kekec na hudi poti - cloverleaf-mallkekec na hudi poti beseda 3 1 t isti dan se je kekec prviã v...

BESeDAKEKEC NA HUDI POTI

1

Josip Vandot

Kekecna hudi poti

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Josip VandotKEKEC NA HUDI POTI

Elektronska izdaja v sodelovanjuz zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-309-6

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

1

Tisti dan se je Kekec prviã v svojem osemletnem Ïiv-ljenju zaãudil kozi. Hm, kar obstal je sredi hleva.

Prst je vtaknil v usta, pa se je ãudil. Kar hipoma se je do-mislil tega, in ãudno se mu je zdelo, da ‰e nikoli ni pre-mi‰ljal o tem. Saj je gnal vsako jutro kozo na pa‰o. Triure je presedel vsak dan z njo tam gori za Gmajnico.Gledal jo je in se pogovarjal z njo. Pa ‰e nikoli mu ni pri-‰lo na misel, da bi jo vpra‰al: »Hej, Keza kezasta! Povejin mi odgovori, zakaj nosi‰ dva rogova na glavi? Daj,zgani se in mi povej!« — O, ‰e nikoli se Kekec ni domisliltega. Domislil se je ‰ele danes, ko je prignal kozo s pa-‰e in obstal sredi hleva. Kar zaãudil se je Kekec, pa jestopil h kozi. Prst je vzel iz ust, pa je pograbil kozo zarog.

»Mekeke,« je zameketala koza in vstala. Pogledala jedeãka, pa je dobro vedela, da se zgodi zdaj nekaj poseb-nega. »Ti, Keza,« jo je nagovoril Kekec in jo na lahkostresel. »Glej, ãesa sem se domislil ravno zdaj! Ve‰, kartako mi je ‰inilo v glavo . . . âemu sta tebi rogova? Ha,te vpra‰am? Saj ju ne potrebuje‰. Nikoli se ‰e nisi pre-tepala na vasi in tudi bodla se nisi, kakor se bode sose-


4

dov oven. Volka se ti ni treba bati; zakaj ãe pride volk, ganaÏenem jaz s palico. Ti bi poginila od strahu, in niti namisel bi ti ne pri‰lo, da bi se branila . . . Pa zakaj nosi‰torej rogove na glavi? Ha, te vpra‰am? Daj, zgani se,Keza, pa mi odgovori!«

»Mekeke,« je odgovorila Keza in pokimala z glavo.Legla je, pa je priãela mirno preÏvekovati. A Kekec ni bilzadovoljen z njenim odgovorom. Spet jo je dvignil innadaljeval: »âudna si, Keza, in ne zna‰ druge besede kotmekeke! Pa sem te vpra‰al, lepo vpra‰al, zakaj nosi‰ ro-gove. âe mene vpra‰ajo: Kekec, zakaj ima‰ nos podoãmi? — O, kar lepo odgovorim: Striãek, zato, da vohamva‰o strd, ki jo imate v ãumnati, in zato, da kihnem, kerbi rad strdi, striãek! — Ti, Keza, pa ne ve‰, zakaj nosi‰rogove na glavi? O, ãudno, ãudno . . .«

In Kekec je majal z glavo in se je ‰e vedno ãudil. Kezaga je gledala in je meketala. Trudna je bila, pa bi se bilarada zleknila po mehkih tleh. A Kekec je ni izpustil, kerje ‰e vedno premi‰ljal o njenih rogovih. Ti rogovi, o tirogovi! âemu jih nosi ta prebita koza, ko jih pa vendarne rabi? Saj pravim — ãudna reã. Pa ko bi vsaj ta nesreã-na Keza znala lepo povedati lepo besedo! Pa ne zna inne zna, ãe je ‰e tako drega‰ in jo ‰e tako stresa‰ za rogo-ve! Govori ji lepe besede — a odgovarjala ti bo vedno invedno in te gledala neumno: mekeke! Saj pravim. In Ke-kec ‰e vedno stoji pred njo in zaman ugiblje in premi‰-


5

lja. Tako rad bi vedel vse; a koza ne zna govoriti, resniã-no, ne zna govoriti.

·e dolgo bi bil Kekec ugibal in se ãudil, da se ni tedajna pragu prikazala sestrica Jerica. Velika je bila Jerica inbilo ji je enajst let. Kekec jo je spo‰toval, ker je bila sta-rej‰a in je znala pametno govoriti. Obstala je na pragu,pa je zaklicala: »Jest pojdi, Kekec! Kosilo stoji Ïe na mizi,in dolgo te Ïe ãakamo.«

Kekec se je obrnil k njej in zmajal z glavo. »Jerica, alisli‰i‰?« je dejal in pokazal s prstom na kozo. »Pametnasi in vedno govori‰ pametne besede. Zato te pa vpra-‰am, Jerica: Ali ve‰, ãemu ima koza rogove? Ne rabi jih,ker se ji ni treba bati volka: pa tudi pretepa se ne kakorsosedov oven. Pa vendar ima rogove. âemu in zakaj? —Ve‰, to te vpra‰am, Jerica.«

Jerica se je zasmejala na glas. »To te spet skrbi, Ke-kec?« je odgovorila. »Pa da ne more‰ imeti nikoli miru!Saj pravim — vsak dan si vtepe‰ kaj neumnega v glavo.Bog Ïe ve, zakaj je podaril kozi rogove. Kaj misli‰, da jihnosi kar tako zaradi lep‰ega? — Kekec, Kekec! Pusti kozirogove in pojdi raj‰i h kosilu!«

»To vem tudi jaz,« je dejal Kekec. »Ni mi treba pravititega. Mislil sem, da si pametnej‰a kot jaz. Zdaj pa vidim,da ve‰ ravno toliko kolikor jaz . . . Hm, povpra‰am kogadrugega.« — Kekec je pokimal z glavo. ·e enkrat se jeozrl po kozi in zmigal z rameni. Potem pa je stopil za


6

sestrico iz hleva. Napotil se je v hi‰o, kjer sta mati inmala Tinka sedeli Ïe za mizo. Ker je bil Kekec laãen, seje naglo lotil pohlajene jedi. Urno je zajemal s svojo ve-liko leseno Ïlico in pozabil na kozo in njene rogove.

Po kosilu je rekla mati: »Vzemite iz omare posodicopa pojdite trgat gor za Krivi plaz moãnic! Rabim jih, daskuham zdravila za svojo bolezen. Zelo slabo mi je da-nes, in onegava Minara mi je rekla, naj pijem vodo izkuhanih moãnic. Pa mi tudi pomaga . . . Zato pa pojditein natrgajte polne ko‰arice! Ti, Jerica, lepo pazi na otro-ka, da se jima kaj ne pripeti! Ali si sli‰ala?«

»Sem, mati,« je odvrnila Jerica in vzela iz omare triko‰arice. Bile so pletene iz vrbovih ‰ibic in bele. Samoko‰arica male Tinke je bila nekoliko pobarvana z rdeãobarvo; na sprednji strani je bil na njej naslikan rdeã pe-telinãek. Ko‰arica je bila lepa, da jo je mala Tinka kargledala. Skrbno jo je drÏala v roki in jo ogledovala odvseh strani. — »Mhm,« je rekla in pocuknila bratca zarokav. »Ali jo vidi‰, Kekec? Ali vidi‰ petelinãka?«

»Vidim,« je odgovoril Kekec. »Ali hoãe‰, da ga pri-mem za rep? Lepo dvigne glavo in zavriska: Kikiriki!« —In se je Kekec dotaknil rdeãega petelinãka in je ta na glaszakikirikal. Zasmejala se je mala Tinka in stisnila ko-‰arico k sebi, da bi skrila petelinãka. A Kekec je Ïe odprlvrata in stopil v veÏo. Za njim sta od‰li obe sestrici. Napragu je mati potegnila Jerico za trenutek nazaj. Pogle-


7

dala jo je neprijazno in ji je trdo dejala: »Na otroka pazi!Da ne bo‰ zijala kakor po navadi in ju zanemarjala! Leglej, da bo vse v redu! Saj me pozna‰ . . .«

Jerica je zardela in povesila glavo. »Pazila bom, mati,«je odvrnila pohlevno. Velike, modre oãi so ji postale ros-ne, in ustna so se ji stresla za hip. A Ïe v naslednjem tre-nutku je dvignila glavo in se nasmehnila. Stopila je nadvori‰ãe, kjer sta Ïe ãakala Kekec in mala Tinka. Prijelasta se sestrice za krilo, in naglo so speli preko dvori‰ãapo poti, ki se je vila med vrtovi skozi zagorsko vas. Potje drÏala iz vasi: vodila je preko ‰irokega pa‰nika in karhipoma se je izgubila visoko tam gori med zelenimismrekami.

Lepo je sijalo poletno sonce z modrega neba. Tu intam se je vozila po modrini bela meglica. Lahno se jezibala tam gori in se vlekla do belih sneÏnikov, ki so sesmehljali v ozadju. Bili so polni belega snega, ki se jeiskril v jasnih Ïarkih in svetil v dolino, polno poletnegaveselja in miru. Sredi tega miru pa je poãivala zagorskavas. Spala je in sanjala sredi krasote in boÏjih Ïarkov, kiso se od vseh strani usipali nanjo.

Jerica, Kekec in Tinka so dospeli do zelenega travni-ka. Sredi tam na gladki trati so zagledali kopo otrok, kiso se igrali. DrÏali so se za roke; vrteli so se in peli veselopesem. Kekec jih je zagledal, pa se je spustil v tek. Ob-stal je kraj njih in se jim zasmejal na ves glas. — »Kaj,


8

kolo ple‰ete, pa niti godbe nimate? Saj pravim — ali stenarobe svet?« Tako je govoril Kekec. Smejal se je na vesglas in se tolkel z rokami po kolenih.

Otroci so prenehali peti. Obstopili so Kekca, pa sopriãeli klicati: »Kekec, o, Kekec! Daj, zapiskaj nam, da selaÏe zavrtimo . . . O, lepo pi‰ãalko ima‰, pa zna‰ takolepo piskati. Ali si sli‰al? Daj, Kekec, o, daj! Lepo te pro-simo, Kekec, o, Kekec!«

Kekec se je zasmejal ‰e enkrat. A vendar je potegnil izÏepa dolgo in tanko pi‰ãalko, ki je bila poslikana samona debelem koncu z nekimi ãudnimi, rjavkastimi ãrta-mi. Vtaknil jo je v usta in zaãel piskati. Glasovi so biliãisti in zveneli so tako lepo in ubrano, da bi jih ãlovekposlu‰al kar dolge ure. Otroci so se prijeli spet za rokein zavrteli. Zapiskal jim je Kekec pesem, in otroci so za-peli za njim.

»Vija — vija — vaja —pod goró sred gajavila nam ·krlaticaodpre zlata vratica,nas povede v grad,da nam biser, da nam zlat . . .«

Otroci so peli in se vrteli. Kekec pa je piskal lep‰e,vedno lep‰e. Ej, lepa je bila pi‰ãalka, in pesmi, lep‰e kot‰krjanãkove, so bile skrite v ãudoviti pi‰ãalki. Sam oãe,


9

ki je bil drvar visoko tam gori v divjih gorah, jo je izre-zal in delal jo je ‰tiri nedelje. Ko je bila narejena, jo jepodaril Kekcu. Kekec pa je piskal nanjo tako dolgo, da jeznal piskati vse lepe pesmi, ki so jih popevali po zagor-ski vasi. âudili so se mu ljudje; a Kekec jim je piskal, dajim je prihajalo mehko okrog srca.

»Daj, nehaj, Kekec!« ga je prosila Jerica in ga prijela zaroko. A Kekec je samo pokimal z glavo, a odnehal ni,dokler ni odpiskal cele pesmi. Ko je bila pesem konãa-na, je Kekec vtaknil pi‰ãalko v Ïep in se ozrl po otrocih.»Ha, ali ste videli, kako je ‰lo vse lepo?« jih je vpra‰al.»Samo zapiskati vam je bilo treba, pa ste zapeli kakor‰krjanãki na polju. Ali ste videli?«

»Kekec, zapiskaj nam ‰e eno!« so prosili otroci in gahoteli spet obstopiti. A Jerica ga je naglo potegnila zaroko in ga odvedla preko travnika. Kekec se je ‰e trikratobrnil in se zasmejal otrokom, ki so vpili za njim in gaprosili pesmi. A Kekcu je bilo zadosti piskanja. Saj je ve-del, da nima dosti ãasa. Dolga je ‰e pot do Krivega pla-za, in ko‰arice moãnic ãlovek ne nabere tako hitro, kotbi trenil. Kekec je vedel vse to. Zato pa je s sestricamanaglo stopal proti gozdu, ki se je priãenjal Ïe onkraj pa‰-nika. ârn je bil gozd in vzpenjal se je visoko ob gori. Dosamega sivega skalovja in veãnega snega se je vzpenjalin je prenehal tam gori, kot bi ga odrezal.


10

Krenili so v gozd po poti, ki je bila nastlana z mehkimmahom. Jerica je molãala. Zato pa je tembolj ãebljalamala, debelu‰na Tinka in spra‰evala po sto in sto reãeh.Toda ker je uvidela, da ji odgovarja Jerica le s kratkimibesedami, se je oprijela Kekca. Oklenila se je njegoveroke, pa ga je vpra‰ala kar naravnost: »Kekec, kaj si pis-kal tisto pesem o vili ·krlatici? Hm, lepa je bila — nema-ra je tudi vila ·krlatica tako lepa? Ali si jo Ïe videl, Ke-kec? Vsak dan pase‰ kozo za Gmajnico. Pa si nemara Ïevidel vilo ·krlatico?«

»Hm,« je odvrnil Kekec, »nisem je ‰e videl. Daleã sta-nuje vila ·krlatica, daleã tam pod belimi gorami. Nekdajjo poi‰ãem in potrkam na zlata vrata njenega gradu.Lepo jo pozdravim in jo poprosim za cekin, da si kupimna sejmu citre. Kaj misli‰, Tinka, ali mi podari cekin? Kajmisli‰? — Nemara me pa zapodi . . .«

»O, ne, Kekec,« je dejala mala Tinka vse prepriãana.»Ve‰, kar lepo snemi klobuãek z glave. Zapiskaj napi‰ãalko krasno pesem, ki jo zna‰ samo ti. Pa te bo ·krla-tica poslu‰ala in ti dala ‰e celo tri cekine. O, kar meniverjemi, Kekec!«

»Seveda,« je pokimal Kekec z glavo in se zamislil zatrenutek. Ej, lepo bi bilo, ãe bi imel cekin in bi si kupilcitre. Tako krasno in sladko bi igral na zveneãe strune,da bi se ljudje kar ustavljali na cesti. Kekec bi pa sviralod jutra do mraka svoje najlep‰e pesmi. O, seveda, ako


11

bi imel cekin, da bi si kupil citre na sejmu. A brez ceki-na ne dobi niãesar. Brez cekina je dobil samo pi‰ãalko.No, pa tudi pi‰ãalka ni kar tako. Zapiska nanjo in zapojenajlep‰o pesem. Ali morda ne?

Nehote se je Kekec ustavil. Iz Ïepa je potegnil pi‰ãal-ko in priãel piskati. Zapiskal je o vili ·krlatici tako lepo,da je mala Tinka kar sklepala z rokami. »Ovbe, kakolepo!« se je ãudila mala Tinka in poslu‰ala z odprtimiusteci. »Ovbe, Kekec! ·e nikoli nisi piskal tako lepo!«

Kekec pa je piskal, da je odmevalo ‰irom po zelenemgozdu in so se budile ptice, samevajoãe po temnih sen-cah. Saj pravim — krasna je bila pesem, ki jo je piskalKekec. Sam si jo je bil izmislil, ko je pasel dan za dnemkozo tam v samoti. Kar poslu‰al bi jo bil ãlovek in seãudil Kekcu in njegovi pi‰ãalki.

»Vila, vila zlata,odpri bela vrata,odpri beli grad,daj cekin mi zlat . . .«

Tudi Jerica je obstala in poslu‰ala. Prijazno se jesmehljala Kekcu in ãakala, da neha piskati. Kekec jekonãal in zavriskal na ves glas, da se je razlegalo visokogor do strmih peãin. Veselo se je smejal in vpra‰al Tin-ko, ãe ji ugaja njegova pesem.


12

»Mhm,« je odvrnila mala Tinka. Pa tudi Jerica ga jepohvalila. — Nato pa so speli naprej po zelenem gozdu.Pot je zavila navkreber v hrib. ·li so naglo, da bi ãimprejpri‰li do Krivega plaza, kjer je vse polno rdeãih moãnic.Jerica in Kekec sta hodila lahko. Samo mali Tinki je bilonekoliko nerodno. Îe je priãela po malem sopsti, in naãelu so se ji pokazale potne srage. Njena debelu‰na liãe-ca so postala ‰e bolj rdeãa. Za trenutek je postala in siobrisala z obraza znoj. »Ali pridemo kmalu do moãnic?«je vpra‰ala. »Oj, meni je tako vroãe!«

»Potrpi, Tinka!« ji je odgovorila Jerica. »Glej, kmalubomo tam gori.« Kekec jo je prijel za levico — pa so ‰lispet navkreber po strmini. Steza je hipoma prenehala inmorali so se plaziti skozi gosto grmovje, ki se je povsodrazprezalo naokrog. Bilo ni veã smrek; le krivenãasti,napol podrti borovci so rasli med nizkim, grbavimru‰jem. In nevisoko nad sabo so zagledali golo skalov-je, ki je ‰trlelo proti nebu. Videli so sneg, ki se je svetilmed skalovjem v ‰irokih razpokah in dolgih plazovih.

»Juhuhu — Krivi plaz!« je zavriskal Kekec in se jevrgel na trato, ki je bila vsa rdeãa od zrelih moãnic. MalaTinka se je na ves glas zasmejala, kar sedla, pa priãelatrgati soãne moãnice. Seveda — eno v usteca, dve v svo-jo lepo ko‰arico. In Tinka je bila vsa zadovoljna. Nitiozrla se ni po bratcu in sestrici. Videla je samo moãni-ce in ãutila, kako so dobre in sladke. Toliko jih je bilo na


13

trati in tako goste so bile, da se je ko‰arica kar vidomapolnila.

Kekec se je oddaljil najbolj. Od‰el je naravnost do skalin kar hipoma izginil onkraj ru‰ja. âulo se je samo nje-govo veselo in glasno ÏviÏganje. Jerica je trgala nedaleãod Tinke in molãala. Minila je ura, in tedaj je bila Jeriãi-na ko‰arica polna. Dvignila se je pa stopila k Tinki po-gledat. Ovbe, Tinkina ko‰arica je bila ‰e napol prazna!Zakaj moãnice so bile tako dobre, da ni dajala Tinka veãdveh v ko‰arico in eno v usteca, ampak narobe. No, Je-rica ji je pomagala, in kakor bi trenil, je bila tudi Tinkiko‰arica polna do vrha.

Nato sta deklici sedli na trato. Mala Tinka je postalautrujena in zaspana. PoloÏila je kodrasto glavico Jericina kolena in zaspala. Jerica je gledala nekaj ãasa njenokrogli, rdeãi obrazek in njena malce odprta usteca. Po-tem pa je bridko vzdihnila in se zazrla v dolinico, ki jeleÏala globoko tam doli. Videla je zagorsko vasico sredizelenega polja in razloãila je vsako hi‰o. Tam med zele-njem se je svetila njena rodna hi‰ica, uboÏna, a vendarsnaÏna in lepa. Oj, lepo je bilo nekoã v tisti hi‰ici! Takoprijetno je bilo in veselo od jutra do veãera! Saj je Ïive-la takrat ‰e njena mamica. In mamica se je vedno smeh-ljala in jo boÏala. Majhna je bila Jerica ‰e takrat. Komajda je znala Ïe dobro hoditi in ãebljati. A lepo je vendarbilo in veselo. Saj se ji je smehljala in jo pestovala. — A


14

umrla je mamica, kar nenadoma je umrla. Zveãer se je‰e smehljala, a zjutraj je Ïe leÏala v veliki izbi, in krog njeso gorele debele sveãe. Pokopali so jo — in Jerica ni ime-la veã mamice . . . In potem je pri‰la druga mamica. Ata mamica ni bila tako dobra in vesela kot prva. Ni se jismehljala in tudi prepevala ji ni. Pri‰el je bratec Gregec,ki so ga pa imenovali vsi za Kekca; pri‰la je sestrica Tin-ka. Rada ju je imela Jerica, pa tudi bratec in sestrica staimela rada njo, da se kar loãiti nista mogla od nje. A kajvse to! Jerica ni imela svoje mamice. Zato pa je bila Ïa-lostna. Maãeha je vedno bolj bolehala in postajala ved-no bolj osorna z Jerico. Oãeta ni bilo domov tedne intedne, ker je drvaril visoko v gorah. Jerica je delala domain na polju, delala trdo, a z veseljem. Maãeha je bila ved-no nevoljna in jo je zmerjala. In zgodilo se je veãkrat, dajo je udarila v svoji nevolji. To pa je Jerico bolelo. Napodstre‰ju je ponoãi jokala na svoji borni posteljici inklicala mamico. Klicala je mamico iz groba, da bi pri‰lak njej in jo poboÏala samo ‰e enkrat kakor nekoã. Lepobi se ji nasmehljala mamica — in Jerici bi bilo tako pri-jetno v mali du‰ici . . .

Vzdihnila je Jerica na trati visoko v gori. Solze so jipri‰le v oãi, da ni videla veã zagorske vasice in rodnehi‰ice. V srcu ji je bilo tako hudo, da bi bila zajokala naglas. Zakaj mamica ne Ïivi? Glej, prinesla bi ji zdaj ko‰a-rico moãnic. Na pragu bi stala in bi se ji smehljala Ïe od


15

daleã. — »Oj, mamica! Ali vidite moãnice? Vam sem jihprinesla, samo vam, mamica!« bi rekla Jerica, in mamicabi bila vesela, o, tako vesela!

Boleãina je stisnila mali deklici mlado srce, da je karzajeãala. Komaj je zadrÏala glasen jok, in solze so se jiulile po licih. »Mamica!« je zaklicala na glas in dvignilaroke. Tinka se je zganila v spanju in odprla oãi. Zaãude-na je gledala sestri v obraz. A ko je videla solze, se je na-glo dvignila in se je oklenila okrog vratu.

»Ali te je kaãa?« je vpra‰ala Tinka vsa v strahu. »Hm,kaãa je huda, pa ima strupene zobe . . . Ali te je, Jerica?Ali te je?«

Jerica si je brÏ s predpasnikom obrisala obraz in sezasmejala. »Ni me kaãa — ne boj se, Tinka,« je odvrni-la. »Ve‰, samo vroãe mi je . . . Kam neki se je skril Ke-kec? Kar izginil je, pa ga ni veã . . . Kekec, ho, Kekec! Alisli‰i‰?«

»Ho, ho, sli‰im,« je odgovoril Kekec iz daljave. Tedajga je Jerica zagledala in se prestra‰ila. Kekec je bil sple-zal preko skal do sneÏnega plazu, ki se je vil onkraj ska-lovja strmo navzdol do nevidnega prepada. Hm, zagle-dal je bil strmi plaz, pa je pomislil: »Bog ve, kako se nekidrsa poleti? Ej, to mora biti nekaj posebnega . . . Davinisem zvedel, ãemu nosi koza rogove. A zdaj bom zve-del, kako se ãlovek drsa poleti po snegu. Hej — hm . . .«


16

Pobral je dolgo preklo, ki je leÏala med ru‰jem, sesplazil preko skal in obstal na zmrzlem snegu. Jerica gaje zagledala in se vsa prestra‰ila. »Ali mi gre‰ nazaj!« jezavpila in se stresla po vsem Ïivotu. A Kekec se je samozasmejal. Naslonil se je ob palico, zastavil svoje okova-ne ãevlje in zavriskal. Kakor blisk je ‰inil po strmem sne-Ïi‰ãu in se venomer smejal.

Jerici in Tinki je od samega strahu zastala kri v Ïilah.Prestra‰eni sta gledali smelega Kekca, ki je drvel protiprepadu. Îe sta videli nesreão, in lasje na glavi so sejima jeÏili. — »Joj, o, joj!« je klicala Tinka. »Kekec, pusti,o, Kekec!« — Jerica je hotela planiti do sneÏi‰ãa, a nogzaradi strahu ni mogla premakniti. Stala je tam in vilaroke. Videla je pred sabo stra‰no nesreão, in mraz jo jestresal. Kekec je zdrknil Ïe globoko dol po plazu; naglokakor ptiã v zraku je drsel navzdol. ·e enkrat se je ãulnjegov veseli vrisk — in tedaj sta obe deklici zakriãali inse v divjem strahu prijeli za glavo.

Kekcu se je hipoma prelomila palica. Padel je vznakna gladki, trdo zmrzli sneg. Toda obstal ni. Valil se je postrmini navzdol kakor kos lesa; zdaj so bile noge odspre-daj, zdaj glava. Zaman je krilil z rokami okrog sebe. Ni-kjer ni mogel zgrabiti trdne stvari, da bi se je oprijel inse ustavil v svojem divjem vrtenju.

Prifrãal je do konca plazu. Zavpil je ‰e enkrat, da staga sli‰ali sestrici prav razloãno. ·e enkrat se je prikazal


17

vrh snega — potem pa je zdrknil hipoma ob prepadu inizginil, kakor da bi se pogreznil v zemljo.

»Kekec, o, Kekec!« je zajokala mala Tinka na ves glasin se vrgla na trato. Jerica pa se je prijela za glavo, pasama ni vedela, kaj bi storila. Strah jo je ãisto prevzel. S‰iroko odprtimi oãmi je strmela tja dol, kjer je izginilKekec za belim snegom. In bila je prepriãana, da je Ke-kec Ïe mrtev. Ubil se je tam v prepadu in niã veã ne bopiskal na svojo pi‰ãalko lepih pesmi, oj, niã veã!

»Joj, o, joj!« je zatarnala obupana Jerica. Zgrudila seje na tla k Tinki, in jokali sta obe, bridko jokali v strahuin nesreãi.


18

2

Toda naposled se je Jerica vendarle zdramila iz svo-jega strahu. Dvignila se je naglo, pa je pohitela do

sneÏi‰ãa. Ni ji bilo mar ostrega ru‰evja, ki jo je zbadalov roke in noge. Urno je hitela preko pe‰ãevja in obstalakraj zmrznjenega snega. Hotela se je ozreti v ãrni pre-pad, toda ni mogla priti do njega. — Zakaj tla so bilakrog in krog pokrita z gladkim ledom, in vedela je do-bro, da ji spodrsne, ako stopi tja. Zato je obstala tam invsa plaha gledala v ãrno temo, ki se ji je reÏala iz prepa-da.

»Kekec, o, Kekec!« je zavpila na ves glas, da je odme-valo stoglasno od peãin in iz prepada.

In ãuj — tedaj se je oglasil od nekod ãuden glas, po-doben petelinjemu kikirikanju. Jerica se je sklonila, pa jeposlu‰ala. Toda glas je utihnil hipoma, in globoka ti‰inaje spet zavladala krog in krog. — »Kekec, o, Kekec!« jezaklicala Jerica ‰e glasneje. Tedaj pa se je oglasilo iz ãr-nega prepada zopet tisto kikirikanje, in Jerica je spozna-la tisti glas. Bil je Kekec, ki je klical na ves glas iz prepa-da: »Kikiriki! Kekec v prepadu sedi . . .«


19

Jerica se je oddahnila in se kar zasmejala v svojem ve-likem veselju. Glej, ni se ubil Kekec! Lepo sedi nekje doliv prepadu in se smeje. Pa prav niã se ni pobil, o, pravniã! ·e celo pi‰ãalko bo vzel iz Ïepa, pa bo zapiskal ve-selo pesem, da le kaj! O, hvala bogu, da se je zgodilo vsetako lepo in da ni bilo nesreãe! — In Jerica se je kar sme-jala. Srce ji je bilo tako veselo kakor ‰e nikoli. Gledala jev prepad in klicala neprenehoma: »Kekec, o, Kekec!«

·e enkrat se je Kekec zasmejal in zaklical: »Kikiriki!Kekec v prepadu sedi!« — Nato je umolknil: toda samoza trenutek. Zakaj hipoma se je oglasila iz prepada ve-sela in lepa pesem, da je kaj! Kekec je piskal tam dolisvojo najlep‰o pesem. Prihajala je pesem globoko iz pre-pada in bila je tako lepa, da bi se ãlovek kar smejal. Sajpravim — ta Kekec! Nihãe na vasi ni imel take pi‰ãalke,pa tudi pesmi ni znal nihãe razen Kekca.

