izbor privlaČnih lokacij prodajaln za trŽenje … · 2017. 11. 28. · • h1: za podjetje, ki se...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Magistrsko delo

IZBOR PRIVLAČNIH LOKACIJ PRODAJALN ZA TRŽENJE IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE OBUTVENE INDUSTRIJE

NA TUJIH TRGIH

The Selection of Attractive Locations of Retail Stores for Marketing Products of the Footwear Industry in Foreign

Markets

Kandidat: Nejc Slokan Mentor: izredni prof. dr. Milan Jurše Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Management, organizacija in človeški viri (Modul A)

Maribor, marec 2015

ZAHVALA Zahvala za magistrsko delo gre dvema posebnima ženskama v mojem življenju. Najprej moji mami, ki me je motivirala, »preganjala« in mi omogočila mojo študijsko pot. Slednje pa moji punci, ki mi je stala ob strani skozi celoten magistrski študij, v dobrem in slabem. Rad bi se posebej zahvalil tudi svojemu mentorju dr. Milanu Juršetu, ki me je z svojim znanjem in predanostjo motiviral, da sem iz sebe iztisnil največ.

POVZETEK Vzroki in motivi za internacionalizacijo podjetja se razlikujejo, vendar pa podjetja v današnjih časih gospodarske krize predvsem iščejo še ne odkrite prodajne in poslovne potenciale na novih ciljnih trgih. Odpiranje lastnih prodajaln je ena izmed strategij internacionalizacije, katero je za svojo izbralo tudi podjetje v naši raziskavi, Allegria d.o.o. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali je odpiranje novih prodajaln ključna strategija v procesu uspešne internacionalizacije trgovinskega podjetja. Drugi cilj pa je primerjati lokacije za odprtje nove prodajalne iz dveh različnih perspektiv. V prvem delu raziskave so lokacije analizirane in primerjane na makroekonomski ravni držav. Pregled temelji predvsem na možnostih po podjetništvu in primerjavi držav kot ciljnih trgov medseboj. V nadaljevanju pa preko ugotovitev iz intervjuja z direktorjem izbranega podjetja sledi celovita analiza potencialnih mikrolokacij za prodajalne ki, temelji na določenem območju, kjer si podjetje predstavlja možnost za za odpiranje lastne prodajalne. Analiza obsega dva vidika presoj na podlagi objektivnih in subjektivnih faktorjev. Objektivni faktorji imajo značaj kvantificirane analize, iz katerih se izračunajo skupni mesečni stroški. Subjektivni faktorji pa izhajajo iz nabora faktorjev podjetja. Ključne besede: internacionalizacija, makrolokacija, mikrolokacija, objektivni faktorji, subjektivni faktorji, lokacija trgovine

ABSTRACT The reasons for the internationalization of a company differ; however, companies in today’s times of financial crisis are looking for yet undiscovered potentials on new target markets. The opening of one’s own shop is one of the strategies of internationalization, which was also chosen by our company in the analysis, Allegria d.o.o. (Allegria Ltd.). The objective of this master’s thesis is to ascertain whether the opening of new shops is the key strategy in the process of the internalization of commercial enterprises. The second objective is to compare locations for a new shop from two different perspectives. In the first part of thesis, locations are analyzed and compared macro economically at a state level. The review is based primarily on opportunities of business and comparisons of countries as target markets. Presented in the following is a micro location review compiled from findings obtained in an interview with the director of the selected company. The analysis is based on a specific area, where a company presents the feasibility for their own shop. The analysis consists of two aspects, both objective and subjective factors. The first is computational in nature, from which the total monthly costs are calculated. Subjective factors are based on the collection of factors of the company. Key words: internationalization, macro location, micro location, objective factors, subjective factors.

i

KAZALO 1 UVOD .................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema .................................................................................. 1 1.2 Namen in cilji raziskave .......................................................................................................... 1 1.3 Načrt/model raziskave ........................................................................................................... 2

1.3.1 Hipoteze .......................................................................................................................... 2 1.3.2 Potek in metode izvedbe raziskave ................................................................................. 2 1.3.3 Predvidene metode raziskovanja .................................................................................... 3 1.3.4 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................ 3

2 INTERNACIONALIZACIJA PODJETIJ ....................................................................... 4 2.1 Motivi za internacionalizacijo podjetij .................................................................................... 4 2.2 Modeli internacionalizacije podjetij ....................................................................................... 5

2.2.1 Stopenjski proces internacionalizacije (Upssala model) ................................................. 5 2.2.2 Model EPRG .................................................................................................................... 5 2.2.3 Mrežni model .................................................................................................................. 6 2.2.4 Model »Born global« ....................................................................................................... 6

2.3 Posebnosti internacionalizacije trgovinskih organizacij .......................................................... 6 2.3.1 Trg ................................................................................................................................... 6 2.3.2 Organizacija ..................................................................................................................... 8 2.3.3 Zaključek ......................................................................................................................... 9

2.4 Globalni trg obutvene industrije ............................................................................................. 9 2.4.1 Tržni izdelki ................................................................................................................... 10 2.4.2 Proizvodnja obutve po svetu in vodilna podjetja v obutveni industriji ......................... 10

2.5 Posebnosti trga obutvene industrije ..................................................................................... 11

3 IZHODIŠČNI MODEL ZA IZBOR CILJNIH TRGOV IN MIKROLOKACIJE PRODAJALN ......................................................................................................................... 12 3.1 Privlačnost držav kot novih ciljnih trgov ............................................................................... 14 3.2 Proces izbiranja mikrolokacij (predstavitev Brown-Gibsonovega modela) ........................... 16

3.2.1 Matematična predstavitev Brown-Gibsonovega modela ............................................. 17 3.3 Delitev dejavnikov za primerjavo mikrolokacij ..................................................................... 17

4 PRIMERJALNA EMPIRIČNA ANALIZA ZA IZBOR CILJNIH TRGOV ZA PODJETJE ALLEGRIA .......................................................................................................... 19 4.1 Makrolokacija ...................................................................................................................... 19 4.2 Prva makrolokacija: Združeni arabski emirati ....................................................................... 20

4.2.1 Osnovni ekonomski podatki .......................................................................................... 20 4.2.2 Specifični kazalniki ........................................................................................................ 21 4.2.3 Registracija podjetja ......................................................................................................... 21 4.2.4 Davčni sistem in dajatve ................................................................................................... 21 4.2.5 Poslovanje preko meja ..................................................................................................... 21 4.2.6 Podjetništvo .................................................................................................................. 22 4.2.7 SWOT-analiza Združenih arabskih emiratov ................................................................. 22

4.3 Druga makrolokacija: Republika Avstrija .............................................................................. 23 4.3.1 Osnovni ekonomski podatki .......................................................................................... 23 4.3.2 Specifični kazalniki ........................................................................................................ 23 4.3.3 Registracija podjetja ...................................................................................................... 24 4.3.4 Davčni sistem in dajatve................................................................................................ 24 4.3.5 Poslovanje preko meja .................................................................................................. 24 4.3.6 Podjetništvo .................................................................................................................. 24 4.3.7 SWOT-analiza Republike Avstrije .................................................................................. 25

4.4 Tretja makrolokacija: Združene države Amerike ................................................................... 25 4.4.1 Osnovni ekonomski podatki .......................................................................................... 26 4.4.2 Specifični kazalniki ........................................................................................................ 26 4.4.3 Registracija podjetja ...................................................................................................... 26

ii

4.4.4 Davčni sistem in dajatve ................................................................................................ 26 4.4.5 Poslovanje preko meja .................................................................................................. 27 4.5.6 SWOT-analiza Združenih držav Amerike ....................................................................... 27

5 PRIMERJALNA ANALIZA MAKROLOKACIJ ............................................................ 28 5.1 Osnovni ekonomski podatki ................................................................................................. 28 5.2 Specifični kazalniki ............................................................................................................... 28 5.3 Registracija podjetja ............................................................................................................ 29 5.4 Davčni sistem in dajatve ...................................................................................................... 29 5.5 Poslovanje preko meja ......................................................................................................... 29 5.6 Končni rezultat ..................................................................................................................... 30

6 PREDSTAVITEV PODJETJA ALLEGRIA, D. O. O. ..................................................... 31 6.1 Kronološka predstavitev razvoja podjetja ............................................................................ 31 6.2 Organizacijska struktura ....................................................................................................... 32 6.3 Prodajni asortiman podjetja Allegria .................................................................................... 32 6.4 Intervju z direktorico podjetja Allegria, d. o. o. .................................................................... 33

7 PRIMERJALNA ANALIZA IN IZBOR PRIMERNIH MIKROLOKACIJ ZA LASTNE PRODAJALNE PODJETJA ALLEGRIA, D. O. O. ........................................................ 37 7.1 Parametri raziskave.............................................................................................................. 37 7.2 Predstavitev dejavnikov analize mikrolokacij ...................................................................... 38 7.3 Združeni arabski emirati: Dubaj – The Dubai Mall, ............................................................... 38

7.3.1 Opis mesta: Dubaj ......................................................................................................... 38 7.3.2 Opis mikrolokacije za odprtje trgovine: The Dubai Mall ............................................... 39 7.3.3 Natančna določitev mikrolokacije ................................................................................. 39 7.3.4 Objektivni dejavniki ....................................................................................................... 39 7.3.5 Subjektivni dejavniki (po skupinah) ............................................................................... 40

7.4 Avstrija: Dunaj – Mariahilfer Straße, .................................................................................... 41 7.4.1 Opis mesta: Dunaj ......................................................................................................... 41 7.4.2 Opis lokacije za odprtje trgovine: Mariahilfer Straße ....................................................... 42 7.4.3 Natančna določitev mikrolokacije ................................................................................. 43 7.4.4 Objektivni dejavniki ....................................................................................................... 43 7.4.5 Subjektivni dejavniki (po skupinah) ............................................................................... 43

7.5 Združene države Amerike: Miami, Florida - Lincoln Road ..................................................... 45 7.5.1 Opis mesta: Miami ........................................................................................................ 45 7.5.2 Opis mikrolokacije za odprtje lastne prodajalne: Lincoln Road .................................... 46 7.5.3 Natančna določitev mikrolokacije ................................................................................. 47 7.5.4 Objektivni dejavniki ....................................................................................................... 47 7.5.5 Subjektivni dejavniki (po skupinah) ............................................................................... 47

8 PRIMERJALNA ANALIZA MIKROLOKACIJ ............................................................. 50 8.1 Obrazložitev rezultatov ........................................................................................................... 50 8.2 Ocene pred obtežitvijo ......................................................................................................... 51 8.3 Ocene po obtežitvi ............................................................................................................... 52 8.4 Nadgradnja Brown-Gibsonovega modela ............................................................................. 52

8.4.1 Nova formula nadgrajenega modela ............................................................................. 52 8.5 Ocena privlačnosti lokacije ................................................................................................... 53

8.5.1 Ocena privlačnosti lokacije: The Dubai Mall, Dubaj, Združeni arabski emirati ............. 53 8.5.2 Ocena privlačnosti lokacije: MariahilfeStraße, Dunaj, Republika Avstrija..................... 54 8.5.3 Ocena privlačnosti lokacije: The Lincoln Road, Miami, Združene države Amerike ....... 55

8.6 Primerjava ocen privlačnosti lokacij ..................................................................................... 55

9 SKLEP ................................................................................................................. 57

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 58

iii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: TRGI IN PROCES INTERNACIONALIZACIJE ____________________________________________ 7 SLIKA 2: ORGANIZACIJA _________________________________________________________________ 8 SLIKA 3: MATRIKA: USMERJENOST PODJETJA / ŠIRITEV TRGA ___________________________________ 9 SLIKA 4: SEGMENTACIJA _______________________________________________________________ 10 SLIKA 5: PROIZVAJALCI PO SVETU ________________________________________________________ 11 SLIKA 6: DVOSTOPENJSKI MODEL SEGMENTACIJE ___________________________________________ 13 SLIKA 7: IZHODIŠČNI MODEL ZA IZBOR NA NOV CILJNI TRG ___________________________________ 14 SLIKA 8 : ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ___________________________________________________ 32 SLIKA 9: NEPREMIČNINSKI TRG DUNAJA ___________________________________________________ 42

KAZALO TABEL TABELA 1: NOTRANJE IN ZUNANJE SPODBUDE _______________________________________________ 5 TABELA 2: SWOT ANALIZA ZAE __________________________________________________________ 22 TABELA 3: SWOT-ANALIZA AVSTRIJE ______________________________________________________ 25 TABELA 4: SWOT-ANALIZA ZDA __________________________________________________________ 27 TABELA 5: ANALIZA MAKROLOKACIJ: OSNOVNI EKONOMSKI PODATKI __________________________ 28 TABELA 6: ANALIZA MAKROLOKACIJ: SPECIFIČNI KAZALNIKI ___________________________________ 28 TABELA 7: ANALIZA MAKROLOKACIJ: REGISTRACIJA PODJETJA _________________________________ 29 TABELA 8: ANALIZA MAKROLOKACIJ: PLAČEVANJE DAVKOV ___________________________________ 29 TABELA 9: ANALIZA MAKROLOKACIJ: POSLOVANJE PREKO MEJA _______________________________ 29 TABELA 10: PRIMERJALNA ANALIZA MIKROLOKACIJ: OBJEKTIVNI DEJAVNIKI ______________________ 50 TABELA 11: PRIMERJALNA ANALIZA MIKROLOKACIJ: SUBJEKTIVNI DEJAVNIKI PRED OBTEŽITVIJO _____ 51 TABELA 12: PRIMERJALNA ANALIZA MIKROLOKACIJ: SUBJEKTIVNI DEJAVNIKI PO OBTEŽITVI _________ 52 TABELA 13: PRIMERJALNA ANALIZA MIKROLOCIJ: OCENA PRIVLAČNOSTI LOKACIJ _________________ 55

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V raziskavi v okviru področja mednarodnega trženja in internacionalizacije podjetij raziskujemo strateške presoje pri določitvi primerne lokacije za podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo izdelkov v obutveni industriji in želi svojo prodajo razširiti na nove tuje trge. Ko podjetje začne delovati na tujih trgih, se sooča z večjo negotovostjo, saj je okolje drugačno od tistega na domačem trgu. Te raznolikosti v gospodarskem, političnem in pravnem okolju, ravni tehnološke razvitosti in kulturnih posebnosti lahko ustvarjajo eksplicitne ovire za uspešen vstop tujega podjetja na izbrani lokalni trg. To je še posebej problematično v trgovini na drobno, saj morajo podjetja vlagati znatna finančna sredstva za oblikovanje prodajnih prostorov, razvoj logističnih sistemov in v gradnjo odnosov z dobavitelji, ter zlasti pritegnitev in ustvarjanje privlačnega prodajnega okolja za bodoče odjemalce. Za trgovce na drobno je prav tako potrebna interakcija z akterji na institucionalni ravni. Poskrbeti morajo, da obstajajo ustrezni cestni dostopi in parkirna mesta za trgovino, javne komunikacije, uvozna dovoljenja in soglasja za proizvode iz drugih držav, ki jih tržijo v trgovinah. Pri procesu internacionalizacije trgovinskega podjetja v modni industriji je najbolj pomembna lokacija trgovin. To poudarja tudi Lord Harold Samuel: »There are three things that matter in property: location, location, location« (Samuel, 1987), zato bomo to področje še posebej natančno raziskali. Po uvodnem teoretičnem delu (poglavja 2-4), v okviru raziskave predstavimo in analiziramo izbrane makrolokacije (poglavja 4-5) in s primerjalno analizo proučimo podobnosti in razlike naših ciljnih trgov. V drugem delu raziskave (poglavja 7-8) izoblikujemo model (merila/kazalnike, sistem ocenjevanja in selekcije) za izbor primerne mikrolokacije kot geografskega prostora za uresničitev strategije internacionalizacije podjetja – lociranje lastnih prodajaln. V sklepnem delu raziskave (poglavje 9) pa izoblikujemo vsebinski okvir za določanje primerne strategije mednarodne tržne ekspanzije za udejanjanje strateških ambicij izbranega podjetja pri širitvi na izbrane tuje trge.

1.2 Namen in cilji raziskave Namen raziskave je ugotoviti, katera izmed izbranih držav (makrolokacij) in mikrolokacij znotraj izbrane države oziroma urbanega centra je najbolj primerna za širitev na novi trg za podjetja v prodaji (maloprodaja) izdelkov iz obutvene industrije,

2

Cilji raziskave:

• raziskati področje mednarodnega trženja in internacionalizacije podjetij s poudarkom na trgovinski (prodajni) funkciji čezmejnih aktivnosti;

• predstaviti možnosti za vstop podjetja na nov tuji trg;

• analizirati izbrane države in s tem omogočiti odločitev o izboru;

• primerjati alternativne makro- in mikrolokacije za odpiranje lastnih prodajaln;

• oblikovati model za ocenjevanje privlačnosti lokacij za podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo izdelkov iz obutvene industrije;

• izdelati primerno strategijo vstopa na izbrani ciljni trg.

1.3 Načrt/model raziskave 1.3.1 Hipoteze V magistrskem delu preverjamo naslednje tri hipoteze:

• H1: Za podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo izdelkov iz obutvene industrije, je odpiranje lastnih prodajaln na izbrani lokaciji izbranega ciljnega trga ključna strategija v procesu in internacionalizacije poslovanja.

• H2: Obstajajo razlike med privlačnostjo držav kot ciljnih trgov za podjetje, ki trži izdelke iz obutvene industrije.

• H3: Za podjetje Allegria obstajajo pomembne razlike v privlačnosti obutvenih izdelkov med primerjanimi makro- in mikrolokacijami 1, 2 in 3.

Mikrolokacije:

• Združeni arabski emirati – Dubaj, The Dubai Mall,

• Avstrija – Dunaj, Mariahilfer Straße,

• Združene države Amerike – Miami, The Lincoln Road. 1.3.2 Potek in metode izvedbe raziskave Raziskava poteka po naslednjih korakih:

1. Zbiranje in pregled literature – prvi korak raziskave zajema iskanje relevantne literature in virov iz že izvedenih študij. Posebej se osredotočimo na vzvode za internacionalizacijo podjetij in podrobno proučimo različne modele internacionalizacije. V teoretičnem delu uporabimo metodo deskripcije, s katero opišemo zgoraj omenjene teoretične nastavke. Prav tako uporabimo metodo kompilacije in primerjalne analize domačega in globalnega trga v obutveni industriji.

