,1 0,12 2,4 0,17 3,5 0,35 20,589 0,000

Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,6 0,15 5,5 0,21 5,2 0,37 0,235 0,889

V roki bi rad držal kačjega pastirja. 4,3 0,17 4,0 0,23 3,1 0,37 7,834 0,020

Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir. 2,4 0,13 2,6 0,18 3,7 0,37 10,647 0,005 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene

letajo kačji pastirji. 2,7 0,15 3,2 0,20 4,3 0,40 16,575 0,000

Kačjih pastirjev se bojim. 2,1 0,12 2,6 0,18 2,7 0,33 8,760 0,013

VEDENJE

Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,5 0,09 1,5 0,12 2,2 0,34 3,444 0,179 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej omogočil

bivanje kačjim pastirjem. 4,4 0,16 4,0 0,21 2,9 0,36 14,173 0,001

24

Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 4,9 0,18 4,7 0,26 4,8 0,41 0,353 0,838

Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil. 4,2 0,16 4,0 0,22 2,9 0,33 11,690 0,003

Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih pastirjev. 3,4 0,14 3,0 0,18 2,3 0,32 13,772 0,001

VARSTVENO PODROČJE

Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 2,5 0,14 2,5 0,18 3,1 0,38 1,387 0,500

Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev. 1,6 0,10 1,6 0,13 2,7 0,37 12,825 0,002

Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole. 4,0 0,15 3,8 0,21 2,4 0,27 19,428 0,000 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker jih živi dovolj

drugje. 2,2 0,11 2,7 0,18 3,1 0,36 7,935 0,019

Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 5,8 0,12 5,9 0,15 5,7 0,31 0,212 0,900 Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka

25

6 RAZPRAVA

Stališča učencev smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika s 25 trditvami, ki so jih

učenci morali ovrednotiti s 7-stopenjsko lestvico. Število 7 je predstavljalo največje strinjanje

s trditvijo. S pomočjo statistične analize smo nato ugotovili, kako se stališča osnovnošolcev

razlikujejo glede na spol, starost oziroma razred, kraj bivanja in pogostost obiskovanja

narave.

6.1 Stališča in spol

S pomočjo Mann-Whitney testa (p

26

stališča in da stališča z naraščajočim razredom postajajo bolj negativna. Možen razlog za tak

trend navaja že (Kellert, 1985) saj otroci glede na starost prehajajo čez tri različne mejnike, ki

so povezani z leti. Za učence v 6. razredu je značilno povečanje kognitivnih sposobnosti in

šele pri učencih v višjih razredih se razvije etična skrb in ekološka zavest o vlogi živali v

njihovih naravnih habitatih. Tudi raziskava, ki je potekala na Norveškem, kaže na manjše

zanimanje za živali pri starejših otrocih (Bjerke, Ødegårdstuen in Kaltenborn, 1998). V

nasprotju pa je Vrhovnikova (2017) ugotovila, da med dijaki višjih letnikov in dijaki nižjih

letnikov ni razlik v znanju o kačjih pastirjih, stališča glede na starost pa niso bila raziskana.

Tako smo potrdili, da na stališča osnovnošolskih učencev do kačjih pastirjev tudi vpliva

njihova starost.

6.3 Stališča in kraj bivanja

Na stališča učencev vpliva tudi kraj bivanja. To smo ugotovili s pomočjo Mann-Whitney

testa, kjer je bilo statistično pomembnih 9 trditev (p

27

kačjih pastirjih kot pa učenci, ki hodijo v naravo le izjemoma. Kažejo se tudi razlike na

moralno-etičnem področju, kjer se učencem, ki obiskujejo naravo le izjemoma, zdi manj kruto

pobijanje kačjih pastirjev za zabavo, kot pa učencem, ki naravo obiskujejo vsakodnevno.

Učencem, ki hodijo v naravo le izjemoma, so kačji pastirji bolj nagnusni, se jih bolj bojijo in

imajo manjšo željo, da bi jih držali v rokah. Razlike med učenci glede na pogostost

obiskovanja narave so vidne tudi na področju varstva kačjih pastirjev. Učenci, ki obiskujejo

naravo, imajo večjo željo po ohranitvi kačjih pastirjev. Prav obiskovanje narave oziroma

neposredne izkušnje pa so tiste, ki omogočajo trajnejše znanje in bolj pozitiven odnos do

organizmov (Tomažič, 2009).

Strah do žuželk so v raziskavi (Sedej, 2015) predpostavili zaradi slabe neposredne izkušnje.