Jerica ga je vsa vesela poslu‰ala in je skoraj priãela po-skakovati v svoji radosti. »Kekec, o, Kekec! Pridi iz pre-pada, da gremo domov! Ali sli‰i‰, ljubi Kekec? Pridi izprepada!« je klicala in ploskala z rokami.

Kekec je nehal piskati. Zaãulo se je votlo ropotanje vprepadu, kakor da bi se trgalo kamenje in bi se valilo postrmini. In ni minilo deset trenutkov, pa se je Ïe prika-zal iz prepada Kekãev rdeãi obraz. »Hoho!« je zavpil Ke-kec, ko je zagledal Jerico. Veselo se je zasmejal in se po-gnal z vso moãjo navzgor. In kakor bi trenil, je stal pred


20

Jerico in otepal z rokami okrog sebe. »Ha, ali me vidi‰?«je rekel. »Gotovo sem se stokrat prekopicnil. Hm, karmetalo me je — hop-hop-hop! — Pumf! In leÏal semtam doli, v mehkem snegu sem leÏal, kakor doma v po-stelji. Saj pravim — da se mi ni zlomila tista preklicanapalica, pa bi ne bilo tega. O, lepo se je drsati poleti, lepo,ti reãem, Jerica. Kar ‰e enkrat bi ‰el poizkusit . . .«

Toda Jerica ga je kar pograbila z obema rokama zarame. »Ali bo‰ tiho?« je rekla in bila vsa huda. »Glej, dase hitro spravi‰ od tod! ·e tega se mi manjka, o, samo ‰etega. Ti si velik nepridiprav, Kekec, to ti povem. Kolikoskrbi in strahu sva prebili s Tinko! Ti pa govori‰ tako inse smeje‰. Ali te ni sram?«

»Hm,« odvrne Kekec in umolkne ves prestra‰en. ·elesedaj vidi, da mu je obleka vsa raztrgana. Hlaãe so bilepreklane in vse razcefrane; jopiã pretrgan in srajca pol-na luknjic. Samo klobuãek je bil cel, in tudi petelinje pe-ro je ‰e tiãalo za klobuãkom. A vse drugo — ovbe, ovbe!— In prestra‰il se je Kekec, da mu je kar vroãe postalo.Domislil se je matere in dolge ‰ibe v njeni roki. Pa ga jeminilo vse veselje in razigrana volja ga je minila. Glavoje sklonil na prsi in bridko vzdihnil. Pa ‰e skoraj zajokalbi bil, da ga ni bilo sram pred Jerico.

Pa tudi Jerica je zagledala raztrgano obleko in se jeprestra‰ila. — »Oh, kak‰en si!« je zatarnala. »Pa kaj po-reãe mati?« O, Kekec, da si tako neroden! Kaj je bilo tre-


21

ba vsega tega? Kaj poreãe mati, Kekec?« — Zaskrbelo jeJerico. Pregledala je Kekãevo obleko in jo poizku‰alazravnati. A bilo je vse zaman. Obleka je zevala na vsehkoncih in krajih, pa naj je Jerica tarnala, pa naj je Kekeczdihoval ‰e tako bridko.

Kekec se je splazil molãé po svojo polno ko‰arico. O,niti Tinke ni pogledal, ki ga je klicala tam ob ru‰ju inploskala z rokami. Samo namrdnil se je, pa jo je pocedilpo strmini. Skrbela ga je njegova nesreãna obleka in bilje ves Ïalosten in pobit. Resniãno — ne zaradi sebe! O,zaradi sebe se Kekec ni bal matere. âemu tudi? ZasluÏilje pet gorkih, ker je bil tako neumen, da se je ‰el drsat namrzli sneg. Prenesel bi tistih pet gorkih; lepo bi jih pre-nesel in bi samo dvakrat zajavkal. A Ïalosten in potrt jebil zaradi Jerice. Saj je sli‰al, kaj je rekla mati opoldneJerici. »Lepo pazi na otroka, da se jima kaj ne pripeti!Posebno na Kekca pazi!« — Tako je rekla mati. Kekec paje ‰el; podrsal se je po strmem snegu in se prevrnil vprepad. Vso lepo obleko si je raztrgal, da ne bo za nobe-no rabo veã . . . O, Jerica ni niti utegnila paziti, pa je Ïenapravil neumnost. Saj pravim — Kekec, o, Kekec! âe-mu si storil to, da bo zdaj Jerica doma tepena zaradi tvo-je norãavosti? âemu, o, Kekec?

In Kekcu je bilo v srcu tako hudo, da je stisnil ustni-ce. BeÏal je skozi grmovje, beÏal je skozi zeleni gozd inni se ustavil niti enkrat. Jerica, uboga Jerica! Zaradi nje-


22

ga bo tepena in zmerjana. A Jerica ni niãesar kriva. Vse-ga je kriv samo Kekec, vsega je kriva samo njegova nor-ãavost . . . Kekec, o, Kekec! âemu si storil vse to?

Kekec je pridirjal do pa‰nika. Tam se je vrgel v travoin zajokal. Na glas je zajokal, ker ga je tako hudo bole-lo v srcu. Zakaj je bil tako neumen, o, zakaj? Pustil bi najbil zmrzli sneg, raj‰i zapiskal lepo pesem na pi‰ãalko, pabi ne bilo nesreãe. In Jerici bi ne bil napravil tega zla,tega velikega zla, ki jo ãaka doma zaradi njega. O, res-niãno . . .

Kekec je ‰e enkrat zavpil v svoji veliki bolesti in zarilobraz med travo. Potem pa se je naglo dvignil in stekelna vso moã preko travnika. Med vrtovi je tekel proti do-mu, ker ga je bilo sram ljudi. Za trenutek mu je ‰inila vglavo misel, da bi se potuhnil pred materjo. Toda odloã-no je zmajal z glavo in urno stopil preko praga. Mati jesedela v veliki izbi za mizo in si podpirala glavo z roka-mi. Bila je vsa bolehna in slaba.

Kekec se ni obotavljal. Ko‰arico je postavil na mizo instopil tik pred mater. »Poglejte me, mati!« je rekel instisnil ustne. »Radoveden sem bil, kako se ãlovek drsapoleti po snegu. Pa sem podrsal, pa sem se prevrnil vprepad . . . Joj, pa se je raztrgala obleka! Samo klobuãekje cel in pa petelinje pero, o mati!«

Mati ga je pogledala in se vsa razsrjena dvignila. Zatrenutek jo je posilil ka‰elj, da se je prijela za prsi. Potem


23

pa je zavpila: »Kak‰en si, ti nepridiprav, o, kak‰en si!Kdo ti je rekel, da se drsaj po snegu? Ha? Kaj ti je reklaJerica, ta malopridnica? Kje je prodajala zopet svoja zi-jala? — Pa sem ji rekla, naj pazi nate. O, lepo je pazila,lepo! Saj pravim . . .«

»Saj ni imela ãasa, da bi pazila name,« je odvrnil Ke-kec pogumno. »Niãesar ni kriva Jerica. Jaz sam sem vse-ga kriv. Naskrivaj sem se izmuznil, pa sem ‰el na sneg. . . Jaz sam sem kriv, mati. O, le vzemite palico! Veste,pet gorkih sem zasluÏil. Ne bom zajavkal, mati, niti en-krat ne bom zajavkal . . . A Jerico pustite! Niãesar nikriva . . .«

»O, le tiho bodi, nepridiprav!« ga je prekinila mati vsvojem srdu. »Hitro se preobleci v staro ‰aro, pa Ïenikozo past! A z Jerico, to malopridnico zijalasto, Ïe obra-ãunam . . . Na polici je palica — prinesi jo sem!«

Kekec se je oddahnil. Mislil je, da zdaj dobi svojih petgorkih, in razveselil se je. Naglo se je splazil na peã invzel s police palico. Dal jo je materi in se postavil prednjo. Glavo je sklonil in se je zasmejal. »ZasluÏil sem jih— o, dajte mi jih, mati, ker sem jih resniãno zasluÏil! Sa-mo Jerico pustite, mati, ker ni niã kriva . . .«

»Ali mi nisi tiho?« je zavpila mati nad njim in odme-rila mu je prvo gorko. Ovbe — neprijetno je za‰ãemeloKekca po hrbtu, toda zajavkal ni. ·e bolj se je sklonil, dabi mati laÏe merila in je ãakal. A ãakal je zaman. Mati je


24

poloÏila palico na mizo in ga pahnila od sebe. »Kaj sto-ji‰ in zija‰? Preobleci se in Ïeni kozo na pa‰o!«

Kekec je sprevidel, da se mora ravnati po materinemukazu. Molãe se je oblekel v staro, oguljeno obleko, kimu je bila napol prekratka. Nato je stopil ‰e enkrat kmateri. Proseãe je dvignil roke in je moledoval: »Ne sto-rite Jerici niã Ïalega, mati! Niãesar ni kriva — o, resniã-no . . . Vsega sem kriv jaz, o, mati . . .«

A mati mu je pokazala duri, in Kekec je moral iti.Glasno je meketala koza v hlevu, ker je bila laãna in jehotela na pa‰o. Kekec jo je pognal molãé v strmo reberin se ni pogovarjal z njo kakor druge dni. Tam ob go‰ãa-vi je legel na trato. Roke je poloÏil pod glavo in se zastr-mel na visoke sneÏnike, ki so se kopali v sonãnih Ïarkih.Bilo je mirno in tiho vse naokrog. Le tam doli med be-lim prodom je po‰umeval gorski potok, kakor da bi sesmejal in pritajeno hihital. Druge dni je Kekec prepevalin piskal na ves glas. A danes se mu ni ljubilo, ker ga jeskrbelo zaradi Jerice. Bolelo ga je v srcu in peklo nekajãudnega in bridkega, da mu je ‰lo skoraj na jok. Saj jevedel: Jerica bo danes tepena in zmerjana zaradi njego-ve norãavosti. Uboga Jerica pa se je Kekcu smilila. Saj jebila dobra; govorila je vedno lepo in se mu smehljala.Rada ga je imela in je vedno pazila nanj, da mu ni niãe-sar manjkalo.


25

»Ovbe!« je zaklical Kekec v svoji boleãini. »âemu meni mati nabila? Seveda — ‰ãemelo bi me zdaj ‰e nekoli-ko. Pa vseeno bi piskal na pi‰ãalko in bi pel lepo pesem.A zdaj me boli v srcu, tako hudo me boli! Pa ãemu je bilovsega tega treba? âemu, te vpra‰am, ti, Kekec?«

In Kekec je bil ves Ïalosten in pobit. Strmel je nepre-miãno na bele sneÏnike, ki so bili vsi lepi in mirni. PaKekca niso zanimali. Zanimal ga ni niti ãrn hro‰ã, ki jepri‰el kdove odkod in se je plazil po njegovi nogi. Imelje dolge in svetle tipalke in bil je tako krasen, da bi se muãlovek kar ãudil. A Kekec ga je samo brcnil, da je odle-tel v grmovje. Pa je spet gledal nepremiãno na sneÏnike,in v srcu ga je bolelo . . .

Sonce se je bliÏalo goram. Tedaj pa je Kekec vstal in‰el po kozo, ki je leÏala mirno tam gori ob skalovju. Mol-ãé jo je pognal po hribu navzdol in ji ni privo‰ãil prijaz-ne besede. Poãasi je stopal za njo proti domu. Skoraj balse je doma. Saj je vedel, da bo zagledal Jerico vso objo-kano in Ïalostno. Dobro je vedel, da zdihuje zdaj kje nadvori‰ãu in se bridko joãe, bridko joãe samo zaradi nje-ga. Oj, in Kekcu bi bilo neprijetno vse to. Saj je bil pre-priãan, da zajoãe tudi on na glas, ãe bi videl, da se Jeri-ca joãe. In boleãina bi bila ‰e stokrat huj‰a, ‰e stokrathuj‰a.

Pognal je kozo naravnost na dvori‰ãe. Sam pa se jesplazil od strani k hlevcu. Samo da bi ne zagledal Jerice,


26

se je potuhnil na vso moã. Nikogar ni bilo na dvori‰ãu.Vse je bilo tiho. Samo petelin je pel tam gori ob plotu.Kekec se je oddahnil in stopil v hlev za kozo. Za trenu-tek je povesil glavo in pomislil, kaj naj ukrene. A tedajmu pride hipoma na uho pritajeno ihtenje. Prestra‰endvigne glavo in se ozre krog sebe. In tam v kotu kraj jaslizagleda majhno deklico, ki se stiska k zidu in bridko ihti.Pa to ni bila Jerica; to ni bil nihãe drug kakor mala Tin-ka.

Kekec se zaãudi. Stopi bliÏe, pa se dotakne Tinkinegaramena. »Ti si, Tinka?« izpregovori in se ‰e vedno ãudi.»Pa zakaj se joãe‰, ti, Tinkara? Ali me sli‰i‰? Zakaj setako cmeri‰? Ali ti je mucika pojedla punãko? Ali sli‰i‰,Tinkara?«

Tinka dvigne glavo in pokaÏe svoj objokani obrazek.»O, Kekec!« pravi in spet zajoka. »Jerica je bila stra‰notepena, o, stra‰no! Pa ni jokala, prav niã ni jokala . . .Tepena je bila zaradi tebe, Kekec. Ve‰, zato, ker si ti hu-doben . . . Pa mama ji je rekla, da mora od hi‰e. SluÏitmora nekam daleã. Pa je Jerica rekla, da pojde jutri zju-traj . . . O, Kekec! Jerica pojde stran. In nikoli veã je nebom videla . . .«

Mala Tinka je zajokala na ves glas. Kekec pa se je karstresel od samega strahu. »Ali je res, Tinka?« vpra‰a.»Ali je res, kar pravi‰?« — A Tinka mu ni mogla zaradijoka niãesar odgovoriti. Samo z glavico je pokimala in se


27

je stisnila ‰e tesneje v kot. Kekec jo je gledal ‰e nekajãasa. Potem pa se je naglo obrnil in zbeÏal iz hleva. Hitelje naravnost v hi‰o, da bi poiskal Jerico. Dobil jo je napodstre‰ju. Zavezovala je drobno culico in se je na-smehnila, ko je zagledala Kekca.

Kekec jo je nekaj ãasa gledal in je molãal. Nato pa jestopil tik nje in jo vpra‰al ves pobit: »Ali gre‰ res odhi‰e? Ali gre‰ res sluÏit? — O, Jerica, zakaj gre‰? Pusticulico in ostani doma!«

A Jerica je zmajala z glavo. »Moram stran,« je odvrni-la Ïalostno. »Glej, mati mi je rekla tako, in zato moramod hi‰e. Sem Ïe povezala culico. Jutri navsezgodaj paodidem ãez gore. K teti NeÏari grem sluÏit. Saj ve‰, on-kraj gorá ima domaãijo. SluÏit grem k njej, ker hoãe takomati.«

Jerica je povesila za trenutek glavo in vzdihnila. Kekcapa je priãelo v grlu du‰iti, da ni mogel izpregovoriti be-sedice. Samo za roko jo je prijel in jo gledal ves Ïalosten.»In jaz sem vsega tega kriv,« je spregovoril naposled.»Uboga Jerica, ti pa mora‰ trpeti zaradi mene. Ali sihuda name, Jerica? Huda zaradi te nesreãe?«

»Prav niã nisem huda,« je odgovorila Jerica in se jenasmehnila. »Mati me je tepla. Pa nisem huda nanjo. Sajsem zasluÏila, ker nisem pazila nate. Mati je bolehna insitna in zlovoljna zaradi tega. O, prav niã ji ne zamerim,


28

da me je spodila od hi‰e. Saj vem, da bi tako morala da-nes ali jutri. No, ãimprej, tem bolje . . .«

Kekec jo je poslu‰al. A kar hipoma ga je zbodlo v srcunekaj tako bridkega, da je zajokal na ves glas. Oklenil seje Jerice in neprestano ponavljal: »Ne pojde‰ od hi‰e —ne pojde‰ od hi‰e! Jaz sem kriv vsega, samo jaz! Zato papojdem jaz od hi‰e . . . Ali sli‰i‰, Jerica? Jaz pojdem odhi‰e, jaz, ki sem kriv vse nesreãe . . .«

»Ne bodi neumen, Kekec,« mu je prigovarjala Jerica inmu brisala solze z lic. A Kekec je zamahnil z roko in udarilz nogo ob tla. »Jaz pojdem od hi‰e, jaz!« je ponovil upor-no. »SluÏit pojdem k teti NeÏari. Ti, Jerica, pa ostane‰doma. Resniãno ostane‰ doma, to ti povem . . .«

In Kekec je ‰el naglo s podstre‰ja, stikal je po kuhinjiin izbi, a matere ni na‰el nikjer. Zagledal jo je ‰ele navrtu, kjer je rezala muljavo za pra‰iãe. Pogumno je sto-pil prednjo. Z rokavom si je obrisal oãi, pa ji rekel: »O,mati! Ali vas nisem prosil, da nikarte tepsti Jerice? Leposem vas prosil. A vi ste vendarle tepli nedolÏno Jerico inste jo ‰e celo zapodili od hi‰e. Îe si je zavezala culico injutri zjutraj pojde sluÏit k teti NeÏari za gore. A Jerica jenedolÏna, mati. Vsega sem kriv jaz . . . Zakaj niste pre-tepli mene in me zapodili od hi‰e? A jaz vam reãem,mati — Jerica ostane doma. Jaz pojdem od hi‰e, jaz poj-dem sluÏit k teti NeÏari! Zato, ker sem kriv vsega, poj-dem z doma. A Jerica ostane doma, mati . . .«


29

Mati ga je vsa zaãudena gledala. Srp je poloÏila v tra-vo, pa ga je gledala. Roke je stisnila k prsim in mu dolgoni odgovorila niãesar. »Kaj govori‰ neumnosti?« je deja-la potem. A vendar ni bila nevoljna in neprijazna. »Karsem rekla, sem rekla. Jerica gre od hi‰e — pri tem ostane.Zakaj me pa ne poslu‰a? Zakaj je tako zijalasta? Glej, sa-mo za las je manjkalo, pa bi se bil ti ubil za Krivim pla-zom, o, samo za las! In vendar sem ji naroãila, naj pazinate. — O, naj le gre med svet k tujim ljudem! Pri teti Ne-Ïari se bo Ïe nauãila, pa ne bo veã zijalasta . . .«

»A vendar je Jerica nedolÏna,« je ugovarjal Kekec.»Jaz sem bil zijalast, jaz, mati. Zato pa pojdem od hi‰e,da se odvadim zijalosti. Dobro mi bo podkurila teta Ne-Ïara, in v treh tednih bom zdrav, mati. A Jerico pustite,mati, ker Jerica niti malo ne pozna zijalosti.«

»Tiho!« je velela mati osorno. Pobrala je naÏeto mu-ljavo in se obrnila proti domu. Zasukala je Kekca in gapognala proti pa‰i. »Da si mi tiho!« je govorila. »âe ne,bo‰ ‰e kleãal vso noã. Kar sem dejala in napravila, to jemoja stvar. A Jerica naj gre, da se priuãi pameti in reda.Ali si sli‰al?«

Kekec ni veã govoril. Glavo je sklonil in je molãal vsopot. V izbi se je spravil za peã in si podprl glavo z roka-mi. Strmel je v tla in premi‰ljeval. Tiho so se odprle duri,in v izbo se je priplazila mala Tinka. Bojeãe in plaho jestopila k peãi in se trudoma dvignila na klop. Potem pa


30

se je stisnila v kot in je Ïdela tam. Prst je vtaknila v ustain vsa pla‰na gledala k mizi, kjer je pripravljala mati ve-ãerjo.

Nobenemu ni teknila tisti dan veãerja. Kekec in Tin-ka sta se vedno ozirala v vrata in sta priãakovala, da pri-de Jerica. A Jerice ni bilo od nikoder. Molãé so poveãer-jali, in potem je mati spodila otroka spat. Nekaj ãasa stase obotavljala, a naposled sta vendar ‰la. Toda dolgodolgo nista mogla zaspati. Strmela sta skozi nezagrnje-no okno na visoke sneÏnike, ki je za njimi zahajalo son-ce. SneÏniki niso bili beli, ampak rdeãi kakor vstajajoãazarja. Preko nebotiãnih skal se je razlival rdeã ogenj.Sneg je izginil in vse okrog je trepetal samo Ïiv plamenin objemal visoke gore. Gore pa so drhtele in se smeh-ljale v mraãno, temno dolinico . . .

Tisti ãas je spela Jerica preko polja. Tu in tam se jesklonila, pa je utrgala lepo roÏo. Îe je imela nabran ve-lik ‰opek, da ga je komaj drÏala v rokah. Zavila je mednjivami in stopila na pokopali‰ãe, ki je stalo sredi polja.Iz gozda se je ogla‰al zapoznel kos in drobolel veselopesem v tihi veãer. Jerica je obstala kraj nizke gomile, kije bil vanjo vsajen nizek, lesen kriÏec, ovenãan z Ïe na-pol uvelimi roÏami. Ves grob je bil posajen z Ïivimi, lepovonjajoãimi cveticami. Jerica je pokleknila in pritrdila‰opek na leseni kriÏ. Sklenila je roke in povesila glavo.


31

»Mamica!« je zaklicala, in v oãi so ji stopile solze. »Pri-‰la sem k vam po slovo. Maãeha me je zapodila z domain jutri grem sluÏit v tuji svet . . . O, mamica! Sama bomin zapu‰ãena, kakor bo zapu‰ãen va‰ grobek . . .«

Deklica je zaplakala na glas in se sklonila, da se je do-tikala z obrazom groba. A grob ni bil mrzel: bil je polnroÏic in mehke tolaÏbe. Samo tih je bil, tako tih inmrtev! — Jerica je jokala in klicala mamico. A nihãe ji niodgovoril glasne besede. Samo roÏice na grobu so setresle v veãernem vetrcu, ki je po‰umeval nad pokopa-li‰ãem. ·epetale so tiho in lepo in se sklanjale nad gro-bovi. Jerica je sli‰ala ta ‰epet in polagoma se je pomiri-la. Dvignila je obraz in pogledala na mrtvi grob. — »Ma-ãeha me je zapodila z doma,« je rekla. »Pojdem in se ne-mara veã ne vrnem. Kdo pa bo skrbel za va‰ grobek, ma-mica? Kdo bo prilival roÏam, da ne usahnejo sredi polet-ja? O, kdo, mamica?«

RoÏe so se stresle in na glas za‰umele. Jerica se je na-smehnila in jih pogladila z roko. »O, saj vem, kaj mi ho-ãete povedati,« je dejala. »Glejte, nebo vam po‰lje roso,ko boste Ïejne in boste priãele hirati. Resniãno — nebo jenad nami, in nebo nam je dalo dobre zvezde, ki bedijonad nami in nam kaÏejo lepo pot. Nebo bo skrbelo za vas,roÏice, kakor bo skrbelo tudi zame. O, resniãno . . .«

S tihimi, gorkimi besedami se je Jerica poslavljala odmrtve mamice. Noã je Ïe legala na dolino in bele gore.


32

Zvezde so se uÏigale na nebu. Bile so velike in svetle.Mirno so gledale na zemljo in se prijazno smehljale. Bileso kakor tihe oãi, ki gledajo nekam daleã daleã; v tistodeÏelo gledajo, kjer se smeje lepa sreãa. Vesela je sreãa;zato pa se tudi nebe‰ke zvezde smehljajo in so vse vese-le.

Jerica je gledala zvezde in se je smehljala. V njenemsrcu ni bilo veã Ïalosti in strahu. Ni ji bilo veã bridko vdu‰i, ker mora z doma. Saj je bila prepriãana, da se ji nebo godilo slabo, dokler se bodo smehljale nad njo boÏ-je zvezde. Lepo ji bodo kazale pot v neznano deÏelo. Zanjimi pojde, kamor jo bodo vodile. Nemara zagleda vneznani deÏeli tiho sreão. Pa se bo smehljala in bo vese-la, kakor so vesele boÏje zvezdice na nebu . . .


33

3

Jutro je pogledalo skozi nezagrnjeno okence v izbico,kjer sta spala Kekec in Tinka. In tedaj se je Kekec zga-

nil in odprl oãi. Videl je, da sneÏniki Ïe Ïaré v jutranjizarji in iz oãi mu je izginil ves zaspanec. Naglo se je po-kriÏal in skoãil s postelje. Oblekel je svoje irhaste hlaãedokolenke in si obul nakovane ãevlje. Bil je tiho kakormi‰ka, da bi ne prebudil sestrice. A Tinka ga je vendarsli‰ala. Kar oãi je odprla, pa ga je gledala nekaj ãasa vsazaãudena.

»Kam se Ïe napravlja‰, Kekec?« je vpra‰ala in se napol dvignila. Kekec je poloÏil prst na usta. »Pst, Tinka!«je rekel po tihem in se ozrl na zaprta vrata. »Pst, Tinka!Ve‰, da ne sli‰i mati. Jerica gre z doma. NajbrÏ je Ïe vsta-la. Ve‰, pa pojdem z njo tja do gozda, da ji ne bo Ïalost-no in hudo. A mati ne sme tega vedeti . . .«

Tinki se je razÏalostil obrazek. Zamahnila je z roko,pa je dejala: »âe gre‰ ti, pa pojdem ‰e jaz. Kar hitro senapravim in grem z vama. Lepo bom govorila Jerici, dase ne bo jokala. O, kar vstanem, pa pojdem . . .«

Tinka je res vstala in se naglo napravila, pa najsi jeKekec ‰e tako ugovarjal. Ni si dala niãesar dopovedati.


34

Pa ‰e najlep‰e krilce je oblekla in najlep‰o ‰labankico(jopico). Na noge pa si je nataknila moãne ãeveljãke involnene nogavice. O, Tinka se je napravila, kakor da biresniãno ‰la na visoke gore trgat belih planik, pa je ho-tela samo spremljati Jerico na teÏki poti z doma in ji go-voriti lepe in mehke besede. A Tinka ni vedela, kakodolgo pojde z Jerico. Hm, nemara pa stopi res na gore,ãe ne bo predaleã in ãe je ne bodo preveã bolele noÏice.A do gozda pojde gotovo. Do gozda pa je daleã, in pravje storila, da si je obula moãne ãevlje.

Bratec in sestrica sta se zmuznila v izbo. Obstala stana pragu, ker sta se bala matere. A matere ni bilo v izbi.Na mizi se je kadil zajtrk in tri Ïlice so leÏale kraj skle-de. Kekec in Tinka sta se zaãudila in sta stopila k mizi.Sedla sta na klop, pa sta priãela molãé jesti. Vrata so seodprla, in pri‰la je Jerica s culico v roki. Bila je vsa ble-da, a vendar se je smehljala, ko je stopila k mizi.

»O, Jerica!« je vzkliknil Kekec, ko jo je zagledal. »Glej,zajtrk Ïe ãaka nate. Pa tudi popotnica stoji pripravljenazate na mizi. Mati je pripravila vse zate . . . Pa midvasva vstala in se napravila, da te pojdeva spremljat dogozda. O, Jerica, ne hodi stran! Kar lepo doma ostani!Saj mati ne bo vedno huda. Glej, saj ti je pripravila po-potnico, da ne bo‰ laãna na poti.«

Jerica je zmajala z glavo. »Moram, Kekec, stran mo-ram!« je odvrnila. »Saj poznam mater. Kar je rekla, je


35

rekla, in pri tem ostane. A kje je mati? Iskala sem jo Ïepovsod, da bi se poslovila od nje, a je ne dobim nikjer.«

Kekec ni odgovoril niãesar. Gledal je skoz okno na vrt,kjer se je ravno zasvetila rosa v jutranjem soncu. Tinkapa je srebala iz skodelice in nenehoma gledala Jerico, kije jedla mirno in ni bila prav niã Ïalostna. Ko so pouÏilizajtrk, je vzela Jerica popotnico in culico. ·e enkrat se jeozrla po izbi in se je nasmehnila. Potem pa je stopila kdurim in jih odprla. ·la je skozi veÏo in obstala na dvo-ri‰ãu. Pogledala je krog in krog, da bi videla maãeho. Amaãehe ni bilo nikjer. Zato je krenila na polje. Molãé inbrez besedi sta ‰la za njo Kekec in Tinka. Gledala sta vtla, pa se nista upala govoriti. ·li so preko polja, ki je bilovse rosno in ‰e vse zaspano, zakaj sonce je komaj po-gledalo izza belih sneÏnikov.