2. Oblikovanje modela za izbor primerne lokacije – v tem koraku najprej oblikujemo pravila in kriterije za oblikovanje modela. Pri tem si pomagamo s proučevanjem podobnih modelov iz relevantne literature. Uporabimo kvalitativno metodo za zbiranje podatkov, saj izvedemo globinski intervju z direktorjem podjetja Allegria, d. o. o. S pomočjo spoznanj iz literature in podatkov, pridobljenih z intervjuji relevantnih subjektov, oblikujemo primerne kriterije za selekcije primernih lokacij.

3

3. Zbiranje empiričnih podatkov – sledi zbiranje empiričnih podatkov. To so podatki za raziskovanje izbranih makro- in mikrolokacij. Pri zbiranju empiričnih podatkov uporabimo analizo sekundarnih virov z zbiranjem dostopnih podatkov iz sekundarnih virov. Analiza s pomočjo empiričnih podatkov – sledi empirična raziskava na osnovi zbranih empiričnih podatkov. Najprej z metodo kompilacije opravimo primerjalno analizo za izbor ciljnih trgov (države), nato pa primerjalno analizo za izbor primernih lokacij za lastne prodajalne (mikrolokacije). Podatke matematično obdelamo v izbranem prilagojenem modelu (Brown-Gibsonov model). Rezultate modela analiziramo, interpretiramo in tako potrdimo ali zavrnemo hipotezi H2 in H3.

4. Zaključek – sinteza raziskovalnih ugotovitev, primerjava dobljenih rezultatov s primerljivimi študijami s tega področja ter predstavitev možnih izhodišč za nadaljnjo raziskovanje.

1.3.3 Predvidene metode raziskovanja V magistrskem delu uporabimo naslednje metode raziskovanja:

• metodo deskripcije v teoretičnem delu naloge za opisovanje osnovnih pojmov in dejstev, ki se navezujejo na internacionalizacijo podjetij in trg obutvene industrije;

• metodo kompilacije za primerjalno analizo ciljnih trgov (makrolokacij), domačega in globalnega trga obutvene industrije in lokacij, primernih za odprtje lastnih trgovin (mikrolokacij);

• metodo kvalitativnega zbiranja podatkov – globinski intervju (intervju z direktorico podjetja Allegria). S to metodo pridobimo podatke za oblikovanje modela za izbor primerne lokacije v procesu internacionalizacije podjetja v obutveni industriji;

• metodo opazovanja – s to metodo opazujemo sosednje trgovine na navedenih lokacij in s tem pridobimo pomembne informacije za odprtje svoje poslovalnice;

• metodo sinteze – v zaključnem delu z metodo sinteze povzamemo in interpretiramo rezultate iz modela in podamo zaključke.

1.3.4 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da bo naš model izoblikovan po kriterijih, ki so relevantni za podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo izdelkov iz obutvene industrije. Ti kriteriji bodo izbrani iz intervjuja z direktorjem podjetja v obutveni industriji, za katerega bomo izvedli analizo in predlagali izbor primerne lokacije. Raziskovanje je z vidika problema in področja raziskovanja omejeno na analizo lokacij za maloprodajo izdelkov v obutveni industriji, ne pa tudi za proizvodnjo. S tem namenom izbiramo med lokacijami, ki so privlačne samo za prodajo (distribucijo) in trženje izdelkov. Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere situacije, poslovna skrivnost podjetja.

4

2 INTERNACIONALIZACIJA PODJETIJ Internacionalizacija pomeni proces vključevanja v mednarodne aktivnosti in je odgovor na priložnosti in izzive, ki jih prinaša globalizacija. Internacionalizacija mora biti osrednji del dolgoročne strategije podjetij, kar še posebej velja za mala in srednje velika podjetja. »Internacionalizacija je podjetniška strategija, ki je v veliki meri pogojena s trženjsko sestavino – podjetje ne postane mednarodno podjetje zato, ker to želi postati, temveč zato, ker je zaradi omejenosti domačega tržišča prisiljeno iskati tuja tržišča. Med pomembnejšimi nagibi podjetja za izvoz in vključevanje na mednarodna tržišča je treba omeniti predvsem njegovo rast in razvoj« (Jurše, 1997). Internacionalizacija podjetja se prične, ko podjetje s svojimi izdelki/storitvami vstopi na tuji trg, najpogosteje najprej z domačega trga oz. domicilne države. Internacionalizacija je večdimenzionalni proces naraščajočega vključevanja tako vhodnih kot tudi izhodnih aktivnosti podjetja zunaj meja domače države (Povzeto po: Brenčič Makovec, 2009).

Internacionaliziranje poslovanja ima številne posledice za delovanje podjetij v mednarodnem okolju, in sicer: spreminjata se struktura in mobilnost posameznih gospodarskih sektorjev, spreminjajo se strukture in razmerja moči posameznih konkurentov, vpliva na cene in proizvodne stroške, oblikovanja in spreminjanja pogojev in ovir za vstopanje novih tekmecev na tržišče (oblikovanje vstopnih pragov). V takšnem stopnjevanem širjenju aktivnosti in gospodarskih sektorjev preko državnih meja pa se za podjetja porajajo nove priložnosti in nevarnosti. Motiva za internacionalizacijo ne gre iskati samo v želji podjetij po boljšem izkoriščanju tržnih priložnosti na tujih tržiščih, temveč tudi v težnji po optimiziranju proizvodnih stroškov prek gradnikov državnih meja, pogosto pa celo v globalnem okviru (povzeto po: Jurše, 1997).

2.1 Motivi za internacionalizacijo podjetij

Podjetja stremijo k maksimiranju dobička in dolgoročni uspešnosti ter iščejo različne načine za doseganje teh ciljev. Eden od načinov za doseganje teh ciljev je internacionalizacija poslovanja. Motivov za selitev na tuje trge – internacionalizacijo je veliko in se od trženjske organizacije do trženjske organizacije razlikujejo. Literatura ponuja veliko razvrstitev, ki pa se med seboj ne razlikujejo veliko. Večina avtorjev deli motive v dve skupini. Prva skupina so notranji (izhajajo iz podjetja) in zunanji (prihajajo iz okolja) dejavniki, druga skupina pa dejavniki potiska in vleke. Dejavniki vleke so povezani z agresivnim nastopom podjetij, ki samostojno iščejo priložnosti na tujih trgih. Dejavniki potiska pa nastopijo zaradi različnih spremenjenih razmer (zlasti na domačem trgu podjetja) in podjetja prisilijo v iskanje podobnih rešitev na tujih trgih oziroma so pasivno deležna povpraševanja iz tujine, ki jih pripelje do vključenosti v mednarodno poslovanje. Med pomembnejšimi motivi, ki podjetja spodbujajo za širitev obsega poslovanja prek nacionalnih meja, so zasičenost domačega trga, omejujoča zakonodaja, želje po hitrejši rasti, učinkovitejše poslovanje podjetja,

5

izboljšanje strateškega položaja podjetja, nižji stroški, maksimizacija učinkovitosti, razdelitev dela, specializacija in še mnogo drugih (povzeto po: Kohont, 2011). Makovec (Brenčič Makovec, 2009) motive deli na notranje in zunanje spodbude.

Tabela 1: Notranje in zunanje spodbude

Notranje spodbude Zunanje spodbude

• dojemljiv management, ki spodbuja mednarodno poslovanje,

• specifičen notranje dogodek,

• izvoz kot oblika vhodne internacionalizacije in s tem začetka mednarodnega poslovanja,

• slučajni stranski proizvod,

• presežna proizvodnja,

• sodelovanje v mreži podjetij.

• povpraševanje na trgu,

• konkurenčna podjetja,

• združenja in zveze, kjer podjetja pridobivajo informacije,

• zunanji strokovnjaki,

• vladni programi,

• regionalne integracije,

• neformalna srečanja managerjev.

2.2 Modeli internacionalizacije podjetij 2.2.1 Stopenjski proces internacionalizacije (Upssala model) Uppsarski model sta na podlagi študije švedskih podjetij konec 70. let razvila švedska raziskovalca Vahlne in Johanson. Gre za stopenjski model vstopa podjetja na tuje trge, pri katerem postopno naraščata tudi nagnjenost in predanost podjetja mednarodnem poslovanju. V središču skandinavske šole je postopno zaposlovanje virov glede na znanje (izobrazbo, poslovno prakso, ekonomski razvoj, geografsko in psihično oddaljenost trgov ter znanje o načinu poslovanja na izbranem trgu) in s tem zmanjšanje negotovosti na trgu. Pri tem podjetja najprej vstopajo na trge, ki so jim psihološko in geografsko blizu (so jim bližja ter bolje poznajo in razumejo), nato pa na bolj oddaljene trge (tako psihološko kot geografsko). Prav znanje in informacije o trgih so glavni razlog, da internacionalizacija poteka postopoma (povzeto po: Brenčič Makovec, 2009). 2.2.2 Model EPRG Model EPRG (etnocentrizem, policentrizem, regiocentrizem in geocentrizem) opredeljuje štiri osnovne usmeritve v mednarodnem delovanju podjetij in tipologijo – profil podjetja v procesih njegove internacionalizacije. EPRG ima, kot navaja večina literature, tudi svoje praktične odlike. Podjetju omogoča analizo in predvidevanje obnašanja njegovih tekmecev. Poglavitni sklep je, da EPRG lahko pomaga napovedati, ali bodo transnacionalna podjetja relocirala nekatere dejavnosti (nabavo, proizvodnjo, trženje, raziskovanje in razvoj) v podružnicah. Tako EPRG postane uporabno analitično orodje pri določanju optimalne rešitve vprašanja o izbiri tujega vlagatelja, ki bi najbolje prispeval k ustvarjanju in izboljševanju konkurenčnih prednosti podjetij v državi gostiteljici in s tem k razvoju nacionalne ekonomije (povzeto po Crnjak-Karanovič, 2009).

6

2.2.3 Mrežni model Mrežni model razlaga trge kot mreže razmerij in povezav med podjetji. Mreže predstavljajo med seboj sodelujoča podjetja različnih velikosti in njihove povezave. Po tej teoriji podjetje začne proces internacionalizacije, ko razvije povezave in odnose s partnerji v tujih mrežah. Podjetja se lahko povežejo v mreže po izdelku, tehnologiji, geografsko in so lahko med seboj prepletene. Prednost mrež je njihova prilagodljivost glede vstopa na tuje trge in tudi glede medsebojne povezave v procesu internacionalizacije med deli mreže nasproti hierarhičnim odnosom. Mreže so tudi cenejši način dostopa do znanja in ustvarjanja povezav med podjetji. 2.2.4 Model »Born global« Model »Born global« opisuje tip podjetij, ki začnejo svoje izvozne oziroma mednarodne poslovne aktivnosti že takoj po rojstvu oziroma v prvih petih letih. Tako imenovana globalno rojena podjetja so po definiciji podjetja, ki usmerijo svoje aktivnosti na tuje ciljne trge, ki so globalni in znotraj niše. Tem podjetjem domači trg postane premajhen, zato svoje aktivnosti takoj usmerijo na nove ciljne trge. Model »Born global« v celoti nasprotuje skandinavskemu modelu internacionalizacije (Uppsala). Dejavniki, ki vplivajo na porast globalno rojenih podjetij, so:

• tržne niše: z zasičenostjo globalnega trga so podjetja primorana v specializacijo in s tem v iskanje novih ciljnih trgov za svoje proizvode;

• prilagodljivost novo rojenih podjetij: manjša podjetja so bolj prilagodljiva kot velike multinacionalke;

• razvoj informacijske tehnologije: informacije so dostopne vsepovsod in veliko hitreje;

• razvoj proizvodne tehnologije: z novo visoko tehnologijo lahko mala podjetja ustvarjajo nove proizvode in ustvarjajo konkurenco velikim podjetjem.

2.3 Posebnosti internacionalizacije trgovinskih organizacij V magistrskem delu je naša osrednja pozornost usmerjena v analizo internacionalizacije podjetja, ki trži izdelke iz obutvene industrije. V ta namen v tem poglavju predstavljamo posebnosti prodaje trgovinskih organizacij oz. trgovine na drobno. Ta panoga izkazuje v procesu internacionalizacije v primerjavi z drugimi podobnosti in tudi razlike. V tem poglavju se osredotočimo na teorijo Nicholasa in Myersa (Alexander & Myers, 2000), ki sta različne teorije internacionalizacije povezala in razvila lastne model internacionalizacije za trgovino na drobno. Model deli internacionalizacijo na dva procesa, ki potekata hkrati. Prvi je odvisen od odzivanja podjetja na ciljno tržno okolje, drugi pa poteka znotraj podjetja. Po pregledu vseh kriterijev pa lahko podjetje uvrstimo v matriko glede na stopnjo internacionalizacije. 2.3.1 Trg

7

Najprej predstavimo vidik zunanjega okolja, ciljnega trga. Spremembe v podjetju vedno sledijo spremembam na trgu. V Sliki 1 lahko nazorno spremljamo ta proces. Premoženje podjetja predstavlja prednosti na domicilnem tržišču, te so bodisi konceptualne ali tehnološke. Podjetja pa so deležna tudi pritiskov iz okolja, ki so prisotni na domačih in mednarodnih tržiščih. Del procesa internacionalizacije je fizični prenos inovacij podjetja, prav tako pa tudi prenos tehnologije in znanja (»know howa«). Te prednosti trgovinske organizacije niso samo del organizacijskega razvoja podjetja, so tudi del razvoja trgov. Samo tam, kjer so omogočene vse možnosti za razvoj trgovine na drobno, se bo ta tudi razvila in zadovoljila potrebo trga. Kot prikazuje Slika 1, internacionalizacija poteka po stopenjskem procesu (Uppsala model). Najprej poteka širitev na primarne tuje trge, saj so najbolj podobni domačemu trgu, šele potem na bolj oddaljene, kjer je treba svoj pristop posebej prilagoditi ciljnemu trgu.

Slika 1: Trgi in proces internacionalizacije

Vir: (Alexander & Myers, 2000).

Sekundarni in terciarni trgi so pod vplivom primarnega in domicilnega razvoja tehnologije in trgovinskih konceptov. Prejemajo inovacije iz visoko razvitih trgov. Razvoj organizacijskih prednosti in premoženja se dogaja znotraj organizacije, ta pa se lahko na pritiske iz okolja odzove ali ne. Če se ne odzove, bo izgubila nekatere konkurenčne prednosti na nekaterih trgih.

8

2.3.2 Organizacija V nadaljnji analizi analiziramo proces internacionalizacije trgovinskih organizacij še z vidika organizacije. Na spodnji Sliki 2 imamo v prvem oblačku konkurenčne prednosti, ki pospešujejo internacionalizacijo. V trgovini na drobno so to tehnologija, »know how« in inovativni trgovinski koncepti. Izhodišče teh prednosti so blagovna znamka (angl. brand) ali sredstva, ki nam omogočajo doseganje ekonomije obsega. Blagovna znamka nam lahko na novem ciljnem trgu prinese veliko konkurenčno prednost, saj se z imidžem podjetja poistovetijo odjemalci. V naslednjem koraku mora trgovec na drobno spoznati svoje prednosti in sposobnosti, ki mu bodo olajšale vstop na novi trg. To so lahko dober management (izkušnje, stališča, vodstvene spodobnosti in zmožnosti koordiniranja organizacije na mednarodnem trgu).

Slika 2: Organizacija


Nicholas in Myers konkurenčne prednosti opisujeta kot premoženje podjetja (inovativni trgovinski koncepti in »know how«), ki mu omogoča, da uspešno deluje na domačem trgu in ima možnost širitve poslovanja/aktivnosti na novi tuji trg. Managerska znanja pa so instrument, s katerim podjetje te prednosti prenese na mednarodno raven. Po analizi vseh teh dejavnikov podjetje sprejme odločitev o lokaciji, metodi vstopa in strategiji (povzeto po: Alexander & Myers, 2000).

9

Odločitev o lokaciji, vstopni metodi in strategiji mednarodnega delovanja je torej specifična za vsako podjetje posebej in se sprejema specifično na dano okolje v katerem se nahaja podjetje (povzeto po: Alexander & Myers, 2000). 2.3.3 Zaključek V procesu internacionalizacije trgovinskih organizacij moramo upoštevati tržni in organizacijski vidik procesa. Matrika na Sliki 3 prikazuje različne stopnje internacionalizacije glede na organizacijsko integracijo in delež na tujih trgih (Alexander & Myers, 2000).

Slika 3: Matrika: usmerjenost podjetja / širitev trga


Matrika na Sliki 3 razlaga globalno organizacijo kot organizacijo, ki je uspešno dosegla integracijo organizacijskih sposobnosti in s tem razvila konkurenčne prednosti na sekundarnih in terciarnih trgih. Nasprotno proksimalna organizacija deluje le na domicilnem trgu in se zelo malo prilagaja z vidika geocentričnega managerskega pristopa (Alexander & Myers, 2000).

2.4 Globalni trg obutvene industrije Izsledki raziskave Global Industry Analysts kažejo, da bo globalni trg obutvene industrije po pričakovanjih do leta 2015 dosegel 195 milijard ameriških dolarjev, z obsegom prodaje več kot 13 milijard parov leta 2015 Na trgu se v porecesijskem obdobju pričakuje počasen vzpon.

Prodaja obutve je upadla v razvitih državah in se upočasnila v razvijajočih se državah zaradi nižje ravni dohodka, saj namenijo kupci zgolj manjši del dohodka za oblačila in

10

obutev. Potrošniki se vse bolj osredotočajo na vrednost za denar in iščejo preproste, trpežne čevlje, ki trajajo. Najbolj je obdobje recesije ekonomsko prizadelo oblikovalce dragih dizajnerskih proizvodov in trgovce na drobno, saj so bili prisiljeni tekmovati s ceno in vrednostjo. 2.4.1 Tržni izdelki Na trgu obutvene industrije se povečuje povpraševanje po čevljih, ki omogočajo enostavno in hitro gibanje. Izdelki so vedno bolj lahki in ponujajo vedno več prožnosti. V Sliki 4 lahko vidimo segmentacijo trga obutvenih izdelkov.

Slika 4: Segmentacija

Vir: (IBIS World, 2010).