Ker so žuželke biološko zelo pestra skupina organizmov, so tudi stališča učencev in učiteljev

do različnih vrst različna, celo nasprotna (Wagler in Wagler, 2012). Ugotovili smo, da je

največ razlik na znanstvenem in čustvenem področju. Kot je ugotovila že Vrhovnikova (2017)

in predhodniki so tudi v naši raziskavi na splošno stališča učencev do kačjih pastirjev

pozitivna. Raziskava (Vrhovnik, 2017) ni preučevala razlik med pogostostjo obiskovanja

narave srednješolcev in njihovimi stališči do kačjih pastirjev.

28

7 ZAKLJUČEK

Z raziskavo smo potrdili vse zastavljene hipoteze. Iz nje je razvidno, da na stališča

osnovnošolcev do kačjih pastirjev vpliva več dejavnikov. Dejavnik, ki najbolj vpliva na

stališča osnovnošolcev, je pogostost obiskovanja narave. Učenci, ki obiskujejo naravo

vsakodnevno, imajo bolj pozitivna stališča do kačjih pastirjev in kažejo tudi zanimanje za

varstvo in izobraževanje o kačjih pastirjih. Na stališča osnovnošolcev vplivata tudi razred in

starost. Ugotovili smo, da se z naraščajočo starostjo zanimanje in želja po izobraževanju o

kačjih pastirjih zmanjšuje. Prav tako je pri učencih, ki živijo v mestu, v primerjavi z učenci, ki

živijo na podeželju. Na stališča osnovnošolcev pa vpliva tudi spol. Dekleta so pokazala večje

zanimanje za učenje in varstvo kačjih pastirjev, vendar za razliko od fantov ob njih občutijo

večji strah.

Glede na trend življenja osnovnošolcev (malo stika z naravo, z organizmi) lahko sklepamo, da

se bodo stališča osnovnošolcev do kačjih pastirjev spremenila. Vedno več učencev bo gojilo

strah do kačjih pastirjev in vedno bolj negativna bodo njihova stališča. Pomembno je, da kot

učitelji vse učence seznanimo z različnimi organizmi, poskušamo odpraviti predsodke, ki se

pojavljajo v zvezi z določenim organizmom in poskušamo učencem čim več stvari pokazati in

ne le povedati.

29

8 LITERATURA IN VIRI

Bedjanič, M. (2003). ŽIVALSTVO Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Bjerke, T., Ødegårdstuen, T. S. in Kaltenborn, B. P. (1998). Attitudes Toward Animals

Among Norwegian Children and Adolescents: Species Preferences. Anthrozoos A

Multidisciplinary Journal of The Interactions of People & Animals, 11 (4), 227−235.

Clausnitzer, V., Kalkman, V. J., Ram, M., Collen, B., Baillie, J. E., Bedjanič, M. in drugi.

(2009). Odonata enter the biodiversity crisis debate: The first global assessment of an insect

group. Biological Conservation, 142 (8), 1864−1869.

Eagles, P. F. in Demare, R. (1999). Factors Influencing Children's Environmental Attitudes.

The Journal of Environmental Education, 30 (4), 33−37.

Fakin, T. (2012). Znanje in odnos učencev do metuljev in komarjev. Diplomsko delo (str. 44).

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Gogala, A., Aljančič, M., Gogala, M. in Sivec, I. (1992). Žuželke: uspešnost množičnosti.

Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.

Johnson, J., Kay, A. in Parker, S. (2006). 500 zanimivosti, ki jih lahko izveš o živalih.

Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Kalkman, V. J., Boudot, J. P., De Knijf, G., Suhling, F. in Termaat, T. (2018). Diversity and

conservation of European dragonflies and damselflies (Odonata). Hydrobiologia , 811 (1).

Kellert, S. R. (1985). Attitudes Toward Animals: Age-Related Development Among

Children. Journal of Environmental Education, 16 (3), 29−39.

Klots, A. B. in Klots, E. B. (1972). Žuželke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Jaušovec, N. in Curk, J. (2001). Psihologija:

spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS.

Lock, R. in Alderman, P. (1996). Using animals in secondary school science lessons: Teacher

experience and attitude. Journal of Biological Education, 30 (2), 112−118.

Marentič-Požarnik, B. (2016). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Slovensko odonatološko društvo. (2000). Pridobljeno s http://www.odonatolosko-

drustvo.si/okvirji.HTM

Parker, S. (1991). Ribniki in reke. Murska Sobota: Pomurska založba.

30

Prevorčnik, S. (2011). Navodila za vaje iz zoologije nevretenčarjev. Ljubljana: Študentska

založba.

Prokop, P. in Tunnicliffe, S. D. (2008). “Disgusting” Animals: Primary School Children’s

Attitudes and Myths of Bats and Spiders. Eurasia Journal of Mathematics, Science and

Technology Education, 89−97.

Sedej, N. (2015). Primerjava stališč do žuželk in znanja o žuželkah pri osnovnošolcih in

bodočih učiteljih. Magistrsko delo (str. 56). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Sivec, I. (2002). Živali. Tržič: Učila International.