Naposled pa se je Kekec vendarle oglasil. Pokazal je sprstom na njivo sredi polja. »Glej, Jerica!« je rekel. »Tamgori stoji mati . . .«

Jerica jo je zagledala, pa je pospe‰ila korake. ·la jeprav do maãehe in ji ponudila roko. »Pri‰la sem, da vamreãem zbogom, mati!« je dejala mirno in prijazno. »Zdajgrem k teti NeÏari za gore . . . Zahvaljujem se vam zavse dobrote, mati! Odpustite mi, ãe sem vas kdaj razÏa-lila! In ne bodite name hudi, mati! . . .«

Maãeha je gledala vstran. Zdelo se je, da Jerice niti neposlu‰a. A ko je Jerica umolknila in je ‰e vedno proÏila


36

roko, se je okrenila. Za trenutek je pogledala svojo pas-torko in ji podala roko. »Hodi sreãno,« je rekla. »Pa po-zdravi teto NeÏaro!«

Nato se je obrnila in ‰la preko polja. Jerica je gledalaza njo, kakor da bi priãakovala, da izpregovori maãeha‰e kako besedo. Dobro je vedela, da je ‰la maãeha samozaradi tega na polje, da se izogne pastorki in je ne vidiveã, ker ji je nemara Ïe hudo, da jo je zapodila z doma.Saj je vedela, da maãeha ni v srcu hudobna. Samo zaradibolezni je tako sitna in razburljiva. Zato pa je Jerica gle-dala zdaj za njo in je mislila, da izpregovori maãeha ‰ekako besedo. A maãeha se ni veã ozrla. Naglo je ‰la obnjivah proti domu. Kekec je stekel za njo in zaklical:»Mati, ali smeva s Tinko spremljati Jerico? Veste, samodo gozda . . . Ali smeva, mati?«

Mati mu je pomignila z roko in stopila za visoko Ïito.Izginila je, in Jerica je ni videla veã. Kekec se je vrnil.

·li so do pa‰nika onkraj vasi in zavili po kolovozni potiproti gozdu. Od vseh strani je prihajalo glasno ptiãjepetje. Sonãni Ïarki so plavali vse okrog in rosa se je sve-tila po zagorski dolinici. Nad zelenimi gozdovi pa sostali beli sneÏniki in zrli smehljaje se iz sinjih vi‰av. Nanjihovih temnih in strmih skalah se je lesketal sneg, kine skopni nikoli, ampak je vedno ãist in bel, pa najsi pri-peka poletno sonce ‰e tako silno.


37

Kraj gozda so se ustavili. Jerica je segla Tinki v roko injo pogladila po razmr‰enih laseh. »Vrnita se,« je rekla.»Zadosti daleã sta Ïe pri‰la. Sama pojdem naprej in no-ãem, da bi se vidva utrudila.«

A Tinka je kar zajokala. Oklenila se je Jeriãine roke inje ni hotela izpustiti. »O, ‰e grem s tabo — samo ko‰ãekpota ‰e,« je govorila. »Prav niã nisem trudna. Pa tudinoge me ne bolé . . . Samo ko‰ãek pota ‰e, Jerica!«

»Hm,« je dejal Kekec in iztrgal Jerici iz rok culico.Vrgel jo je preko ramena in nadaljeval: »·e nekolikoãasa greva s tabo. Ve‰, da te ne bo strah v gozdu in da tine bo dolgãas.«

Jerica ni mogla niã drugega, kakor da se je vdala. ·liso zato dalje po tihem gozdu. Razvezal se jim je jezik, inpriãeli so govoriti. Kekca sta minili tista Ïalost in pobi-tost, ki sta ga tlaãili Ïe od sinoãi. Tu in tam se je ‰e celoveselo zasmejal, da bi razvedril Jerico. Iz Ïepa je poteg-nil svojo lepo pi‰ãalko in priãel piskati radostno pesem.Nasmejala se je Jerica, in ‰e celo mala Tinka si je obri-sala solzna lica in se je zahihitala.

»·koda, da gre‰, Jerica,« je dejal Kekec, ko je prenehalpiskati. »Glej, v nekaj dneh si izmislim novo pesem. Ta-ko bo lepa, da bodo ptice kar umolknile, ko jo bodo za-sli‰ale. âudile se bodo, pa se pridejo k meni uãit. Kajmeni‰, Tinka? Ali mi verjame‰? Na rame mi bodo sed-


38

le ptice in bodo kar strmele. Polovim jih in jih zapremdoma v kletko. Pa bo‰ imela dosti zabave, Tinkara!«

Kekec se je na glas zasmejal in dregnil Tinko. Tinkapa je strmela in sklepala roke. »Ali res?« je vpra‰ala vsazaãudena. »O, Kekec, to bo veselje! Lepo mi bodo peliptiãki. Hm, najlep‰e bo pa prepeval kos. Ve‰, zlat kljunima; zato pa poje tako lepo. Le kmalu si izmisli tisto pe-sem, Kekec! Le kmalu jo zapiskaj, pa mi prinesi ptiãke!«

No, Tinka je imela rdeãa lica, okrogla liãeca in bila jemajhna. Zato pa je verjela vse, in ‰e na misel ji ni pri‰lo,da se bratec samo ‰ali. Kekec pa se je znal ‰aliti, ker jeimel jeziãek namazan, a v glavi polno porednih muh, kimu niso dale nikoli miru. — »Hm, seveda si jo kmalu iz-mislim,« je nadaljeval. »Samo v travo leÏem, pa pogle-dam v nebo. In Ïe imam tisto pesem, o resniãno jo Ïeimam. Kar poslu‰aj, Tinka, in odpri oãi!«

Kekec je vzel zopet pi‰ãalko in je zapiskal. Zapiskal jepesemco, ki je Jerica in Tinka nista ‰e nikoli ãuli. Pa jebila pesemca resniãno lepa, da se deklici kar nista moglinaãuditi. Tinka je kar gledala okrog sebe in je priãako-vala, da prileté zdaj pa zdaj drobne ptiãice in sedejoKekcu na rame. A ptiãic ni bilo od nikoder. Molãale sonekje sredi gozda, pa so poslu‰ale. Samo samotna sini-ca je ãebljala tam v grmovju, kakor da bi opona‰ala Kek-ca.


39

»Pa si rekel, da pridejo ptiãice,« je oãitala potem Tin-ka Kekcu, ko so ‰li dalje v zeleni gozd. »Pa ni nobene.Samo sinica je ãivkala in klicala: ›Fuj-fuj!‹«

»Ti si trapica, Tinka, trapica kakor sinica,« je odvrnilKekec. »Ali ve‰, zakaj niso pri‰le zdaj ptice k meni? Ve‰,zato niso pri‰le, ker si trapica. O, iz grmovja so gledaleptice. Pa so rekle: Ne gremo se zdaj h Kekcu uãit. Zatone gremo, ker je pri njem Tinkara. Tinkara pa je trapi-ca. âe bi ‰le h Kekcu, pa bi bile tudi me trapice, kakor jeTinkara . . .«

Kekec se je smejal na ves glas. Tinka pa se je namrd-nila in nakremÏila. Obrnila se je vstran in ni hotela veãpogledati bratca. Kekec pa jo je draÏil ‰e naprej. A ko jevidel, da je Tinka Ïe resniãno huda, jo je prijel za roko.»Kar niã mi ne zameri, Tinka,« ji je rekel. »Saj sem sesamo ‰alil. Saj nisi ti trapica. Ve‰, trapice so samo ptice,ker noãejo k meni, da bi se nauãile lepih pesmi.«

Tinka se je potolaÏila in se je spet priãela smehljati.Prijela je Jerico za roko in je stopala kraj nje po hrapavipoti, ki se je vila vedno bolj navkreber. Za trenutek soumolknili vsi in so se zatopili v svoje misli. A tedaj se jezopet oglasila Jerica: »Pojdite nazaj — pri‰la sta Ïe takopredaleã. Kar lepo pojdita domov . . .«

A Kekec je zamahnil z roko. »Kaj to!« je odvrnil. »·emajhen ko‰ãek greva in potem se vrneva . . . Toda po-vej mi, Jerica, ali pozna‰ pot, ki drÏi ãez gore k teti NeÏa-


40

ri? O, dolga mora biti kakor do morja in strma in visokakakor do neba. Ali ni res?«

»Seveda je dolga in strma,« je odgovorila Jerica. »Vesdan bom hodila. Toda preden zaide sonce, bom Ïe zagorami pri teti NeÏari. Samo dobro moram stopiti.«

»Hm, pri teti NeÏari,« je menil Kekec. »O, dobro se je‰e spominjam. Pred dvema letoma je bila pri nas. Pri-nesla mi je konjiãka, ki sem lahko nanj piskal. âe si pih-nil vanj, pa je zacvilil: Fi-fi-fi . . . O, dobra je teta NeÏarain rada se smeje kakor na‰a Tinka. Saj pravim, kar s tabobi ‰el — k teti NeÏari bi ‰el s tabo, Jerica.«

»Kdo pa bo doma pasel kozo?« je odgovorila Jerica.»Vesta, vidva morata ostati lepo pri materi! Pridna mo-rata biti, da ne bo mati Ïalostna zaradi vaju! Zame bopaã bolje pri teti NeÏari. Saj jaz nimam mamice . . .«

Jerica je povesila glavo in je postala Ïalostna. A Kekecni videl njene Ïalosti. Hipoma je obstal in tlesknil z ro-kami. »Pa kaj bo rekel oãe?« je zaklical kar hipoma. »Vsoboto pride domov, pa ne bo veã Jerice. Pa kaj bo re-kel?«

»Saj mu povem jaz vse,« je rekla Jerica. »Ve‰, pot kteti NeÏari drÏi mimo gozda, kjer dela oãe. Pa stopim knjemu in se poslovim od njega. Vse mu povem, da ne boniã Ïalosten zaradi mojega odhoda. Pa reãe, da je prav,ãe grem sluÏit k teti NeÏari. Stara sem zadosti.«


41

Dospeli so do razpotja, kjer se je cepila pot na tri stra-ni. Jerica je obstala in premi‰ljevala. »Tale pot bo pra-va,« je rekla naposled in pokazala pot, ki se je vila nalevo. »Zdaj pa kar pojdita domov! Stopiti moram naglo,ãe hoãem ‰e pred noãjo priti k teti NeÏari. Ostanita lepozdrava in se spomnita vãasih name!«

»Samo ‰e ko‰ãek pota, o, samo ‰e ko‰ãek pota!« staprosila Kekec in Tinkara, ker se kar nista mogla loãiti odsestrice. Pa sta prosila tako lepo in prisrãno, da ju Jeri-ca ni mogla zapoditi. ·li so naprej in so prispeli zopet dorazpotja. Zdaj pa je Jerica Ïe bolj premi‰ljala, po kateripoti naj krenejo. Videlo se ni niã drugega kakor temnesmreke, ki so bile tako visoke in ko‰ate, da se je prika-zal le tu in tam majhen ko‰ãek neba izza vejevja. Jericise je zdelo, da je prava srednja pot. Zato so krenili ponjej in so se spet zaãeli glasno pogovarjati. Toda pot jehipoma prenehala; samo ozka, malo izhojena steza se jevila naprej med gostim grmovjem.

Jerica se je zaãudila. Vedela je, da je zgre‰ila pot, inzato ji je bilo neprijetno. Obrnili so se, da bi pri‰li nazajdo razpotja. A hodili so in hodili; dolgo uro so hodili, pavendar niso pri‰li do razpotja. Samo do konca poti sopri‰li in so zopet videli pred sabo stezo, ki je drÏala vgosto grmovje. — »âudno,« je dejala Jerica in bila je vsav skrbeh. »Saj je drÏala samo ena pot od razpotja po sre-di. Zdaj pa ne najdemo niti razpotja.« In Jerico je skrbe-


42

lo vedno bolj. Ne zaradi sebe, ampak zaradi Kekca inTinke. Hitela je nazaj po poti, pa je pri‰la zopet dogrmovja in ozke steze; tekla je naprej — a tam je zagle-dala zopet grmovje in stezo. Pa se je Jerica ãudila, in skr-belo jo je, da ji je stopil mrzel pot na ãelo. — »Zgre‰ilismo pot in za‰li,« je rekla naposled, ker si ni znala veãpomagati.

Kekec se je zasmejal in tlesknil z rokami. »O, prav, dasmo za‰li,« je menil in se ni prav niã ustra‰il. »Prav, bo-mo vsaj dlje ãasa skupaj. Niã se ne boj, Jerica! Pa tuditebi, Tinka, se ni bati niãesar. Jaz vem dobro, da je tu pogozdu vse polno ‰kratcev. Kar poklicati jih je treba, papridejo in pokaÏejo pot. Poãakajta! Na pi‰ãalko zapis-kam in zapojem. In kar iz zemlje zraste ‰kratec in nampokaÏe pravo pot.«

Resniãno — Kekec je vtaknil pi‰ãalko v usta zapiskalin zapel. Trikrat je zapiskal svojo pesem in je gledal na-ravnost v go‰ãavo.

»Pridi, pridi, ‰kratec,‰kratec, ljubi bratec!Krono srébrno ima‰,poti v gozdu vse pozna‰,pridi, deco nas poglej,pot pokaÏi nam, povej!«


43

Kekec je piskal in pel. Tinka se je stisnila k Jerici in setresla od samega strahu. Ovbe! Sedaj pride ‰kratec s sre-brno krono. Naravnost iz grmovja stopi in se zasmeje. Amala Tinka se boji ‰kratcev, ker je sli‰ala, da so vsi hu-dobni. Dolge brade imajo in velike roke. In smejejo se,samo smejejo in kimajo z glavo. A vendar so hudobni,ker kradejo malo deco, zapirajo jo v ãrne votline, in decajim mora noã in dan pre‰tevati rumene cekine. A ‰kratcise jim smejejo in jim ne privo‰ãijo niti moãnika . . .Ovbe! Zdajle pride ‰krat; zdajle stopi iz grmovja intleskne z rokami, ko zagleda malo Tinko. Ovbe, ovbe! —In Tinka se stisne ‰e tesneje k Jerici in se trese po vsemÏivotu. Kekec piska in poje, da je Ïe kar rdeã po obrazu.A od nikoder ni ‰kratcev, da bi jim pokazali pravo pot.Naposled se Kekec naveliãa piskanja. Jezno vtakne pi-‰ãalko v Ïep in trikrat zasope.

»Ni jih, nikjer jih ni,« reãe zlovoljen. »Nemara sli‰ijo,pa se zanala‰ã noãejo prikazati. O, da bi pri‰li, prismu-ki! Lepo pesem bi jim zagodel, da bi skakali od samegaveselja. A noãejo, ti prismuki se nam noãejo prikazati. . . Saj pravim, Jerica, niã drugega nam ne preostaja,kakor da gremo naravnost po stezi. Nekam Ïe pridemo.Tu v gozdu ne smemo ostati, ker zdaj niti ne vemo, aligremo naprej ali nazaj.«

Jerica je prikimala. In ‰li so dalje po ozki stezi medgosto go‰ãavo. V vrhovih dreves je priãelo ‰umeti buã-


44

no in glasno. Vzdignil se je veter kdove kje, pa je priãelvr‰eti nad gozdom. Smreke so se pripogibale in so jeãalez nekim ãudnim, zategnjenim glasom, da je bilo Tinkoskoraj strah. Ozirala se je krog sebe in se drÏala vednoJerice za roko. Dolgo so hiteli po ozki stezi, a go‰ãave ‰evedno ni bilo konec. Videli niso niti sonca niti neba; zatopa niso vedeli, kako pozno je Ïe. ·li so kar slepo naprejin so ves ãas molãali. Tudi Kekca je priãelo skrbeti, zatoje postal slabe volje. Vedno in vedno se je jezil na ‰kra-te, ki so tako hudobni, da jim noãejo pokazati pravepoti. A Tinka je Ïe tu pa tam obstala in zastokala, ker sojo priãele boleti noge. A steza se je vzpenjala vi‰e, ved-no vi‰e in je postajala vedno bolj strma.

»Kaj bo, oj, kaj bo?« je pomislil Kekec sam pri sebi inse popraskal za desnim u‰esom. »Gremo in gremo; Ïecelo veãnost hodimo, pa ne pridemo nikamor. âudno,zares ãudno!« — In Kekec je zmajeval z glavo in je pre-mi‰ljal. A kar hipoma je tlesknil z rokami. Vrgel je klo-buãek s petelinjim peresom na tla in stopil k visoki, de-beli smreki, ki je bila vsa porasla z dolgimi li‰aji. ·e pre-den sta deklici utegnili pomisliti, je Ïe splezal na smrekoin izginil med vejami.

Deklici sta stali pod smreko in sta zaman ugibali, za-kaj je Kekec splezal na visoko drevo. A nista ãakali dol-go, zakaj Kekec je priplezal kmalu nazaj. — »Prav navrhu smreke sem bil,« je pripovedoval ves zasopel. »Ho-


45

tel sem videti, kje smo. A videl nisem niãesar. Kamorsem pogledal, povsod samo skalovje. Do neba se dvigu-je, naravnost do neba. Pa sonce sem videl. Oj, Ïe davnoje pre‰lo sredino neba, oj, Ïe davno . . .«

Kekec se je sklonil, pa je pobral klobuãek. Pogledal jesestrici in bil je ves v skrbeh. Tinka se je spustila v jok inje sedla na mah. Oj, bila je trudna in laãna. Pa drobnenoÏice so jo bolele, da le kaj! Saj ni bila navajena takohudih potov, resniãno ni bila navajena. Zato pa ni mog-la naprej. Nedaleã tam je Ïuborel vrelec, in Tinka je karsklonila glavico, pa je priãela srkati mrzlo vodo. A tudiKekec in Jerica sta sedla poleg nje. Jerica je razvezalaculico in podala Tinki kos kruha. Laãna Tinka pa je kojzgrabila za kruh in priãela hlastno jesti.

Kekec in Jerica sta ugibala, kaj bi ukrenila. A ugibalasta zaman, ker se nista domislila niã pametnega. Skrbeloje oba, ker sta vedela dobro, da so za‰li sredi gozda. Na-prej ne znajo, pa tudi nazaj ne. A vseeno je bil Kekec zato, da naj gredo naprej, samo naprej. — »Hm,« je rekel,»steza mora nekam drÏati. Kar tako ni tako dobro izho-jena. Kar pojdimo naprej! Nemara pridemo ‰e celo dotete NeÏare ali pa k oãetu, ki dela tu blizu nekje.«

Pa so ‰li zopet dalje. Veter je postajal vedno moãnej‰iin je buãal nad zelenim lesom. Vse okrog je jeãalo in sto-kalo. Smreke so se kar tresle in se pripogibale globokoh grmovju. Steza je zavila naravnost kvi‰ku. Bila je tako


46

strma, da so se komaj komaj vlekli navzgor. Smreke soizginjale vedno bolj. Gosto ru‰je je raslo krog in krog inje bilo tako visoko, da so otroci kar izginili med njimi.Sredi ru‰ja pa so se dvigali iz ostrih, razmetanih skalãrni, na pol pokveãeni borovci.

In Tinka je zopet omagala. Zgrudila se je na zemljo inna ves glas bridko zajokala. Kekec in Jerica sta moralasesti k njej, da sta jo potolaÏila. — »Ne joãi se, Tinka!«ji je prigovarjala Jerica. »Glej, saj bomo kmalu iz gozda.Lepo bomo poãivali in potem se vrnemo domov. Samojokati se ti ni treba.«

Pa se je Tinka vendarle potolaÏila. Bridko je vzdihni-la in si z rokavom obrisala rdeãi obrazek. Trudoma se jedvignila in se priãela plaziti po vseh ‰tirih po strmini.Vso pot je vzdihovala in klicala mamico.

Ru‰je je raslo vedno redkej‰e in niÏje. Îe ni bilo veãborovcev. Samo visoke, razmetane skale so leÏale krogin krog, da se ni videlo nikamor. Le nebo se je prikaza-lo, in bele meglice so plavale preko neba. Otroci so seoddahnili, ko so zagledali nebo nad sabo. Saj so vedeli,da je konec stra‰nega gozda in da bodo v nekaj trenut-kih videli daleã okrog sebe. Spoznali bodo, kam so za‰li,in naglo se vrnejo domov, ‰e preden pride veãer.

Resniãno — dospeli so do pe‰ãenega obronka in tamobstali. Pred njimi se je razgrinjala zelena senoÏet, polnapisanih roÏ in Ïivih metuljev. Murni so se ogla‰ali od


47

vseh strani in glasno prepevali. Tam kraj senoÏeti pa jestala prostorna lesena koãa. Dim se je dvignil nad njo, a‰irom okrog ni bilo Ïivega ãloveka.

Kekec je zavriskal na glas. — »Ali vama nisem rekel?«je govoril sestricama. »Hm, dejal sem, da pojdimo ved-no naprej. Pa smo ‰li — in glejta, pri‰li smo do ljudi, kinam pokaÏejo pravo pot. Ali vama nisem rekel? Hej!« —In Kekec je tlesknil z rokami in poskoãil v svojem veli-kem veselju. Zavriskal je ‰e enkrat na ves glas in stekelpreko zelene senoÏeti.

»Ju-hu-hu!« je odmevalo od vseh strani s strmihsneÏnikov, ki so se dvigali Ïe onkraj senoÏeti. Razloãnoso se videli Ïe ãrni prepadi in beli sneg, ki je pokrivalgladke skale. Kekec je tekel na vso sapo preko senoÏeti.âutil ni nobene utrujenosti veã. ·e celo na glavo se jepostavil sredi senoÏeti in vnoviã zavriskal.

»Ju-hu-hu!« je zopet odmevalo od visokih, zasneÏe-nih skal. Kekec se je zasmejal in zdirjal naravnost protikoãi . . .


48

4

Mala Tinka je bila vsa zasopla. Zaradi prebiteganapora so se ji tresle drobne noÏice, da ni mog-

la veã niti prestopiti. Sedla je v visoko travo in se na vsomoã oddihovala. Jerica je poãepnila kraj nje in ji brisa-la znojni obrazek. Govorila ji je lepe besede, da bi jo ne-koliko osrãila. — »Poglej, Tinka, tistole koão poglej!« jegovorila Jerica. »Ljudje stanujejo v njej. Dim se dviga iznje. O, gotovo kuhajo tam dobro veãerjo. Dado nam je-sti in nam pokaÏejo pravo pot . . . Ve‰, Tinka, samo Ïa-lostna ne sme‰ biti. Saj bo ‰e vse dobro. Samo malo po-trpi, Tinka . . .«

Tinka je stokala in zaman poizku‰ala, da bi vstala. Pani ‰lo, resniãno ni ‰lo, ker so ji bile noÏice vse odrevene-le. Samo zastokala je in odgovorila vsa Ïalostna: »Nemorem, Jerica, ne morem . . . O, noge so mi umrle, pajih ne morem niti premakniti. Pomagaj mi, Jerica, po-magaj mi!«

Tisti ãas se je prikazal na pragu samotne koãe Kekec.Mahal je z rokami in klical na ves glas: »Hoj, hoj! Priditasem, pridita sem!« — Pa Kekec ni ãakal odgovora. Za-vrtel se je na peti in spet izginil v koão. Jerica je pomi‰-


49

ljala nekaj trenutkov. Potem pa se je sklonila in prijela zrokami stokajoão Tinko. Dvignila jo je in nesla na rokahpreko senoÏeti.

»Ovbe, ovbe!« je tarnala mala Tinka in se oklepalaJeriãinega vratu. A Jerica se ni menila za njeno ravnanje.Hitela je na vso moã med visoko travo in se ni ustavilaprej, dokler ni dospela do koãe. Vrata so bila odprta nasteÏaj. Prvo, kar je Jerica videla, je bil Kekec. Sedel je zaãrno, dolgo mizo. Nikogar ni bilo v koãi. Bila je praznain pusta. Samo tam na visokem, krog in krog ograjenemognji‰ãu je tlela Ïerjavica.

Jerica je stopila k mizi. Posadila je Tinko na klop innaglo izmaknila Kekcu vilice iz rok. — »Ali te ni sram?«je rekla vsa ogorãena. »Kar polasti‰ se polnega kroÏni-ka, pa niti vpra‰al nisi, ako sme‰. Sram te bodi, Kekec,ker ne more‰ pustiti pri miru tujih reãi!«

Kekec je poloÏil vilice na mizo. Namrdnil se je, pa jeodgovoril: »Hm, kaj morem za to? Laãen sem bil, pasem kar priãel jesti prekajeno meso, ki sem ga zagledalna kroÏniku. Kaj morem za to? Ali naj mar umrem odlakote? — No, saj sem mislil prositi, pa ni bilo nikogar,da bi ga prosil. Na ves glas sem zavpil, ko sem stopil vkoão: Prosim malo kruha! — Jerica, ne jezi se! Res semzavpil na ves glas, pa mi nihãe ni odgovoril . . .«

Jerica se je ozirala po koãi. Bila je vsa iz lesa, in na polprepereli strop je bil sajast, sajaste so bile tudi lesene


50

stene. Samotna je bila vsa prostorna izba in brez slediãlove‰kega Ïivljenja. In Jerica se je ãudila, ko je videlaÏerjavico na ognji‰ãu. Nekdo mora stanovati v tej koãi.Ni ‰e dolgo, kar je moral kuhati in jesti, zakaj tam naognji‰ãu so stale lonãene posode ‰e nepomite. Jerica seje ãudila vedno bolj. Toda dolgo ãasa ni mogla ugibati,zakaj tam na klopi je priãela mala Tinka zopet na vesglas tarnati.

»Kaj ti je?« je vpra‰ala Jerica in se sklonila k njej. ATinka je stiskala roko k ustom in niti oãi ni odprla.»Ovbe, ovbe!« je stokala mala. »Moje noge, oj, Jerica!Ves hrbet me boli . . . Oj, Jerica, pomagaj mi, pa menesi v posteljo! Tako boli, tako boli!«

Jerica jo je dvignila s klopi. DrÏala jo je na rokah in seozirala krog in krog, ãe bi zagledala nemara kaj poste-lji podobnega. Toda ozirala se je zaman. Zato je ‰la venpred koão, da bi poloÏila Tinko v mehko travo. — »Pojdiz nama, Kekec!« je rekla bratcu, ker se je bala, da priã-ne Kekec v svoji radovednosti zopet stikati po koãi. Ke-kec je zamrmral nekaj nerazloãnega in stopil za sestro izkoãe. ·el je naglo na drugo stran koãe in pritekel kma-lu nazaj. — »Hej, Jerica!« je rekel. »Na oni strani je ‰upa.Polna je suhega sena. Tja poloÏi Tinko! Pa bo spala inpoãivala tam kakor doma na postelji.«

Jerica je ‰la res za njim. Zagledala je prostorno ‰upoin seno, ki je bilo razmetano po ‰upi, pa se razveselila.


51

Lepo je poloÏila Tinko na seno in jo pokrila s svojimpredpasnikom. Tinka je globoko vzdihnila. ·e enkrat jepogledala bratca in sestrico — potem pa kar zaspala.

»Ti, Kekec!« je rekla Jerica tiho, »ti mora‰ ostati tu priTinki. Jaz pa grem nazaj v koão. Nemara pride kak ãlo-vek, pa nam pove, kod naj gremo nazaj v vas. Povedemvaju domov, a potem ‰ele se napotimo k teti NeÏari vgore. Ali si sli‰al, Kekec?«

Kekec je sedel na seno in se s hrbtom naslonil ob le-seno steno. »Sem,« je odvrnil zaspano, zakaj tudi njegase je loteval zaspanec. Zaradi dolge hoje in velikega na-pora je bil utrujen, in da ga ni bilo sram pred Jerico, bise kar zleknil po mehkem senu in bi zaprl oãi. »Sli‰alsem, Jerica,« je ponovil ‰e enkrat in na glas zazehal.»Kar pojdi! Bom Ïe jaz gledal in pazil na Tinko.«

Jerica je od‰la nazaj v koão. Za trenutek je postala napragu in se ozrla na sneÏno skalovje, ki se je dvigalo on-kraj senoÏeti navpiãno proti nebu. Jasno in razloãno sose videle bele stene med ãrnimi razpokami, ki so segaleod rogljatih vrhov pa do podnoÏja, pokritega z visokimi,zamazanimi sneÏnimi plazovi. Ogromni so bili ti sneÏ-ni skladovi in kopiãili so se drug na drugega, tako da sose s svojimi belimi glavami dotikali modrega neba. Ni-kjer ni bilo videti ozke stezice, ki bi drÏala preko tistihgladkih sten, pa tudi Ïivega bitja ni bilo videti nikjer.Veter, ki je ‰umel ‰e pred kratkim, se je polegel. Le lah-


52

na, hladna sapica je vela sem od sneÏnikov, in tam nasenoÏeti so ãrlikali murni. A vse drugo je bilo tiho.