Na trgu športne obutve prevladuje nekaj velikih akterjev. ZDA so največji uvoznik športne obutve, ki je večinoma proizvedena v Aziji. Športni čevlji se uporabljajo pri različnih športih, kot so nogomet, košarka, tenis in tek. Znamke so pogosto povezane s posebnimi športi, kot npr. Nike s košarko. Predvsem velik porast prodaje v športni obutvi se opaža na področju tekaških in fitnes čevljev. Trg usnjene obutve proizvaja in trži čevlje za vse priložnosti: čevlje za prosti čas, športne čevlje in plesno obutev. Usnje se pogosto uporablja za izdelavo dragih in ekskluzivnih (angl. high-end) čevljev. To je material, ki ga uporabljajo dizajnerske znamke. Evropske in ameriške znamke v večini primerov nabavljajo svoje usnje večinoma v Aziji (Report linker, 2012). 2.4.2 Proizvodnja obutve po svetu in vodilna podjetja v obutveni industriji Proizvodnja obutve se je v zadnjem desetletju zaradi cenejše delovne sile skoraj popolnoma preselila v azijske države. V letu 2010 po podatkih IBS World Reporta proizvodnja v Aziji 82,4 % celotne proizvodnje obutvenih izdelkov. Prevladuje severna Azija z 59,6 %, saj je Kitajska največji proizvajalec čevljev s kar 58 % deležem, kar znaša blizu 7 milijard parov.

11

Slika 5: Proizvajalci po svetu

Vir: (IBIS World, 2010).

Glavni proizvajalci na trgu obutvene industrije so: Bata, Deckers, Brown Shoes, Wolverine, Weyco, ECCO, Kenneth Cole, Nine West, Timberland, Puma, Gucci, Lacrosse, Vans, San Paulo & Alpargatas, R.G. Barry, Nike in Adidas.

2.5 Posebnosti trga obutvene industrije Realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev je pomemben dejavnik povpraševanja po obutvi. Ta dejavnik lahko vpliva na količino, kakovost in pogostost nakupa obutve, povezan pa je tudi s ceno obutve. Če se cena oblačil ali drugega z obutvijo povezanega blaga hitreje poveča kot cena obutve, bodo ljudje kupovali več čevljev. Oglaševanje in trženje blagovnih znamk sta pomembni strategiji za proizvajalce obutve. Izboljšanje teh dveh dejavnikov lahko privede do večje prodaje izdelkov. Priznani izdelki high-end blagovnih, kot so Manolo Blahnik, Prada, DKNY in Gucci, ter ustaljenih znamk (Nike, Adidas) narekujejo nove trende in spreminjajo trg, zlasti s krepitvijo lastnih tržnih deležev. Socialni vidik je pri trženju zelo pomemben, saj na določene stile oblačenja vpliva priljubljenost športnih dogodkov. Tudi raven osveščenosti o zdravju in starost prebivalstva sta družbene dejavnika, saj vplivata na povpraševanje o čevljih. To vpliva na povpraševanje po določenih vrstah čevljev. Na primer s staranjem prebivalstva v nekaterih razvitih državah narašča povpraševanje po čevljih za hojo in prosti čas, na drugi strani pa pada povpraševanje po tekaških in šolskih čevljih. Prodaja obutve se razlikuje glede na sezonske in vremenske razmere po vsem svetu., tako se npr. v zimskih mesecih zmanjša prodaja sandalov. Rast prebivalstva je ključni dejavnik povpraševanja v panogi obutve. Več prebivalstva na svetu, več čevljev se bo potrebovalo/prodalo, saj je obutev osnovna potrebščina. Narašča tudi povpraševanje po lokalnih proizvodih zaradi občutka lojalnosti do lokalnih podjetij. Potrošniki so lahko pripravljeni tudi več plačati za proizvode iz določenih držav, ki so znane po svojih čevljih, na primer Italija (povzeto po: IBIS World, 2010).

12

3 IZHODIŠČNI MODEL ZA IZBOR CILJNIH TRGOV IN MIKROLOKACIJE PRODAJALN

Poznavanje tržnih razmer in pogojev trženja na lokalnem trgu sta dejavnika, ki sta zelo pomembna za presojo negotovosti (tveganja) glede možnega vstopa na novi tuji trg. V fazi izgrajevanja začetnega tržnega položaja se mednarodni tržniki pri izbiri tujih trgov (držav) pogosto omejujejo na tiste nacionalne trge, ki izkazujejo določene zapažene podobnosti z domačim trgom, zato so geografska bližina, podobna kultura in psihična bližina tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na izbiro trgov. Države, ki jih tržniki zaznajo kot države, ki so podobne domači državi z vidika jezika, kulture, izobrazbe, poslovne prakse ali gospodarskega razvoja, pogosto obravnavajo kot države, ki ponujajo ugodnejše pogoje za vstop kot države, kjer je psihična razdalja velika (Gospodarski vestnik, 1993). Subjektivne zaznave mednarodnih tržnikov lahko imajo v realnem poslovnem svetu velik vpliv na izbiro držav za začetni vstop podjetja na tuji trg. Kadar podjetje ne razpolaga s primernimi viri za agresivni vstop na tuje trge zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj v mednarodnem trženju in nepripravljenosti ali nezmožnosti financirati prilagajanja izdelkov specifičnim zahtevam tujih trgov, ima proces izgrajevanja začetnega tržnega položaja bolj naključni in subjektivni značaj, saj običajno ne temelji na vsestranski in poglobljeni strateški analizi okolja in tujih trgov (povzeto po: Jurše, 2007). Proces vstopa na nov ciljni trg lahko, kot razlaga Jurše (Jurše, 2007), izvedemo na dva načina:

• nesistematično: naključni izbor držav za začetni vstop na tuji trg, naključno testiranje tujega trga z izdelki, predhodne izkušnje in preference osebja podjetja, vstop na geografsko bližje trge;

• sistematično: postopen izbor posameznega nacionalnega trga na osnovi trženjskih analiz, sistematičen izbor (selekcija) in segmentiranje nacionalnih trgov, portfolio pristop (mednarodni tržni portfolio).

V magistrskem delu za izbor primerne lokacije najprej prikažemo dvostopenjski model, ki sta ga predstavila Geston-Breton in Martin (Geston-Breton & Martin, 2011). Kot kaže Slika 6 na naslednji strani, gre za dve stopnji izbora, v prvem izboru gre za izbor makrolokacije, ki se nadaljuje v mikrolokacijo.

13

Slika 6: Dvostopenjski model segmentacije

Vir: (Geston-Breton & Martin, 2011).

Kot prikazuje Slika 6 v prvem delu analiziramo kazalnike, kot so: velikost/potencial trga, razvoj trga, tveganja in pogoji vstopa ter njihove omejitve. V naslednjem koraku se lotimo mikrolokacij, o katerih nas zanimajo bolj specifične informacije, ki so pogojene z odjemalci in posebnimi lastnostmi prodaje izdelkov obutvene industrije. V sliki na naslednji strani (Slika 7) je Jurše (Jurše, 2007) to strategijo še bolj dodelal in predstavlja izhodiščni model za izbor ciljnih trgov in makrolokacij.

14

Slika 7: Izhodiščni model za izbor na nov ciljni trg

Vir: (Jurše, Strateško izbiranje ciljnih trgov, 2007).

Kot je razvidno iz Slike 7, v prvem koraku izberemo države za ocenjevanje. Nato določimo primerna merila za njihovo vrednotenje. V prvem delu analize tako ocenimo države po izbranih merilih. Ti kriteriji so določeni (izbrani) objektivno in v modelu jim bo dodeljena specifična pomembnost. Po analizi makrolokacij izberemo kriterije za ocenjevanje mikrolokacij, ki pa so določeni (izbrani). Ti so izbrani bolj subjektivno, saj so prilagojeni potrebam trgovinske organizacije Allegria, ki je predmet te analize in se ukvarja z maloprodajo izdelkov iz obutvene industrije.

3.1 Privlačnost držav kot novih ciljnih trgov Najprej se v procesu izbora ciljnih trgov osredotočimo na oceno privlačnosti držav kot ciljnih trgov. Večina literature merila za privlačnost razdeli v štiri večje skupine:

• velikost in dinamičnost trga,

• konkurenčnost na trgu,

• tveganost trga,

• pogoji vstopa in uvozne omejitve. Kriterije in kazalnike za operacionaliziranje meril za oceno privlačnosti držav smo izbrali iz nabora kazalnikov World bank group (World Bank Group, 2014), saj zagotavljajo

15

najbolj zanesljive, točne in ažurne podatke. Podatki so transparentni in zajemajo 189 ekonomij sveta. Med seboj primerjamo merila, ki so predstavljena v nadaljevanju. V prvem sklopu nekaj osnovnih kazalnikov:

• Število prebivalcev,

• bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP),

• BDP/CAPITA ( v ameriških dolarjih - v nadaljevanju $)

• obseg uvoza v odstotkih BDP (v $). Osnovne kazalnike v nadaljevanju nadgradimo z bolj specifičnimi:

• ocena tveganja države (angl. Country risk assasment),

• indeks ekonomske svobode (angl. Index of economic freedom),

• stopnja rasti BDP na prebivalca (2005-2015),

• napoved rasti BDP na prebivalca do leta 2020. Ocena tveganja države. Podatke za to kategorijo smo pridobili iz Kreditne hiše Coface (Coface, 2015), ki se že več kot 30 let ukvarja z ocenjevanjem tveganja držav in podjetij, ocene prikazuje s 7-stopenjsko lestvico (A1, A2, A3, A4, B, C, D), pri čemer je A1 najboljša oziroma pomeni najmanjše tveganje. Ocena tveganja države je skupek treh skupin kazalnikov – politične stabilnosti, ekonomske stabilnosti in stabilnosti finančnega sistema:

• ekonomsko stabilnost delimo na kategorije: makroekonomija, mednarodni transferji in vladne finance,

• politična stabilnost je definirana z naslednjimi kazalniki: ekonomska politika, poslovno okolje, stabilnost vlade, diplomatska politika in pravni sistem,

• stabilnost finančnega sistema pa definiramo s kazalniki bančnega sistema, javnega dolga, regulacij in vladne zakonodaje.

Indeks ekonomske svobode. Oceno indeksa ekonomske svobode držav sveta letno The Wall street journal in The Heritage foundation (The Wall Street Journal & The Heritage Foundation, 2015). Indeks meri svobodo ekonomije v desetih kategorijah. Stopnja rasti BDP. Na spletnem portalu Trading economics (Trading Economics, 2015) primerjamo kazalnike rasti držav. Osredotočimo se na rast BDP na prebivalca (GDP/Cap) v zadnjih desetih letih in napoved rasti BDP na prebivalca do leta 2020. V nadaljevanju raziskujemo štiri področja:

• registracija podjetja,

• plačevanje davkov,

• poslovanje prek meja,

• podjetništvo.

16

Registracija podjetja. V tem sklopu primerjamo naslednje kazalnike:

• število dni, potrebnih za registracijo podjetja (v dneh),

• stroške postopkov ustanavljanja podjetja (v $),

• osnovni kapital, potreben za registracijo d. o. o. (v %). Davčni sistem in dajatve. V tem sklopu primerjamo naslednje kazalnike:

• prispevki za socialno varnost (v %),

• davek od dohodka pravnih oseb (v %),

• davek na dodano vrednost (v %),

• skupna stopnja davka (skupna stopnja davka meri velikost davka in obveznih prispevkov, ki jih podjetje plača v drugem letu poslovanja, izraženo v deležu dobička).

Poslovanje prek mej. V tem sklopu primerjamo uvozne regulacije:

• število dni do uvoza (zajema celotni čas, ki preteče do uvoza in vključuje izpolnjevanje potrebne dokumentacije, carina in potrebne inšpekcije, notranji transport in razni postopki v pristanišču ali na terminalu).

• cena za uvoz zabojnika (zajema vse stroške za uvoz zabojnika (dokumente, administrativne stroške na carini, tehnični pregled, stroške carine, notranji transport)).

Podjetništvo. V tem sklopu predstavimo število novoustanovljenih družb z omejeno odgovornostjo. Ti podatki kažejo podjetniško aktivnost v določeni državi in gostoto novo nastalih podjetij. Podatki so pridobljeni za obdobje 2004–2012:

• novo odprte družbe z omejeno odgovornostjo

• gostota novo odprtih družb (dejavnik se nanaša na 1000 zaposlenih prebivalcev (15–64 let) na letni ravni).

3.2 Proces izbiranja mikrolokacij (predstavitev Brown-Gibsonovega modela)

Ker se več kot 90 % nakupov izvede v prodajalnah, je izbor primerne lokacije ena izmed najbolj pomembnih strateških odločitev v trgovini na drobno. Že od davnih časov nam literatura dokazuje, da je lokacija eden izmed poglavitnih dejavnikov uspeha trgovinskega podjetja. Odločitev o izboru lokacije za trgovino je zato zelo zahtevna. Upoštevati je treba veliko dejavnikov, kot so populacija, konkurenca, višina najemnine, pravne omejitve in drugi. V naši raziskavi dejavnike za izbor primerne mikrolokacije razdelimo na dva tipa – objektivne in subjektivne. Objektivni dejavniki so kvantitativne narave in nam omogočajo analiziranje podatkov v zvezi z delovanjem in odpiranjem poslovalnice na neki lokaciji. Drugi tip dejavnikov pa so subjektivni dejavniki, ki so kvalitativne narave in prikazujejo potencial določene lokacije za privabljanje kupcev in možnosti prodaje z zornega kota določenega podjetja.

17

V naši raziskavi smo kot model za analizo izbora primerne lokacije z vidika analiziranega podjetja izbrali Brown-Gibsonovov model za izbor primerne lokacije. Je model, ki upošteva tako objektivne kot subjektivne dejavnike za izbor lokacije. Model obsega multikriterijsko analizo, v kateri raziskovalec poda svoje preference in z njimi obteži subjektivne dejavnike. 3.2.1 Matematična predstavitev Brown-Gibsonovega modela Brown-Gibsonov lokacijski model lahko matematično predstavimo v petih korakih. Korak 1: izločimo vsako lokacijo, ki ne izpolnjuje določenih osnovnih pogojev.

Korak 2: izračunamo objektivni faktor merila uspešnosti �� za vsako lokacijo. Običajno za izračun skupnih stroškov za vsako lokacijo �� ocenimo vse relevantne stroške. Korak 3: določimo objektivni faktor merila ��, tako da �� pomnožimo z vsoto obratnih

vrednosti stroškov lokacije � 1��

� in nato vzamemo inverzne vrednosti dobljenega

rezultata. Korak 4: določimo ključne subjektivne faktorje in izračunamo njihov subjektivni faktor merila �� za vsako lokacijo:

• odvajamo (odvod v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta. Opisuje najboljšo linearno aproksimacijo funkcije v bližini vrednosti funkcije z njenim argumentom) faktor ocene za

vsak subjektivni faktor ( = �, �, … , � ) z uporabo forced-choice parne primerjave (parna primerjava: med seboj primerjamo vse možne pare; forced-choice: ali je izbran bolj optimalen/želen faktor izmed dveh, ki ju primerjamo, ali pa sta faktorja ocenjena kot enaka),

• rangiramo vsako lokacijo za vsak subjektivni faktor posebej ��, • združimo faktor ocene in faktor lokacije za vsako lokacijo:

�� = � ∙ �� + � ∙ �� + ⋯ + � ∙ ��.

Korak 5: za vsako lokacijo združimo objektivni faktor merila ��in subjektivni faktor merila ��, tako da jima določimo uteži α in 1-α, da dobimo LPM (merilo/mero preferenčnosti lokacije, rezultat, ki pove, kateri lokaciji pripisati večjo prednost):

�� = �� + �1 − �� Če bo izbira lokacije temeljila le na ceni, potem je � = 1, subjektivne faktorje pa ignoriramo oz. jih ne upoštevamo.

3.3 Delitev dejavnikov za primerjavo mikrolokacij V tem poglavju bomo razdelili dejavnike za primerjavo mikrolokacij. Dejavnike razdelimo v dve skupini. Prva skupina obsega objektivne dejavnike, iz katerih bomo v nadaljevanju izračunali celotne skupne stroške na uro obratovalnega časa na mesec. V drugem sklopu je nabor subjektivnih dejavnikov podjetja Allegria. Te dejavnike bomo v nadaljevanju razdelili v tri skupine in jim dodali uteži.

18

Objektivni dejavniki:

• najemnina/m2 (v $ na mesec),

• odpiralni čas (število ur na teden),

• obratovalni stroški (v $ na mesec),

• stroški dela (v $ na mesec). Subjektivni dejavniki:

• stopnja konkurence,

• velikost središča (nakupovalni center, nakupovalno središče),

• izpostavljenost vremenskim razmeram,

• stopnja varnosti,

• stopnja prehodnosti območja (angl. footfall),

• dostop do javnega transporta,

• možnost parkiranja,

• gostota populacije na izbranem območju,

• X-faktor (lastnost lokacije, ki ji doda dodano vrednost).

19

4 PRIMERJALNA EMPIRIČNA ANALIZA ZA IZBOR CILJNIH TRGOV ZA PODJETJE ALLEGRIA

Analiza okolja mednarodnega trženja je obvezni element v razvoju vsakega trženjskega programa in strateškega načrta podjetja. Za mednarodnega tržnika je to aktivnost, ki pridobiva na pomenu zaradi velikega števila držav, v katerih lahko podjetje deluje, in zaradi velikih razlik, ki pogosto obstajajo med tržnim okoljem posameznih držav. Učinkovitost delovanja podjetij na tujih tržiščih namreč v veliki meri znižuje prisotna poslovna filozofija, da je mogoče program trženja za domače tržišče v nespremenjeni obliki prenašati na tuja tržišča. Mednarodno poslovno okolje je po svoji strukturi zelo raznoliko, dinamično in za podjetje praviloma nenadzorljivo, zato sta aktivno raziskovanje okolja in prilagajanje zasnove trženja priložnostim, oviram in omejitvam v okolju osnova za uspešno delovanje podjetja za tujih tržiščih (Jurše, 1997). V tem delu magistrskega dela med seboj primerjamo makrookolje izbranih držav, ki so lahko zanimivi bodoči ciljni trgi za preučevano podjetje. Primerjamo jih na podlagi osnovnih kazalnikov, kot so populacija, BDP in obseg uvoza. V drugem sklopu kazalnike, ki so povezani s poslovanjem na ciljnem trgu. Zanimajo nas področja, kot so registracija podjetja, plačevanje davkov, poslovanje prek meja in raven podjetništva. Ogledamo si tudi omejitve, bodisi kulturne, demografske ali ekonomske. Za vsako državo opravimo tudi popularno SWOT-analizo. Za našo analizo smo izbrali tri države, ki se na prvi pogled razlikujejo v vseh pogledih: z vidika geografske lokacije (države iz treh celin), njihove kulture in velikosti. Povezuje jih potencial za ustanovitev podjetja. Naše tri izbrane države za primerjalno analizo ciljnih trgov so:

• Združeni arabski emirati,

• Republika Avstrija,

• Združene države Amerike.