Snedden, R. (1993). Kaj je žuželka? Ljubljana: DZS.

Šafarek, G. in Berden Zrimec, M. (2015). Živali Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Špur, N., Pokorny, B. in Šorgo, A. (2016). Attitudes toward and Acceptability of

Management Strategies for a Population of Hooded Crows (Corvus cornix) in Slovenia.

Anthrozoös, 29 (4), 669−682.

Štrus, J., Drobne, D. in Zidar, P. (2002). Navodila za vaje iz splošne zoologije. Ljubljana:

Študentska založba.

Tomažič, I. (2011). Pre-service biology teachers’ and primary school students’ attitudes

toward and knowledge about snakes. Eurasia Journal of Mathematics, Science & Technology

Education, 7(3), 161−171.

Tomažič, I. (2011). Reported Experiences Enhance Favourable Attitudes Toward Toads.

Eurasia Journal of Mathematics, Science & Technology Education, 7 (4), 253−262.

Tomažič, I. (2009). Vpliv izkušenjskega učenja na trajnost znanja in na spreminjanje odnosa

do dvoživk pri učencih devetletne osnovne šole. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

Tomažič, I., Pihler, N. in Strgar, J. (2017). Pre-service biology teachers’ reported fear and

disgust of animals and their willingness to incorporate live animals into their teaching through

study years. Journal of Baltic Science Education, 16 (3), 337−349.

Vrhovnik, M. (2017). Stališča in znanje dijakov o kačjih pastirjih. Magistrsko delo (str. 66).

Ljubljana: Biotehnična fakulteta.

Wagler, R. in Wagler, A. (2011). Arthropods: Attitude and incorporation in preservice

elementary teachers. International Journal of Environmental and Science Education, 6 (3),

229−250.

31

Wagler, R. in Wagler, A. (2012). External insect morphology: A negative factor in attitudes

toward insects and likelihood of incorporation in future science education settings.

International Journal of Enviromental and Science Education, 7 (2), 313−325.

Zengin Tepekuyu, H. in Umdu Topsakal, Ü. (2015). Turkish Primary School Students’

Attitudes toward ‘Disgusting Animals: Insects. International Journal for Innovation

Education and, 3 (3), 15−26.

Zpěvák, J. (2001). Žuželke. Maribor: Obzorja.

Žagar, D. (2009). Psihologija za učitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

32

9 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi

Spoštovani.

V sklopu magistrske naloge izvajamo raziskavo, v kateri preverjamo vaš odnos do kačjih

pastirjev in njihovega varstva ter vaše poznavanje biologije kačjih pastirjev. Prosimo, da

odgovorite na spodnja vprašanja. Vprašalnik je anonimen. Rezultati ne bodo vplivali na vaše

ocene v šoli.

Spol: M Ž Starost_____ Letnik (razred):______ Smer:____________________

V naravo hodim:

a) enkrat dnevno

b) enkrat tedensko

c) enkrat na mesec

d) le izjemoma

Živim:

a) v mestu/predmestju

b) na podeželju

I. Natančno preberi spodnje trditve in se opredeli, koliko se strinjaš z njimi.

Pomen vrednosti: 1 = se sploh ne strinjam, 7 = se popolnoma strinjam.

N TRDITEV OCENA

1 V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 1 2 3 4 5 6 7

2 Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1 2 3 4 5 6 7

3 Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 1 2 3 4 5 6 7

4 Kačji pastirji so nagnusne živali. 1 2 3 4 5 6 7

5 Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 1 2 3 4 5 6 7

6 Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1 2 3 4 5 6 7

7 Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 1 2 3 4 5 6 7

8 Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 1 2 3 4 5 6 7

9 V roki bi rad držal kačjega pastirja. 1 2 3 4 5 6 7

33

10 Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev. 1 2 3 4 5 6 7

11 O kačjih pastirjih bi rad bral. 1 2 3 4 5 6 7

12 Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir. 1 2 3 4 5 6 7

13 Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole. 1 2 3 4 5 6 7

14 Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo. 1 2 3 4 5 6 7

15 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej omogočil

bivanje kačjim pastirjem. 1 2 3 4 5 6 7

16 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene

letajo kačji pastirji. 1 2 3 4 5 6 7

17 Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 1 2 3 4 5 6 7

18 Kačjih pastirjev se bojim. 1 2 3 4 5 6 7

19 Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 1 2 3 4 5 6 7

20 Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil. 1 2 3 4 5 6 7

21 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih. 1 2 3 4 5 6 7

22 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih pastirjev. 1 2 3 4 5 6 7

23 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker jih živi dovolj

drugje. 1 2 3 4 5 6 7

24 Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 1 2 3 4 5 6 7

25 Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 1 2 3 4 5 6 7