·e enkrat se je ozrla Jerica na sneÏnike. In tedaj je za-pazila na visoki steni trop divjih koz, ki so na vso moãbeÏale preko skalovja. Zdelo se ji je, da se ne dotikajoskal, ampak leté kar po zraku. Oglasil se je ropot, ki jeodmeval stoglasno med skalovjem, in razloãno je vide-la kamenje, ki se je valilo po stenah in padalo z velikimtru‰ãem na zmrzli plaz. Hipoma je zagrmelo tam gori —in grom se je valil od stene; buãal je vse okrog in dolgodolgo odmeval nad zagorskim svetom. In Jerica je vide-la, kako je omahnila nad strmim prepadom divja koza.·e enkrat je poskoãila — potem pa se je zvrnila v pre-pad.

»Lovec jo je ustrelil,« je dejala Jerica sama sebi. »Ne-mara stanuje v tej koãi. Pa pride in nas vzame s sabo . . .«

Stopila je v koão in se priãela zopet ozirati okrog poizbi. Videla je umazano posodo in si je kar zavihala ro-kave. Vzela je ‰kaf, ki je bil poln vode in priãela pomivatiposodo. O, bila je navajena tega Ïe z doma, pa si je mis-lila, da ji bo hvaleÏen tisti, ki prebiva v koãi. Nasmejal seji bo in rade volje ji pokaÏe pot v dolino. Saj je vedela, dase zdaj maãeha jezi doma nanjo, ker misli, da je ona izhudobnosti zavedla Kekca in Tinko. V skrbeh je in vsaobupana, ker se otroka ne vrneta. Resniãno — pa bomislila, da ju je spravila Jerica iz same hudobnosti s


53

sabo. A Jerica ni kriva niãesar. Samo tisto nesreãno raz-potje je krivo vsega . . . Zato pa mora gledati, da prive-de otroka hitro domov. Da bi le kmalu pri‰el ãlovek na-zaj v koão, da bi ji povedal za pravo pot!

In Jerica je pomivala in je bila vsa vznemirjena obdelu. Îe trikrat je stopila k mali odprtini in pogledala nasneÏnike. Pa se je prestra‰ila, da ji je pomivalka zdrkni-la iz rok. Videla je, da sneÏniki niso veã beli. Za hip sopostali popolnoma temni. A potem so se pokrili z nekoãudno, vijoliãasto barvo, ki je postajala vedno svetlej‰a,dokler se ni izpremenila v ãisto rdeãkasto. Zagorele sovse skale kakor v Ïivem, ognjenem plamenu in so sve-tile vse okrog . . .

Jerica je vsa prestra‰ena strmela v lesketajoãe sneÏni-ke. Saj je vedela, da zahaja sonce, ki ga ni mogla videtinikjer. âez nekaj trenutkov se Ïe razgrne noã nad zagor-skim svetom, a noãi se je Jerica bala. Kaj, ãe ne pridelastnik koãe in ji ne pokaÏe pota v dolino? Kaj naj poã-ne z bratcem in sestrico na samotni gorski senoÏeti? —O, ko bi bila s Kekcem sama, bi se ne bala niãesar. A kajnaj stori z malo, onemoglo Tinko, ki ne more niti nogveã premakniti? — Pa kaj poreãe maãeha, ãe ne pridetaotroka pred noãjo domov? O, to bo jokala in jo bo skr-belo!

Jerica je zajokala v svojih skrbeh in obupu. Solze so seji ulile po licih, in z rokami si je zakrila obraz, da bi ne


54

videla noãi, ki je Ïe prihajala iz ãrnih gozdov . . . A hi-poma so jo prebudili neznani glasovi. Sli‰ala je ‰kripa-joãe stopinje in pogledala je k vratom. Zagledala je petmo‰kih, ki so prihajali preko senoÏeti. Na hrbtih so jimvisele pu‰ke in teÏki nahrbtniki.

Deklica jih je zagledala in se je razveselila. Globoko seje oddahnila in priãela naglo brisati zadnjo posodo.Stemnilo se je v koãi, da se ni skoraj veã razloãevalo po-sameznih predmetov. Jerica je sedla na klop in ãakalaljudi. Glasno ji je utripalo srce, a v du‰i ni ãutila strahu.Vedno bliÏe so prihajali koraki, in kar hipoma so ljudjestopili v koão. Vrgli so nahrbtnike na tla in prislonilipu‰ke k steni. Postalo je Ïe tako temno, da jim Jerica nimogla videti obrazov. Stisnila se je k steni in ãakala, dajo tujci zagledajo.

Nekdo je vrgel na tleão Ïerjavico suhega draãja. Hipo-ma se je pokazal na ognji‰ãu velik plamen. ·inil je pro-ti stropu in razveselil ãrno koão. In tedaj je Jerica razloã-no videla obraze tujcev in se stresla od samega strahu.Tujci so nosili dolge brade in brke; obleka jim je bila raz-cefrana in oguljena. A to ni prestra‰ilo Jerice. Prestra‰iliso jo samo divji obrazi, ki so bili na gosto pomazani sãrnim ogljem. Ti obrazi so bili tako grozni, da je Jericoob‰el mraz. Z rokami si je zakrila obraz in na glas za-vpila.


55

MoÏje so se zganili in jo zagledali. Zaãudeni so stopilibliÏe, pa so jo vpra‰ali: »Kdo si? Kaj i‰ãe‰ tukaj?«

Jerica je zdrknila na kolena in dvignila roke. »O, nestorite mi niã Ïalega!« je prosila. »Sirota sem — k tetiNeÏari sem hotela za gore . . . Pa sem zgre‰ila v gozdupot. Pri‰la sem do koãe, pa sem ãakala na vas, da mi po-kaÏete pravo pot . . . O, ne storite mi niã Ïalega, dobriljudje!«

MoÏje so se spogledali. A najveãji in najmoãnej‰i jezamahnil z roko. »Ne boj se, Jerica!« ji je rekel prijazno.»Kar lepo vstani in nam povej vse po pravici. Poznam te,Jerica, ker sem te Ïe veãkrat videl na vasi. Samo to nammora‰ obljubiti, da ne pove‰ nikomur, da si nas videla vtej koãi. Pa te povedemo jutri zjutraj na pravo pot. Alinam obljubi‰, da ne izda‰ nikomur na‰ega bivali‰ãa?«

»Obljubljam vam, vse vam obljubim,« je odgovorilaJerica in vstala. »O, kaj meni mar, kje stanujete! Saj vasniti ne poznam. Molãala bom in ne povem nikomur!«

»Dobro!« je rekel ãrni moÏ in jo pogladil po laseh.»Jerica, vem, da si sirota. Kajne, da te je pognala maãe-ha iz hi‰e? Zato pa si sirota . . . Jutri ti pokaÏem pravopot. Samo dano besedo mora‰ drÏati, zakaj drugaãe tine bo dobro na svetu. Ali si sli‰ala? — Sama si pri‰la vkoão, in samo ti ve‰ za njo. Ali ni res, da si pri‰la sama?«

Jerica je Ïe odprla usta, da bi povedala o Kekcu inmali Tinki. Toda ‰e o pravem ãasu se je domislila, da bi


56

nemara to ne bilo dobro za Kekca in Tinko. Morda bi semoÏje razhudili, pa bi zgrabili Kekca in Tinko. Bog ve,kaj bi storili z njima? Nemara bi ju ‰e celo umorili, kerbi bili prepriãani, da ju izdata. Saj Kekec ni znal nikdarmolãati in je venomer ãenãal. — Vse to je pri‰lo Jerici namisel. Zato pa je samo pokimala z glavo in odgovorila:»Sama grem ãez gore . . . Maãeha me je zapodila, inzdaj grem sluÏit k teti NeÏari . . .«

»Prav, prav!« je dejal ãrni moÏ in sedel na klop k tova-ri‰em. Priãeli so govoriti potihoma, da deklica ni sli‰alaniti besede. Jerica jih je gledala od strani, pa se ni veãbala. Samo za Kekca in Tinko se je bala, ker je mislila, dapojdejo ãrni moÏje stikat v ‰upo. A bala se je brez vzro-ka. MoÏje so zaprli vrata in porinili v veliko luknjo obvratih moãan zapah. Nato so spet sedli k veliki mizi. Iznahrbtnikov so vzeli velike hlebe kruha, in moÏ, ki jegovoril z Jerico, je izza ognji‰ãa potegnil debelo gnjat.Razpostavil je po mizi kroÏnike in se zaãudil. »Glejte sino,« je govoril. »Kako lepo so pomiti kroÏniki in vilice!Pa kdo neki jih je pomil? Nemara si jih pomila ti, Jerica?Hm, hm . . .«

MoÏ je pokimal z glavo in se prijazno ozrl po Jerici.Deklica je zardela in povesila glavo. — »No, no, — le nebodi srameÏljiva!« je nadaljeval moÏ in postavil polnkroÏnik pred Jerico. Urezal ji je velik kos rÏenega kruhain ji stisnil v roke vilice. »Le jej! Saj si zasluÏila, ker si


57

tako lepo pomila posodo. Pa vem, da si laãna. Niã se neboj! Res smo videti kakor divji moÏje. Pa ne storimo ni-komur niã Ïalega, ‰e najmanj pa tebi, Jerica, ki si prid-na in sirotna.«

Jerica je priãela jesti, ker je bila resniãno laãna. Tu intam se je ozrla po moÏeh, ki so jedli hlastno in molãé.Videla je ob steni prislonjene pu‰ke in debele nahrbtni-ke, in v glavo ji je hipoma ‰inila misel: to so divji lovci.Glej, poãrnili so si obraze, da bi jih nihãe ne spoznal inovadil. Stanujejo v tej samotni koãi, ki zanjo ne ve nihãe.âez noã spijo tu; a v ranem jutru se splazijo v visokoskalovje in preÏé ves dan na divje koze. O, resniãno —to so divji lovci. Ljudje so, ki se skrivajo pred gozdarjemin njegovimi lovci in hodijo skrivaj na lov. O kolikokratje Ïe sli‰ala praviti na vasi o divjih lovcih! Govorili so toin ono: a poznal jih ni nihãe, ker so si poãrnili obraze, koso ‰li na gore. Bili so pretkani in znali so se potuhnitipred gozdarjem, da jih ni nikdar zalotil.


58

5

Radovedno je Jerica gledala moÏe in se jih ni veãbala. Saj je bila prepriãana, da ji ne storé niã Ïale-

ga. Nehala je jesti in je vtaknila polovico svoje veãerje vculico, ker se je domislila Kekca in Tinke. O, gotovo statudi laãna! Posebno pa ‰e uboga mala Tinka, ki jo je hojatako utrudila. Skrbno je spet zavila svojo culico in seozrla po moÏeh. Vsi so bili Ïe poveãerjali in nekateri soÏe legli kar po tleh. Nahrbtnike so poloÏili pod glavo inse obrnili v steno, da bi zaspali.

Tedaj se je vzdignil izza mize tudi tisti veliki moÏ. »Prinas bo‰ spala, Jerica!« ji je rekel. »Tam za koão je mala‰upa, polna sena. Tja pojdi, pa lezi v seno! Jutri zaranate zbudim in te povedem doli na pravo pot. Samo spo-minjaj se dane besede! Dokler se bo‰ drÏala tiste oblju-be, ti bomo prijatelji!«

MoÏ je potegnil debeli zapah in odprl duri. Jerica jevzela svojo drobno culico in glasno vo‰ãila: »Lahko noã,dobri ljudje!« — Stopila je pod milo nebo in se globokooddahnila. Vrata so se za njo glasno zaprla in potem jebilo vse tiho. Jerica je ‰la skozi visoko travo in se za hipozrla okrog sebe. Noã je leÏala ‰irom okrog po zagor-


59

skem svetu. Izza ‰krbastih sneÏnikov se je dvignil jasnimesec. Velika svetloba se je razlivala krog in krog, inmed nemim skalovjem se je svetlikal veãni sneg. Mrtvati‰ina je leÏala po vsem gorovju. Le od nekod je prihajalovotlo ‰umenje, ‰umenje gorskega potoka, ki je padal vvisokih slapovih preko silnega skalovja.

Jerico je stresel mraz, zakaj s sneÏnikov je zavel hla-den veter, da so se sklonile visoke, rosne trave. Naglo jestekla preko trate in se splazila v ozko ‰upo. Skozi veli-ko lino je sijal mesec naravnost v ‰upo. Jerica je zagle-dala Kekca in Tinko, ki sta mirno in trdno spala na meh-kem senu. Potihoma se je splazila k njima in ju gledala.Tinki je svetil mesec naravnost v obraz. Njene oãi so bilezaprte, in sopla je naglo, trudoma. Pokrita je bila z Jeriãi-nim predpasnikom, vrhu njega je razgrnil Kekec tudisvoj jopiã. A njena lica niso bila rdeãa, kakor po navadi,ampak bila so bleda, tako zelo bleda! — Kraj nje je spalKekec. Ves se je bil zaril v seno: samo glava je gledala iznjega, a obraz mu je bil pokrit s klobuãkom.

Jerica se je sklonila k njemu. »Kekec!« je poklicala stihim glasom. Kekec je dvignil glavo in odprl oãi. Klo-buãek mu je zdrsnil z obraza in Kekec si je pomel zas-pane oãi. »Kaj je?« je vpra‰al. »Ali si ti, Jerica?«

»Pst, Kekec, da ne zbudi‰ Tinke!« je odvrnila Jericatiho. »Jaz sem. Pri‰li so ljudje v koão, in govorila sem znjimi. Zjutraj mi pokaÏejo pravo pot. Ve‰, obljubili so mi


60

to in mi dali tudi veãerjo. Nekaj sem prihranila za vaju,da ne bosta laãna. A ljudem se ne smeta pokazati, zakajv koãi stanujejo divji lovci, ve‰, Kekec, divji lovci. Obrazeimajo ãrne in hudi so, Kekec! Zato pa se ne smeta poka-zati. Zatajila sem vaju, ker sem se za vaju bala. Zato pabodi priden, Kekec, in nikar ne hodi iz ‰upe. Zjutraj mipokaÏejo pot. Pa se vrnem takoj in vaju povedem do-mov . . . Ali si sli‰al, Kekec?«

Kekec se je skobacal iz sena. Gledaj je Jerico in zma-jal z glavo. »Ali je res, kar mi pravi‰?« je vpra‰al. »Alimisli‰, da se bojim divjih lovcev? O, moti‰ se, Jerica! Ve‰,zjutraj pojdem kar k njim v koão. NamaÏem si obraz ssajami, pa jih poprosim za pu‰ko. Z njimi pojdem stre-ljat divje koze, o, resniãno, Jerica! Kaj misli‰, da semstrahopetec? Ne bojim se divjih lovcev, prav niã se jihne bojim.«

»Tiho, Kekec!« ga je posvarila Jerica, ker se je res bala.O, poznala je dobro Kekca, pa je vedela, da Kekec go-tovo stori tako, kakor je govoril pravkar. Zato pa se jebala in ga je pregovarjala. »Neumno govori‰, Kekec,« jedejala in bila skorajda jezna. »Ako se prikaÏe‰ divjimlovcem, te kar pograbijo in ubijejo. Poznajo te, Kekec,dobro poznajo. Tvojo ãenãavost poznajo in vedo, da jihizda‰, ko pride‰ na vas. Zato te pa gotovo zgrabijo . . .Ali niã ne premisli‰, Kekec? — Reãem ti, da ostani lepov ‰upi in pazi na Tinko, dokler se ne povrnem. Samo


61

divjim lovcem se ne sme‰ pokazati. Ali mi obljubi‰, Ke-kec?«

»Hm,« je odgovoril Kekec in se za hip zamislil. Potempa je trikrat pokimal z glavo. — »Prav pravi‰, Jerica,« jenadaljeval. »Ostanem lepo pri Tinki. Saj bo najboljetako.« — Zazdehal je na glas in se pretegnil. Zakopal seje v seno in si pokril obraz s klobuãkom. Nobene bese-de ni rekel veã. Hipoma ga je premagal spanec, in spalje trdno kakor pred pol ure.

Tudi Jerica je legla tam blizu vrat. Dasi je bilo njenosrce polno skrbi in Ïalosti, je vendar kmalu zaspala. Na-porna pot in dolga hoja sta jo bila utrudila tako, da se jeãutila popolnoma utrujeno. Spala je dolgo in prijetno.Ko se je prebudila, je ‰inila naglo na noge, zakaj domis-lila se je, da jo pride divji lovec klicat. A tega ni hotela,ker je dobro vedela, da divji lovec zasaãi tudi Kekca inTinko, ako pride v ‰upo. Zato pa je naglo vstala in sto-pila pred ‰upo. Bil je ‰e mrak krog in krog. A vendar sose Ïe svetili vrhovi sneÏnikov v ‰krlatni zarji. Bilo je mrz-lo, da je Jerico kar streslo. ·la je preko rosne trate in sepribliÏala leseni koãi. Pred vrati je obstala, pa je poslu-‰ala. Sli‰ala je v koãi govorjenje in je vedela, da so divjilovci Ïe vstali. Tiho in bojeãe je potrkala na zaprte duri.

Odprl ji je tisti veliki in moãni moÏ, ki je bil sinoãi znjo tako prijazno govoril. Zaãudil se je moÏ, ko jo je za-gledal, in tlesknil z rokami. »Raca na vodi! Glejte jo, Je-


62

rico!« je dejal. »Pa je Ïe vstala in pri‰la kar sama k nam.Glejte jo!« — In moÏ se je namuznil in se zasmejal. Pri-jel je Jerico za roko in jo odvedel k mizi. Posadil jo je naklop in ji prinesel skodelico gorkega mleka in velik koskruha. — »Jej, le jej, Jerica!« ji je prigovarjal. »Pot do teteNeÏare je ‰e dolga in naporna. Zato pa se najej do do-brega, da ne obnemore‰ sredi pota!«

In Jerica je jedla. MoÏje pa so si oprtali pu‰ke in na-hrbtnike. Pomignili so velikemu tovari‰u in od‰li iz koãe.Pa tudi veliki moÏ je bil Ïe napravljen za na pot in je ãa-kal samo ‰e Jerico. Deklica je vtaknila v culico kos kru-ha, ki ji je bil ostal od zajtrka. »Pripravljena sem,« je re-kla nato in stopila k vratom. »Stric, ‰e enkrat vas prosim,da bi mi pokazali pot. Resniãno — hudo mi je, ker neznam sama od tod . . .«

MoÏ je zamahnil z roko. Vrgel je pu‰ko preko rame inodgovoril: »PokaÏem ti pot, kakor sem ti obljubil sinoãi.Kar pojdi za mano in ne boj se niãesar!«

·la sta preko mokre senoÏeti. Zdanilo se je Ïe bilo ingori vrhu strmega skalovja je Ïe sijalo sonce. A gozd tamdoli je bil ‰e mraãen in je ‰e spal. Îivega glasu ni bilosli‰ati ‰irom okrog po zagorskem svetu. Le potok je ‰u-mel nekje med razritimi skalami in pel jutranjo pesem.·e enkrat se je Jerica ozrla na koão in ‰upo in se na-smehnila, zakaj dobro je vedela, da spita tam Kekec inTinka ‰e v globokem snu. Lepo se naspita in spoãijeta


63

do tiste ure, ko pride nazaj, da ju povede domov. âilabosta in vesela. O, saj daleã ne more biti do prave poti.Samo ko‰ãek gozda in dva strma, visoka jarka, kjer sepeni gorski potok — pa pride do ravne in gladke steze,ki drÏi naravnost v zagorsko vas. Saj bo trajalo samo ne-kaj ãasa, mogoãe samo dve uri, dokler se ne povrne sãmna skrito senoÏet. Do takrat pa se Kekec in Tinka popol-noma odpoãijeta.

Jerica se je ‰e enkrat nasmehnila, pa je vpra‰ala div-jega lovca: »Koliko ãasa morava hoditi do pravega pota?O, povejte mi, stric, ker me resniãno skrbi!«

»Hm,« je rekel moÏ in potegnil iz Ïepa pipo ãedro.Nabasal jo je s tobakom. H kresilu je pritisnil gobico inpriãel kresati. Gobica se je vÏgala in moÏ jo je potisnil vãedro. Priãel je puhati goste dime in je govoril: »Hm,dolga ni pot — tako — le dve uri bova hodila navzdol. Panikar se ne boj! Pot je zloÏna in lahka. Prav niã te ne boutrudila, prav niã . . .«

MoÏ je umolknil in priãel zopet puhati gosti dimpredse. Zavila sta v tihi gozd, ki je molãal daleã naokrogin se ‰iril v nepreglednost. MoÏ je molãal vso pot in delalje velike korake. Naglo je sopla Jerica za njim in se ga niupala veã spra‰evati. Hodila sta Ïe dolgo navzdol. Gozdse je bil Ïe prebudil, in tu in tam je Ïe pela samotna pticavrhu visokega drevja. Pri‰la sta do ‰irokega jarka, ki jebil poln orja‰kih skal. Preveslala sta drveão vodo, ki je


64

skakala s skale na skalo in glasno ‰umela. Splazila sta senato po strmini navzgor in obstala tam gori vsa zasop-la. Jerica si je obrisala znoj z obraza in se zagledala vstrme sneÏnike, ki so se dvigali pred njo, samo za stre-ljaj oddaljeni. Bili so beli kakor srebro in polni sonãnihÏarkov.

Divji lovec je pokazal z roko tja v dolinico, ki se je raz-tezala pod belimi sneÏniki. »Ali vidi‰ tisto belo ãrto on-kraj potoka?« je vpra‰al. »No, tisto je pot, ki drÏi prekoVr‰iãa za gore k teti NeÏari. Ni daleã od tod — samo polure bo‰ hodila, pa dospe‰ k njej. Meni se mudi nazaj.Zato te pustim samo. Kar naravnost pojdi po tej stezi.Zgre‰iti ne more‰ veã, saj ni nobene druge steze daleãnaokrog . . . ·e enkrat ti reãem, da se spominjaj danebesede! Ne izdaj me nikomur, pa tudi mojih tovari‰ev inna‰ega bivali‰ãa ne. Ali si sli‰ala, Jerica?«

»O, nikoli, stric!« je odvrnila Jerica. »HvaleÏna semvam, da ste me privedli na pravo pot. In kako naj vasizdam, ko ste mi pa vendar storili samo dobro? Oj, lepahvala vam, stric, za vse, kar ste mi storili. Nikoli ne po-zabim . . .«

MoÏ jo je pogladil po laseh in ji stisnil roko. Nato seje naglo obrnil in kar hipoma izginil med go‰ãavo. Jeri-ca je pogledala za njim in se globoko oddahnila. Poãa-kala je ‰e nekaj trenutkov. Potem pa se je obrnila in senaglo spustila nazaj v jarek. Preveslala je vodo in pohite-


65

la navkreber po ozki stezi. Glej, dve uri sta hodila z div-jim lovcem od samotne koãe na senoÏeti. Ni ‰e pozno —jutro je ‰e, in sonce ‰e ni visoko. âe bo hitela na vsomoã, pride kmalu do Kekca in Tinke, ki ‰e gotovo slad-ko spita. O, samo podvizati se mora, pa bodo ‰e popold-ne doma. Gotovo je maãeha Ïe v silnih skrbeh in joãe zaotrokoma. Zato pa mora hiteti, da pride ãimprej nazajna senoÏeti . . . In Jerica je hitela navkreber. Znoj ji jecurkoma lil z obraza. In teÏko je sopla. Culico je poloÏilakraj velike, z mahom obrasle skale, da bi je preveã neovirala. Odvezala si je z glave robec in slekla je ‰laban-kico, da bi laÏje hitela navzgor. A steza se je vlekla, vlek-la tako strmo po gori in je ni hotelo biti nikoli konca.Jerica je bila Ïe vsa zasopla. Noge so se ji priãele tresti,da ni mogla veã naprej. Sedla je na mahovito trato, pa jepoãivala. Brisala si je znojni obraz in gledala sonce, ki jekukalo izza gostega vejevja naravnost nanjo. Bilo je Ïeprecej visoko, in to je Jerico prestra‰ilo. Naglo se je dvig-nila in stekla po strmini. O, prej, ko sta ‰la z divjim lov-cem navzdol, se ji je zdela vsa pot lahka in kratka. Anavzgor je bila huda in dolga, da je ni bilo nikoli konec.Gotovo hodi Ïe veã kot dve uri, a senoÏeti nikjer! Kekecin Tinka pa ãakata tam gori in sta vsa v strahu, ker ses-trice ni nazaj. âakata in ãakata, in Tinka joãe na ves glas,ker bi rada k mamici, da bi pila svoj mlekec in jedla svoj


66

krajãek kruha. A Jerice ni, od nikoder je ni, pa najsi joãeTinka ‰e tako bridko!

Jerica je bila vnoviã vsa zasopla. A ustavila se ni. Na-pela je zadnje moãi in stekla po strmini. Pri‰la je v go-‰ãavo in niã veã ni videla sonca. In tedaj je spoznala, daje blizu senoÏeti. Oddahnila se je, in teÏak kamen se ji jeodvalil s srca. Hvala bogu — ‰e ta ko‰ãek go‰ãave, papride do Kekca in jokajoãe Tinke. In konec bo trpljenjain velikih skrbi . . . Jerica je tekla na vso sapo skozi go-‰ãavo. Niti toliko ni postala veã, da bi se odsopla in siobrisala znoj s ãela. Hitela je, samo hitela in mislila najokajoão Tinko. Za‰la je v vedno veãjo go‰ãavo, steza jebila precej ‰iroka in goste veje je niso ovirale. A hipomase je go‰ãava zredãila: drevje je izginilo, in Jerica jevzkliknila, zakaj pred sabo je zagledala ‰irno senoÏet.

Stekla je naravnost do ‰upe in pogledala vanjo. —»Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je zaklicala na ves glas. A nihãeji ni odgovoril. In Jerica je stopila v ‰upo in brskala posenu. A Kekca in Tinke ni bilo nikjer.

Jerico je zaskrbelo, da je kar zastokala. Toda potolaÏi-la jo je misel, da sta bratec in sestrica nemara v koãi.Zato je stopila tja, hotela je odpreti vrata, a bila so za-prta in se niso ganila, pa najsi se je trudila ‰e tako. Indomislila se je, da jih je davi, ko sta stopila iz koãe, div-ji lovec zaklenil z velikim kljuãem. Pa je priãelo Jericozopet skrbeti. Stekla je na sredo senoÏeti in se ozirala


67

krog in krog. — »Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je klicala na vesglas, da je odmevalo doli z visokih sneÏnikov. A Kekca inTinke ni bilo nikjer.

In Jerica se je tako prestra‰ila, da je na glas zajokala.Hitela je tja gor na porobje in klicala bratca in sestrico.A nihãe ji ni odgovoril. Samo njen glas je jekal stoternood gladkih, belih peãin, ki so se smehljale v toplih sonã-nih Ïarkih. Jerica je nehala klicati. Saj je vedela, da je vsezaman. Sesedla se je tam gori na porobju in si z rokamizakrila obraz. Bridko je ihtela in jokala. O, saj je vedela,da Kekca in Tinke ni veã. Bog ve, kaj se jima je pripeti-lo? Nemara so se divji lovci vrnili. Zasaãili so otroka, inkdo ve, kaj so napravili z njima? — Ali pa sta od‰la vgozd, ker se ona tako dolgo ni vrnila. Za‰la sta, in bogve, kje zdaj tavata in kod bosta tavala, dokler ne onemo-reta in pogineta od lakote . . .

»Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je ponavljala Jerica kakor brezuma. Na ves glas je jokala in vila roke. V du‰i ji je bilotako teÏko in bridko, da je mislila, da ji zdaj poãi srce. —»Oj, Kekec, oj, Tinka! Kam sta ‰la? Zakaj me nista poãa-kala! Oj, povejta!«

âuj — tedaj se je Jerici zazdelo, da je sli‰ala ãudenglas, ki je prispel od nekod daleã na samotno senoÏet.Nehala je ihteti in tarnati, pa je prisluhnila. Lahen vetrcje vel gori iz ozke zagorske dolinice in prina‰al s sabotiste ãudne glasove. Jerica se je dvignila in poslu‰ala. In


68

kar hipoma je spoznala tiste glasove in se razveselila.Glej, ti glasovi prihajajo naravnost iz Kekãeve pi‰ãalke.Sedi Kekec nekje sredi gozda, pa piska lepo pesemco. . . O, resniãno — Jerica spozna pesem, ki jo je ‰e vãe-raj piskal Kekec. Tam doli v go‰ãavi jo je piskal, ko sozgre‰ili pot in je klicala bratca — ‰kratca.