4.1 Makrolokacija Podjetja so pri svojem delovanju neposredno izpostavljena številnim dejavnikom iz okolja in sicer iz naslednjih segmentov makrookolja:

• ekonomsko okolje: ekonomska politika, narodni dohodek, BDP, kupna moč prebivalstva, cene, stroški, inflacija, obrestne mere, naložbe, varčevanje, ponudba in povpraševanje, krediti, davki in prispevki, emisije denarja in tečajna politika, stopnja zaposlovanja, ustanavljanje in stečaji podjetij ter drugi;

• kulturno okolje: načini človekovega delovanja (interakcij z drugimi subjekti v okolju) in prilagajanja okolju, ki vsebuje akumulirano znanje, umetnost, verovanje, dogme, stereotipi, norme, ideje, vrednote in navade ljudi; našteti vidiki kulturnega konteksta vplivajo na odnos posameznika do vrednotenja, izvajanja, uporabe izdelkov/storitev in ne nazadnje tudi do podjetnikov in podjetništva;

20

• tehnično-tehnološko okolje: vključuje v splošnih izkušnjah in v praksi preverjeno in sistemizirano znanje o proizvajalnih procesih in izdelkih (procesne in izdelčne inovacije) ter vpliva na organiziranje poslovnih procesov podjetij);

• naravno okolje: (naravno bogastvo) družbe in geografska lega ter klimatske razmere prav tako vplivajo na poslovne procese podjetij in porabniške vzorce (u)porabnikov izdelkov;

• družbeno-politično okolje: državne inštitucije (vlada, parlament) ter pravni akti (regulativne inštitucije), ki določajo osnovna pravila življenja v državi – davčni sistem, sistem razdelitve dohodka, kreditno-monetarni sistem, meddržavni sporazumi ipd – vplivajo na institucionalna pravila igre in s tem ustvarjajo določeno stabilnost in zniževanje negotovosti v interkcijah družbenih akterjev.

Z naštetimi elementi makrookolja so ustvarjeni osnovni zunanji in institucionalni pogoji, katerih primernost se odraža na uspešnosti poslovanja podjetij. Bolj kot je okolje primerno in prilagojeno zahtevam poslovanja, večja je možnost, da bodo podjetniki v takšnem okolju vlagali in delovali. Pri zagotavljanju ustreznih pogojev je nujno potrebna tudi razvita infrastruktura, katere razvoj in delovanje sta primarno skrbi države, medtem ko je nadaljnji razvoj predvsem proces lastne dinamike (Rajter, 2010).

4.2 Prva makrolokacija: Združeni arabski emirati Združeni arabski emirati v nadaljevanju ZAE so z nafto bogata obmorska puščavska držav a na jugovzhodu Arabskega polotoka, ki na severu meji na Perzijski zaliv, na severovzhodu na Omanski zaliv in Oman, na katerega meji tudi na vzhodu, na jugu in zahodu pa na Saudsko Arabijo. Na severozahodu je le kakšnih 20 km po morju oddaljena od obale Katarja (Wikipedia, 2014). Državo sestavlja sedem emiratov:

• Abu Dhabi,

• Ajman,

• Dubaj,

• Fujairah,

• Ras al-Khaimah,

• Sharjah,

• Umm al-Qaiwain.

4.2.1 Osnovni ekonomski podatki V tem sklopu bomo predstavili osnovne ekonomske podatke ZAE, pridobljene iz poročila The Global competitivenes report (Schwab, 2014).

• število prebivalcev – 7,9 milijonov,

• BDP – 358,9 (v milijardah $),

• BDP/prebivalca - 64,840 (v $),

21

• BDP kot odstotek celotnega svetovnega BDP - 0,33 (v %),

• obseg uvoza kot odstotek BDP - 74 %. 4.2.2 Specifični kazalniki Osnovne kazalnike ZAE bomo v tem poglavju nadgradili z bolj specifičnimi kazalniki, kot so: ocena tveganja države, indeks ekonomske svobode in stopnja rasti BDP na prebivalca.

• Ocena tveganja države: A3 Združeni arabski emirati po oceni tveganja dobivajo tretjo najboljšo oceno. Nižja ocena je predvsem zaradi velikega vpliva svetovne gospodarske krize na ekonomijo ZAE in na veliko odvisnost od tuje populacije.

• Indeks ekonomske svobode: 71,4 Z rezultatom prek 70 točk se Združeni arabski emirati nahajajo na osemindvajsetem mestu svetovne lestvice ekonomske svobode. Predvsem glede svobode dela in monetarne svobode se uvrščajo v sam vrh svetovne lestvice.

• Stopnja rasti BDP na prebivalca (2005-2015): 32,8 %,

• Napoved rasti BDP na prebivalca do leta 2020: + 1 %. 4.2.3 Registracija podjetja Registracija podjetja v Združeni arabskih emiratih je hitra, vendar povezana z dokaj visokimi stroški. Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo potrebujemo 8 delovnih dni. Posebnost je, da za ustanovitev ne potrebujemo začetnega osnovnega kapitala. Minimalni osnovni kapital: / USD ( 0,00 % BDP/Cap). Stroški ustanovitve podjetja: 4.120 $. 4.2.4 Davčni sistem in dajatve Na področju plačevanja davkov so ZAE vodilni v svetu. Že dejstvo, da nimajo davka na dobiček, govori svojo zgodbo. Nekateri ZAE imenujejo tudi davčna oaza:

• prispevki za socialno varnost: 12,5 %,

• davek od dohodka pravnih oseb: 0 %,

• davek na dodano vrednost: 0%,

• skupna stopnja davka: 14,9 %. 4.2.5 Poslovanje preko meja Tudi v poslovanju preko meja se ZAE uvrščajo v sam svetovnih vrh. S hitrimi in cenovno ugodnimi uvozi zagotavljajo svojo konkurenčnost v svetu. Carinske dajatve. ZAE so del carinske unije Sveta zalivskih držav za sodelovanje (v nadaljevanju GCC), katere temelj je Skupni carinski zakon. Države GCC tako veljajo za

22

enoten trg in carinska dajatev se plača zgolj na prvi točki vstopa blaga na trg držav GCC. Blago je tako mogoče iz ene države GCC izvoziti v drugo državo GCC brez carine in drugih dajatev. Splošna carinska stopnja (GCC's Common External Tariff – CET) znaša 5 % vrednosti proizvoda. Carina se ne obračunava na blago, ki je namenjeno v prostotrgovinsko cono (FTZ) (Izvozno okno, 2014):

• število dni do uvoza: 7,

• cena za uvoz zabojnika: 615 $

4.2.6 Podjetništvo V obdobju 2004–2012 je bilo v Združenih arabskih emiratih 10.814 novo odprtih družb z omejeno odgovornostjo. Gostota novo odprtih družb z omejeno odgovornostjo ima faktor 1,38, kar pomeni, da vsak 725. delovno sposobni prebivalec ZAE na leto odpre nove podjetje. Opomba: Faktor gostote podjetij 1.38 pomeni, da se na 1000 prebivalcev na leto odpre 1.38 novih podjetij.

4.2.7 SWOT-analiza Združenih arabskih emiratov V spodnji Tabeli 2, smo opravili SWOT analizo ZAE. SWOT analiza zajema štiri kategorije: Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.

Tabela 2: Swot analiza ZAE

Prednosti

• visoka stopnja tehnološkega razvoja,

• zelo razvita infrastruktura,

• veliko kapitala,

• nizka stopnja davkov,

• zelo razvito makrookolje.

Slabosti

• vremenske razmere,

• omejevalna delovna zakonodaja,

• visoki stroški dela,

• neenakomerno izobražen kader.

Priložnosti

• veliko turistov,

• nizki obratovalni stroški,

• lokacija,

• brez davka na dobiček.

Nevarnosti

• nepoznavanje kulture,

• velika konkurenca,

• oddaljenost trga.

23

4.3 Druga makrolokacija: Republika Avstrija Republika Avstrija je celinska država v srednji Evropi, zveza 9 dežel. Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu ter Nemčijo in Češko na severu. Uradni jezik je nemščina. Država je izrazito alpska, manj kot tretjina površja ima nadmorsko višino pod 500 m, najvišji vrh (Grossglockner) pa ima 3120 m n. m. Podnebje je celinsko in gorsko. Glavno mesto je Dunaj, ki leži na severovzhodu države, v bližini meje s Slovaško. Vodja države je predsednik, ki je voljen na neposrednih volitvah in predstavlja državo v tujini ter je vrhovni poveljnik vojske. Predsednik imenuje kanclerja (predsednika vlade) in ministre ter lahko z odlokom razpusti državni zbor, ki je spodnji dom parlamenta. Ta je razdeljen na politično močnejši državni zbor (Nationalrat) in zvezni svet (Bundesrat). Slednji načeloma potrjuje zakone, vendar lahko državni zbor zaobide morebitni veto s ponovnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi državljani, starejši od 16 let. Tretja veja oblasti je sodna, predvsem ustavno sodišče ima precejšnjo sodno izvršilno moč, saj razveljavlja zakone, ki niso v skladu z ustavo. Avstrija je članica Evropske unije, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in opazovalka v Zahodnoevropski uniji. Je tudi soustanoviteljica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Wikipedia, 2014). 4.3.1 Osnovni ekonomski podatki Osnovni ekonomski podatki (Schwab, 2014):

• število prebivalcev - 8,4 milijona,

• BDP - 398,6 milijard $

• BDP/p.c. - 47,083 $

• BDP kot odstotek celotnega svetovnega BDP - 0,43 %,

• obseg uvoza kot odstotek BDP - 53 %.

4.3.2 Specifični kazalniki Osnovne kazalnike Avstrije bomo v tem poglavju nadgradili z bolj specifičnimi kazalniki, kot so: ocena tveganja države, indeks ekonomske svobode in stopnja rasti BDP na prebivalca.

• Ocena tveganja države: A1 Najboljša možna ocena Avstrije kaže na stabilnost v državi. Okrevanje po krizi Evroobmočja iz leta 2013 se nadaljuje tudi v 2014. Avstrija se še naprej nahaja nad evropskim povprečjem in je za Nemčijo vodilna sila Evroobmočja;

• Indeks ekonomske svobode: 72,4 Z rezultatom prek 70 točk se Avstrija nahaja na štiriindvajsetem mestu svetovne lestvice ekonomske svobode. Predvsem v kategoriji investicijske svobode in svobode poslovanja se uvršča v sam vrh svetovne lestvice;

• Stopnja rasti BDP na prebivalca (2005–2015): 7,35 %;

• Napoved rasti BDP na prebivalca do leta 2020: –1 %).

24

4.3.3 Registracija podjetja Registracija podjetja je v Republiki Avstriji proces, ki je zapleten in dolgotrajen. Proces od začetka do registracije podjetja traja kar 25 dni:

• minimalni začetni kapital: 22.214 $ (47,8 % BDP/p.c)

• stroški ustanovitve podjetja: 2311 $. 4.3.4 Davčni sistem in dajatve Na področju davčne zakonodaje je Republika Avstrija po višini davkov malo nad evropskim povprečjem. Davki so primerljivi z drugimi visoko razvitimi državami v Evropi:


• davek od dohodka pravnih oseb: 25 %,

• davek na dodano vrednost: 20 %,

• skupna stopnja davka: 52,4 %. 4.3.5 Poslovanje preko meja V poslovanju preko meja Avstrija sodi v sam svetovni vrh, saj se uvršča med najboljših 20 na svetovni lestvici Svetovne banke, ki meri ekonomičnost in hitrost poslovanja preko meja. Carinske dajatve. Evropska unija (v nadaljevanju tudi EU) je enotno carinsko območje, tako da se pri trgovanju med članicami ne opravljajo carinski pregledi in ne plačujejo dajatve. Pri trgovanju s tretjimi državami velja enotna carinska politika EU. Carinski postopki so v vseh državah članicah enaki, določa jih Carinski zakonik Skupnosti. V veljavi je skupna carinska tarifa, ki določa višino dajatev in ukrepe trgovinske politike (Izvozno okno, 2014):

• število dni do uvoza: 8;

• cena za uvoz zabojnika: 1555 $. 4.3.6 Podjetništvo V obdobju 2004-2012 je bilo v Avstriji 2834 novo odprtih d. o. o. Gostota novo odprtih d. o. o. ima faktor 0,5, kar pomeni, da samo vsak 2000. delovno sposobni Avstrijec na leto odpre nove podjetje (World Bank Group, 2014).

25

4.3.7 SWOT-analiza Republike Avstrije V spodnji Tabeli 3, smo opravili SWOT analizo Republike Avstrije. SWOT analiza zajema štiri kategorije: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.

Tabela 3: SWOT-analiza Avstrije

4.4 Tretja makrolokacija: Združene države Amerike Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih. Država se razteza med Atlantikom na vzhodu ter Tihim oceanom na zahodu in si deli severno mejo s Kanado ter južno z Mehiko. Njena prestolnica je Washington, D.C. Deželo zaznamuje več osnovnih dejavnikov: geografske značilnosti te tretje največje države na svetu, zgodovina, ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let do danes, prebivalstvo, ki sestavlja družbo, kultura s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, gospodarstvo in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na vojaški, gospodarski, kulturni in politični ravni v svetu, je po propadu Sovjetske zveze govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni supersili (povzeto po: Wikipedia, 2014). ZDA so članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Svetovne trgovinske organizacije. Gospodarstvo. ZDA so največja in najmočnejša gospodarska država na svetu. V tem tržnem gospodarstvu ima veliko vlogo zasebni sektor, ki oskrbuje tudi vladne potrebe. Ameriška podjetja so v veliko pogledih bolj prilagodljiva v primerjavi s podjetji v zahodni Evropi ali na Japonskem. To velja predvsem na področju razvoja novih proizvodov, odpuščanja presežnih delavcev in pri širjenju poslovanja. Na drugi strani pa imajo zelo ostro konkurenco na domačem trgu. Ameriška podjetja so vodilna v tehnološkem

Prednosti

• politična stabilnost,

• ekonomska stabilnost,

• visoko razvita infrastruktura,

• nizka raven kriminalnosti,

• geografska lega v središču EU.

Slabosti

• omejevalna delovna zakonodaja,

• visoki davki,

• neučinkovita državna birokracija.

Priložnosti

• bližina ciljnega trga,

• nizki transportni stroški,

• bližina do dobaviteljev,

• podobnost kulture s slovensko kulturo

• nobenih uvoznih omejitev.

Nevarnosti

• zasičenost trga,

• visoki stroški ustanovitve podjetja.

26

razvoju, posebno v računalništvu, medicini ter letalski in vojaški opremi (povzeto po: Izvozno okno, 2014). 4.4.1 Osnovni ekonomski podatki Osnovni ekonomski podatki (The Global Competitivenes report 2013-2014, 2014)

• število prebivalcev - 311,6 milijona,

• BDP – 15.684,8 (v milijardah $),

• BDP/prebivalca - 49.922 $,

• BDP kot odstotek celotnega svetovnega BDP - 18,9 %,

• obseg uvoza kot odstotek BDP - 74 %.

4.4.2 Specifični kazalniki

• Ocena tveganja države: A1 Združene države Amerike dobivajo najvišjo oceno, predvsem zaradi gospodarske rasti v letu 2014 po veliki gospodarski krizi. Atributa ZDA sta tudi prožen trg dela in velikost ekonomije.

• Indeks ekonomske svobode: 75,5 Združene države Amerike se nahajajo na zelo visokem dvanajstem mestu svetovne lestvice. Predvsem v kategoriji svobode trga dela zasedajo prvo mesto z rezultatom 97,4 točke.

• Stopnja rasti BDP na prebivalca (2005–2015): 3,5 %,

• Napoved rasti BDP na prebivalca do leta 2020: +5,9 %. 4.4.3 Registracija podjetja Registracija podjetja v Združenih državah Amerike je od primerjanih držav najugodnejša in najhitrejša. Za registracijo potrebujemo le 6 postopkov, ki jih lahko opravimo v 4 delovnih dneh. Prat tako kot v ZAE v ZDA ne potrebujemo začetnega kapitala za ustanovitev podjetja. Posebnost je, da lahko podjetje registriramo v celoti prek interneta. Minimalni osnovni kapital: / $ ( 0,00 % BDP/Cap). Stroški ustanovitve podjetja: 751,38 $. 4.4.4 Davčni sistem in dajatve V Združenih državah Amerike se davčna zakonodaja nekoliko razlikuje od zakonodaje EU. Veliko zvezdnih držav ima svoje davčne stopnje. Po nominalnih stopnjah imajo ZDA najvišji davek na dobiček med vsemi najbolj razvitimi gospodarstvi sveta, vendar pa efektivno davčno obremenitev bistveno znižujejo davčne olajšave.


• davek od dohodka pravnih oseb: 17,9 %,

• davek na dodano vrednost: 0 %,

• skupna stopnja davka: 45,8 %.

27

4.4.5 Poslovanje preko meja Poslovanje preko meja se v Združenih državah Amerike nekoliko razlikuje kot v Avstriji in ZAE.

Carinske dajatve. Predpisi in zakonodaja, vezani na uvoz blaga in carinske dajatve, so zelo obsežni. Carinske stopnje so določene in kontrolirane s strani carinskega urada ZDA. V splošnem je blagovna menjava med EU in ZDA dokaj liberalizirana, povprečna carinska stopnja je nižja od 3 %. Odstopajo predvsem sektorji motornih vozil in predelanih živil (kjer so zlasti visoke carine EU za izdelke iz ZDA) ter sektor kmetijstva, gozdarstva in ribištva, kjer sta povprečni carinski stopnji na obeh straneh 3,7 %.

Višjo oviro kot carine praviloma predstavljajo necarinske trgovinske ovire, predvsem takšne, ki so posledica različnih regulativ na obeh straneh. Pomembna ovira so tudi sanitarne in fitosanitarne zahteve. V spodnjem naštevanju sledijo faktorji iz kategorije poslovanje preko meja za ZDA:

• Število dni do uvoza: 5,

• cena za uvoz zabojnika: 1315 $. 4.5.6 SWOT-analiza Združenih držav Amerike V spodnji Tabeli 4, so tabelarno, s pomočjo SWOT-analize predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Združenih držav Amerike.