»Pridi, pridi, ‰kratec,‰kratec, ljubi bratec!Krono srébrno ima‰,poti v gozdu vse pozna‰ —pridi, deco nas poglej,pot pokaÏi nam, povej! . . .«

Vedno razloãnej‰a je postajala pesem. Jerica je raz-loãila Ïe posamezne glasove in zasmejala se je od srãneradosti. Glej, ‰e sta Ïiva bratec in sestrica. Tam doli nekjesredi gozda sedita zdaj, pa ãakata na Jerico. O, kar naglobo hitela tja dol; kar za glasovi pojde, pa ju najde in po-vede na pravo pot . . . In Jerica je stekla v go‰ãavo. Hite-la je za glasovi skozi gosto grmovje. Prav niã ni bila utru-jena. Kaj tisto! Saj je vedela, da jo ãakata bratec in sestri-ca. Bratca-‰kratca kliãeta na pomoã, ker mislita, da ses-trica ne pride veã. A Jerica ju dohiti, gotovo ju dohiti inpovede domov k jokajoãi mamici.

A hipoma so glasovi Kekãeve pi‰ãalke utihnili. Tiho jepostalo po prostranem gozdu. Samo vetrc je ‰elestel


69

rahlo in pritajeno. Jerica se je ustavila in prisluhnila, ãese nemara zopet ne oglasi pi‰ãalka. Dolgo je stala tam inãakala. A pi‰ãalka se ni veã oglasila . . . »Oj, Kekec! Oj,Tinka!« je zavpila Jerica. Mislila je, da se bratec in sestri-ca zdaj gotovo oglasita. A ãakala je zaman. Od nikoderni bilo Ïivega glasu, in Jerica ni vedela veã, v katero smernaj gre, da dohiti Kekca in Tinko, ki sta se gotovo zopetizgubila v ãrnem gozdu.

»Oj, Kekec! Oj, Tinka!« je zavpila ‰e enkrat, in njenglas je bil Ïe popolnoma hripav. Naslonila se je na debe-lo smreko in poslu‰ala, kdaj se zopet oglasi Kekãevapi‰ãalka. Pa se ni, le samotna sinica je priletela od ne-kod. ·inila je mimo nje in sedla ravno nad njo na ‰iro-ko vejo. In sinica je priãela ãivkati, in listje na drevesihje ‰elestelo v prijaznem vetrcu, ki je vel naravnost iz za-gorske dolinice . . .


70

6

Tisto jutro se je Kekec prebudil zelo pozno. Dregnilje klobuãek z obraza in potem je s ‰iroko odprtimi

oãmi strmel krog sebe. Skozi veliko lino je sijalo sonce,naravnost v ‰upo je sijalo in na obraz zaspanega Kekca.In Kekec se je dvignil ter otresel bilke s sebe. Prvi trenu-tek se niti zavedel ni, kje je pravzaprav. A zagledal jeTinko, ki je ‰e vedno spala in se je teÏko oddihovala. Intedaj se je Kekec udaril s prstom po ãelu. — »Aha!« jerekel sam pri sebi, »zdaj vem, kje sem . . . Pa sem Ïemislil iti po kozo, da jo poÏenem na pa‰o . . . Ovbe, tobo gledala Keza, ko me ne bo! Pa ves dan bo sitnarila inse drla v hlevu . . . Ti prebita stvar!« — In Kekec se jepopraskal za desnim u‰esom in priãel godrnjati samzase. — »Kaj naj storim?« se je vpra‰al. »Ali naj tiãim tuv ‰upi kakor kos v kletki? Oj, ne, oj, ne! Kekec ni kos, pane bo tiãal v kletki. Pa tudi zaprt ne bo kakor na‰a Kezav hlevu. Oj, saj res — na‰a Keza . . . To bo gledala danes,ko me ne bo in je ne bom spra‰eval, zakaj ima rogove naglavi. Pa bo imela danes ãasa zadosti in bo nemara iz-tuhtala, zakaj ji je bog podaril rogove. Saj pravim . . .«


71

In Kekec se je domislil koze in se na glas zasmejal. Zroko se je udaril po kolenih in se ozrl po speãi Tinki. —»Hej, Tinka, Tinkara! Ali me sli‰i‰? Zbudi se in vstani,ker je Ïe ãas!«

Tinka je glasno vzdihnila. Samo malce je odprla oãi inpogledala bratca. »·e malo naj spim . . . O, Kekec, takosem trudna!« — ·e enkrat je vzdihnila, pa zaprla oãi. InÏe je spet spala.

»Hm,« je rekel Kekec in stopil k nizkim durim, »pa jopustim, naj spi ‰e nekaj ãasa. Jerica se tako ‰e ne vrne. . . Bog ve, ali so divji lovci ‰e v koãi? Tako rad bi jihvidel, pa ãetudi samo od daleã. Jerica je rekla, da sostra‰ni. âe je res? Tudi Bedanec je stra‰en, a ‰e stra‰nej‰ije Prisanek. Pa se ju ne bojim — niti Bedanca niti Pri-sanka. Pa bi se bal divjih lovcev, ki imajo obraz samopoãrnjen kakor dimnikar na vasi? O, ne, o, ne!«

Kekec se je vnoviã zasmejal in se splazil iz ‰upe. Do-bro se je bil naspal in spoãil ãez noã. Zato pa je bil do-bre volje in vesel. ·e na misel mu ni pri‰el strah. Kaj ‰eleskrbi! — Ej, saj sije zunaj beli dan; vsa ‰irna senoÏet jepokrita s pisanim, dehteãim cvetjem, in murni ãrlikajov veseli dan po lepi senoÏeti. ·e celo beli sneÏniki sesmehljajo, ker se kopljejo v toplih sonãnih Ïarkih. In vse‰irno, modro nebo se smehlja in gleda veselo na zagor-ski svet. Pa bi se Kekec ne smejal? Kekec, ki mu je bogdal veselo srce in dobro voljo? — Ej, resniãno — bilo bi


72

ãudno, ãe bi Kekec ne bil vesel. Saj mu ‰e na misel nisoveã pri‰li trudi in teÏave vãeraj‰njega dneva. Vse je Ïepozabil in videl je samo dan, ki se je razgrinjal tako lepoin veselo nad tihim zagorskim svetom.

Kekec je za trenutek obstal pred ‰upo in pogledal nakoão. A ker ni videl nikogar, je ‰el preko trate proti koãi.Pozabil je, kaj je bil sinoãi Jerici obljubil. Pa je bil oblju-bil, da bo ostal lepo v ‰upi in bo varoval Tinko. A tega seKekec ni veã spominjal. Hotel je samo do divjih lovcev,da jih poprosi skodelice mleka in kosa kruha, zakaj Ke-kec je zaãutil, da je laãen, ker ni jedel vãeraj prav niã po-‰tenega. Zato je stopil naravnost do koãnih vrat in jihhotel odpreti. A vrata so bila trdo zaprta.

»Hej, ljudje!« je zavpil Kekec in butnil trikrat v leseneduri. A nihãe se mu ni oglasil. To pa Kekcu ni bilo v‰eã.Na vse moãi je poizku‰al, da bi odprl duri. A njegov trudje bil zaman. Pa vendar to Kekca ni spravilo v slabo vo-ljo. ·el je okrog in krog koãe, da bi dobil vsaj majhnoodprtino, skozi katero bi se splazil v koão. A iskal je za-man. — »Od‰li so in zaprli koão,« je pomislil Kekec inod‰el naravnost k studencu, ki je Ïuborel nedaleã v sen-ci ‰iroke bukve. Kar s prgi‰ãem je zajel hladne vode in johlastno srkal. — »Ovbe!« je dejal sam pri sebi, ko se jenapil. »Doma sem dobil za zajtrk skodelico gorkegamleka. A tu moram piti mrzlo vodo, pa ‰e brez kruha.Ovbe!«


73

A Kekec se ni jezil in hudoval zaradi tega. Samo za-smejal se je, pa je pregnal za trenutek lakoto, ki se jeoglasila, ko se je domislil gorkega mleka. Nato si je umilobraz in se obrisal kar z rokavom. Napotil se je nazaj do‰upe, da bi pogledal, kaj dela sestrica. A Tinka je ‰e ved-no spala in se ni hotela predramiti, dasi jo je Kekec naves glas klical: »Oj, Tinka! Oj, Tinkara! Ali sli‰i‰? âas je,da vstane‰, ti, Tinkara!«

A Tinka je samo vzdihnila in se obrnila na drugostran. Kekec je skomignil z rameni in ‰el nazaj na se-noÏet. Splazil se je po strmini in sedel visoko tam gori naporobju na zeleni mah. Tja je sijalo sonce, in videlo se jedaleã naokrog. ·e celo v globoko dolinico se je videlo inKekec je natanko razloãil tam doli beli prod in modrovodo, ki je tekla sredi proda. Spoznal je sneÏnike, ki sose dvigali tam v ozadju. Saj jih je gledal vsak dan iz vasiin ãudil se je njihovi vi‰ini. Bili so pokriti s snegom intako tako visoki, da so se s svojimi glavami dotikali na-ravnost modrega neba.

Z visokega porobja jih je zagledal zdaj Kekec, pa jetlesknil z rokami. »O, glejte!« je zaklical na glas. »Tam sosneÏniki, ki sem jih videl Ïe tolikokrat. Tisti strmi, gozd-ni skladovi — to je ·krlatica. Zelen gozdiã se ‰iri pod njo;tam je lepi gaj, kjer domuje vila ·krlatica. A tam na des-no se dviguje Prisanek. Glavo ima pove‰eno, kakor da bispal. A pod njim so razmetane visoke skale krog in krog.


74

Ej, tam stanuje divji moÏ Prisanek. Stokrat mi je Ïe pra-vil oãe o njem. Oj, ne bilo bi dobro, ãe bi pri‰el njemu vpesti, resniãno bi ne bilo dobro . . .«

Kekec se je veselo zasmejal in poãil z rokami. A po-gled mu je obvisel na ozki dolinici globoko tam spodaj.Videl je potok, in zdelo se mu je, da sli‰i razloãno ‰u-menje vode. — »Hej, to je Pi‰enca!« je zaklical kar hipo-ma na ves glas in skoãil na noge. »Saj vidim pot, ki sevije onkraj proda . . . To je na‰a pot, ki drÏi naravnostv vas . . . O, pa smo bili neumni vãeraj, joj, tako neum-ni! Zakaj nismo stopili sem gor? Pa bi bili videli, kam najgremo, da pridemo domov. Joj, kako smo bili neumni!«

Kekec je bil od samega veselja ves iz sebe. Zdrvel je postrmini, naravnost v ‰upo je tekel. — »Tinka, oj, Tinka-ra!« je zavpil nad deklico, ki se je prebudila vsa prestra-‰ena. »Dobil sem pot, dobil sem jo! Pa nama ni trebaãakati Jerice. Lepo greva navzdol in opoldne bova Ïe do-ma pri kosilu . . . Le meni verjemi, Tinka! Kar hitrovstani, pa pojdi z mano, da ti pokaÏem pot.«

Tinka se je trudoma dvignila in stopila na noge. Brid-ko je zatarnala, ker jo je nekaj zaskelelo v gleÏnjih. Sedlaje nazaj v seno in se nakremÏila. »Boli, Kekec, tu v gleÏ-njih me boli,« je rekla in vzdihnila vnoviã.

»Kaj tisto!« ji je odvrnil Kekec. »Bo Ïe pre‰lo, ko pre-stopi‰ dvakrat ali trikrat. Bo‰ videla, da bo res tako. Hoj,lepo steãeva po gori navzdol in prideva ravno h kosilu


75

domov. Le meni verjemi in se nikar ne kremÏi. Ve‰, to nilepo. KremÏijo se samo otroci, ki so ‰e v zibelki. A ti si Ïevelika, hej, tako velika!«

Tinka se je bridko nasmehnila. A vendar je pustila, daji je bratec obul ãeveljãke. Nato se je dvignila in se poãa-si skobacala iz sena. Paã jo je ‰e zabolelo tu pa tam vgleÏnjih, a ne veã tako hudo. Poãasi je ‰la za Kekcem postrmini. âim bolj je hodila, tem manj‰a je bila boleãinav nogah. In ko je Tinka pri‰la na visoko porobje, je nogeÏe niso veã bolele. Kekec ji je kazal dolinice in sneÏnike.Pa tudi pot ji je pokazal, ki se je vila onkraj belega pro-da. — »Jej,« je rekla Tinka in se razveselila. »Poznam topot — z oãetom sva ‰la tam pretekli mesec. Oj, na tistihskalah tam je trgal oãe meÏikeljne. Mhm, velik ‰opek jihje natrgal . . . Jej, poglej, Kekec . . .«

»Tinka, ali si upa‰ z mano doli na tisto pot?« jo jevpra‰al Kekec, ki je bil vesel, da sestrica ne tarna veã.»Ali se upa‰, Tinka? Glej, skozi to go‰ãavo morava. Mo-goãe bova hodila samo eno uro. Spotoma sreãava tudiJerico, ki je od‰la z divjimi lovci tja dol. Pa pridemo nalep naãin domov. Samo, ãe se upa‰, Tinka?«

»Mhm,« je odvrnila Tinka, ki je ‰e vedno strmela tjav dolinico. »Zakaj bi se ne upala? O, Kekec, tako rada biÏe bila doma pri mamici! Ve‰, mamica bi mi dala skode-lico mleka, ker sem laãna. A tukaj nimam niti ko‰ãkakruha. Pa sem laãna, resniãno sem laãna.« — In Tinki se


76

je nakremÏil obrazek. Roke je prislonila k licu, pa je pri-ãela zdihovati.

»Ne tarnaj mi spet, Tinkara!« ji je rekel Kekec in se jeskoraj razjezil. »Tudi jaz nisem ‰e niãesar jedel. Samovodo sem pil. Pa ne javkam prav niã. Saj vem, da bomopoldne Ïe doma pri kosilu in se bom najedel kar za dvadni. âemu bi potem javkala, te vpra‰am, ti, Tinkara? —Potrpi malo, ker bo‰ ‰e danes sita.« — Kekec se je nena-doma zasmejal. Z roko se je udaril po ãelu in zaklical.»Oh, kako sem pameten! Saj imava jesti zadosti. Pa dasem mogel pozabiti! Kaj ni pustila Jerica v ‰upi kruha insvinjine? Oj, resniãno — sinoãi je prihranila za naju, kerje vedela, da bova danes laãna. Pa da sem pozabil!«

Kekec se je zapra‰il po strmini. âez nekaj trenutkov seje vrnil s kruhom in svinjino. V klobuãku pa je prineselvode, da se Tinka napije. Tinka je priãela jesti in se je vsazadovoljna smehljala. Kekec jo je gledal in se tudi smeh-ljal. Dasi je bil sam laãen, je vendar privo‰ãil sestrici vse.Pa Tinka ni hotela pojesti vsega. Polovico je dala Kekcu,ker se je domislila, da mora biti tudi on laãen. A Kekecse je branil in ni hotel. A ker sestrica ni odnehala, je Ïehotel vtakniti kos kruha v usta. A premagal se je, ker seje spomnil, da bo pot ‰e dolga in bo Tinka ‰e veãkratlaãna. Zato je spravil svinjino in kruh lepo v Ïep, da biga ‰e enkrat ne nadlegovala izku‰njava. — »Ali greva,Tinka?« je rekel sestrici, ki je hlastno pila vodo iz njego-


77

vega klobuãka. »Ve‰, ãim prej greva, tem prej bova do-ma. Ali greva?«

»Poãakajva ‰e malo — morebiti pride Jerica,« je odgo-vorila Tinka in se zleknila vsa zadovoljna po trati. »Oj,Kekec! Pa mi ‰e nisi niãesar pravil o divjih lovcih. Dejalsi, da je ‰la Jerica z njimi, da ji pokaÏejo pravo pot. Pa sijih ti videl? O, povej mi, ali so bili stra‰ni?«

»Kaj jaz vem!« je dejal Kekec. »Nisem jih videl. Ve‰, v‰upi sem moral sedeti in straÏiti tebe, da te ne vzamejodivji lovci. Hej, ãepel sem tam in ãakal, da pridejo. Karza vrat bi jim bil skoãil kakor maãka. Pa bi se bili ustra‰iliin zbeÏali.«

»Joj, Kekec!« se je zaãudila mala Tinka in tlesknila zrokami. »Pogumen si, Kekec, resniãno si pogumen. Ti bise ne ustra‰il niti divjega moÏa Prisanka. Kaj, Kekec?«

»âemu bi se ga bal?« je odvrnil Kekec malomarno.»Saj mu nisem storil ‰e niã hudega. In divji moÏ me nitine pozna. Kaj naj mi hoãe potem?« — In Kekec je pra-vil o Jerici in divjih lovcih. Vse je povedal, kar je vedel inTinka se je ãudila. Gledala je v dolinico in poslu‰alabratca. Ko je Kekec umolknil, se je dvignil in jo vnoviãopomnil: »Ali naj greva? âas je Ïe, ãe hoãeva priti do-mov h kosilu. Sonce je Ïe visoko, in Jerice ‰e ni od niko-der.«

»Poãakaj ‰e malo!« je odvrnila Tinka, ki se ji kar ni lju-bilo vstati. »Jerica je rekla, da pride nazaj. Zato pa pri-


78

de gotovo . . . Povej mi, Kekec, ali je resniãno tam zdo-laj gaj vile ·krlatice? Ti bo‰ vedel zagotovo, ker ti ve‰vse. Pa mi povej, da bom vedela.«

Kekcu ni kazalo niã drugega, kakor da je sedel nazajna trato. Z roko je pokazal na bele sneÏnike, ki so se dvi-gali tam v ozadju. — »Ali vidi‰ tiste visoke stene nadsnegom?« je govoril. »Ve‰, tisto je gora ·krlatica. Z gla-vo se dotika samega neba. ·e nihãe ni splezal tja gor, kergora je strma in visoka, da nobena ne tako na svetu. Glo-boko pod snegom, v lepi dolinici vidi‰ lepo ozadje. To jegaj vile ·krlatice. V zlatem gradu stanuje in prepeva noãin dan. O, lepo je tam, Tinka, tako lepo kakor nikjer nasvetu!«

»Seveda mora biti lepo,« je menila Tinka. »A vilamora biti krasna in obleãena v zlato obleko. Kaj, Kekec?— A vendar bi se jaz bala vile, o tako bala! Pa ãetudi jelepa, pa ãetudi je vsa zlata. Kar skrila bi se pred njo in bizbeÏala.«

»Ti si prismodica, Tinkara,« jo je zavrnil Kekec. »Kajpa ti hoãe vila ·krlatica, ha? Zakaj se je boji‰? — O, niãne reãem, ãe bi se bala divjega moÏa Prisanka, zakajmoÏ je res stra‰en. Velik je kakor gora in ima brke dvavatla dolge. Njega se boj, Tinkara! A pred vilo ·krlaticoti ni treba imeti strahu.«

Tinka se je stresla po vsem Ïivotu. Stisnila se je k brat-cu, pa ga je prosila: »O, ne govori o divjem moÏu! Saj


79

me je strah, joj, tako strah! Ljubi Kekec, lepo te prosim,molãi! Pojdiva raj‰i Jerici naproti. Tako rada bi Ïe biladoma pri mamici! Kar pojdiva, Kekec . . .«

Kekec je poveznil mokri klobuãek na glavo. ·e enkratje natanko pregledal poboãje gore in dolinico tam doli.— »Naravnost skozi to go‰ãavo morava,« je rekel in pri-jel sestrico za roko. ·la sta nazaj preko senoÏeti in zavilav grmovje, ki ni bilo posebno gosto. Tla so bila mahovi-ta, da se je hodilo prijetno in zloÏno. âudno — Tinkezdaj niso veã bolele noge. Lepo je stopala z bratcem sko-zi go‰ãavo in bila je vsa vesela. Saj je vedela, da bo kma-lu doma pri mamici. Dobila bo skodelico sladkega mlek-ca, po katerem se ji je tako toÏilo. Udobno bo sedla zamizo in se bo smehljala, o, samo smehljala, ker je zopetdoma. Pa bo pozabljeno vse, kar je morala prebiti v tehdveh dneh . . . Tako je mislila mala Tinka in je bila vsavesela. âebljala je in govorila venomer. Kekec pa jo jeposlu‰al in se smejal sam pri sebi. Zadovoljen je bil, daTinka ne tarna, in zato je bil prepriãan, da kmalu sreãataJerico in da kmalu pridejo do dolinice in varne poti.

Tu in tam sta se ustavila in zaklicala v prostrani gozd:»Hoj, Jerica, hoj!« — A nihãe ni odgovoril. Niti odmevani bilo od nikoder. A to ju ni vznemirilo. Saj sta bila pre-priãana, da zdaj zdaj sreãata Jerico. Dospela sta do glo-bokega jarka, ki jima je presekal zloÏno pot. Obstala stavrhu njega in se spogledala.


80

»Ojoj!« je rekla Tinkara. »Kako pa prideva na onostran? Poglej, Kekec, kako je jarek globok in strm! Patudi voda teãe po njem . . . Kako prebredeva vodo?«

Kekec je zamahnil z roko, pa je odgovoril: »Kaj ta ja-rek! âe bi imel dolgo palico, bi ga kar preskoãil. Ve‰,lepo se podrsava navzdol do vode. Preko vode pa te po-nesem ‰tuporamo . . . Ta jarek — to ni niã, ti reãem,Tinkara.«

Lepo sta se podrsala navzdol. Seveda — Kekec je drÏalTinko za obleko, da ji ni spodrsnilo. Tam doli pa se ga jeTinka prijela okrog vratu. Kekec jo je dvignil in jo neselpreko vode. Na oni strani pa sta splezala kvi‰ku medskalami, ki jih je bil poln globoki jarek. Ustavila sta se navrhu in se oddahnila. Tinka se je ozrla v jarek pod saboin tlesknila z rokami. »Pa sva le pri‰la ãezenj!« se je za-smejala. »Nisem mislila, da pojde tako lahko.«

»No, vidi‰?« se je namuznil Kekec. »Ali ti nisem rekel?Dokler si z mano, se ti ni treba bati niãesar. Kar hipomabova v dolini na ravni poti.«

»Pa da Jerice ni od nikoder?« je zaskrbelo Tinko. »Îebi jo morala sreãati . . . Kaj pravi‰, Kekec?«

»Hm,« je odvrnil Kekec, pa se je potuhnil, ker je tudinjega samega priãelo skrbeti. »Sreãava jo, resniãno josreãava. Samo naprej morava.«

In ‰la sta dalje. Toda — joj! Na tej strani jarka tla nisobila veã pokrita z mehkim mahom. Bilo ni veã visokih


81

smrek, ampak krog in krog so se raztezale ko‰ate in‰iroke bukve. Tla so bila spolzka; zakaj pokrita so bila ssuhim, spolzkim listjem. Pod listjem pa je ‰trlelo skritoskalovje. Pri vsakem drugem koraku jima je spodrsnilo,da sta se morala oprijemati vej. Utrudile so se jima noge,in Tinka je jela kmalu pe‰ati. Zatarnala je Ïe tu pa tam,in v nogah jo je priãelo zopet zbadati.

»O, zakaj nisva poãakala Jerice na senoÏeti!« je zajo-kala. »Lepo bi naju bila Jerica povedla po poti, ki so ji jopokazali divji lovci . . . Pa si me zmotil, Kekec! Sem v togo‰ãavo si me zavedel . . .«

A Kekec ni izgubil dobre volje. Nasmejal se je sestri-ci na glas in ji odgovoril: »âemu Ïe zopet tarna‰ ti, Tin-kara? Mar bo zato pot lep‰a? — O, kar potrpi malo!Kmalu sva v dolini, kmalu . . . Le lepo stopi naprej inpazi, da ne zdrsne‰ po listju.«

»Aha?« se mu je zaãudila Tinka in podvomila. Stopilaje naprej in izpustila vejo, ki se je zanjo drÏala. A tedajje padla vznak. Kar hipoma je zdrãala po listju navzdol.— »Kekec, joj, Kekec!« je zavpila na glas. Kekec je hotelpriskoãiti, a bilo je prepozno. Tinka je Ïe izginila onkrajskalovja, in bilo ni sli‰ati niti njenega glasu. Kekcu so selasje kar najeÏili od samega strahu. Prijel se je za glavoin strmel tja dol, kamor je izginila sestrica. — »Tinka, oj,Tinka!« je zavpil. »Ali si ‰e Ïiva, Tinka? Daj, odgovori,Tinka!«


82

A Tinka ni odgovorila. Samo tiho jeãanje se je sli‰alosem gor iz grmovja. Kekcu so se vedno bolj jeÏili lasje,pa tudi kolena so se mu priãela tresti. Joj, kaj se je zgo-dilo Tinki? — O, gotovo se je pobila, ko je tako naglodrãala med ostrim skalovjem. Nemara ji je ‰e celo slabopostalo in ne bo mogla veã naprej? In kaj potem, oh, kajpotem? — Kekec je zastokal v svojih skrbeh in kakor ve-ter se je spustil po strmini. Tam doli pod visoko, debe-lo bukvijo je na‰el Tinko. LeÏala je tik debla in je brid-ko jeãala.