Tabela 4: SWOT-analiza ZDA

Prednosti

• zelo velik ciljni trg,

• velika populacija,

• kulturna raznolikost.

Slabosti

• gospodarska kriza,

• visoka stopnja davkov,

• zelo omejevalna delovna zakonodaja,

• uvozne omejitve.

Priložnosti

• število potencialnih kupcev,

• nizka raven cen nepremičnin,

• manjša prisotnost konkurenčnih izdelkov.

Nevarnosti

• oddaljenost,

• nepoznavanje sistemske ureditve (zakonodaja, omejitve),

• visoka stopnja kriminalnosti.

28

5 PRIMERJALNA ANALIZA MAKROLOKACIJ V tem poglavju makrolokacije ZAE, Avstrija in ZDA med seboj primerjamo. Posamezne kategorije ocenimo s točkovno oceno privlačnosti lokacije od 1 do 3, pri čemer zmagovalec v kategoriji dobi 3 točke, drugi 2 točki in tretje uvrščeni 1 točko. Analizo razdelimo na enake sklope kot v predstavitvi. Rezultati so predstavljeni v sklepnem delu poglavja, v katerem tudi izračunamo utež za vsako državo, iz katere v sklepnem delu magistrskega dela pomnožimo rezultate mikrolokacij in tako dobimo zmagovalca naše primerjalne analize. Države za primerjavo:

• Republika Avstrija,

• Združeni arabski emirati,

• Združene države Amerike.

5.1 Osnovni ekonomski podatki V Tabeli 5 so prikazani osnovnih ekonomski podatki držav v analizi. V vsaki kategoriji so za najboljši rezultat (1. mesto) dodeljene tri točke, drugo mesto dve točki in tretje ena točka.

Tabela 5: Analiza makrolokacij: osnovni ekonomski podatki

Avstrija ZAE ZDA

Število prebivalcev 8,4 milijona 7,9 milijona 311,6 milijona

BDP 398,6 mlrd. $ 358,9 mlrd. $ 15.684,8 mlrd. $

BDP/prebivalca 47.083 $ 64.840 $ 49.922 $

Obseg uvoza v % BDP 53 74 17

Točke 7 8 9

Rezultati: Združene države Amerike kot največja svetovna velesila so po kategoriji osnovnih ekonomskih podatkov v vodstvu zaradi velike populacije in BDP.

5.2 Specifični kazalniki V Tabeli 6, so primerjani specifični kazalniki držav v analizi, Avstrije, ZAE in ZDA.

Tabela 6: Analiza makrolokacij: specifični kazalniki

Avstrija ZAE ZDA

Ocena tveganja države A1 A3 A1

Indeks ekonomske svobode 72,4 71,4 75,5

Rast BDP/preb. v zadnjih 10 letih 7,35 % 32 % 5,9 %

Predvidena rast BDP/preb. do 2020

–1 % 1 % 3,5 %

Točke 8 7 10

29

5.3 Registracija podjetja Tabela 7, primerja osnovne pogoje registracije podjetja držav v analizi.

Tabela 7: Analiza makrolokacij: registracija podjetja

Avstrija ZAE ZDA

Proces registracije (v dneh) 25 8 4

Minimalni osnovni kapital 22.214 $ 0 $ 0 $

Stroški registracije 2.311 $ 4.120 $ 751 $

Točke 4 6 9

Rezultati: Avstrija v tej kategoriji močno zaostaja zaradi dolgotrajne birokracije pri registraciji podjetja. V tej kategoriji bi se evropske države morale zgledovati po ZDA in ZAE, kjer so postopki veliko hitrejši in delno mogoči tudi prek spleta.

5.4 Davčni sistem in dajatve Tabela 8, prikazuje dajatve in posamezne davčne sisteme Avstrije, ZAE in ZDA.

Tabela 8: Analiza makrolokacij: plačevanje davkov

Avstrija ZAE ZDA

Prispevki za socialno varnost 21,76 % 12 % 12,5 %

Davek od dohodka pravnih oseb 25 % 0 % 17,9 %

Davek na dodano vrednost 20 % 0 % 0 %

Skupna stopnja davka 52,4 % 14,9 % 45,8 %

Točke 4 12 9

Rezultati: v kategoriji plačevanja davkov se nobena država na svetu ne more primerjati z ZAE. Njihovo naravno bogastvo jim omogoča, da prebivalce razbremenijo na področju davkov.

5.5 Poslovanje preko meja

Tabela 9: Analiza makrolokacij: poslovanje preko meja

Avstrija ZAE ZDA Število dni do uvoza 8 7 5

Cena uvoza zabojnika 1515 $ 615 $ 1315 $

Točke 2 5 5

Rezultati: ZAE so v preteklem desetletju z zmanjšanjem carinskim omejitev omogočili veliko lažji in cenejši uvoz blaga. Prav tako imajo moderna pristanišča. To jim prinaša konkurenčno prednost, saj je cena za uvoz zabojnika več kot polovico nižja kot v ZDA in Avstriji.

30

5.6 Končni rezultat Na prvem mestu so Združene države Amerike z 42 točkami. To jim prinaša utež 1,0. Na drugem mestu so Združeni arabski emirati z 38 točkami, z utežjo 0,905. Na tretjem mestu že precej zaostaja Republika Avstrija z 25 točkami in utežjo 0,595. Opombe: število točk smo pomnožili s koeficientom 2,38 (tako da ima zmagovalec 100) in potem naredili inverz (1/x) ter tako pridobili uteži.

31

6 PREDSTAVITEV PODJETJA ALLEGRIA, D. O. O.

6.1 Kronološka predstavitev razvoja podjetja Podjetje, katerega primarna dejavnost je bila prodaja čevljev končnim kupcem, je bilo ustanovljeno 25. 5. 1990. Ustanovitelja in hkrati tudi lastnika podjetja, Giani Božič in Marina Božič, sta začela z lansiranjem priznanih italijanskih blagovnih znamk na slovenski trg. Z lastnimi sredstvi sta kupila poslovni prostor v centru Maribora v izmeri 40 m2. Zaradi novosti znamk na trgu je prodaja iz leta v leto naraščala, z njo pa tudi povpraševanje po bolj raznoliki ponudbi in drugih znamkah. Ponudbo so zato razširili tudi na torbice in ostalo usnjeno galanterijo ter pripeljali na slovenski trg še več različnih znamk. V Mariboru je bilo podjetje Allegria, d. o. o., med prvimi, ki je naprodaj ponudilo priznane italijanske znamke. Prostor je postajal premajhen za potrebne zaloge, tudi število kupcev je iz dneva v dan naraščalo. Leta 1995 sta lastnika omenjenega podjetja kupila drugi poslovni prostor v izmeri 100 m2. Prodaja je vsako leto zelo hitro naraščala, zato so zaposlili tudi prvo prodajalko. V devetdesetih je bila v Sloveniji ponudba čevljev zelo omejena, kot takratne tekmece bi lahko izpostavili le večja podjetja, kot sta denimo Peko in Borovo. Italijanskih čevljev znanih proizvajalcev na trgu skoraj ni bilo in posledično je povpraševanje presegalo ponudbo. Prav nasprotno se je dogajalo v sosednji Italiji, kjer je bila v tistem času modna industrija na vrhuncu. Proizvode so začeli izvažati v vedno več držav, s privatizacijo pa je tudi v Slovenijo začelo prihajati vse več znamk. Leta 1999 je omenjeno podjetje imelo že dve prodajalni v strogem središču mesta Maribor. Zaradi želje po izboljšanju rezultatov prodaje in povpraševanja kupcev so ponudbo razširili še na modne dodatke, kot so denarnice, šali, kape in nakit. Leta 2000 so ponovno zamenjali poslovni prostor in najeli prostor, ki se razteza na 120 m2 na Grajskem trgu, sicer tudi najbolj obiskani točki mesta. Leta 2002 so ponudbo razširili še na ženska modna oblačila. Prostor so preuredili in kupili ustrezno opremo, kot so stojala in police, namenjena oblačilom. Ko so v skladu z zadnjimi modnimi trendi nenehno ustvarjali privlačen prikaz ponudbe z urejanjem izložbe, so njihova oblačila hitro požela uspeh. Prodaja je iz leta v leto naraščala, na trgu pa je bilo tudi vse več konkurence. Neprestani pritiski so jih tako spodbujali k temu, da so ves čas intenzivno raziskovali nabavni trg in prilagajali cene ter izboljševali prodajno osebje. Leta 2003 je podjetje imelo že 4 zaposlene. V letu 2005 se je Giani Božič kot 50 % lastnik družbe odločil, da preda svoj delež v podjetju ženi Marini Božič, saj se je začel ukvarjati z drugo poslovno dejavnostjo. Marina Božič je tako postala 100 % lastnica in direktorica podjetja do leta 2009, ko je v lastništvo vključila hčerko Kim Božič, ki je v podjetju delala že v času študija. Leta 2010 se je Kim Božič v podjetju zaposlila kot direktorica, Marina Božič pa je v postala prokuristka. Njihov naslednji cilj je bil, da dejavnost razširijo še v druga slovenska mesta in na splet ter tako še povečajo dostopnost ponudbe. Posledično so leta 2011 odprli

32

novo poslovalnico v središču Ljubljane (90 m2) in kljub gospodarski krizi že v prvih mesecih dosegli načrt prodaje.

6.2 Organizacijska struktura Organizacijsko strukturo podjetja Allegria prikazujemo z naslednjim slikovnim prikazom (Slika 8):

Slika 8 : Organizacijska struktura

Podjetje Allegria ima deljeno lastništvo med dvema lastnicama izmed katerih ima ena vlogo direktorja, druga pa prokurista. Vsako prodajno enoto vodi poslovodja, ki nadzoruje prodajalce in pomočnike pri prodaji (študente).

6.3 Prodajni asortiman podjetja Allegria Ženska obutev. Dobro in predvsem dolgoletno poznavanje nabavnega trga, tesni odnosi z dobavitelji in posledično ugodnejše nabavne cene podjetju omogočajo konkurenčnost na trgu in prav tako prednost pred ostalimi ponudniki. Petindvajsetletna tradicija in zaupanje strank sta poskrbela, da ženski čevlji ostajajo najbolje prodajan proizvod v prodajni ponudbi analiziranega podjetja. Prodajni asortiman čevljev sta sprva sestavljala srednji in višji cenovni razred, s pričetkom gospodarske krize pa so zaradi slabših poslovnih rezultatov višji cenovni razred v veliki meri opustili. Še vedno so naprodaj čevlji srednjega cenovnega razreda, zaradi povpraševanja po cenejših proizvodih pa so v prodajni program vključili tudi slednje. Prodaja čevljev nižjega cenovnega razreda se je sčasoma izkazala za zelo uspešno

33

poslovno potezo. Stranke zaupajo tudi cenovno ugodnejšim čevljem, saj so kljub nizki ceni zelo kakovostni. Stalni pritiski konkurence na trgu čevljev pa podjetje Allegria spodbujajo v iskanje novih in še ugodnejših nabavnih poti, čemur namenijo veliko časa. S tem sledijo svojim primarnim ciljem, ki so: ponujanje kakovostih izdelkov po najugodnejših cenah, povečanje ponudbe in pridobivanje novih kupcev. Ženska oblačila. Leta 2002 so v svoje prodajalne vključili še oddelek ženskih modnih oblačil. Oblačila, ki jih prodajajo, so namenjena tako prostemu času kot tudi posebnim priložnostim. Izbor je osredotočen predvsem na najnovejše modne trende, posebno pozornost pa posvečajo tudi izbiri naravnih materialov. Prav tako se neprestano prilagajajo tudi željam in zamislim zvestih kupcev. Prodaja oblačil v zadnjih letih narašča, zato so v podjetju Allegria prepričani, da je sedaj pravi čas za povečanje ponudbe. S pridobitvijo finančnih sredstev (kredita) želijo razširiti in povečati ponudbo ženskih oblačil. Posledično pa bodo z večjo nabavo deležni še ugodnejših nabavnih cen in tako postali konkurenčnejši. Ženske modne torbice, usnjena galanterija in ostali dodatki. Ženske pogosto želijo čevlje kombinirati s torbico, zato v podjetju Allegria prav tako skrbno izberejo tudi slednje. Pomembno se jim namreč zdi, da kupci pri njih ne kupijo le enega izdelka, temveč, če je mogoče, celoten »outfit«. Prodajalke in modne svetovalke se zato pozorno posvetijo stranki in upoštevajo njene želje. Tudi v programu torbic ponudbo neprestano nadgrajujejo in širijo. Uvesti želijo nove privlačnejše blagovne znamke, saj se modni trendi hitro spreminjajo, njihov cilj pa je, da postanejo še bolj odzivni na hitro odvijajoče se spremembe v modni industriji. Nakit. Leta 2009 so v prodajni program vključili tudi ženski modni nakit, sprva zgolj v manjših količinah. Leto kasneje pa so zaradi velikega povpraševanja ponudbo nakita razširili in v ta namen nabavili tudi ustrezna stojala ter ostalo opremo. Tudi na tem področju so temeljito raziskali nabavni trg in kmalu postali konkurenčni ostalim prodajalcem nakita.

6.4 Intervju z direktorico podjetja Allegria, d. o. o. Pozdravljeni! Za začetek bi vas prosil, da se na kratko predstavite. »Moje ime je Kim Božič in od leta 2009 sem v podjetju Allegria, d. o. o., zaposlena kot direktorica. V omenjenem letu sem postala tudi 50-odstotna lastnica podjetja, sicer pa sem prve delovne izkušnje začela nabirati že v času formalnega izobraževanja, ko sem študirala podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Moje delo v podjetju Allegria je sprva obsegalo direktno prodajo, vodenje inventur in dekoracijo izložbenih oken, kasneje pa sem prevzela tudi nabavno funkcijo. Izbirala sem kolekcije oblačil in čevljev, pridobivala nove dobavitelje ter iskala ugodnejše nabavne poti. Po tem, ko sem leta 2009 prevzela funkcijo direktorice in solastnice podjetja, sta naraščanje povpraševanja in rast prihodkov pripomogla k temu, da sem leta 2011 v središču Ljubljane odprla še eno poslovalnico.«

34

Kako to, da ste se dejavnost odločili preseliti na tuji trg? Na to odločitev je precej vplivala želja po novih izzivih, spoznavanju tujih kultur, predvsem pa želja po delu v velikem mestu, kjer se stikajo tudi različni modni svetovi. Prebivalci velikih mest so namreč veliko bolj ozaveščeni o modnih trendih (urbani modni stili), ki se iz leta v leto hitreje spreminjajo. Sicer pa so me že na začetku moje karierne poti izjemno privlačile sosednje modne prestolnice, kot so recimo Milano, Rim in Bologna. Kot drugi razlog za selitev poslovne dejavnosti bi izpostavila ekonomsko situacijo v Sloveniji. Žal je kriza evroobmočja zelo vplivala na kupno moč, kar smo močno občutili tudi v Mariboru. Položaj v mestu se iz meseca v mesec slabša, in to je povzročilo tudi upad prodaje v naših poslovalnicah. Prav tako je položaj za podjetnike v Sloveniji iz dneva v dan slabši. Davki se višajo, raznih subvencij in ostalih oblik pomoči pa je vedno manj. Kriza je vplivala tudi na to, da smo morali iz prodajnega programa izključiti izdelke višjega cenovnega razreda in tudi zmanjšati obseg ponudbe v srednjem cenovnem razredu. Program smo prilagodili povpraševanju in posledično dodali več nizkocenovnih izdelkov, po katerih v času krize povpraševanje na trgu strmo narašča. Da bi ostali konkurenčni, smo morali tudi vztrajno nižati cene, kar je negativno vplivalo na dobiček. Prepričana sem, da bi na razvitih tujih trgih lahko dobro prodajali tudi izdelke srednjega in višjega cenovnega razreda ter da bi bili konkurenčni, saj imamo zelo dobro raziskan nabavni trg in smo posledično deležni ugodnih nabavnih cen. Za selitev podjetja na tuje trge sem se odločila tudi zaradi izjemno visokih stroškov dela pri nas in povečanja obdavčitve študentskega dela ter dviga DDV. Glede na to, da je kupna moč čedalje nižja, davki pa se ves čas višajo, na dolgi rok morda več ne bomo mogli dosegati dosedanjih rezultatov ali pa bomo morda celo negativno poslovali. Če ste lahko bolj specifični, na katere tuje trge ciljate in zakaj ste jih uvrstili v ožji izbor? Podjetje je v ožji izbor uvrstilo tri lokacije, ki smo jih izbrali na podlagi več dejavnikov, tako objektivnih kot subjektivnih. Sicer sem vse tri lokacije tudi sama že večkrat obiskala in jih šele po daljšem opazovanju trga označila kot primerne za odprtje nove prodajalne. Mesta, v katerih nameravamo odpreti nove poslovalnice, pa so Dunaj, Dubaj in Miami. Nam lahko za vsako lokacijo naštejete par poglavitnih dejavnikov, ki so vas prepričali za odprtje trgovine? O odprtju nove poslovalnice v Avstriji razmišljamo že nekaj let. Kot vsako podjetje smo tudi mi najprej pomislili na sosednje države in med slednjimi se nam je Avstrija zdela najbolj smiselna izbira. Kot večina Mariborčanov tudi sama dobro poznam Gradec in Dunaj in prav to temeljito poznavanje trga in bližina lokacije sta nas prepričala, da v ožji izbor uvrstimo tudi Dunaj. Z odprtjem poslovalnice na Dunaju bi lahko večina delovnih procesov ostala enakih, še vedno bi nam ustrezala tudi bližina dobaviteljev (Italija). Veliki prednosti pa sta še podobna kultura in primerljiv davčni ter pravni sistem.