»Kaj se je zgodilo? Oj, kaj ti je, Tinka?« je vpra‰al karv eni sapi in pokleknil k sestrici. »Ali si se kaj pobila,Tinka? Ali te kaj boli? Daj, povej mi, Tinka!«

Tinka je odprla oãi in bolestno zastokala. Stisnila jeustne, in ves obrazek se ji je nakremÏil. Z roko je poka-zala na desno nogo in za‰epetala: »Noga, oj, Kekec . . .Boli me, skeli me — nad gleÏnjem me boli . . . Oj, Ke-kec, pomagaj . . .«

Kekec se je sklonil k njeni nogi. Pa je videl, da je nogaokrog gleÏnja in nad gleÏnjem vsa rdeãa in oteãena. Po-tipal jo je; a Tinka je tedaj na ves glas zakriãala zaradiboleãine. — »Hm,« je pomislil Kekec, »boli jo, resniãnojo boli. Vem, da si je izvinila nogo. Noga je rdeãa in ote-ãena, kakor je bila moja, ko sem si jo izvinil lani zaGmajnico. Pa je bolelo in skelelo . . . In zdaj si je izvinilanogo Tinka. Ne bo mogla dalje, kakor tudi jaz nisem


83

mogel lani iz Gmajnice . . . Kaj naj storim zdaj, ovbe, kajnaj storim?«

V teÏkih skrbeh je povesil glavo. Îe mu je ‰lo kar najok in Ïe je hotel zatarnati na glas. A hipoma se je pre-magal in se je zjezil sam na sebe. Z nogo je udaril obzemljo in stisnil zobe. — »Naka,« je rekel sam pri sebi.»âemu bi tarnal in javkal? Saj ‰e za Gmajnico nisem jav-kal, ko se mi je izvinila preklicana noga . . . Naka!« jerekel ‰e enkrat in nadaljeval na glas. »Ne boj se, Tinka,in nikar ne vzdihuj! Saj ni niã hudega. Samo malo si seoprasnila. ·e malo ãasa te bo bolelo, potem bo pa karprenehalo. Ve‰, lepo ti sezujem ãeveljãke, da te ne bopreveã stiskalo v gleÏnjih. Samo potrpi, samo potrpi!Glej, glej, Tinka . . .«

Naglo je razvezal jermene in ji potegnil ãevelj z noge.Tinka se je kar stresla, ker jo je zabolelo na vso moã. Za-vpila je — a Kekec je Ïe drÏal ãeveljãek v rokah. »Ali gavidi‰, Tinka?« je govoril in se smejal obenem. »Tako hi-tro sem te sezul kakor ‰e nikoli . . . Kar poãakaj ‰e malo.Grem iskat vode, da ti umijem nogo. Bo‰ videla, da tipotem kar odleÏe. Bo‰ videla, Tinka . . .«

A Tinka ni odgovorila niãesar. Z rokami se je prijelaza bolno nogo in zaprla oãi. Kekec pa se je splazil vgrmovje, da bi poiskal vodo. In ni iskal dolgo, kmalu jena‰el skrit vrelec. In ni se pomi‰ljal. Kar srajco je pre-trgal in odtrgal od nje velik kos. Namoãil je platno v


84

mrzli vodi in napolnil klobuãek z bistro tekoãino. Natose je vrnil k sestrici. Previdno je ovil mokro platno okrogTinkine noge in ji govoril: »Kajne, da je dobro, Tinka? O,ãez nekaj ãasa bo‰ Ïe lahko skakala kakor janjãek napa‰i. Le meni verjemi, Tinka, pa se niãesar ne boj!«

Resniãno — Tinki je odleglo, da ni veã stokala. Dvig-nila se je celo in sedla, ko je pila iz klobuãka mrzlo vodo.Kekec je sedel kraj nje in jo boÏal po licih. — »Ali si laã-na? Ali bi rada ko‰ãek kruha?« jo je vpra‰al in ji izvlekeliz Ïepa kruha in ostanek svinjine. »Na, vzemi, Tinka, pajej, da ne bo‰ laãna. Vem, da ti je hudo. A potrpi malo,Tinka, potrpi malo, ker bo kmalu bolje!«

Tinka je jedla in pila. A Kekec je vstal in prislonil dlanik ustom. »Jerica, hoho, Jerica!« je zavpil na vse strani.Ker mu ni nihãe odgovoril, je sedel nazaj k Tinki, pa jerekel: »Jerice ni nikjer . . . Îe davno bi jo bila moralasreãati. Nemara je ne izpuste divji lovci. O, skoraj go-tovo jo vodijo naravnost preko gorá k teti NeÏari. Zatopa se ne more vrniti k nama. Na tak naãin jo lahko ãa-kava ‰e leto dni. O, resniãno!«

»Zato pa pojdiva kar domov,« je menila Tinkara.»Tako rada bi Ïe bila doma. Ve‰, mamica ãaka s kosilomin ne bo ji v‰eã, ãe ne prideva. Huda bo, joj, tako huda!— Pojdiva domov, Kekec! Lepo te prosim — pojdiva do-mov!«


85

»Hm,« je dejal Kekec in pogledal s strani sestrico. ATinka se je uprla z rokami ob zemljo in se hotela posta-viti na noge. A zakriãala je tako glasno, da je Kekeca karspreletelo. — »Joj, kako me zopet boli!« je tarnala Tin-ka. »O, moja noga! O, moja noga!«

»Hm,« je dejal Kekec ‰e enkrat, pa nadaljeval: »Nekriãi tako, Tinkara! Bolj bo‰ vpila, bolj te bo bolela noga. . . Saj greva domov, res greva domov. Nesel te bomskozi go‰ãavo, ãe ‰e ne more‰ hoditi. A preden pridevav dolino, bo tvoja noga Ïe zdrava . . .«

In Kekec se ni dolgo pomi‰ljal. Rahlo je prijel sestri-co in jo dvignil na svoje moãne roke. Tinka se ga je okle-nila okrog vrata, in tako jo je nesel po strmini navzdol.Seveda je ‰lo poãasi, ker je moral Kekec paziti, da mu nespodrsne na spolzkem listju. Previdno je stopal in ‰emar mu ni bilo, da mu je priãel znoj curkoma teãi zobraza. TeÏka je bila Tinka; a Kekcu se vendar niso utru-dile roke. Ustne je stiskal, da bi se preveã ne zasopel. Asam pri sebi pa je venomer ponavljal: »Prinesem jo do-mov . . . Resniãno jo prinesem, da ji padar Tonãek po-zdravi nogo. Pa ãe je do kosila ne prinesem, do veãerjepa prav gotovo . . . Uboga Tinkara! Boli jo in skeli, ka-kor je mene skelelo lani za Gmajnico . . .«

Tinka se ni ganila. Le potihoma je jeãala in stiskalaglavo h Kekãevim prsim. Kekec pa je stopal enakomer-no navzdol med skalami, in vedno huje mu je lil znoj z


86

obraza. — »Ne bom se upehal, naka, pa ‰e za nala‰ã sene bom upehal,« je govoril uporno. »Kakor hitro pridemiz tega gozda, se odpoãijem. Potem pa jo nesem naprej— naravnost do vasi jo ponesem. A upehal se ne bom,pa ãeprav naj nesem Tinko v samo deveto vas!« — Instopal je ‰e previdneje naprej. Skale so postajale red-kej‰e in listje ni bilo veã tako gosto. Drevje se je razmi-kalo in sonce je Ïe kukalo skozi veje. Kekec se je spustilskoraj v tek, zakaj zaslutil je, da je konec gozda in hudepoti.

In resniãno — ãez nekaj trenutkov je Ïe stal na robu‰irnega pa‰nika, ki se je raztezal zloÏno tja dol do same-ga proda. Srebrno se je svetil gorski potok in ‰umel lepopesem.

Kekec je poloÏil Tinko na mehka tla. Klobuãek je snelz glave in ga trikrat zavrtel po zraku. Zavriskal je na vesglas in skakal po travi v svoji veliki radosti . . .


87

7

Kekec je mislil, da je konec bridkosti in hudega pota.Zato je bil tako vesel. Toda ko ga je minilo prvo ve-

selje, je priãel natanko gledati po okolici. Tja do belegaproda ni bilo daleã, o, samo desetkrat mu je bilo trebapreskoãiti, pa bi bil tam. A Kekec je videl tik pred sabobele gore. Ogromno skalovje se je dvigalo tik za pa‰ni-kom visoko visoko, da ni mogel videti nikjer belih vrhov.In skalovje je bilo strmo in gladko. Le tu pa tam je zevala‰iroka, ãrna razpoka in le tu pa tam se je pokazala majh-na, ozka planotica, ki je bila vsa pokrita z belim snegom.Ob vznoÏju teh silnih sten so ‰e rasli nizki, pokveãeniborovci, in zeleno ru‰je se je razprostiralo daleã na-okrog. A med ru‰jem so se kazale nizke skale. Vse so bilepokrite z rdeãim ru‰evjem, katerega prijetni, blagodej-ni vonj se je ‰iril po vsem gorskem kraju. Vetrc je pihalod zmrzlih sneÏi‰ã in razna‰al vonj ru‰ja daleã naokrog— po vsem ‰irnem pa‰niku, kjer so ‰umele divje ãebelemed pisanim cvetjem, ki je pokrivalo ves pa‰nik.

Vse to je videl Kekec. V prvem trenutku so se mu oãikar zasvetile, ko je videl toliko krasote. Z rokavom si jebrisal znojni obraz in ‰e vedno je videl neizmerno lepo-


88

to. Toda iz zaãudenja ga je prebudila Tinka, ki je na glasvzdihnila in rekla jokavo: »O, povej mi, Kekec, kam svapri‰la pravzaprav? Ali imava ‰e daleã do doma?«

Kekec jo je pogledal in se zavedel. — »Hm,« je odgo-voril in se ozrl na vse strani. »Tam je prod, in Pi‰encateãe tam doli. Pa tudi ravna pot bo tam za prodom. Se-veda — preveã na desno sva za‰la. Pa to ne de niã. Bovastopila desetkrat veã . . . Glej, Tinka, ta gora je Prisanek.Ravno pod njo sva. In od tod ni veã daleã do vasi. Samouro hodá ‰e, Tinka, samo uro hodá . . .«

Tinka je bridko vzdihnila in si z roko zakrila obraz. —»A mene boli noga vedno bolj,« je rekla in zajokala. »Pasi rekel v gozdu, da mi odleÏe. Pa si se mi nalagal, Ke-kec . . .«

»Saj sem ti rekel, da potrpi, Tinkara,« ji je odgovorilbratec. »Glej, zdaj grem po vode, da ti zopet obveÏemnogo. Pa ne bo‰ ãutila veã boleãine. Mogoãe bo‰ ‰e po-polnoma ozdravela, Tinkara.«

Kekec se je prisiljeno zasmejal in se splazil v go‰ãavo.Vrnil se je s polnim klobuãkom vode. Namoãil je platnoin zopet obvezal Tinki nogo. Pa je Tinki odleglo, da se jebratcu nasmejala. — »Ali vidi‰?« ji je govoril Kekec. »Kajti nisem rekel, da ti odleÏe? — Glej, natrgal sem ti vgrmovju poln Ïep debelih moãnic. In ko‰ãek kruha sem‰e prihranil zate, da ne bo‰ laãna, Tinkara. O, le jej, lejej! Saj jaz nisem prav niã laãen. Toliko moãnic sem po-


89

jedel ravnokar tam v grmovju! Ve‰, toliko, da bi ne ‰leniti v tvojo ko‰arico, ki je na njej naslikan rdeã petelin-ãek.«

Kekec se je zasmejal; lagal je. Oj, Kekec je bil laãen,tako laãen! Pa ni maral tega pokazati Tinki. Da bi mu nebilo treba misliti na svojo lakoto, je govoril, govoril karnaprej. — Domislil se je: »Tinka, ‰kratci, ki bivajo pogozdih. Vsega imajo zadosti. Pa radi pomagajo otrokom.Samo poklicati jih je treba znati. Pa tudi voziãek imajo.Kar srne vpreÏejo vanj in se vozijo po gozdu. Kaj, ãe bijih poklical? Pa bi te peljali lepo domov. O, to bi bilokrasno! Kaj, Tinkara, ãe bi jih poklical?«

»O, le!« je dejala Tinka tiho. »Saj se niã veã ne bojim‰kratcev. Samo vãeraj sem se jih bala, ko si jih klical, pajih ni bilo. A danes se jih ne bojim veã . . . Le pokliãi jih,da me popeljejo domov. Ve‰, da se ne bo‰ ti toliko tru-dil z mano.«

Kekec je vzel iz Ïepa pi‰ãalko. Zapiskal je tako lepo inmilo, da je Tinka pozabila na svojo boleãino in ga je po-slu‰ala vsa zamaknjena. Ko je Kekec odpiskal, se je obr-nil proti gozdu, pa je priãel peti s svojim moãnim gla-som:

»Pridi, pridi, ‰kratec,‰kratec, ljubi bratec!Zlat voziãek ti ima‰,


90

pa voziti dobro zna‰ —pridi, pridi — pelji nasdaleã, daleã v zlato vas . . .«

Kekec je odpel in pozorno prisluhnil, ãe bi se nema-ra kaj zganilo sredi gozda. Zazdelo se mu je, da ãuje odnekod daleã glas, ki kliãe njega in Tinko. Pa se je razve-selil, da prihajajo ‰kratci z zlatim voziãkom. Nekaj jeglasno ‰umelo v go‰ãavi in ãez nekaj trenutkov so se pri-kazale kraj pa‰nika tri srne. Obstale so tam gori in so ssvojimi lepimi, mirnimi oãmi gledale bratca in sestrico.

»Ovbe!« je zavpila Tinka in si z rokami zakrila obraz.Mislila je Ïe, da so pri‰li ‰kratci z zlatim voziãkom. Pre-stra‰ila se je, pa se je priãela tresti po vsem Ïivotu. —»Ne boj se, Tinka!« jo je tolaÏil Kekec. »Saj ni niã hude-ga. Samo tri srne so pri‰le iz gozda. Gledajo naju in senaju bojijo . . . O, glej — Ïe so se obrnile in izginile na-zaj v gozd . . .«

Tinka se je stresla ‰e enkrat in pogledala skozi prste.A srn ni bilo nikjer veã. In zopet je bilo tiho vse naokrog.Le ãebele so ‰umele po ‰irnem pa‰niku, in divji gorskipotok je pel tam doli sredi belega proda. Samo enkrat seje zazdelo Tinki, da ãuje zamolkel krik, ki se je oglasil vgorski samoti. »Ali sli‰i‰, Kekec?« je vpra‰ala vsa pla‰na.»Nekdo je zavpil . . . Nemara je zavpila Jerica?«


91

Kekec je zamahnil z roko. Tudi on je sli‰al tisti krik, patudi on se je prestra‰il. A Kekec ni mislil na Jerico. Saj jebil prepriãan, da je Jerica Ïe daleã onstran gorá. Kekecje mislil na vse kaj drugega, ko je sli‰al tisti krik. Ozrl seje po visokem, gladkem skalovju in domislil se je oãeto-vih povesti iz prej‰nje zime. Oãe je sedel za peãjo in pra-vil o divjem moÏu Prisanku, ki domuje pod Prisankom.Stra‰ne reãi je pravil oãe, da so se Kekcu tu pa tam lasjekar najeÏili. Seveda, Kekec se je smejal doma za peãjo inse muzal. Ni se bal divjega moÏa, a vendar ga je sprele-telo tu pa tam nekaj mrzlega. Hej, ãe bi stopil divji moÏv izbo in bi sedel kraj tebe za peã, kaj bi rekel, ti, Kekec?Ha, kaj bi rekel? Ali bi se ‰e muzal in smejal? Ha, Kekec?— A Kekec se je vendarle smejal. Saj je vedel, da divje-ga moÏa ne bo, dokler sedi pri Kekcu za peãjo oãe. Samozato se je smejal, ker je vedel, da je na varnem. DivjemumoÏu se je smejal in kurji polti, ki ga je oblila, ko je po-slu‰al oãetove povesti.

A danes je bilo vse kaj drugega. Danes vidi Kekec goroPrisanek tik pred sabo. âe stegne roko, lahko zagrabibele skale. In pod to goro je nekje domovanje divjegamoÏa Prisanka. Mogoãe za onim ru‰jem, mogoãe zaonim razmetanim skalovjem . . . In Kekec je sli‰al tistiãudni krik, ki se je razlegel po mirnem gorskem svetu.Pa je vedel, trdno je bil prepriãan, da je ravnokar zavpildivji moÏ Prisanek. Stopil je bil na skale in zagledal Kek-


92

ca in Tinko. Zasmejal se je na ves glas in zaklical, ãe‰,poãakaj, Kekec! Pa tudi ti, Tinkara, poãakaj! ·e danesvaju pojem . . .

Kekec se je zganil in se ozrl na vse strani. ·e celo nastrme gore se je ozrl, pa ni videl niãesar. Sonce se je po-greznilo za ‰krbaste skale in dolga, temna senca je leg-la preko vsega pa‰nika . . . »Ovbe!« se je prestra‰il Ke-kec, in obraz mu je kar zbledel. »Ali je Ïe tako pozno?Kaj bo Ïe spet noã? Ovbe, pa ãe pride resniãno divji moÏPrisanek? Pa kaj naj storim? Ali se bom tudi smejal, ka-kor sem se pozimi za peãjo?«

Tinka je videla, da je bratec v skrbeh. Zato je dvigni-la roãice in zatarnala: »Kaj ti je, Kekec? Ali te je strahkakor mene? — O, tako rada bi tekla naravnost domov!Pa ne morem, ker me noga boli . . . Poskusi, Kekec, pame nesi ‰e malo! Samo do proda me nesi, ker me je tustrah, o, tako strah!«

Kekec se je zavedel, pa je premagal svojo bojazen. —»Pa ãesa se spet boji‰, Tinkara?« je vzrojil, ker ga je bilosamega sebe sram in je bil jezen na samega sebe. »Tamgori v skalovju je zavpil samo jastreb. Pa se Ïe boji‰, Tin-kara . . . Saj te bom nesel, pa ãetudi prav do doma. Kajmisli‰, da sem tak slabiã? Kaj misli‰, da me je strah vsa-kega murna, ãe sede pred luknjico in za‰krta: âigav si ti,ãigav si ti? — Ha, Tinkara? Ne bojim se niti divjega Pri-sanka, pa najsi ‰e tako rogovili po gorah. O, resniãno!«


93

Kekec je tlesknil z rokami in udaril z nogo ob tla. Paje dvignil sestrico in jo nesel na rokah po pa‰niku na-vzdol. Zaãutil je za nekaj trenutkov toliko moãi v sebi,da bi se pograbil z vsem svetom. Sramoval se je same-ga sebe, da se je prestra‰il tistega krika in divjega moÏa,ki domuje nekje doli med skalovjem. Stopal je naglo intrdno navzdol. A komaj je stopil sto korakov, so se mupriãele tresti roke. Zaman je stiskal zobe in ustnice —sapa mu je priãela pojemati in pred oãmi so mu priãeleplesati nekam ãudne, rdeãe luãce. — »Saj ni ãudno,« jezasopel Kekec na vso moã, a vendar se ni ustavil. »Îe odvãeraj zjutraj nisem jedel prav niã po‰tenega. O, ni ãud-no . . . Omagal pa ne bom, naka, ‰e nala‰ã ne bom ope-‰al! Samo, da bi ne pri‰la noã prezgodaj — ta preklica-na, prebita noã!«

Senca preko pa‰nika se je vedno bolj temnila. Dvigalase je po gorah, ki so stale onkraj dolinice, vedno vi‰e,vedno vi‰e. Dospela je do sneÏnih skal in obstala tam.Skale pa so se zasvetile, najprej v modrikasti svetlobi, apotem v rdeãem ognju, ki je ‰inil hipoma prek vseh skal-natih vrhov . . . »O, joj!« je nehote na glas zavpil Kekec.»Pa je resniãno Ïe pri‰la noã, ta preklicana, prebitanoã!«

Napel je zadnje moãi in stekel preko mehkih trat. —»Kaj je? Kekec! Kaj je?« je izpra‰evala Tinka in priãela navse grlo jokati. A Kekec ji ni odgovoril. Tekel je, da mu


94

je znoj curkoma lil z obraza. Sopel je teÏko, trudoma. Aniã veã ni mogel stiskati ust, zakaj vsa sapa mu je po‰la.Tekel je dalje in se skoraj zapletel v goste grmiãe ru‰ja,ki je cvetelo tam doli kraj pa‰nika. Kekec je za trenutekpostal in pogledal predse. Pa je zagledal beli prod invodo, ki je ‰umela med gladkim kamenjem.

»Do proda sva pri‰la,« je rekel razveseljen. »Ali vidi‰Pi‰enco, Tinka? Kako ‰umi . . .«

Tinka se je ozrla po produ; s svojimi solznimi oãmi pani videla niã drugega kakor mrak, ki je krog in krog le-gal po zemlji. »Kekec, ali ne vidi‰, da se dela Ïe noã? O,Kekec!«

Kekca je ob‰la taka slabost, da ni mogel veã drÏati ses-trice. PoloÏil jo je med ru‰je in priãel naglo sopsti. Gledalje na Ïareãe sneÏnike in gozdove, ki so Ïe poãivali v veãer-nem mraku, pa je spoznal, da ne more veã naprej. Zara-di slabosti se je tresel po vsem Ïivotu in noge so se mu kar‰ibile. — »Da bi imel samo ko‰ãek kruha, pa bi vzdrÏalprav do doma . . . Pa ne morem, ne morem . . .«

In skoraj se je zjokal, ker je spoznal svojo slabost. Avendar ga ‰e ni zapustil pogum. Gledal je naokrog, kambi se obrnil, da bi prenoãil. Dobro je vedel, da mora statinekje pastirska koãa, ãetudi popolnoma zapu‰ãena; za-kaj kjer je pa‰nik, tam je blizu tudi koãa, kjer prenoãu-jejo pastirji. To je Kekec dobro vedel. Ker je vedel, danocoj ne more nikamor veã, je priãel iskati varnega pre-


95

noãi‰ãa. Pa se ni dolgo oziral okrog sebe. Izza grmovjatam nad prodom se je svetilo nekaj belega. Prvi hip jeKekec pomislil, da leÏi kraj proda ogromna skala. Todako je natanko pogledal tja, je videl, da je to ob‰irna koãa,sezidana iz samega belega kamenja.

»Jej, tam bova lepo prenoãevala,« se je razveselil Ke-kec. »âemu je bilo treba prezgodaj tarnati? Saj pravim. . . Samo da bi dobila tam ko‰ãek kruha in poÏirek mle-ka.« — Pa je bil Kekec zopet dobre volje. Dvignil je sto-kajoão sestrico, ki Ïe ni mogla govoriti in izpra‰evati, pajo je z zadnjimi moãmi ponesel do kamnite koãe. Odprlje vrata in stopil v temno izbo. Sprva ni videl niãesarrazen Ïerjavice, ki je tlela tam daleã v kotu. PoloÏil jesestrico kar na tla in se splazil k Ïerjavici. Tipal je okrogsebe in naposled zagrabil za suho draãje, ki je leÏalo natleh. Vrgel ga je na Ïerjavico in jo naglo razpihal, da seje draãje vnelo in je ‰inil z ognji‰ãa visok plamen.

Tedaj se je ozrl Kekec po ‰irni izbi. Velika miza je stalatam sredi, okrog nje pet stolov. ·e celo ogromna omaraje bila prislonjena v kot. Kekec je stopil k mizi. Na njejje stala dolga, debela sveãa, in Kekec jo je kar priÏgal obplapolajoãem ognju. Postavil jo je na mizo in posadilTinko na stol. — »Kaj, ãe so tukaj doma divji lovci?« jegovorila s tresoãim glasom. »O, Kekec, bojim se.«

»Ni se ti treba bati niãesar,« je odvrnil Kekec, ki je pri-ãel stikati po izbi. »Tu ne domujejo divji lovci, ker je


96

koãa preveã v dolini. Tu prenoãujejo samo pastirji. A pa-stirji so dobri in naju pogosté . . . Glej no, Tinka! Glejno! Mleka sem na‰el.« — In Kekec je dvignil veliko goli-do, ki je bila do vrha napolnjena z mlekom. Kar zasme-jalo se mu je srce, in zgrabil je ponvico, pa jo pristavil kplapolajoãemu ognju. Dobro mero mleka je vlil vanjo inzaklical: »O, pastir! Ali sli‰i‰? Prosim te za to mleko, kersem tako laãen. ·e bolj laãna pa je Tinkara, ki je povrhucelo bolna in ne more naprej. Ali sli‰i‰, pastir? Lepo teprosim . . .«

Kekec je poslu‰al in ãakal odgovora. Toda ker mu nih-ãe ni odgovoril, se je zasmejal in zavpil: »Bog ti povrni,dobri pastir! HvaleÏen ti hoãem biti za podarjeni mle-kec, o, tako hvaleÏen!« — In Kekec je stikal naprej poizbi. Na polici je na‰el velik hleb rÏenega kruha. Pa se gaje kar polastil in ga poloÏil na mizo. — »Dobro se namabo godilo, Tinka, dobro, kakor ‰e nikdar. Le poãakaj, dazavre mlekec.«

A Tinka je ugovarjala. »Pa si kar vzel in nisi vpra‰alnikogar,« je rekla. »Ve‰, Kekec, to ni lepo . . .«

»Kaj?« je vzrojil Kekec. »Saj sem vpra‰al za dovolje-nje. Ali nisi sli‰ala, kako sem vpil na ves glas? Kaj moremjaz za to, ãe ni nikogar doma. Prosil pa sem vendarle. Alisi razumela, Tinkara?«

»Hm,« je dejala Tinka, pa je verjela bratcu. Mleko jezavrelo in Kekec ga je zlil v dve veliki skodelici. Urezal


97

je dva debela kosa kruha in priãela sta hlastno jesti. Po-sebno hitro pa je jedel Kekec, ki je bil Ïe popolnoma slabzaradi lakote. Molãala sta, samo molãala in jedla. Po jedije Kekec zopet postal dobre volje. ·e celo zaÏviÏgal je, in‰e mar mu ni bilo, da mora spet prenoãevati v tuji koãi,ne vedoã, kdo je gospodar te kamnite hi‰e. Stikal je spetokrog velikega pograda, ki je bil nastlan s slamo in po-grnjen z debelo volneno odejo. Poizku‰al je, ãe bi mogelodpreti velika lesena vrata kraj ognji‰ãa. To se mu je tudiposreãilo. Plamen na ognji‰ãu je bil zadosti velik, da jerazsvetlil ãedno sobo, ki je vanjo stopil Kekec. Lepo po-steljo je videl tam, pregrnjeno z rdeão odejo; pa tudimizo je videl v prijazni sobi, okrog mize pa bele stole.Kekec se je ãudil in je vzkliknil: »Hoj, Tinkara! Tu jelepo, ‰e lep‰e kakor pri nas . . . Ali sli‰i‰, Tinkara?«

Ker mu Tinka ni odgovorila, je stopil nazaj v velikoizbo. Zagledal je Tinko pri mizi. Glavico je bila naslonilana mizo, pa je spala v globokem spanju. — »No, saj pra-vim — Ïe spet spi,« je zagodrnjal Kekec. »Zdaj naj jo bu-dim, kakor hoãem — iz spanja je nocoj ne prebudim veã. . . Hm, naj jo pustim za mizo? O, tam se ne bo spoãi-la . . . Kar primem jo, pa jo odnesem v sobo na poste-ljo. Tam se bo lepo naspala. Ko pa pride pastir, ga Ïe po-prosim, da ne bo zamere . . .«

Kekec je prijel Tinko in jo dvignil. — »Jerica je ‰la,« jezablebetala Tinka in se samo na pol prebudila. »O, kam


98

je ‰la Jerica? . . . Hudo je v gozdu, hudo . . . Pa poti ninikjer . . .«

Kekec jo je poloÏil na posteljo. Razgrnil je odejo insezul in slekel sestrico. Popravil je zglavje, da je Tinkalepo naslonila glavico nanj, in pogrnil jo je z gorko ode-jo. In Tinka je priãela spati svoje globoko spanje. Nititrenila ni veã, in noga jo je nehala boleti.

Kekec je ‰el nazaj v izbo. Ogenj na ognji‰ãu je ugasnil.Samo Ïerjavica je ‰e tlela tam. Na mizi je gorela sveãa,in Kekec je sedel na stol. Ni se mu veã ljubilo stikati poizbi. âutil se je tako utrujenega, da bi najraj‰i kar legelna pograd. Oãi so ga priãele ‰ãemeti, da je le ‰e komajgledal. A vendar je ‰e vztrajal in ãakal, kdaj pride gospo-dar te kamnite koãe. âakal je dolgo, a zaman. Dvignil seje, pa stopil na prag. Ozrl se je v nebo, ki je bilo gostoposejano z velikimi, jasno goreãimi zvezdami. SneÏnikiso se paã svetili srebrno v beli meseãini, a dolino je za-krival ãrni mrak, da se ni videlo nikamor. Kekec je spo-znal, da mora biti Ïe pozno. Zato je ‰el nazaj v koão insedel za mizo. Z roko si je podprl glavo, pa je priãel mi-sliti. Jerice se je domislil, Jerice, ki spi nocoj Ïe daleã zagorami. Pa se je domislil, da je vzdihnil na glas: »O, Je-rica! Zakaj si ‰la od nas? Glej, zdaj bo tako Ïalostno nana‰em domu . . . âemu si morala iti, Jerica?«

Îalostno je Kekec povesil glavo, in oãi so ga priãelevedno bolj ‰ãemeti. Mislil je na Jerico, in hudo mu je


99

bilo po njej. Mislil je na Tinko in njeno bolno nogo inrazÏalostil se je takó, da je naslonil glavo na mizo. A nje-gova utrujenost je bila veãja ko njegova Ïalost. Naj se jeupiral, kolikor se je hotel, spanca vendar ni mogel pre-gnati. Trepalnice so mu kar same od sebe zaprle oãi inKekec je zadremal.

Prebudil ga je ropot, ki je nastal hipoma pri vratih.Prestra‰en je dvignil Kekec glavo in si pomel oãi. Pogle-dal je k vratom, in kri mu je zastala v Ïilah. âez prag jestopilo nekaj velikega in temnega. Za trenutek se je mo-tovililo ob vratih in nato je stopilo v izbo. Ker je sveãa leslabo razsvetljevala prostorno izbo, Kekec ni mogel na-tanko videti ãloveka, ki je pri‰el v koão. Samo to je videl,da je veliko, veliko in grozno tisto, ki ga je prebudilo izspanja. Ob‰la ga je kurja polt, in sapa mu je kar zastala.— »To je Prisanek . . . O, resniãno — to je Prisanek,« gaje spreletelo, da se je tresel po vsem Ïivotu. ·e enkrat jepogledal tja k vratom in se prekriÏal.

Toda Ïe v naslednjem trenutku se je potuhnil in ‰inilnesli‰no pod mizo. Gledal je od tam, kako se je divji ãlo-vek ustavil sredi izbe. Zasli‰al je mrmranje in godrnja-nje, in divji ãlovek je cepetnil z nogo ob pod, pa je spre-govoril: »Saj pravim — kdo je Ïe zopet stikal po mojemstanovanju? Ha, vpra‰am?«

Kekec se je ugriznil v ustnice. Po hrbtu pa mu je karzagomazelo, in noge so se mu po‰ibile, da ni mogel veã


100

ãepeti. Kar sedel je pod mizo in je molãal, molãal. âakalje, kdaj ga zagleda divji moÏ in ga potegne izpod mize.A divji moÏ ga ni zagledal. Stopil je k pogradu in sunilodejo s slame. — »Ni ga, tu ga ni,« je govoril s svojimteÏkim, buãnim glasom. »Skril se je v sobico, pa leÏi napostelji. O, ti kavka prebita! Saj pravim . . .«

MoÏ je ‰el mimo mize proti ognji‰ãu. Kekcu je postalovroãe ob misli, da zdajle divji moÏ zasaãi speão Tinko.O, to se prestra‰i uboga Tinkara! Kar jeknila bo in ne-mara umre od samega strahu, ko zagleda divjega moÏa. . . Prestra‰il se je Kekec te misli, da mu je stopil mrzelznoj na ãelo. Ugriznil se je ‰e enkrat v ustnice, da ga jezabolelo. Iz srca mu je izginil hipoma ves strah in ni seveã bal divjega moÏa. Videl je, da je sestrica v nevarno-sti, in v du‰i ga je kar zbodlo. ·inil je izpod mize, da seje zadel ob noge divjega moÏa. Naglo se je zravnal prednjim in mu zastopil pot.

»Tu sem, o, tu sem,« je zasopel. »Kaj Ïeli‰ od mene,divji moÏ? Ustra‰il sem se te, ko sem te zagledal, pa semse skril pod mizo . . . A zdaj se te ne bojim veã . . . Tusem, tu sem . . .«

MoÏ je obstal in se na pol sklonil. Gledal je malegadeãka in se ãudil. — »Hej, ti si?« je spregovoril potem inse zasmejal brkati. »Ti si? Glej, glej! Pa kdo si ti?«

Kekec pa se ni bal prav niã veã in je odgovoril: »MeÏ-narãev Gregec sem. Toda povsod me kliãejo samo za


101

Kekca. Kaj vem zakaj! ·e celo mati mi pravi vedno Ke-kec . . . In iz Kranjske Gore sem doma. Pa sva ‰la s Tin-ko, da spremiva Jerico, ki je ‰la ãez gore k teti NeÏari. Iz-gubili smo se v gozdu in za‰li. Tinka si je izvinila nogoin prinesel sem jo sem, pa sem jo poloÏil na posteljo.Ponvico mleka sem vam vzel in dva kosa kruha, ker svabila tako laãna. To vam povem, stric Prisanek, da ne bo-ste hudi in ne bo zamer . . .«

MoÏ je prekriÏal roke na prsih in ga je gledal. Bil jevelik, da mu je segal Kekec komaj do pasu. Obleãen jebil v sivo lovsko obleko, ki pa je bila vsa oguljena. Naglavi mu je tiãal zelen klobuk, za njim je bilo zataknje-no pero planinskega orla. Bil je velik in moãan. A niãdivjega ni bilo na njem razen dolge, goste brade in ve-likih brkov, ki pa vendar niso bili dva vatla dolgi.

»Glej, glej — kaj mi pravi‰?« je dejal moÏ in se ‰e ved-no smejal. »Zna‰ pa gobezdati, resniãno zna‰. Povej mi,kdo ti je tako dobro namazal jeziãek? — Kaj misli‰, da tiverjamem? Potepuh si in si se priklatil kdove odkod. âa-kaj, ãakaj, ti pobiã! Vi‰, pri‰el si pravemu v roke. Jaz tipreÏenem vse potepu‰ke misli, jaz, pobiã! — âakaj, najpogledam ‰e tvojo sestrico. Bom videl, kako si je izvinilanogo!«

In moÏ je stopil korak naprej proti vratom ob ognji-‰ãu. A tedaj mu je Kekec vnoviã zastavil pot. Dvignil jeroke, pa prosil in moledoval: »O, pustite Tinko! Lepo


102

vas prosim, stric Prisanek, pustite Tinko! âe vas zagle-da, umre od samega strahu . . . Lepo vas prosim, stricPrisanek!«

A moÏ ga je kar odpahnil in prijel za kljuko. Tedaj paje vzkipelo v Kekcu vse. Kar kri mu je ‰inila v obraz, inpesti so se mu krãile same od sebe. Niti pomislil ni, kajdela. Hipoma je skoãil na ognji‰ãe in se zapra‰il v divje-ga moÏa. Z desnico ga je prijel za gosto brado, z levicoza dolge brke, pa ga je priãel mikastiti. — »Ti bo‰ stra‰ilna‰o Tinkaro, ti?« je sopel in govoril. Pa ‰e celo jokal jev svojem razjarjenju. »Pusti jo v miru, ti reãem! Ali jobo‰ pustil? . . . Nogo si je izvinila uboga Tinkara, in bo-lelo in skelelo jo je ves dan na vso moã. Zdaj pa jo hoãe‰‰e stra‰iti, da bo umrla od strahu . . . O, ne bo‰ je, nebo‰ je, ne bo‰ je . . .«

»Ovbe!« je zavpil moÏ, ker ga je resniãno bolelo. »Iz-pusti, pobiã, reãem ti, izpusti!«

A Kekec ni izpustil, ampak ga je mikastil ‰e huje. Mo-Ïu je bilo naposled zadosti vsega. S svojimi velikimi ro-kami je zgrabil Kekca okrog pasu, da je deãek kar zasto-kal. Izpustil je brado in brke in zagrabil za roke, ki so gastisnile tako neusmiljeno. MoÏ pa ga je postavil trdo natla, da je kar zacepetal. — »Glej ga no — tega potepuha,glej!« je godrnjal moÏ in se gladil po bradi in brkih. »Kar‰inil mi je v obraz kakor maãka. O, ti potepuh! âakaj,ãakaj. Vzel bom pilo, pa ti popilim kremplje, da ne bo‰


103

veã praskal. Samo malo poãakaj, ti Gregec, ki ti pravijoKekec. O, samo malo!«

MoÏ je vzel z mize sveão pa odprl vrata, ‰e preden semu je mogel Kekec postaviti na pot. Stopil je v sobico indvignil sveão. Zagledal je malo Tinko, ki je spala na po-stelji. Tinki je bil obraz ves bled. A vendar se je smehljalalepo in prisrãno. Saj je sanjala, da je zopet doma pri svojiskodelici belega mleka. Mucika stoji pred njo z dvignje-nim repkom in lepo mijavka: »Mijav, mijav, Tinka! Do-ber je mlekec — prav prav!« — Pa Tinka se smehlja, kerje zopet doma in je ne boli veã ta grda noga . . . Gledaljo je moÏ in se ni ganil. Kekec se je priplazil za njim instopil kraj postelje, da bi branil sestrico. Ustnice je stis-kal in njegove oãi so bile polne solzá.

»Hm,« je dejal moÏ, a niã drugega. Obrnil se je, pa je‰el iz sobice. Kekec se je ‰e bolj stisnil k postelji, misleã,da je ‰el divji moÏ po noÏ, da zakolje njega in sestrico,pa ju speãe za veãerjo. A divji moÏ ni pri‰el z noÏem.Samo debelo odejo je prinesel in jo vrgel na tla. — »Zavijse dobro vanjo in lezi kar na tla,« je rekel z zamolklimglasom. »A jutri se pogovoriva naprej, ti potepuh grdi!«

MoÏ je zaprl duri in nastala je globoka ti‰ina. V sobi-ci je bilo tako temno, da Kekec ni videl niti roke, ki jo jedrÏal pred oãmi. — »Kaj bo zdaj?« je premi‰ljeval sampri sebi. »O, lepo sem ga zmikastil, da bo pomnil, kdajje hotel k Tinki, da jo prestra‰i . . . Pa je rekel, da obra-


104

ãunava jutri. No, noã je ‰e dolga, in lahko se naspim, kersem resniãno tako truden kot ‰e nikoli. Pa naj le poizku-si in naj le pride ‰e enkrat sem v sobico! O, saj ne spimtako trdo, da bi ne sli‰al niãesar v spanju. Naj le pride,da ga zopet zmikastim . . .«

Kekec se je zavil v debelo odejo in legel pred poste-ljo na tla. ·e nekaj trenutkov je gledal v ãrno temo inposlu‰al moÏa, ki je stokal zunaj v veliki izbi. Potem paga je premagal spanec. In Kekec ni sli‰al in videl niãe-sar veã . . .


105

8

Jerica je ves dan blodila po ãrnem gozdu in iskala Kek-ca in Tinko. Klicala je tako dolgo, da je postala popol-

noma hripava in ni mogla veã vpiti. ·la je naravnost vtisto smer, od koder so prihajali glasovi Kekãeve pi‰ãal-ke. A zaman je iskala krog in krog. Na‰la ni niti najmanj-‰ega sledu za bratcem in sestrico. Zato pa je bila vsaobupana. Nase niti mislila ni — o, skoraj je pozabila, dajo je pognala maãeha z doma in da mora ãez gore k tetiNeÏari. Plazila se je med grmovjem in skalami, da je bilaÏe vsa opraskana po obrazu, rokah in nogah. Raztrgalasi je bila Ïe vso obleko; a vendar ‰e ni nehala iskati. Ple-zala je po skalah, ki so ji pregradile tu pa tam pot; tru-doma se je plazila preko globokih jarkov, ki jih je bilpoln razseÏni gozd. Zdelo se ji je, da je pretaknila Ïevsak kotiãek v divjem zagorskem svetu. A Kekca in Tin-ke nikjer! — In Jerica se je razÏalostila. Sedla je na trato,pa si je zakrila obraz z rokami. O, mislila je na maãehoin njeno bolest; mislila je na skrbi, ki tarejo zdaj maãe-ho, ker Kekca in Tinke Ïe dva dni ni od nikoder. Pa Je-rica je dobro vedela, da misli zdaj maãeha, ãe‰, samoJerica je vsega kriva. Glej, v svoji hudobnosti je malo-


106

pridna Jerica zvabila Tinko in Kekca v gore, pa ju je pu-stila tam, da sta za‰la kdove kam. Vse to je Jerica storilasamo zato, da bi se ma‰ãevala, ker so jo zapodili od hi‰e.Jerica je dobro vedela, da misli maãeha tako grdo o njej.Zato pa jo je bolelo, tako moãno bolelo, da je na glaszajokala sredi gozdne trate.

»Oj, Kekec! Oj, Tinka! Zakaj sta mi napravila to, za-kaj? Zakaj nista poãakala, kakor sem vama naroãila? Pabi vaju bila lepo privedla domov, in bi zdaj ne bilo teÏalosti, oj, ne bilo . . .«

Tako je govorila Jerica in jokala. Dolgo dolgo je sedelana trati, pa ni vedela, kaj bi storila. Prepriãana je bila, dane najde Kekca in Tinke niã veã. Sam bog ve, kaj se jimaje pripetilo, da je nista poãakala tam gori na senoÏeti?NajbrÏ je vsega kriv samo Kekec, ta nesreãni Kekec, kije tako nepotrpeÏljiv in trmast. Na svojo roko je ‰el ssenoÏeti v gozd in zavedel je tudi Tinko. Na, pa ju i‰ãizdaj, ãe ve‰, kam sta ‰la! — Nemara pa sta na‰la pravopot, da sta Ïe doma? Hm, mogoãe! Kekec je paã zijalastin neroden; a sreão ima, povsod ima sreão, pa se izmuz-ne iz vsake nezgode. Kaj, ãe se mu je tudi zdaj posreãi-lo in je na‰el pravo pot? — Jerica se je domislila tega, inodleglo ji je. Obrisala si je oãi in vstala. — »Pojdem, na-ravnost do doma pojdem,« je sklenila sama pri sebi.»Mogoãe sta Kekec in Tinka Ïe doma. A ãe ju ni, povemvsem ljudem, in pojdejo ju iskat.«


107

Tako je sklenila Jerica. Naglo se je spustila navzdol poãrnem gozdu. Sli‰ala je Ïe ‰umenje gorskega potoka inzato je vedela, da ni veã daleã dolinica. In resniãno —ãez pol ure je Ïe stala kraj proda. Mraãilo se je Ïe, invrhovi belih gorá so Ïe goreli v jasni rdeãici. A Jerica seni bala noãi. Sezula si je ãevlje, pa je prebredla deroãpotok. Nato se je splazila skozi gosto ru‰je, ki se je ‰iri-lo onkraj proda daleã gor do belih sneÏi‰ã. In ‰e predenje legla noã na zagorski svet, je stala Jerica Ïe na poti, kise je vila skozi ru‰je.

»Hvala bogu — na poti sem!« se je oddahnila Jerica inje sedla na velik kamen, ki je stal kraj poti. Hotela je po-ãivati, ker je bila zelo trudna in so jo bolele noge. Zvez-de so se Ïe uÏigale po visokem nebu in po ozki gorskidolinici se je vedno bolj temnilo. Jerica je to videla. Zatoje naglo vstala in spet je hitela po poti. Krenila je mimoovinka, pa stopila v gozd. A pot skozi gozd je bila ravnain gladka, da se ni spotaknila niti enkrat vkljub temi. Vseje molãalo po ‰irnem gozdu in mirovalo. A Jerice ni bilostrah. Hitela je samo naprej in veselila se je ob misli, dabo kmalu doma. Drevje se je razdelilo, in Jerici se je zde-lo, da je stopila na mehko trato. Vse okrog je zadehtelov prijetnem vonju, kakor da bi cvetelo tod okrog tisoã intisoã grmiãev rdeãega ru‰evja. Jerica je obstala za trenu-tek. Nedaleã pred sabo je zagledala svetlo luã, ki je sve-tila jasno v ãrno temo.


108

»Ljudje stanujejo tu,« se je razveselila. »Mogoãe sodrvarji ali pa pastirji. In mogoãe vedo kaj o Kekcu inTinki. Pojdem v koão, da jih povpra‰am.«

Stekla je tik do luãi in se ustavila kraj velikega poslop-ja, ki je ãrno strmelo v noã. Potrkala je trikrat na razsvet-ljeno okence. A ker se ji ni oglasil nihãe, se je splazila obzidu do velikih vrat. Odprla jih je, pa stopila v veÏo. Kerje bilo v veÏi temno, je tipala ob zidu, dokler ni pri‰la dolesenih vrat. Zopet je trikrat potrkala in stopila v raz-svetljeno izbo.

Toda vsa zaãudena je obstala na pragu in se zastrmelav krasno sobo, ki je stala pred njo. Deset velikih luãi jegorelo na zlatem lestencu, ki je visel s stropa. In v tej luãise je vsa soba svetila, da je Jerici kar vid jemalo. Vsakrasna oprava se je lesketala, in po vsej sobi je dehtelo,kakor da so svetla tla vsa posajena s pomladnimi meÏi-keljni . . . Jerica je sklenila roke in ni upala naprej. ·evedno je stala na pragu in strmela s ‰iroko odprtimioãmi v krasoto, ki se je ble‰ãala pred njo.

Iz tega strmenja jo je prebudil glas, ki je hipoma spre-govoril sredi ti‰ine: »Kdo si in kaj strmi‰, in zakaj stoji‰na pragu?«

Jerica se je ozrla v tisto stran, od koder je prihajal glas.Zagledala je posteljo, ki je bila pregrnjena s svilnatoodejo. Na belem zglavju je poãivala Ïenska glava, in Je-rica je natanko videla bele lase, ki so obkroÏali tisto gla-


109

vo. Stopila je dva koraka naprej in spregovorila z bo-jeãim glasom: »MeÏnarãeva Jerica sem . . . Izgubila semv gozdu bratca in sestrico. Ves dan sem ju zaman iska-la. Pa grem zdaj domov povedat, da sta za‰la . . . Ali juniste niã videli? Hm, da — morala sta tod mimo, ãe sta‰la domov. Pa ste ju morali videti . . . Prosim, povejtemi, ãe ste ju videli. Tako me skrbi . . .«

Îenska je na pol dvignila glavo in pogledala Jerici na-ravnost v obraz. In Jerica je vztrepetala, ko je zagledalatiste krasne, mile oãi, ki so zrle vanjo. »Oj, povejte mi, ãeste ju videli!« je rekla ‰e enkrat in sklenila roke. »Lepovas prosim — povejte mi!«

»Nisem ju videla,« je odgovorila Ïenska. »Nisem jumogla videti, ker leÏim Ïe sedem dni. Bolna sem, Jerica,tako zelo bolna! A nimam nikogar, da bi mi postregel.Sama sem in zapu‰ãena . . .«

Îenska je vzdihnila tako bridko, da se je Jerici zasmi-lila do dna srca. — »Bolni ste, pa nimate nikogar, da bivam postregel?« se je zavzela in stopila bliÏe. »O, kakose mi smilite! Kar pri vas bi ostala, pa bi vam stregla,dokler ne okrevate. O, resniãno! Hudo mi je, ker vam nemorem pomagati. Pa moram v vas po ljudi, da poi‰ãejoKekca in Tinko, ãe nista Ïe pri‰la domov. Da ni tega, bikar ostala pri vas in bi vam lepo stregla.«


110

Îenska se je nasmehnila in jo pogledala ‰e enkrat. —»O, Jerica, kar ostani pri meni!« je rekla z milim, pro-seãim glasom. »Saj sta tvoj bratec in sestrica Ïe davnodoma. Le meni verjemi! Pojdi, pojdi na prag! Poglej vnebo, ãe gori velika zvezda ravno nad goro, ki stoji predtabo! Pojdi, pojdi pogledat! In pridi kmalu nazaj!«

Jerica se je zaãudila. A vendar je ubogala in stopilaven na prag. Ozrla se je v nebo in zagledala zvezdo rav-no nad goro. Zvezda je bila velika in jasna in svetila je inse lesketala. Jerica jo je videla, pa se je vrnila v sobo. »Vi-dela sem jo — zvezdo sem videla. Jasno gori in je velika,ja, tako velika in krasna!«

»Ali vidi‰?« je rekla Ïenska. »Le meni verjemi, da statvoj bratec in tvoja sestrica zdrava in na varnem, zakajkadar se zgodi kakemu ãloveku nesreãa, tista zvezda po-temni in ugasne. In jaz vem takoj, da se je zgodila ne-sreãa. Zato pa se danes ni tvojemu bratcu in tvoji sestricipripetilo niã hudega, ker gori zvezda tako jasno. Le me-ni verjemi, Jerica, in ostani pri meni! Samo toliko ãasaostani, da okrevam. Jutri gotovo ozdravim, ãe mi poma-ga‰ . . . Zato pa ostani, Jerica, lepo te prosim, ostani!«

»Hm,« je pomislila Jerica in sklonila glavo. âe gre zdajv vas, pride ‰ele pozno do ljudi. In preden jih skliãe, boÏe davno jutro. Skoraj bolje bi bilo, ãe ostane ãez noã prituji Ïeni in ji postreÏe. A zarana se napoti domov po lju-di, da poi‰ãejo Kekca in Tinko. A ãe sta nesreãna otro-


111

ka pri‰la domov, pa se tako ne mudi, in zato je najbolje,da ostane tukaj. — Tako je premi‰ljevala Jerica in se jekar hitro odloãila. »Bom pa ostala pri vas ãez noã!« jerekla in stopila tik postelje. »Veste, da ne boste takosami, ker ste bolni. Bom pa ostala in vam postregla.«

Îenska se ji je prijazno nasmehnila. — »Dobro dete si,Jerica!« je dejala in jo prijela za roko. »Vzemi stol in sedisem k postelji!« — Jerica je storila tako, kakor ji je vele-la Ïenska. Sedla je na stol in je priãela pripovedovati onesreãnem Kekcu in o mali Tinki. Pa tudi o svoji mamicije pripovedovala in o grobu, ki bo zdaj tako zapu‰ãen.Pravila je o maãehi, ki jo je zapodila z doma in jo poslalasluÏit k teti NeÏari onkraj gorá. Pa je postala Jerica zo-pet Ïalostna, ko se je domislila vsega tega. Bridko jevzdihnila in si z roko podprla glavo.

»Ne bodi Ïalostna, Jerica,« jo je tolaÏila Ïenska. »Glej,vse bo ‰e dobro. Pomagala ti bom, pa bo‰ videla, da bo‰zopet vesela. Jaz sama ti poi‰ãem bratca in sestrico. Sa-mo ozdraveti moram, samo ozdraveti . . . Pojdi, Jerica,pa stopi v kuhinjo! Pristavi k ognju lonec, ki je v njemjuha. Ko bo gorka, mi jo prinesi. V kuhinji je vsega za-dosti. Niã se ne boj in ne sramuj! Kar vzemi, kar ti uga-ja. Saj vem, da si laãna, da komaj stoji‰ na nogah!«

Resniãno — Jerica je bila laãna, da je bila Ïe kar slaba.Potihoma je od‰la iz sobe; skozi temno veÏo je ‰la in sto-pila v razsvetljeno kuhinjo. Na lepem, svetlem ognji‰ãu


112

je ‰e gorel ogenj. Jerica je priloÏila ‰e dve polenci in pri-stavila lonec z juho k ognju. Nato se je radovedno ozr-la krog sebe. Na mizi je stalo vse polno kroÏnikov; a vsikroÏniki so bili polni sladkega peciva. Velik kos peãen-ke je stal tik pred Jerico, in vse po kuhinji je di‰alo takoprijetno, da je Jerica ‰ele zdaj zaãutila, kako je laãna.Noge so se ji priãele kar tresti in zaradi slabosti se je ko-maj drÏala pokonci. Pa se ni mogla veã premagovati.Urezala si je kos mrzle peãenke in belega kruha in pri-ãela hlastno jesti.

»Saj mi je rekla, da naj kar vzamem,« si je mislila. »Injaz sem tako laãna! O, saj ji povrnem vse. Lepo ji bomstregla vso noã in niti zaspala ne bom. Dobra Ïenska jein ima zlato srce . . .«

Ko se je Jerica najedla, se je zaãela ‰ele prav ogledo-vati po kuhinji. Vedno bolj se je ãudila in zavzemala. Vsakuhinja se je kar lesketala, kakor da bi bila zidana izsamega srebra. ·e celó ognji‰ãe se je svetilo in ni bilo nanjem niti najmanj‰ega madeÏa. Vsa posoda v belih oma-ricah je Ïarela, in Jerica je bila prepriãana, da je vse tisto,kar vidi po omarah, samo zlato. Pa je sklenila v svojemzaãudenju roke in je strmela. — »Kdo je ta Ïenska?« seje povpra‰ala. »Morebiti je kraljica, ki se je skrila predsovraÏniki sem pod gore? O, morebiti . . . Pa ãudno —‰e nikoli nisem sli‰ala na vasi niti besedice o njej. âud-


113

no, ãudno . . . Ovbe, da nisem mogla uganiti takoj,ovbe!«

Jerica je tlesknila vsa prestra‰ena z rokami. Hipoma seje domislila vsega in spoznala, kdo je Ïenska, ki leÏi bol-na tam v krasni sobi. Kar stresla se je Jerica, ko se je tegatako hipoma domislila. Prestra‰ila se je, da je kar sedlana stol . . . »To je ·krlatica — to je vila ·krlatica,« je iz-pregovorila na glas. »O, nihãe drug ni tista Ïenska kotvila ·krlatica. Bel dvorec ima v gaju pod gorami; in v tadvorec sem pri‰la jaz nocoj. Resniãno sem pri‰la, pa sempri vili ·krlatici!«

Deklica je bila prvi trenutek vsa omamljena. Zbala seje vile ·krlatice in najraj‰i bi bila kar zbeÏala v noã. Îese je ozrla v bela vrata in je vstala. Tri korake je Ïe na-pravila proti durim; a takrat je za‰umelo nekaj za njo.Prepla‰ena se je okrenila, pa je videla, da juha Ïe vre. Intedaj se je zopet domislila bolne Ïenske, ki leÏi zapu-‰ãena tam v sobi in ki ji je obljubila, da ji bo stregla vsonoã. Pa je premagala Jerica ves svoj strah. Nasmehnilase je in stopila k ognji‰ãu. Juho je vlila v bel kroÏnik inz mize je vzela zlato Ïlico. Pa je ‰e enkrat postala in se je‰e enkrat stresla v svoji pla‰nosti. Toda Ïe v naslednjemtrenutku je odprla pogumno vrata in stopila v sobo.

Îenska se ji je nasmehnila in ji je mignila z roko. AJerica je povesila glavo. Zrla je v tla, ker se ni upala po-gledati vili v obraz. Lepo in varno je postavila na postel-


114

jo polni kroÏnik. Îenska pa je priãela srebati gorko juho.A dolgo ni srebala, ker ji je glava zdrknila nazaj na meh-ko zglavje. — »Ne morem veã, Jerica, ne morem veã, kersem vsa slaba!« je zastokala. »O, bolna sem, pa nimamniti zdravil doma. Samo eno zdravilo mi pomaga. A kjeje ãlovek, ki bi mi ga prinesel, kje je?«

Jerica je tiho sedela na stolu in ‰e vedno gledala v tla.Ko pa je sli‰ala, da vila stoka tako bridko, je dvignila oãi.— »O, gospa, rada vam pomorem, iz srca vam rada po-morem,« je dejala in vstala. »Samo povejte mi, kje imatespravljeno tisto zdravilo. Pojdem, pa vam ga prinesem.«

»Ne more‰, Jerica, nocoj ne more‰,« je odgovorilaÏenska. »Daleã je tisto zdravilo, visoko na strmi gori. Potje teÏka, in ti je ne zmaga‰ podnevi, kaj ‰ele ponoãi! Vi-soko na skali rastejo trije meÏikeljni; dva sta rumena, azadnji je rdeã. Da bi imela tisti rdeãi meÏikelj, pa bi nebila veã bolna. Samo da poduham tisti meÏikelj, pa semzdrava . . . A kdo mi ga prinese? Jerica, kdo mi naj gagre trgat, kdo?«

»Jaz ga pojdem trgat, jaz, gospa!« je rekla Jerica, ki seje v hipu osrãila, ker se ji je bolna Ïenska vedno bolj smi-lila. Niã veã ni mislila, da leÏi pred njo vila ·krlatica, intudi bala se ni veã. »Jaz vam prinesem tisti meÏikelj. Nagoro ga pojdem trgat zarana. Samo za pot mi povejte,gospa!«


115

»Onkraj ru‰ja, Jerica,« je ‰epetala bolnica s slabimglasom, »onkraj ru‰ja zagleda‰ stezo, ki drÏi naravnostv skale. A v skalah se izgubi‰ — tam ni veã steze. O str-mih stenah se mora‰ plaziti, dokler ne prileze‰ do ozkeplanotice. Potem ‰e dve steni . . . Vrh druge rastejo me-Ïikeljni . . . O, Jerica, ti ne zmore‰ te stra‰ne poti, nezmore‰ . . .«

A Jerica se je nasmehnila. — »Poizkusim, gospa,« jerekla. »Pa vem, da najdem meÏikeljne. Saj ne bo takohudo . . . Poizkusim jutri zjutraj in splezam na skale.«

Îenska je ‰e enkrat zamahnila z roko in trudoma de-jala: »Ne pojde‰, Jerica, ne pojde‰ . . . Glej, zdrsne tilahko na visoki steni, pa pade‰ v prepad . . . Ne pojde‰,Jerica . . .«

»A poizkusim vendarle,« je odvrnila Jerica. »Glejte,gospa! Sprejeli ste me v svojo hi‰o, dali ste mi bogatoveãerjo in tako prijazni ste z mano. Pa naj bi vam ne bilahvaleÏna? — O, gospa! Zato pa pojdem trgat meÏikelj-ne. Veste, da vam poplaãam vse. Stregla vam bom dojutra. A v jutru se napotim na goro. Samo to mi morateobljubiti, da mi poi‰ãete bratca in sestrico, ko ozdravi-te. Samo za to vas prosim, gospa!«

Bolnica je prikimala z glavo in trudoma zaprla oãi.Jerica se je odmaknila nekoliko od postelje in ãakala, dapriãne bolnica zopet govoriti. A ãakala je dolgo. Ko ji jenatanko pogledala v obraz, pa je videla, da Ïe spi. Poti-


116

homa je Jerica vstala in stopila k mizi. Sedla je na stol inse podprla s komolcem ob mizo. Nepremiãno je gleda-la na posteljo, da bi takoj videla, ãe se bolnica prebudi,da bi ji bila pripravljena takoj postreãi. In Jerica je pre-mi‰ljala in ugibala. Videla je bolnici naravnost v blediobraz, pa tudi bele lase je videla, ki so obkroÏali tistiobraz. In vedela je, da to ni nobena mestna gospa, patudi nobena kraljica, ki se je skrila pred sovraÏniki podbele gore.