35

Želja po odprtju prodajalne na Bližnjem vzhodu, v Združenih arabskih emiratih, je sicer nekoliko novejša, čeprav sem bila nad Dubajem navdušena že ob prvem obisku. Takrat sicer še nisem razmišljala o selitvi poslovne dejavnosti, a zgolj zaradi nepoznavanja trga in kulture. Poglavitni dejavnik, ki me je prepričal za to lokacijo, je neverjetno hiter razvoj Dubaja v zadnjem desetletju. Iz mesta s pretežno arabsko kulturo se je Dubaj v zadnjih letih namreč spremenil v svetovno prestolnico in zaželeno lokacijo, na kateri imajo vse priznane modne hiše tudi svoje prodajalne. Drugi pomemben dejavnik pa je trgovski center The Dubai Mall, v katerem bi odprli prodajalno. Tam namreč skozi vso leto nakupujejo ljudje iz vseh celin, že ob vstopu v center pa te prevzameta njegova velikost in oblika. Kot zadnji dejavnik bi izpostavila še ugodne pogoje za podjetnike v Združenih arabskih emiratih. Zelo majhna obdavčitev in dobre ter ugodne transportne poti dajejo Združenim arabskim emiratom veliko konkurenčno prednost. Združene države Amerike so bile moja sanjska lokacija od nekdaj, za selitev poslovne dejavnosti pa so me prepričale neskončne možnosti in podjetjem prijazno okolje. Po obisku več mest sem se odločila za Miami, ker ga vsako leto obiščejo številni turisti, ker so na voljo dobre lokacije za odprtje trgovine, pa tudi, ker tam vlada izjemno ugodno podnebje. Poslovalnico bi najraje odprla na Miami Beachu, kjer že stoji kar nekaj podobnih butikov, kot je naš. Prevladujejo torej predvsem manjše trgovine z izbrano modo. Sicer me je pritegnila tudi zasnova ulic, veliko pozornosti pri odprtju poslovalnic namreč posvečam tudi zunanjosti in okolju. Najpomembnejši dejavniki, glede na katere se torej odločate za odprtje poslovalnic, so? Prehodnost območja, velikost območja, konkurenca, dostop do javnega transporta in možnost parkiranja. Lahko izmed slednjih izberete tri najpomembnejše in jih na kratko opišete? Prehodnost območja bi izpostavila kot najpomembnejši dejavnik, saj število ljudi, ki se sprehodijo mimo trgovine, predstavlja nakupni potencial, na podlagi katerega ustvarjamo promet. Zelo pomembna se mi zdi tudi velikost območja. Ta dejavnik je močno povezan s prehodnostjo, saj vpliva na privabljanje ljudi – večje kot je neko območje, več različnih stvari ponuja in bolj je zanimivo za ljudi z različnimi interesi. Seveda je zelo pomembna tudi konkurenca, torej trgovine, katerih ponudba je podobna naši. Pred odprtjem poslovalnic na tujih trgih pa nameravamo podrobno analizirati konkurenčno ponudbo in ponuditi cenejše ter boljše izdelke.

36

Bi lahko opredelili, kakšno je razmerje med zgoraj naštetimi subjektivnimi dejavniki, kot je recimo ugodno podnebje, in objektivnimi dejavniki, kot sta denimo najemnina za trgovinsko infrastrukturo in stroški dela? Dejavniki so med seboj tesno povezani, rada pa bi izpostavila, da so v našem primeru objektivni odvisni od subjektivnih. Šele zatem, ko neka lokacija po subjektivnih kriterijih zadovolji naša pričakovanja, analiziramo, ali tudi najemnina in ostali objektivni dejavniki ustrezajo našemu podjetju. Ali nam lahko predstavite vaš koncept prodajaln? Izjemno pomembna se nam zdi lokacija prodajnega prostora, zato smo iskanju teh namenili veliko časa. Naše prodajalne morajo biti locirane v strogem središču mesta, na najbolj obiskanih točkah, mimo katerih se dnevno sprehodi največ prebivalcev. Druga najpomembnejša stvar pri prodajnem prostoru sta njegov videz in urejenost. Naši prodajni prostori imajo velika in visoka izložbena okna, kar je primerno za trgovine s čevlji in z oblačili, saj so tako vidni tudi naključnim mimoidočim ciljnih kupcem. Ker želimo pridobiti čim več novih strank, posvečamo veliko pozornosti tudi okraševanju izložbenih prostorov in postavljanju izdelkov v izložbi ter na prodajnih policah. Kupci postajajo vedno bolj modno ozaveščeni in posledično tudi bolj zahtevni, zato moramo biti inovativni tako pri ponudbi naših izdelkov kot tudi pri videzu naših prodajaln. Slednje zato neprestano prenavljamo in dekoriramo na drugačne, bolj privlačne načine, v nasprotnem primeru bi naše stranke namreč lahko hitro premamila konkurenca.

37

7 PRIMERJALNA ANALIZA IN IZBOR PRIMERNIH MIKROLOKACIJ ZA LASTNE PRODAJALNE PODJETJA ALLEGRIA, D. O. O.

V tem delu magistrskega dela analiziramo dejansko stanje na izbranih lokacijah znotraj urbanih središč – mikrolokacijah. V naši analizi iz makrolokacij iz prejšnjega dela določimo mikrolokacijo, kar pomeni mesto in predel mesta, v katerem podjetje Allegria, namerava odpreti lastno prodajalno. V nadaljevanju empirične analize najprej analiziramo vse objektivne in subjektivne dejavnike.

7.1 Parametri raziskave Parametri raziskave so:

• objektivne dejavnike seštejemo in tako dobimo skupno vsoto stroškov (TC), ki jih delimo z odpiralnim časom in s tem dobimo celotne stroške (TC/h) na obratovalno uro;

• subjektivne dejavnike razdelimo v 3 skupine po pomembnosti in jim dodelimo primerne uteži. Prva skupina ima utež 1,0, druga 0,75 in tretja 0,5;

• subjektivne dejavnike ocenimo na Likertovi lestvici od 1 do 7, pri čemer 1 pomeni najslabše in 7 najboljše;

• ocene so subjektivne in so prilagojene kriterijem izbora primerne mikrolokacije za prodajno družbo Allegria;

• razmerje med objektivnimi in subjektivnimi dejavniki znaša 1:1; pri izboru mikrolokacije predpostavljamo, da gre za trgovino s 75 m2 uporabne poslovne površine;

• povprečne najemnine na vseh treh mikrolokacijah pridobimo iz raziskave Cushman in Wakefield (2004);

• med objektivnimi dejavniki zaradi nezanesljivih podatkov izločimo kategorijo obratovalnih stroškov;

• vse konverzije valut so izvedene po tečaju Nove kreditne banke Maribor na datum 1. 12. 2014 (http://www.nkbm.si/tecajne-liste-menjalnica);

• plače: povprečne plače za Avstrijo in Združene države Amerike smo pridobili iz raziskave World Bank (World Bank Group, 2014), za Združene arabske emirate pa smo vzeli povprečje različnih spletnih analiz za enako pozicijo (problem je, da ZAE nima minimalne plače in se plače razlikujejo glede na raso in spol);

• podatke o gostoti naseljenosti prebivalstva v urbanih središčih smo pridobili iz raziskave Demographie: Demographia World Urban Areas (Built-Up Urban Areas or World Agglomerations) 2014.

38

7.2 Predstavitev dejavnikov analize mikrolokacij Objektivni dejavniki:

• povprečna mesečna najemnina (v $na kvadratni meter),

• stroški dela (na mesec v $),

• obratovalni čas (v urah na mesec). Subjektivni dejavniki Prva skupina (utež 1,00):

• velikost območja,

• stopnja prehodnosti območja,

• stopnja konkurence.

Druga skupina (utež 0,75):

• dostop do javnega transporta,

• X-factor,

• izpostavljenost vremenskim razmeram.

Tretja skupina (utež 0,50):

• stopnja varnosti,

• možnost parkiranja,

• gostota prebivalcev na območju.

7.3 Združeni arabski emirati: Dubaj – The Dubai Mall, 7.3.1 Opis mesta: Dubaj Dubaj je najbolj popularen in ima največ prebivalcev izmed vseh emiratov v Združenih arabskih emiratih. Po površini je drugi največji emirat po prestolnici, Abu Dhabiju. Je najpomembnejša točka v Perzijskem zalivu. Predstavlja svetovno ekonomsko in turistično prestolnico. Čeprav je bilo mesto zgrajeno z denarjem iz naravnih bogastev, nafta dandanes predstavlja samo še 5 % prihodkov mesta. Večina današnjih prihodkov izhaja iz turizma, letalstva, nepremičnin in finančnih storitev. Populacija Dubaja je leta 2013 narasla že na več kot 2,1 milijona prebivalcev (Wikipedia, 2014). Posebnost Dubaja pa so predvsem njegove moderne znamenitosti. Vse skupaj se je začelo z izgradnjo najprestižnejšega hotela na svetu v obliki jadra, Burj Al Araba. Nadaljevalo se je prek gradnje umetnih otokov v obliki palme (The Palm Dubai) in otokov v obliki mape sveta (The World). Verjetno najbolj odmeven projekt pa so uresničili v letu 2010, ko so podrli vse svetovne rekorde z odprtjem Burj Khalife, najvišje stolpnice na svetu. Burj Khalifa v višino sega kar 829,8 metra in ima 163 nadstropij. Dubaj bo v letu 2020 gostil tudi prestižni sejem EXPO. Nepremičninski trg Dubaja. Po veliki gospodarski krizi v Dubaju v letih 2009-2010 se je trg v zadnjih mesecih stabiliziral in v 2014 so pričakovali podobno rast kot v letu 2013,

39

okoli 4,5 %. Na področju nepremičnin v letu 2014 pričakujejo rahlo umiritev rasti. V letu 2013 so zabeležili rekordno rast na trgu nepremičnin predvsem v prodaji zasebnih objektov, vendar to rast pojasnjuje velika novica o zmagi na razpisu za sejem EXPO 2020. Kljub umirjenemu trgu leta 2014 naložbe v nepremičninski trg ostajajo visoke. Na področju najemnin za pisarniške prostore in trgovine obstaja konstantna rast z največjim povpraševanjem po top lokacijah in vedno večjim povpraševanjem za prostore na novih vročih lokacijah, kot so Dubai Marina in Deira. 7.3.2 Opis mikrolokacije za odprtje trgovine: The Dubai Mall Trgovski center The Dubai Mall je največji trgovski center po skupni kvadraturi na svetu in 14. največji po trgovinski površini. Je del 20 milijard ameriških dolarjev vrednega kompleksa v osrčju Dubaja in ima več kot 1200 trgovin. Trgovski center so odprli pozimi leta 2008 in od takrat dalje se piše zgodba o uspehu. Trgovski center je poseben z več vidikov, saj razpolaga z enim izmed največjih akvarijev na svetu, luksuzni hotel, drsališče in veliko drugih zanimivosti. Prav tako predprostor trgovskega centra krasi veličastna fontana, ki po ritmu glasbe brizga vodo 30 metrov visoko. Naslednja posebnost pa je njegova lega ob najvišji stolpnici na svetu, Burj Khalifi. 7.3.3 Natančna določitev mikrolokacije Mikrolokacija se nahaja v trgovskem centru The Dubai Mall. Koordinate: 25°11.922, 55°16.805.

Slika 9: Zemljevid: Dubaj

Vir: (Google maps, 2015)

7.3.4 Objektivni dejavniki Povprečna najemnina: 225 $ na m2 na mesec (za 75 m2 = 16.875 $). Odpiralni čas: 98 ur na teden (na mesec = 392 ur).

40

Stroški dela: 830 $ na zaposlenega na mesec (za 5 zaposlenih = 4.150 $). Zaradi dolgega odpiralnega časa trgovskega centra bo podjetje potrebovalo pet zaposlenih. Za primerjavo: najvišja najemnina v letu 2014 je na Upper fifth avenue v New Yorku in znaša 3.228 $/m2 na mesec. 7.3.5 Subjektivni dejavniki (po skupinah) 1 skupina (utež 1,0) Velikost območja: 1,240.000 m2

The Dubai Mall se razprostira na 124 hektarjih, od katerih trgovska površina zajema 502.000 m2. S tem je trgovski center The Dubai mall po površini največji trgovski center na svetu. Po trgovski površini pa zajema 14. mesto. Ocena: 7/7. Stopnja prehodnosti območja: 6,25 milijona obiskovalcev/mesec. Z več kot 75 milijoni obiskovalcev v letu 2013 je The Dubai Mall najbolj obiskani trgovski center na svetu. Za primerjavo: New York letno obišče 40 milijonov ljudi. Ocena: 7/7. Stopnja konkurence: z več kot 1200 trgovinami v trgovskem centru vlada popolna konkurenca. Prav tako ima The Dubai Mall poseben del »Shoe district«, v katerem prodajajo samo čevlje. Za primerjavo: največji mariborski trgovski center Europark ima 120 trgovin. Ocena: 1/7. Opomba: zaradi lažjega izračuna je največja stopnja konkurence ovrednotena z oceno 1, najmanjša s 7. Druga skupina (utež 0,75) Dostop do javnega transporta: Z metrojem: The Dubai Mall je dostopen z metro omrežjem Dubaja – vsak dan od 6.30 do 24.30. Z metro link bridge: drugo metro omrežje Dubaja ima prav tako postajo The Dubai Mall - vsak dan od 6.00-24.00. Z avtobusom: avtobusi vozijo vsakih 15 minut. S taksijem: večina obiskovalec pride v trgovski center s taksijem, saj so cene taksijev v Dubaju ugodne in s posebnim režimom v trgovskem centru omogočajo hiter prihod in odhod iz središča. Ocena: 7/7. X-factor: posebnosti, ki privabljajo obiskovalce The Dubai Mall, je veliko, za to bomo izpostavili dve najpomembnejši. The Dubai Mall Aquarium: akvarij v središču trgovskega centra ima eno največjih stekel na svetu. V akvariju lahko vidimo kar 33 tisoč živali.

41

Burj Khalifa: lega trgovskega središča ob najvišji stavbi na svetu množično privablja turiste. Stolpnica v osrčju Dubaja meri kar 830 metrov v višino in ima 163 nadstropij. Za primerjavo: najvišja stavba v Sloveniji, Kristalna palača, meri 70 metrov v višino in ima 20 nadstropij. Ocena: 7/7. Izpostavljenost vremenskim razmeram: The Dubai Mall ima kot trgovsko središče skozi vse leto konstantno temperaturo. Manjša slabost pa so poletne razmere v Dubaju, saj zaradi vročine mesto obišče manj turistov. Ocena: 6/7. Tretja skupina (utež 0,5) Stopnja varnosti (objektivni svetovni podatki): Dubaj kot mesto po stopnji varnosti spada med varna okolja, varnost v trgovskem centru The Dubai Mall pa je popolnoma zagotovljena. Kamere na vsakem koraku in varnostniki zagotavljajo popolno varnost. Ocena: 6/7. Možnost parkiranja: The Dubai Mall ima kar 14.000 brezplačnih garažiranih parkirnih mest. Ocena: 7/7. Gostota prebivalcev na območju: celotno urbano območje Dubaja ima 3,4 milijona prebivalcev. Razprostira se čez 1.347 km2 z gostoto prebivalstva 2500 prebivalcev na kvadratni kilometer. Ocena: 5/7.

7.4 Avstrija: Dunaj – Mariahilfer Straße, 7.4.1 Opis mesta: Dunaj Dunaj je glavno mesto Avstrije in obenem tudi glavno mesto ene od devetih avstrijskih

zveznih dežel (Bundesland Wien). Mesto leži na obeh bregovih reke Donave, približno 40 km od meje s Slovaško ter vsega 50 km od slovaške prestolnice Bratislave. Zvezna dežela Dunaj leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Z 1,7 milijona prebivalcev je Dunaj največje mesto v Avstriji in njeno kulturno in politično središče. Dunaj je mesto, ki ima karizmo po vsej verjetnosti zato, ker je bil stoletja glavno mesto velikega imperija. Prav iz tega razloga tam najdemo veliko znamenitosti, ki množično privabljajo domače in tuje turiste (Wikipedia, 2014). Med najpopularnejše znamenitosti sodijo:

• palača Schönbrunn

• državna opera (Wiener Staatsoper),

• Katedrala sv. Štefana,

• Mozartova hiša in

• Muzej lepih umetnosti.

42

Nepremičninski trg Dunaja

Slika 9: Nepremičninski trg Dunaja

Vir: (Cushman in Wakefield , 2014).

Najemnine na top lokacijah ostajajo stabilne, vendar Slika 9 prikazuje upad najemnin za 10 % na letni ravni na naši izbrani mikrolokaciji (Mariahilfer Straße ). Močan prirast vidimo predvsem na sekundarnih lokacijah okoli središča mesta, kjer ponujajo dobre lokacije za cenejše najemnine. Zara in GAP sta odprla novi trgovini v centrih Auhof in Donau center.

7.4.2 Opis lokacije za odprtje trgovine: Mariahilfer Straße Mariahilfer Straße je del predela Mariahilf, tako imenovanega 6. Bezirka, ki leži v središču Dunaja. Mariahilfer Straße pa slovi po nazivu najboljše nakupovalne ulice v Avstriji. Ulica prav tako povezuje Inner city (1. predel) z muzejskim predelom (Museums Quartier). K temu nazivu sta prispevali odlična lega v središču mesta zraven železniške postaje (Westbahnhof) in povezava s tramvajem skozi celotno ulico. Ulica pa je v zadnjih letih veliko pridobila z različnimi umiritvami in prepovedmi avtomobilskega prometa. Največ obiskovalcev obišče ulico v času adventa.

43

7.4.3 Natančna določitev mikrolokacije Koordinate: 48° 11′ 43″ N, 16° 20′ 59″ E.

Slika 11: Mikrolokacija Ul. Mariahilfe


7.4.4 Objektivni dejavniki Povprečna najemnina: 166 $ na m2 na mesec (za 75 m2 = 12.450 $). Odpiralni čas: 56,3 ur na teden (na mesec = 225,2 ure). Stroški dela: 1555 $ na zaposlenega na mesec (za 3 zaposlene = 4665 $). C = 76. V tej poslovalnici bomo potrebovali tri zaposlene delavce. Opombe: 1. odpiralni čas trgovin se rahlo razlikuje med trgovinami, izbrali smo povprečje treh trgovin, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo (Peek&Cloppenburg, H&M, Humanic). Za primerjavo: najvišja mesečna najemina v Evropski uniji znaša za kvadratni meter 1435 $ na ulici Avenue de Champs v Parizu. 7.4.5 Subjektivni dejavniki (po skupinah) 1 skupina (utež 1,0) Velikost območja: 180.000 m2 prodajne površine Ulica Mariahilfe Straße se razprostira na območju več kot 2 kilometra. Letna prodaja na ulici znaša okoli ene milijarde evrov, kar je okoli 10 % celotnega trgovinskega prometa Dunaja. V tej ulici je zaposlenih 9000 ljudi. Ocena: 5/7.

44

Stopnja prehodnosti območja: 70.000 peščev na dan. Zaradi velikega števila trgovin, storitev in lokalov Mariahilfe Straße dnevno privablja več deset tisoč obiskovalcev. Še posebej v času adventa, kjer ob sobotah zabeležijo več kot 95.000 obiskovalcev. Ocena: 5/7. Stopnja konkurence: 482 trgovin dnevno privablja ljudi na Mariahilfer Straße. Na njej najdemo veliko večino svetovno znanih blagovnih znamk. Opomba: zaradi ustreznosti izračuna je največja stopnja konkurence ovrednotena z oceno 1, najmanjša s 7. Ocena: 2/7 Druga skupina (utež 0,75) Dostop do javnega transporta: Mariahilfer Straße je odlično povezana z javnim transportom. Na zahodu je velika železniška postaja (Westbahnhoff). Posebnost ulice je, da po njej vozi tramvaj, ki omogoča, da hitro pridemo od začetka do konca. Edina slaba točka je velik avtomobilski promet po ulici in razne omejitve, tako da je boljše uporabiti javni transport kot svoje vozilo. Ocena: 6/7. X-factor: dunajski teater (Theater an der Wien), zgrajen leta 1801, se nahaja neposredno na ulici in privablja veliko turistov. Prav tako je v četrti veliko muzejev, izpostavili bi akvarij Haus des Meeres, katerega posebnost je 300 tisočlitrski tank z morskimi psi. Dodatno točko pa v tej kategoriji prinaša predbožično obdobje na ulici, saj je to posebna znamenitost v Avstriji in privablja več sto tisoč turistov. Ocena: 4/7. Izpostavljenost vremenskim razmeram: Dunaj leži na sečišču oceanskega in vlažnega kontinentalnega podnebja. Poletja so topla s povprečnimi visokimi temperaturami od 24 do 33 °C in nizkimi okoli 15 °C. Zime so dokaj suhe in mrzle s povprečnimi temperaturami okoli ledišča. Letna količina padavin se giblje okoli 620 mm. Poprečno na leto dežuje 94 dni, kar je kar veliko in vpliva na prodajo izdelkov. Ocena: 3/7. Tretja skupina (utež 0,5) Stopnja varnosti (objektivni svetovni podatki): Avstrija na splošno velja za zelo varno državo, se pa največ kriminalnih dejanj pripeti na Dunaju. Okrožje Mariahilfe, kjer tudi leži naša mikrolokacija, pa je zelo dobro uvrščeno po varnosti na Dunaju. Zaseda 7. mesto od 23 okrožij. V okrožju sta dve policijski postaji. Največ kriminalnih dejanj se pripeti ponoči in največja skupina žrtev so turisti. Ocena: 5/7. Možnost parkiranja: parkiranje v centru Dunaja je kot v večini velikih mest oteženo. Parkiranje na pločnikih lahko kot turist pozabite. Okoli ulice Mariahilf je 12 parkirnih hiš.

45

Večji problem kot najti parkirno mesto v garaži so visoki stroški parkiranja. Stroški se v garažnih hišah gibljejo od 2,4 do 3,7 evra na vsako začeto uro. Ocena: 4/7. Gostota prebivalcev na območju: celotno urbano območje Dunaja ima 1,7 milijona prebivalcev. Razprostira se na območju nad 453 kvadratnih kilometrov z gostoto prebivalstva 3800 prebivalcev na kvadratni kilometer. Ocena: 7/7.

7.5 Združene države Amerike: Miami, Florida - Lincoln Road 7.5.1 Opis mesta: Miami Miami je velemesto ob severnem delu zaliva Biscayne Bay ob obali Atlantskega oceana na jugovzhodu Floride. . Njegovo metropolitansko območje je osmo največje po prebivalstvu v ZDA in peto največje po površini v državi. Miami je eno vodilnih svetovnih finančnih, trgovskih, kulturnih, medijskih, zabavnih, umetnostnih in mednarodnotrgovinskih središč. Leta 2010 se je glede na pomen svojih gospodarskih, kulturnih in drugih sektorjev uvrstil na 7. mesto v ZDA in 33. na svetu. Leta 2008 je Miami revija Forbes zaradi njegove kakovosti zraka, čiste pitne vode, obsežnih zelenih površin, urejenih ulic in programov recikliranja označila za »Najčistejše mesto Amerike«. Glede na študijo 73 svetovnih mest družbe UBS iz leta 2009 je Miami najbogatejše mesto v ZDA in peto najbogatejše na svetu po kupni moči. Miami nosi vzdevek »prestolnica Latinske Amerike« in je drugo največje mesto v ZDA po številu špansko govorečega prebivalstva (za El Pasom) ter središče skupnosti kubanskih Američanov. Mestno središče Miamija in Južna Florida sta dom velikega števila mednarodnih bank ter drugih velikih narodnih in mednarodnih družb. Civic Center (»Mestno središče«) je pomembno središče bolnišnic, raziskovalnih inštitutov, medicinskih centrov in biotehnoloških obratov. Že več kot dve desetletji mestno pristanišče Port of Miami (znano tudi kot »svetovna prestolnica križarskih ladij«) slovi kot najpomembnejše pristanišče križark na svetu. Tukaj so zasidrane nekatere izmed največjih križark na svetu, prav tako pa je vodilno po številu potnikov in družb, ki se ukvarjajo z organizacijo križarjenj in imajo tu svoj sedež (Wikipedia, 2014).

Nepremičninski trg: Miami. Nepremičninski trg okrožja Miami-Dade se po veliki gospodarski krizi počasi, vendar nenehno obnavlja. Rast populacije in večji zaslužki gospodinjstev višajo standard in gradnjo novih objektov. Predvsem nepremičnine ob morju na območju naše izbrane mikrolokacije so zelo zaželene med vlagatelji. Zato cene top nepremičnin dosegajo rekordne vsote. Največ zanimanja sta trenutno deležna projekta Brickell City Centre, milijardni projekt v središču poslovne četrti Miamija, ki bo dokončan leta 2016 in bo ponujal 50 tisoč kvadratnih metrov poslovne površine in hotel. Drugi projekt je Miami World Center, kjer sta svojo enoto že napovedali veleblagovnici Macy's in Bloomingdales.

46

Slika 12: Trendi na nepremičninskem trgu

Legenda:

• modri stolpci prikazujejo prodajo nepremičnin po letih,

• rdeča črta prikazuje zaupanje potrošnikov.

Vir: (Cushman in Wakefield, 2014).

Kot prikazuje Slika 12, se je v zadnjih dveh letih po krizi močno povečalo zaupanje kupcev in s tem tudi cene nepremičnin (Cushman in Wakefield, 2014). 7.5.2 Opis mikrolokacije za odprtje lastne prodajalne: Lincoln Road Ulica Lincoln Road se nahaja v predelu South Beach, ki je eden izmed najbolj priljubljenih turističnih predelov na Floridi. Na South Beachu najdemo na stotine hotelov, nočnih klubov, lokalov in butikov. Predel privablja turiste iz vsega sveta. Najbolj znana ulica predela je ulica ob morju po imenu Ocean's drive. Ulica Lincoln Road je večinoma namenjena nakupovanju, velja za najbolj obiskano in najprestižnejšo ulico na Floridi. Prav tako sodi med 5 najbolj obiskanih nakupovalnih ulic v Združenih državah Amerike. Predpostavke: podatki, ki jih prikazujemo v kategorijah v nadaljevanju, se navezujejo na območje treh ulic (Lincoln Road, Collins Avenue, Washington street), saj te ulice skupaj tvorijo nakupovalno območje in so med seboj povezane v vseh pogledih.

47

7.5.3 Natančna določitev mikrolokacije Koordinate: 25° 47′ 26″ N, 80° 8′ 11″ W.

Slika 13: Zemljevid: Miami Beach


7.5.4 Objektivni dejavniki Povprečna najemnina: 283 $ na m2 na mesec (za 75 m2 = 21.225 $). Odpiralni čas: 81,3 ure na teden (na mesec = 325,2 ure). Stroški dela: 1379 $ na zaposlenega na mesec (za 4 zaposlene = 5516 $). Na tej lokaciji bomo potrebovali štiri zaposlene. Opombe: 1. odpiralni čas trgovin se rahlo razlikuje med trgovinami, izbrali smo povprečje treh trgovin, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo (Bananarepublic, Crocs, Sketchers). 7.5.5 Subjektivni dejavniki (po skupinah) 1 skupina (utež 1,0) Velikost območja: 200.000 m2 prodajne površine . Glavno nakupovalno območje Miami Beach zajema tri glavne nakupovalne ulice; najbolj prestižno Lincoln Road in njeni prečni ulici Collins Avenue in Washington avenue. Ocena: 5/7. Stopnja prehodnosti območja: na letni ravni ima območje Miami kar 13 milijonov nočitev. Turisti so na območju zapravili skoraj 19 milijard dolarjev. Število domačih in tujih turistov je zelo veliko in posebej ob vikendih, kjer na ulici Lincoln Road prirejajo še posebne dogodke s kar 500 različnimi stojnicami in trgovinami. Ocena: 4/7.

48

Stopnja konkurence: na območju treh obravnavanih ulic obratuje kar 200 trgovin, saj je South Beach prav gotovo najboljša lokacija na Floridi. Poleg velikih modnih trgovin, kot so H&M, Zara in Victoria's secret, je tu še veliko modnih butikov. Opomba: zaradi lažjega izračuna je največja stopnja konkurence ovrednotena z oceno 1, najmanjša s 7. Ocena: 3/7. Druga skupina (utež 0,75) Dostop do javnega transporta: v kategoriji javnega transporta po predelu Miami Beach vozijo samo avtobusi. Povezanost je dobra, saj avtobusi vozijo po vseh ulicah v 15-minutnem ciklu, vendar pa zaradi visoke stopnje kriminala in zamudnega prevoza večina ljudi potuje s taksijem ali svojim prevozom. Ocena: 3/7. X-factor: X-factor te lokacije je zagotovo celoten predel Miami Beach. Zaradi lege ob kilometre dolgi peščeni plaži atlantskega oceana je Miami Beach prvovrstna meka za turiste z vsega sveta. Prav tako večina turistov biva v tem predelu, saj je tu na stotine hotelov. Nočno življenje sodi med najboljša v ZDA. Na obmorski ulici Ocean's Drive najdemo kilometre restavracij in hotelov, ki se v večernih urah spremenijo v diskoteke. Ocena: 6/7. Izpostavljenost vremenskim razmeram: Miami ima tropsko podnebje z vročimi in vlažnimi poletji ter s kratkimi toplimi zimami. Večina zime ostaja brez padavin. Januar kot zimski mesec ima povprečno temparaturo 19,6 °C. Poleti pa se temparature povzpejo krepko čez 30 °C. Edina slabost podnebja je sezona orkanov, ki leto za letom pustišijo po Floridi. Ocena: 5/7. Tretja skupina (utež 0,5) Stopnja varnosti

Slika 14: Stopnja kriminalitete v Miamiju

Vir: (Neighborhoodscout, 2014).

Kot prikazuje zgornja Slika 14, je stopnja kriminalnosti na tej mikrolokaciji zelo visoka. Na Miami Beachu se letno zgodi skoraj 10 tisoč kriminalnih dejanj, kar pomeni, da je

49

žrtev vsak 10 prebivalec območja. Miami velja za eno izmed najnevarnejših mest v ZDA, zato si v tej kategoriji prisluži najnižjo oceno. Ocena: 1/7. Možnost parkiranja

Slika 15: Parkirne možnosti South Beach

Vir: (Miami Shops & Beaches, 2013).

Kot prikazuje zgornja Slika 15, je okoli ulic veliko parkirnih hiš. Parkirnine se gibljejo okoli 3-4 dolarje na uro. Samo parkiranje na ulicah pa je skoraj nemogoče, saj zaradi zasičenosti območja promet večino časa stoji na ulicah. Ocena: 4/7. Gostota prebivalcev na območju: celotno urbano območje Miami-Dade ima 5,8 milijona prebivalcev. Razprostira se čez 3.209 kvadratnih kilometrov z gostoto prebivalstva 1800 prebivalcev na kvadratni kilometer. Ocena: 3/5.

50

8 PRIMERJALNA ANALIZA MIKROLOKACIJ V Tabeli 10 smo tabelarno prikazali vse ugotovitve objektivnih dejavnikov primerjalne analize mikrolokacij. Iz teh podatkov smo izračunali celotne skupne stroške na mesec in celotne stroške na obratovalno uro na mesec.

Tabela 10: Primerjalna analiza mikrolokacij: objektivni dejavniki

Objektivni dejavniki

The Dubai Mall (Dubaj)

Mariahilfer Straße (Dunaj)

The Lincoln road (Miami)

Povprečna najemnina (v $ za m2/mesec)

225 $ 166 $ 283 $

Povprečna najemnina za 75m2/mesec

16.785 $ 12.450 $ 21.225 $

Odpiralni čas (ur/mesec)

392 ur 225,2 ure 325,2 ure

Stroški dela na zaposlenega na mesec

830 $ 1555 $ 1379 $

Skupni stroški dela 4150 $ (5 zaposlenih)

4665 $ (3 zaposleni) 5516 (4 zaposleni)

Celotni skupni stroški na mesec (TC)

20.935 $ 17.115 $ 26.741 $

Celotni stroški na obratovalno uro na mesec (TC/h)

53,4 $ 76 $ 82,2 $

8.1 Obrazložitev rezultatov Najcenejše mesečne najemnine so na ulici Mariahilfer Straße na Dunaju, ki so kar za 41 % nižje od tistih v Miamiju, ki so najvišje v naši primerjalni raziskavi mikrolokacij. Veliko razliko opazimo v kategoriji odpiralnega časa, ki je ena izmed najpomembnejših kategorij za trgovce. The Dubai Mall je odprt kar 166.8 ure več mesečno, kar znaša 2000 ur več na letni ravni. Stroški dela so podobni na Dunaju in v Miamiju, medtem ko je delovna sila 46 % cenejša v Dubaju. Vendar pa se zaradi več zaposlenih skupni stroški dela ne razlikujejo veliko. Ko pogledamo kategorijo celotnih skupnih stroškov, je najdražja lokacija Miami, ki je kar za 9629 $ dražja od Dunaja. Najbolj pomembna pa je kategorija celotnih stroškov na obratovalno uro na mesec, saj nam ta daje realno sliko stroškov v prodajni enoti. Prvo mesto zaseda lokacija The Dubai

51

Mall v Dubaju, saj imamo skupnih stroškov na obratovalno uro 53,4 $. Dunaj je za 30 % dražji in zaseda drugo mesto, medtem ko je Miami dražji za 35 odstotnih točk. Vse ocene so na Likertovi lestvici med 1 in 7, pri čemer je 1 najslabša in 7 najboljša. Pri kategoriji stopnja konkurence smo uporabili obratno lestvico, tako da največja konkurenca dobi oceno 1.

8.2 Ocene pred obtežitvijo V Tabeli 11 lahko vidimo tabelo subjektivnih dejavnikov primerjalne analize mirkolokacij. V zadnjem vrstici smo izračunali tudi povprečno oceno ocen subjektivnih faktorjev.

Tabela 11: Primerjalna analiza mikrolokacij: subjektivni dejavniki pred obtežitvijo

Subjektivni dejavniki The Dubai Mall (Dubaj)


The Lincoln Road (Miami)

Velikost območja 7 5 5

Stopnja prehodnosti območja 7 5 4

Stopnja konkurence 1 2 3

Dostop do javnega transporta 7 6 3

X-factor 7 4 6

Izpostavljenost vremenskim razmeram

6 3 5

Stopnja varnosti 6 5 1

Možnost parkiranja 7 4 4

Gostota prebivalcev na območju 5 7 3

Povprečna ocena 5,88/7 4,55/7 3,78/7

52

8.3 Ocene po obtežitvi Tabela 12 nam prikazuje ocene subjektivnih faktorjev po dodanih utežeh. Uteži smo dodali v treh skupinah. Prva skupina ima utež 1,0, druga 0,75 in tretja 0,5. Po obtežitvi dobimo realne ocene za nadaljno analizo.

Tabela 12: Primerjalna analiza mikrolokacij: subjektivni dejavniki po obtežitvi

Subjektivni dejavniki The Dubai mall (Dubaj)


The Lincoln road (Miami)

Utež za faktor

Velikost območja 7 5 5 1,0

Stopnja prehodnosti območja

7 5 4 1,0

Stopnja konkurence 1 2 3 1,0

Dostop do javnega transporta

5,25 4,5 2,25 0,75

X factor 5,25 3 4,5 0,75

Izpostavljenost vremenskim razmeram

4,5 2,25 3,75 0,75

Stopnja varnosti 3 2,5 0,5 0,5

Možnost parkiranja 3,5 2 2 0,5

Gostota prebivalcev na območju

2,5 3,5 1,5 0,5

Skupaj 39/47,25 29,75/47,25 26,5/47,25

8.4 Nadgradnja Brown-Gibsonovega modela V naši raziskavi smo Brown-Gibsonov model nadgradili z dvema novima razsežnostma. Model smo aplicirali na mikrolokacije, vendar smo pred tem naredili tudi analizo makrolokacij, v katerih se nahajajo mikrolokacije. Po izračunu raziskave makrolokacij smo rezultate pomnožili tako, da ima najboljše ocenjena mikrolokacija rezultat 100, in potem rezultate delili s 100. S tem smo dobili dejavnik, s katerim bomo pomnožili končni rezultat izračuna analize mikrolokacij, ta faktor bomo poimenovali MLS. Druga nadgradnja pa se nahaja v primerjalni analizi mikrolokacij, v segmentu objektivnih dejavnikov, v katerem smo izračunali celotne skupne stroške na dani lokaciji (angl. Total cost). Zaradi različnih obratovalnih časov smo se odločili celotne skupne stroške mikrolokacije deliti z odpiralnim časom in tako dobiti nov faktor: celotni skupni stroški na obratovalno uro. Ta faktor bomo uporabili v modelu namesto faktorja celotni skupni stroški. 8.4.1 Nova formula nadgrajenega modela Analiza makrolokacij: MLS. Primerjalna analiza mikrolokacij: PAM = 1/TCh x SFS.

53

� ! = �� #$% × �� × ⁄ MLS Legenda: LPM = Location preference measure – ocena privlačnosti lokacije. TCh = Total cost per opening our – celotni skupni stroški na uro obratovalnega časa. SFS = Subjective factors score – skupni seštevek ocen subjektivnih faktorjev. MLS = Macrolocation analyse score – rezultat analize makrolokacij. PAM = primerjalna analiza mikrolokacij.

8.5 Ocena privlačnosti lokacije V tem poglavju po zgoraj obrazloženem modelu izračunamo oceno privlačnosti lokacij. 8.5.1 Ocena privlačnosti lokacije: The Dubai Mall, Dubaj, Združeni arabski emirati

1. Analiza makrolokacije: Združeni arabski emirati

Formula: MLS = (

�Š)*+,-. ).č/ + 010-,2, 30/4.-./05,6�×�7.*8,5,*1) 9)*ž,�

Število točk v raziskavi makrolokacij: 38 Koeficient uteži: 2,38.

Koeficient po obtežitvi: (

:;×<,:; = 0,905

Rezultat analize makrolokacij (MLS) = 0,905.

2. Analiza mikrolokacije: The Dubai Mall, Dubaj

Formula: PAM = (

=>? × ��

Celotni skupni stroški na obratovalno uro (TCh): 53,4. Skupni seštevek ocen subjektivnih faktorjev: 39.

Rezultat analize mikrolokacije (PAM) = �

@A,B × AC = D, EAD

3. Ocena privlačnosti lokacije: The Dubai Mall, Dubaj, Združeni arabski emirati

Matematični potek izračuna: LPM = PAM × MLS LPM = 0,730 × 0,905 LPM = 0,66 Ocena privlačnosti lokacije (LPM): 0,66. Obrazložitev ocene: 0,66. Lokacija The Dubai Mall, Dubaj, Združeni Arabski emirati dosega visoko oceno privlačnosti. Predvsem po zaslugi odličnega rezultata v kategoriji subjektivnih

54

dejavnikov, kjer je kar štirikrat dosegla najvišjo oceno 7. Prav tako prepričljivo dobiva kategoriji objektivnih stroškov, saj z zelo dolgim odpiralnim časom trgovskega centra znižuje visoke stroške najemnine. Na ravni makrolokacij dobivajo točke Združeni arabski emirati predvsem na področju davkov in poslovanja preko meja. 8.5.2 Ocena privlačnosti lokacije: Mariahilfer Straße, Dunaj, Republika Avstrija

1. Analiza makrolokacije: Republika Avstrija

Formula: MLS = (

�Š)*+,-. ).č/ + 010-,2, 30/4.-./05,6�×�7.*8,5,*1) 9)*ž,�

Število točk v raziskavi makrolokacij: 25. Koeficient uteži: 2,38.


<F × <,:; = 0,595


2. Analiza mikrolokacije: Mariahilfer Straße, Dunaj

Formula: PAM = (

=>? × ��

Celotni skupni stroški na obratovalno uro (TCh): 76. Skupni seštevek ocen subjektivnih dejavnikov: 29,75


EG × �C, E@ = D, AC�

3. Ocena privlačnosti lokacije: Mariahilfer Straße, Dunaj, Republika Avstrija Matematični potek izračuna: LPM = PAM × MLS LPM = 0,391 × 0,595 LPM = 0,232 Ocena privlačnosti lokacije (LPM): 0,232. Obrazložitev ocene: 0,232. Lokacija Mariahilfer Straße, Dunaj, Republika Avstrija dobiva zelo nizko oceno pri analizi privlačnosti. Predvsem po zaslugi slabega rezultata makrolokacije (Republike Avstrije) proti ostalima makrolokacijama. Kaže se slika, da s podjetniškega vidika evropske države več niso konkurenčne proti močno kapitalistično naravnanim državam, kot so Združeni arabski emirati in Združene države Amerike. Predvsem počasna birokracija, oteževanje postopkov in visoki davki prinašajo Republiki Avstriji nizek izkupiček točk. Ulica Mariahilfer Straße pa prinaša zelo dobre pogoje za poslovanje, saj najemnine za subjektivne dejavnike niso previsoke. Težavo pa prinašata kratki odpiralni čas in zelo draga delovna sila, ki stroške na obratovalno uro povišata na 76 $/h.

55

8.5.3 Ocena privlačnosti lokacije: The Lincoln Road, Miami, Združene države Amerike

1. Analiza makrolokacije: Združene države Amerike

Formula: MLS = (

HŠ)*+,-. ).č/ + 010-,2, 30/4.-./05,6K×�7.*8,5,*1) 9)*ž,�

Število točk v raziskavi makrolokacij: 42. Koeficient uteži: 2,38


M<×<,:; = 1,00


2. Analiza mikrolokacije: The Lincoln Road, Miami

Formula: PAM = (

=>? × ��

Celotni skupni stroški na obratovalno uro (TCh): 82,2. Skupni seštevek ocen subjektivnih dejavnikov: 26,5.


NB × �G. @ = D, ADC

3. Ocena privlačnosti lokacije: The Lincoln Road, Miami, Združene države Amerike

Matematični potek izračuna: LPM = PAM × MLS LPM = 0,309 × 1,00 LPM = 0,309 Ocena privlačnosti lokacije (LPM): 0,309. Obrazložitev ocene: 0,309. Lokacija The Lincoln Road, Miami, Združene države Amerike dosega srednjo oceno privlačnosti. Predvsem po zaslugi makrolokacije, ki je zmagovalka v kategoriji ciljnih trgov. Problem pa nastane v kategoriji objektivnih dejavnikov. Top lokacije v večjih ameriških mestih so absolutno precenjene in po subjektivnih dejavnikih ne opravičujejo zelo visokih najemnin.

8.6 Primerjava ocen privlačnosti lokacij V tem poglavju nam Tabela 13 prikazuje končni rezultat ocene privlačnosti lokacij.

Tabela 13: Primerjalna analiza mikrolocij: ocena privlačnosti lokacij

Lokacije Ocene privlačnosti lokacij (LPM)

The Dubai Mall, Dubai, ZAE 0,660

Mariahilfer Straße, Dunaj , AT 0,232

The Lincoln Road, Miami, ZDA 0,309

56

Preverjanje hipotez H2: Obstajajo razlike med privlačnostjo držav kot ciljnih trgov za podjetje, ki trži izdelke iz obutvene industrije. Hipotezo H2 lahko potrdimo, saj analiza makrolokacij kaže, da obstajajo očitne razlike med privlačnostjo držav kot ciljnih trgov. H3: Za podjetje Allegria, d. o. o., obstajajo pomembne razlike v privlačnosti obutvenih izdelkov med mikrolokacijami 1, 2 in 3. Hipotezo H3 potrdimo s primerjalno analizo mikrolokacij, kjer smo po nadgrajenem Brown-Gibsonovem modelu izračunali privlačnost vseh treh lokacij in ugotovili vidne razlike.

57

9 SKLEP Skozi magistrsko delo smo analizirali veliko faktorjev in ugotovili, da je odpiranje lastnih

prodajaln za podjetje, ki se ukvarja s prodajo izdelkov iz obutvene industrije na primerno

izbranih ciljnih trgih ključna strategija v internacionalizaciji poslovanja. S tem smo

potrdili prvo zastavljeno hipotezo H1.

V drugem delu raziskave smo primerjalni tri medseboj zelo različne države. Tri države, ki

se nahajajo na različnih kontinentih, imajo različne kulture, govorijo različen jezik in

različna načela. Prva destinacija se nahaja sredi puščave na Bližnjem vzhodu, druga v

osrčju Evrope in tretja predstavlja svoj kontinent. Vendar smo kljub tem razlikam in

oddaljenosti destinacij med njimi našli tudi podobnosti. Vse ekonomije so visoko razvite

in so inovacijsko naravnane. Predvsem v velikosti in populaciji sta največji podobnosti

med Združenimi arabskimi emirati in Avstrijo in obe državi imata skoraj enak bruto

domači proizvod.

Seveda pa države medseboj zelo razlikujejo po zakonih in možnostih za odpiranje podjetja. Seveda pa je bil to glavni faktor naše raziskave makrolokacij. Za ta del smo si zastavili hipotezo H2. To hipotezo lahko po dokončani raziskavi potrdimo. V raziskavi smo dokazali, da sta lokaciji Združeni arabski emirati in Združene države Amerike bolj primerni za podjetniško aktivnost. Predvsem Združeni arabski emirati imajo zelo velik potencial za odpiranje novih podjetij, saj sta davčni sistem in zakonodaja zelo podjetniško naravnana. Tudi birokratski postopki pri odpiranju novega podjetja je zelo učinkoviti. Pri kategoriji odpiranja novega podjetja pa standarde postavljajo Združene države Amerike, ki omogočajo večino korakov kar preko spletnega portala. V teh pogledih žal države Evropske unije veliko zaostajajo. Proces odpiranja podjetja je drag in dolgotrajen. Z opravljenim intervjujem direkorice podjetja Allegria smo pridobili ključne informacije za izdelavo raziskave mikrolokacij. Raziskava je bila naravnana zelo specifično na točno določene lokacije v samih mestih, kjer podjetje Allegria meni, da bi lahko odprli nove prodajalne. Prvi del predstavljajo objektivni faktorji, iz katerih je bil izračunan končni faktor: celotni skupni stroški na uro obratovalnega časa na mesec. Ta faktor smo uvedli zaradi različnih odpiralnih časov mikrolokacij. Saj je ustvarjanje prometa tesno povezano z odpiralnim časom prodajalne. Objektivnim faktorjem pa je sledil nabor faktorjev, pri katerih nam je pomagalo podjetje Allegria s pomočjo strukturiranega intervjuja smo izbrali podjetju pomembne faktorje, jih obtežili in analizirali. Z danimi rezultati smo potrdili tudi zadnjo hipotezo H3. V končni analizi privlačnosti lokacije smo s pomočjo strukturnega modela po matematičnem izračunu ugotovili, da je za podjetje Allegria d.o.o najbolj primerna lokacija The Dubai Mall, Dubaj, Združeni arabski emirati. Lokacija ima prepričljivo prednost pred lokacijo The Lincoln Road, Miami, Združene Države Amerike. Lokacija na Dunaju zaseda tretje mesto.

58

LITERATURA IN VIRI 1. Alexander, N., & Myers, H. (2000). The retail internationalisation process. International

Marketing Review, 17(4/5), 334–353.

2. Being fashion conscious Retailer caution when entering foreign markets. (2013). Strategic Direction, 8–13.

3. Bezawada, R., Balachander, S., Kannan, P., & Shankar, V. (Maj 2009). Cross-Category Effects of Aisle and Display Placements: A Spatial Modeling Approach and Insights. Journal of Marketing, 73, 99–117.

4. Brenčič Makovec, M. (2009). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Ljubljana.

5. Burt, S., & Carralero-Encinas, J. (2000). The role of store image in retail internationalisation. International Marketing Review, 17(4/5), 433–453.

6. Cheng, R., Hines, T., & Grime, I. (2008). Desired and perceived identities of fashion retailers. European Journal of Marketing,42(5/6), 682–017.

7. Childs, M. L., & Jin, B. (2014). Is Uppsala model valid to fashion retailers? An analysis from internationalisation patterns of fast fashion retailers. Journal of Fashion Marketing and Management, 18(1), 36–51.

8. Clarke, I., Bennison, D., & Pal, J. (1997). Towards a contemporary perspective of retail location. International Journal of Retail & Distribution Management, 25(2), 59–69.

9. Coface. (3. Januar 2015). Coface. Pridobljeno 15. decembra 2014 iz http://www.coface.com/ Economic-Studies-and-Country-Risks/.

10. Consulting, I. (2013). Developing Your Firm’s Retail Location Strategy Finding the Sweet Spot in Emerging Markets. London.

11. Crnjak-Karanovič, B. (2009). The EPRG Framework. Akademija MM , 65–66.

12. Cushman in Wakefield. (2014). Main streets across the world 2014–2015. London: Cushman & Wakefield, LLP.

13. Cushman in Wakefield. (2014). Miami retail market outlook. Pridobljeno iz 13. decembra 2014 iz http://www.cushmanwakefield.com/~/media/marketbeat/2014/09/MiamiDade_AMERI CAS_MarketBeat_Retail_Q22014.pdf

14. Drezner, T., & Drezner, Z. (2002). Retail facility location under changing market conditions. IMA Journal of Management Mathematics, 13(4), 283–302.

15. Dupuis, M., & Prime, N. (1996). Business distance and global retailing: a model for analysis of key success/failure factors. International Journal of Retail & Distribution Management, 24, 30–28.

59

16. El-Adly, M. I. (2013). Shopping malls attractiveness: a segmentation approach. International Journal of Retail & Distribution Management, 35(11), 936–950.

17. Elg, U., Ghauri, P. N., & Sinkovics, R. R. (2004). A market and network based model for retailers’ foreign entry strategies. Working Paper Series, Institute of Economic Research, Lund University, 3/4, 2–18.

18. Evans, J., Byrom, J., Medway, D., & Bridson, K. (2 2007). Revisiting retail internationalisation: Drivers, impediments and business strategy. International Journal of Retail & Distribution Management, 35(8), 260–290.

19. Evans, J., Treadgold, A., & Mavondo, F. T. (2000). Psychic distance and the performance of international retailers – A suggested theoretical framework. International Marketing Review, 17(4/5), 373–391.

20. Geston-Breton, C., & Martin, O. M. (2011). International market review. International market selection segmentation - A two stage model , 28(3), 267–290.

21. Ghauri, P. N., Elg, U., & Sinkovics, R. R. (2003). Foreign direct investment – location attractiveness for retailing firms in the European Union. V European Union and The Race for Foreign Direct Investment in Europe. Department of Business Administration, Dusseldorf.

22. Gospodarski vestnik. (28. oktober 1993). Kje so naši novi trgi , str. 9.

23. Halepete, J., Hathcote, J., & Peters, C. (2005). A qualitative study of micromarketing merchandising in the US apparel retail industry. Journal of Fashion Marketing and Management, 9(1), 72–82.

24. Hernades, T., & Bennison, D. (2000). The art and sience of retail location decitions. International Journal of retail and distribution managment, 28(11), 357–367.

25. IBIS World. (2010). Global footwear manufacturing, Washington.

26. Jurše, M. (2007). Management tržne pozicije podjetja na mednarodnih trgih. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

27. Jurše, M. (1997). Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

28. Jurše, M. (1997). Mednarodni strateški marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

29. Jurše, M. (2007). Strateško izbiranje ciljnih trgov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

30. Kohont, A. (2011). Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu internacionalizacije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

31. Lopez, C., & Fan, Y. (2009). Internationalisation of the Spanish fashion brand Zara. Journal of Fashion Marketing, 13(2), 279–296.

32. Lu, Y., Karpova, E. E., & Fiore, A. M. (2011). Factors influencing international fashion retailers’ entry mode choice. Journal of Fashion Marketing, 15(1), 58–75.

60

33. Mazaira, A., González, E., & Avendaño, R. (2013). The role of market orientation on company performance through the development of sustainable competitive advantage: the Inditex-Zara case. Marketing Intelligence & Planning, 21(4), 220–229.

34. Ministrstvo za gospodarski razvoj tehnologijo. (2014). Izvozno okno. Pridobljeno 3. december 2014 Portal Izvozno okno: http://iz www.izvoznookno.si.

35. Moore, C. M., Fernie, J., & Burt, S. (2000). Brands without boundaries – The internationalisation of the designer retailer’s brand. European Journal of Marketing, 34(8), 919–937.

36. Rajter, M. (2010). Družinska podjetja in njihov pomen v slovenskem gospodarstvu. Ljubljana

37. Report linker. (2012). Pridobljeno 5. decembra 2014 iz http://www.reportlinker.com/ci02119/ Footwear.html.

38. Reynolds, J., & Wood, S. (2010). Location decision making in retail firms: evolution and challenge. International Journal of Retail & Distribution Management, 37(1), 15-29.

39. Reynolds, J., & Wood, S. (2005). Location Decision-Making in Retail Firms: Evolution and Challenge. Oxford: Said Business School.

40. Samuel, L. H. (1987).Intervju, Los Angeles.

41. Schwab, K. (2014). The Global Competitivenes report 2013-2014. Columbia: World Economic forum.

42. Suárez-Vega, R., Santos-Peñate, D. R., & Dorta-González, P. (2012). Location models and GIS tools for retail site location. Applied Geography, 35(11), 12–22.

43. Tammy, D. (2009). Location of retail facilities under conditions of uncertainty. Annals of Operations Research, 167(1), 107–120.

44. The Wall Street Journal & The Heritage Foundation. (2015). Index of economic freedom 2014. Washington, Združene države Amerike.

45. Trading Economics. (2015). Trading Economics. Pridobljeno 5. decembra 2014 iz http://www.tradingeconomics.com/austria/gdp-per-capita.

46. Wigley, S. M., Moore, C. M., & Birtwistle, G. (2005). Product and brand Critical success factors in the internationalisation of a fashion retailer. International Journal of Retail & Distribution Management, 33(7), 531–554.

47. Wigley, S., & Moore, C. M. (2007). The operationalisation of international fashion retailer success. Journal of Fashion Marketing and Management, 11(2), 281–296.

48. Wikipedia. (2014). Avstrija. Pridobljeno 13. decembra 2014 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/ Avstrija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Avstrija.

61

49. Wikipedia. (2014a). Dubaj. Pridobljeno 13. decembra 2014 iz http://en.wikipedia.org/wiki/ Dubai).

50. Wikipedia. (2014b). Dunaj. Pridobljeno 13. decembra 2014 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Dunaj.

51. Wikipedia. (2014c). Miami. Pridobljeno 13. decembra 2014 iz sl.wikipedia.org/wiki/Miami.

52. Wikipedia. (2014d). ZAE. Pridobljeno 13. decembra 2014 iz sl.wikipedia.org/wiki/Združeni_ arabski_emirati.

53. Wikipedia. (2014). ZDA. Pridobljeno 13. decembra 2014 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru %C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike.

54. World Bank Group. (2014). Doing business 2014 - Understanding regulations for small and medium-sized enterprizes. Washington: The World Bank in the International Finance Corporation.

55. Zentes, B. S., & Elsner, S. (2009). Internationalisation of Retail Firms:State of the Art after 20 Years of Research. Marketing Journal of research and management, 5(2), 105–126.

izbor privlaČnih lokacij prodajaln za trŽenje … · 2017. 11. 28. · • h1: za podjetje, ki se...

Documents