»·krlatica je, vila ·krlatica je!« je ponavljala sama prisebi. »Tam v postelji leÏi vila ·krlatica. Pa se je ne bojim. . . In ãemu bi se je bala? Jutri zjutraj pojdem na goropo tisti rdeãi meÏikelj. Najdem ga, gotovo ga najdem, invila bo zdrava . . .«

Tako je premi‰ljala Jerica in nepremiãno gledala naposteljo, kjer je spala vila v teÏkem snu. Tiste trenutkeje pozabila na dom; pa tudi na Kekca in Tinko je poza-bila. Samo to je mislila, da leÏi tam na postelji vila ·krla-tica, da ona sama ãuva pri vili in ji bo stregla vso noã. Av jutru pojde po zdravilo, da vila ozdravi in se ji prijaz-no nasmeje.

In Jerica se je dolgo, dolgo smehljala in mislila lepemisli. Vila je spala in se ni zganila niti enkrat. Svetlo sogorele luãi na lestencu, da so priãele Jerico ‰ãemeti oãi.Zaprla jih je in zadremala nehote. Glava ji je zdrknila namizo, in Jerica je zaspala . . .


117

9

Ker nenadoma se je Kekec prebudil in skoãil nanoge. Samo enkrat je ‰inil z roko preko zaspanih

oãi. Ozrl se je na posteljo, pa je videl Tinko ‰e tam. Zatosi je oddahnil, in strah mu je izginil iz srca. Saj je mislilv prvem hipu, da se je divji moÏ ponoãi priplazil v sobi-co, pograbil Tinko in jo pojedel. A Kekec je spal, kar na-prej je spal in ni sli‰al in ni videl niãesar. Zato se je takoprestra‰il, ko se je prebudil. No, njegov strah je bil pra-zen. Tinka je ‰e vedno leÏala tam na postelji. Zbudila seje ravnokar in je gledala Kekca, ki si je stresal zaspanecz oãi.

»Kaj je, Kekec?« je vpra‰ala Tinka s tihim glasom. »AliÏe ve‰, kje sva?« Ali si govoril sinoãi s pastirjem? Ve‰, jazsem kar zaspala. Tako sem bila trudna . . . A danes mezopet boli noga. ·e huje me drega po ãlenku kakor vãe-raj. O, kako prideva domov?«

Tinka je pomolila izpod odeje nogo. Kekec se je pre-stra‰il, zakaj noga ni bila veã rdeãa, ampak vi‰njeva intako hudo zatekla. — »Hm,« je odvrnil in si ni znal po-magati v svojih skrbeh. »Bom Ïe moral spet namoãitiplatno v vodo in ti obvezati nogo. — Nesel te bom na


118

rokah kakor vãeraj. Samo ãe naju divji moÏ spusti izhi‰e?«

Tinka se je zaãudila, da se je kar dvignila v postelji. —»Divji moÏ, pravi‰, Kekec?« je vpra‰ala. »Kaj govori‰ odivjem moÏu? Saj sva pri pastirjih. Ali ni res, Kekec?«

Kekec je sprevidel, da ne sme prikriti sestrici niãesar.Saj je vedel, da divji moÏ zdaj zdaj stopi v sobico in gaTinka zagleda. In da bi se ga sestrica ne ustra‰ila preveã,ji mora povedati vse. — »Divji moÏ, da, divji moÏ. Prisa-nek,« je rekel ves nejevoljen in skrãil pest. »Ti misli‰, dasva pri pastirjih. Pa se moti‰, Tinkara! Pri divjem moÏusva, v njegovi hi‰i sva. Govoril sem sinoãi z njim. Pre-mikastil sem ga tako, da bo ‰e dolgo pomnil. Kar ustra‰ilse me je, ko sem ga zagrabil. In mikastil sem ga, mika-stil, da je bilo veselje. Tinka, ali sli‰i‰? Divjega moÏa sempremikastil sinoãi.«

Tinka ga je vsa prestra‰ena gledala. V svojem strahuje priãela naglo sopsti in sklepati roke. — »Bojim se, Ke-kec, bojim se,« je zatarnala. »Ali sva res pri divjem mo-Ïu? Pa ti si ga nabil? O, Kekec, Kekec! LaÏe‰ se . . .«

Kekec je priãel hoditi po izbi gor in dol. Stiskal je pestiin bil je ves razdraÏen. Naposled se je ustavil pri posteljiin pomolil Tinki pest pod nos. — »Ali jo vidi‰?« je dejal.»S tole sem ga premikastil, da joj! Zato pa ne javkaj inne tarnaj! Ali misli‰, da ti kaj pomaga? Dokler sem jazpri tebi, se ne boj niãesar! Najmanj pa ‰e divjega moÏa.


119

âe te le grdo pogleda, pa ga zgrabim. Zmikastim ga, ka-kor sem ga sinoãi zmikastil. Ali misli‰, da se ga bojim?O, bolj se bojim mucike doma kakor pa divjega moÏatukaj . . . Le meni verjemi, pa nikar ne javkaj!«

»Ovbe, ovbe!« je javkala in tarnala Tinka in se vsaskrila pod odejo. A tedaj je nekaj zunaj v izbi zaropota-lo. Vrata so se odprla in na pragu se je prikazal Prisanek.— »No, ali sta Ïe pokonci?« je vpra‰al s svojim buãnimglasom. »âakam vaju Ïe. Le hitro pridita ven!«

Kekec ga je pogledal izpod ãela in mu ni odgovoril ni-ãesar. Sam pri sebi pa si je mislil: »Seveda, ven naj gre-va, da naju pograbi in zakolje. Seveda, seveda . . . A Ke-kec je pametnej‰i kakor divji moÏ, pa ostane lepo v so-bici.« — Tako si je mislil Kekec in se niti ganil ni. MoÏ paje stopil v sobico in se ozrl po postelji. Iztegnil je roko,pa je malce odmaknil odejo, da se je prikazal Tinkinprestra‰en obrazek.

»Ovbe!« je zavpila Tinka na ves glas. »Kekec, kje si?«— A takrat se je Kekec Ïe zapra‰il na posteljo. Z obemarokama je zgrabil Prisanka za gosto brado in ga priãelmikastiti. — »Pusti Tinko! Reãem ti, da jo pusti!« je so-pel, in oãi so se mu kar zalile s solzami. »Pa te spet pre-mikastim kakor sinoãi . . . Ali bo‰ pustil Tinko? Ha, alijo bo‰ pustil?«

MoÏ se je glasno zasmejal in stopil dva koraka od po-stelje. Tedaj je Kekec izpustil njegovo brado in zdrknil


120

na tla. Stal je tam pa pihal kakor maãka. MoÏ ga je gle-dal in se mu smejal. — »âuden si ti, Kekec, resniãno ãu-den!« je govoril moÏ. »Pri‰el sem te klicati k zajtrku, papiha‰ kakor mucek. Glej, zajtrk stoji na mizi. Kar hitropridita jest, da se mleko ne shladi.«

Kekec ga je debelo pogledal in se popraskal za desnimu‰esom. Glej no — pa je spet napravil neumnost. Mislilsi je, da ga hoãe divji moÏ zaklati. Na, pa ga povabi kzajtrku, prav prijazno ga povabi. Pa ãe je tudi res? — InKekec se je ‰e enkrat popraskal za u‰esom, pa je po‰kililza moÏem, ki je Ïe od‰el iz sobice. Resniãno — tam namizi se je kadila velika skleda Ïgancev. Prav lepo rumeniso bili Ïganci in di‰ali so tako prijetno naokrog, da so seKekcu kar sline pocedile. Saj Kekec je imel rad Ïgance;najraj‰i je jedel rumene Ïgance, zabeljene z debelimiocvirki.

»Glej no, Tinkara!« je rekel sestrici in mlasknil z jezi-kom. »Saj je res skuhal zajtrk za naju. Îganci se kadé namizi in mlekec. Glej no, Tinkara!« — Kekec je ‰e enkratmlasknil z jezikom in Ïe je stopil ãez prag. »Niã se nebojim divjega moÏa. Lahko grem k mizi in jem brezskrbi. Saj me je povabil z lepimi besedami . . . Pa karpojdiva!« je rekel nato in se obrnil k sestrici. »Kar poj-diva jest. Ve‰, zameriva se mu, ãe ne greva . . . Kar hi-tro se napravi, Tinkara!«


121

A Tinka je jokala in se obotavljala. Siloma jo je Kekecoblekel in kar dvignil jo je in nesel k mizi. Tinka si je za-krila obraz z rokami in se oklenila bratca. In jokala je, navso moã je jokala, ker jo je bilo strah. Kekec jo je posa-dil za mizo in ji stisnil leseno Ïlico v roko. A Tinka nihotela, resniãno ni hotela. Glavo je naslonila na mizo, paje jokala kar naprej. Kekec jo je priãel zmerjati, a vse nipomagalo niã, prav niã.

»Jej, Tinka, jej!« ji je prigovarjal tudi Prisanek. A Tinkaje jokala, kar naprej je jokala in niti pogledala ni belegamlekca. A tedaj je divji moÏ zaÏviÏgal. In kar hipoma jepritekla v izbo bela, majhna mucka. Lepa je bila in krogvratu je imela privezan rdeã trak. Zamijavkala je in po-gledala na mizo. A potem je skoãila naravnost Tinki nakolena in ‰e dvakrat mijavknila. Tinka je dvignila glavoin jo pogledala. O, lepa je bila ta mucka, veliko lep‰a konjena doma. In Tinka jo je kar poboÏala in se nasmeh-nila. Z rokavom si je obrisala solze z obraza, pa je priãelasrebati gorko mleko. Mucka pa se je stiskala k njej intako prijazno mijavkala, da se je morala Tinka smehljati.

MoÏ se je namuznil in si pogladil brado, ko je videl,da je Tinka nehala jokati. Kekec pa je videl, kako se divjimoÏ muza, in ves strah mu je izginil iz srca. — »Saj nihudoben,« je mislil sam pri sebi in z vso slastjo otepalrumene Ïganãke. »Saj ãe bi bil hudoben, bi se ne muzalin smejal . . . Hm, nemara sem storil slabo, da sem ga


122

sinoãi in danes premikastil? Zameril sem se mu, pa mivse povrne.« — In Kekec je priãel ka‰ljati. Pa je poloÏilÏlico na mizo; ozrl se je moÏu naravnost v obraz in re-kel: »Glejte, stric Prisanek, glejte! Dvakrat sem vas zmi-kastil, dvakrat sem vam hudo storil. A vse zaradi tega,ker ste hoteli storiti Tinki hudo . . . No, ne reãem, da nibilo prav; a tudi ne reãem, da je bilo prav. Saj veste, stricPrisanek. No, saj ste obljubili sinoãi, da obraãunate da-nes z mano. Ali ni res, stric Prisanek?«

MoÏ ga je pogledal, prav grdo ga je pogledal in je od-govoril: »Kekec, ali misli‰, da sem pozabil, kar sem tiobljubil? O, ne uide ti kazen. ·e danes jo obãuti‰, poãa-kaj, ‰e danes, ker si bil tako predrzen. Dvakrat si mezmikastil. Zato bo‰ pa sluÏil dva dni pri meni. Moje divjekoze mi bo‰ pasel tam gori v skalovju. Ali sli‰i‰, ti pote-puh? Divje koze mi bo‰ pasel dva dni. A glej, da ti nobe-na ne uide, zakaj kolikor koz bo zmanjkalo, toliko dniveã mi bo‰ sluÏil. Ali si razumel, potepuh?«

»A? Kaj pravite, stric Prisanek?« se je zavzel Kekec inse je ustra‰il. »Divje koze naj vam pasem? O, stric, saj toje nemogoãe! Divje koze so hitrej‰e kakor blisk in pleza-jo po skalah kakor maãke . . . Lepo je pasti na‰o Kezo zaGmajnico, in ãloveku ni treba delati niã drugega, kakorda leÏi na trati in piska na pi‰ãalko. A divje koze, stric,divje koze! Kako naj jih pasem, ko jih pa ne morem? —


123

O, stric! Raj‰i me nabijite, ker sem vas zmikastil. A div-jih koz ne grem past — o, resniãno ne grem past!«

»Bomo videli!« se je zasmejal moÏ in vstal. »Bomovideli, Kekec! Ve‰, kar lepo te vtaknem v malho, pa teponesem v gore . . . Bomo videli, ti potepuh!« — nato jestopil k Tinki, ki se je priãela igrati z belo mucko. Pa seje namuznil in ji prijazno rekel: »A Tinka je pridna de-klica. UboÏica, pa noÏica jo boli. A niã ne maraj, Tinãi-ca! Glej, vzeli bomo iz omare ‰katlico, iz ‰katlice belomazilo, pa namazali bomo noÏico. In Tinke ne bo boleloveã, prav niã je ne bo bolelo veã.«

MoÏ je odprl omaro in vzel iz nje belo ‰katlico. Na-moãil je v vodo belo platno in stopil k Tinki. — »PokaÏitisto grdo noÏico, ki te tako boli,« je rekel. Tinka se jeobotavljala, ker se je ‰e vedno bala divjega moÏa. A nogajo je priãela zopet boleti, da je kar ustnice stiskala. Pa seje domislila, da jo nemara divji moÏ res ozdravi. Zatomu je pomolila oteklo nogo in si obrazek zakrila z roka-mi. — »Ovbe!« je rekel moÏ in pokleknil na tla. »To je pahudo . . .«

Prijel je Tinko za bolno nogo in jo stisnil, da je dekli-ca zavrisnila od boleãine. A moÏ se ni zmenil za to, am-pak je stisnil ‰e enkrat. Nato je umil nogo s platnom injo namazal z belim mazilom. Skrbno je zavil vse stopa-lo gor do ãlenka v belo platno, potem pa vpra‰al: »Ali ‰eboli, Tinãica? Kajne, da ne boli veã? O, zdrava bo, kmalu


124

bo zdrava ta grda noga. Ve‰, kako lepo bo‰ leÏala na po-steljici in se ves dan igrala z mucko. Pa ti bo kratek ãas.«

MoÏ je dvignil Tinko in jo nesel v sobico ter jo poloÏilna posteljo. Bela mucka je stekla za njima in skoãila karna posteljo. Mijavkala je tako lepo in dvigala ko‰ati rep,da se ji je morala Tinka na glas smejati. Boleãina v nogije prenehala. In Tinka je vsa vesela boÏala mucko, ki jeskakala po postelji.

MoÏ se je povrnil v izbo h Kekcu, ki je sedel za mizoin premi‰ljal o veliki kazni, ki mu jo je hotel naloÏiti stricPrisanek. Hm, pa tudi ni lahka stvar pasti divje koze poskalovju. Kekec je to dobro vedel. Zato pa se je drÏal ta-ko kislo in si grizel kazalec desne roke. Sam sebi je za-trjeval: »O, ne pojdem past divjih koz, pa naj se postavistric Prisanek na glavo! Ne pojdem . . . A ãe me bo ho-tel prisiliti, se mu zapra‰im v obraz in ga zmikastim ka-kor sinoãi in davi. O, naj le poizkusi.«

Toda moÏ je zgrabil svojo platneno malho ter jo vrgelKekcu preko ramen. V roko mu je potisnil dolgo palicoin osorno rekel: »Alo, potepuh! âas je Ïe, da gre‰ past.Koze Ïe ãakajo, ker bi rade jedle zeli‰ãe, dokler je ‰e rosana njem. Alo, gobezdalo prismuknjeno, zgani se!«

Kekec se je nakremÏil in hotel se je obotavljati. A moÏga je kar potisnil skozi vrata. In tedaj je Kekec videl, dane pomaga niã. Pa tudi na to ni veã mislil, da bi premi-kastil divjega moÏa. Kar minila ga je vsa upornost, in


125

naglo je priãel stopati po gorski stezi navkreber. ·la staskozi ru‰je in pri‰la na zeleno planotico, ki je bila krogin krog zagrajena z visokim lesenim plotom. In na tejplanotici je leÏalo polno divjih koz. MoÏ je presunljivozaÏviÏgal na prste, in tedaj so koze skoãile na noge. Pri-ãele so se gnesti okrog lesene lese in so bile vse nemir-ne, ko so zagledale neznanega deãka. MoÏ je odprl leso,in koze so se usule iz ozke staje. Kakor maãke so jele ple-zati po strmem skalovju in hitele so vi‰e, vedno vi‰e.Kekec se je praskal za desnim u‰esom, ko je gledal zanjimi, in postajalo mu je vroãe. — »Kako naj jih pasem,ko pa beÏé kakor blisk po gori?« je zajavkal. »Do veãe-ra izgubim vse in se vrnem sam nazaj. Pa vam bom mo-ral sluÏiti sto let, stric Prisanek!«

»Ne bo tako hudo, kot si misli‰,« mu je odvrnil moÏin se namuznil. »Potepuh, da si me dvakrat premikastil— o, zato si imel poguma zadosti. Da bi pa le dva dnipasel moje koze, za to pa ti manjka poguma, kaj, ti po-tepuh malopridni!«

Kekec se je ugriznil v ustnico, odgovoril pa ni niã.Molãé je stopal za Prisankom po strmem gramozu, ki jeleÏal onkraj planotice daleã naokrog tja do samih belihsten. Pri‰la sta do zmrznjenega sneÏi‰ãa in ‰la kar na-ravnost preko njega. Nato sta se zaãela plaziti po glad-kem skalovju za kozami, ki so bile Ïe visoko tam gori.Poãasi sta se premikala kvi‰ku, ker sta morala biti pre-


126

vidna in sta morala paziti, da se ne prevrneta v globokprepad, ki je zijal pod njima. Oprijemala sta se ostrihrobov in se tu in tam morala dvigniti kar z rokami, kerjima noge niso na‰le varne opore. In tako sta visela zatrenutek med nebom in zemljo. Da bi se bil odkr‰il ostrirob, ki sta se zanj drÏala z rokami, pa bi se bila preval-ila naravnost v ãrno globoãino . . . Kekcu je lil znoj zobraza; a bal se ni. Niti z oãmi ni trenil, ko se je tu patam ozrl v grozni prepad pod sabo. Enkrat pa je ‰e celozavriskal, ko je zagledal pred sabo veliko, belo planiko.Utrgal jo je in si jo zataknil za klobuk poleg petelinjegaperesa.

»Glej ga no!« se mu je namuznil Prisanek. »Kaj se nekisa‰ veã? Pa kdo te je nauãil, da zna‰ tako lepo vriska-ti? Mislil sem, da se zna‰ samo ‰irokoustiti in togotiti.No, zdaj pa vidim, da zna‰ tudi vriskati.«

Kekec je postal na ozki polici in se ozrl na moÏa, ki jestal nad njim. — »Stric Prisanek!« je rekel. »Kdaj sem se‰irokoustil pred vami? Povejte mi, kdaj sem se togotil?Saj vam nisem hotel storiti nikoli niã Ïalega. Zakaj nistepustili Tinkare pri miru? O, nikdar bi vas ne bil premi-kastil, ãe bi bili pustili Tinkaro pri miru. Pa tudi te zame-re bi ne bilo, in tudi meni bi ne bilo zdaj treba, da pasemdivje koze. Resniãno, ne bilo bi treba.«

»O, glej ga no!« je dejal Prisanek ‰e enkrat in se za-smejal na glas. Pa sta se plazila spet naprej. Stena ni bila


127

veã tako huda, zakaj dvignila sta se do ‰iroke police insta ‰la po njej, dokler nista dospela do ozkega Ïleba. Ponjem pa sta splezala do ‰iroke planote, ki se je razteza-la od stene do stene. Vsa planota je bila pokrita z belimsnegom, ki se je srebrno lesketal v sonãnih Ïarkih. Letam po obronkih je tu pa tam zelenelo uboÏno zeli‰ãemed kamenjem, in tam se je Ïe pasla ãreda divjih koz.

»No, tu sva na kraju najine poti,« je rekel Prisanek.»Vidi‰ divje koze, ki so razkropljene po planoti? Le do-bro pazi nanje in glej, da ti nobene ne zmanjka! Saj ve‰,kaj pomeni zate vsaka koza . . . Kosilo ima‰ v torbi. Ve-ãerjat pa Ïe pride‰ domov. Ko bo sonce zaãelo zahajatiza vrhove gorá, zaÏviÏgaj trikrat na prste. Koze te bodorazumele, pa pojdejo same nazaj v stajo. ·e enkrat tireãem, Kekec: pazi na koze in mi privedi vse nazaj! Na-tanko jih imam se‰tete. Ravno sto jih je . . .«

»Stric Prisanek, ali mislite, da ‰e nisem nikoli pasel?«je odvrnil Kekec. »Zakaj mi na‰tevate vse tako? Tri letaÏe pasem na‰o Kezo za Gmajnico. Pa reãem vam, da vteh treh letih niti kihnila ni zaradi mene . . . Ker pa Ïemoram pasti divje koze, jih bom tudi po‰teno pasel . . .Samo eno mi morate obljubiti, stric Prisanek. PustiteTinkaro pri miru, ker ona se rada joãe za vsako stvar. Paboji se vas. Zato jo pustite pri miru. Zveãer mi Tinka vsepove. In potem se spet lahko kaj zgodi med nama kakorsinoãi in davi. Na, pa bo zopet zamera . . .«


128

MoÏ se je zakrohotal, da so se mu dolgi brki kar tresli.Potrepljal je Kekca po rami in mu je dejal: »Ne boj se,Kekec! Tinkari ne skrivim niti lasu na glavi. Tinkara jepridna deklica. A ti si potepuh, ti, Kekec! Le glej, da te nepograbim enkrat prav po‰teno. Potem bo‰ pa zamaniskal po glavi, kjer so ti rasli nekoã lasje. Le glej, Kekec!«

»Hm,« si je rekel Kekec in gledal za moÏem, ki je pri-ãel plezati po Ïlebu navzdol. Kar naenkrat mu je izginilonkraj ‰iroke police izpred oãi. Kekec se je oddahnil, koje bil sam. Napotil se je preko ‰irokega sneÏi‰ãa, ki jebilo trdo kakor kamen. ·kripalo je pod nakovanimi ãev-lji, da se je Kekca kar polastila srãna radost. Onkraj sne-Ïi‰ãa je sedel na visoko skalo. Prijetno ga je ogrevalosonce, in Kekec je gledal po divjih kozah, ki so se mirnopasle po skalnatih obronkih. — »Hej, saj ne bo sile!« seje razveselil. »Lepo bom sedel tu na skali in gledal, kakose pasejo koze. ·e jutri bom sedel; a pojutri‰njem bomÏe doma . . . Hihi, to bo gledala Keza, ko stopim prednjo. Od skrbi bo nemara te dni izgubila ‰e celo rogove.Pa naj jih! Saj jih tako ne rabi . . .«

Kekec se je zasmejal, ko se je domislil Keze. A v tistemtrenutku je poskoãila za skalo divja koza. Na vso sapo jezdirjala preko sneÏi‰ãa in izginila med sivim skalovjem.— »Ovbe!« je zavpil Kekec. »Ali sli‰i‰, koza? Kam beÏi‰?Ali mi gre‰ hitro nazaj? — Ovbe, ali sli‰i‰, prebita kozjastvar?«


129

A koza ga ni poslu‰ala. Kekec je stekel po snegu inobstal pred visoko, strmo steno, kamor bi se ne mogelsplaziti Ïiv ãlovek. — »Ali sli‰i‰, koza prebita?« je vpil tjagor. A koza se ni vrnila, pa najsi je vpil ‰e tako na glas.Le enkrat je poãilo nekaj visoko tam gori v skalovju, intrije kamenãki so se prikotalili dol na sneg.

»U‰la mi je, pa je ne bo veã nazaj,« je zatarnal Kekec,ko se je vrnil na svojo skalo. »Na, en dan veã bom mo-ral pasti to divjo zverjad . . . Ti preklicana stvar! Kakobi napravil, da bi mi pri‰la nazaj? Saj bi jo ‰el iskat. A kjenaj jo najdem, ko se mi lahko skrije za vsako skalico . . .Saj pravim — ta prebita kozja stvar! Da mi more napra-viti toliko skrbi in bridkosti!«

In Kekec je ‰e dolgo javkal in tarnal. Praskal se je zadesnim u‰esom in zmerjal divjo kozo, ki se je pasla Ïenekje visoko pod sneÏnim vrhom visoke gore . . .


130

10

Dolgo bi ‰e bil Kekec javkal na svoji skali, da se nihipoma ozrl tja v zeleno dolinico. Gledal je in gle-

dal, a koãe divjega moÏa ni mogel zagledati nikjer. Videlje beli prod, pa tudi gorski potok je videl in sli‰al je celonjegovo ‰umenje. A domovanja divjega moÏa ni bilo.Samo kamnit zid je videl, in tisti zid je segal od proda pado samih strmih sten skalnate gore. Zid je bil visok, inKekec je bil prepriãan, da bi ga ne mogel nikdar preple-zati. Pa se je Kekec ãudil in ugibal, ãemu vse to. In ugi-bal je, kje paã stoji kamnita koãa. Pa naj je ugibal in gle-dal ‰e tako, koãe vendarle ni videl nikjer. — Naposled seje naveliãal ugibanja in iskanja. Pogled mu je hitel pre-ko zelenih gozdov in obvisel mu je na polju, ki se je ‰iriloonkraj gozdov. In kar hipoma je Kekec zavriskal in priãelvihteti svoj klobuãek, zakaj tam sredi polja je zagledaldomaão vasico. Bele hi‰ice je videl; sredi njih pa se jedvigal rjavi zvonik farne cerkve. Kekec je kar poskoãil instrmel je in vriskal. Glej, saj ni daleã od doma. O, samodobro uro hodá, pa je doma pri materi in Kezi. A kaj po-maga vse to, ko pa mora sluÏiti pri divjem moÏu, ki ga


131

ne izpusti zlepa. ·e tri dni mora sluÏiti in ‰e tri dni nemore domov.

Kekec je postal Ïalosten, da je povesil glavo. Iz Ïepa jeprivlekel svojo ljubo pi‰ãalko, da bi si zapiskal v svojiÏalosti. A pri tem se je ozrl na sosedne sneÏnike, ki so sedvigali stra‰no visoko proti nebu. Videl je bele, navpiã-ne stene, ki so se svetile v sonãnih Ïarkih; videl je groz-ne prepade, ki so zijali pod tistimi stenami, in mraz gaje stresel Ïe ob misli na nevarnosti, ki preÏé na ãlovekana tistem stra‰nem skalovju.

»Kaj ni ta gora ·krlatica?« je dejal Kekec in ‰e vednostrmel na tiste peãine, ki so se dotikale naravnost mod-rega neba. »Resniãno — to je ·krlatica, in na ·krlatico ni‰e nihãe priplezal. O, in kako tudi? Niti jaz bi si ne upal,niti jaz, ki se ne bojim divjega moÏa Prisanka. In tamdoli je log, zeleni log vile ·krlatice. Kaj, ãe bi jo poklical,da mi da cekin? Za cekin pa si kupim citre. In sviralbom, od jutra do mraka bom sviral . . . Kaj, ãe bi jo respoklical?«

In Kekec se ni dolgo pomi‰ljal. Îe je vtaknil pi‰ãalkov usta in Ïe je hotel zapiskati. A tedaj je ‰e enkrat po-gledal na stra‰ne stene visoke ·krlatice in vzel pi‰ãalkoiz ust. Pa se je zaãudil, na glas se je zaãudil. Zagledal jetam na ozki planotici, pokriti z belim snegom, nekajãrnega, ki se je plazilo po gladki, navpiãni steni. — »Je todivja koza kali?« je pomislil Kekec in pogledal ‰e natanã-


132

neje na divjo ·krlatico. In tedaj je spoznal, da se tam neplazi divja koza, ampak ãlovek. — »Ovbe!« je spregovo-ril Kekec na glas. »Pa kdo se plazi tam gori? Kdo je takopogumen? Ovbe! Omahnil bo, pa se bo prekotalil v glo-boãino!«

A ãlovek tam gori se je plazil naprej. Iz daljave se nitirazloãevalo ni, ali je velik ali majhen. Samo to se je vide-lo, da je ãlovek. Poãasi poãasi se je plazil po steni in seje tu pa tam ustavil, kakor da bi se hotel oddahniti inspoãiti od truda in napora. A potem je plezal spet dalje,poãasi poãasi kakor polÏ.

Kekcu so se najeÏili lasje na glavi, ko je gledal to vra-tolomno plezanje. »Prekotali se, resniãno se prekotali,«je ponavljal vedno in vedno v svojem strahu. »O, ti te-pec, ki pleza‰ po ·krlatici! kaj ne ve‰, da ‰e nihãe ni pri-‰el do vrha? Prekotali‰ se, prekotali‰ . . .«

âlovek tam na ·krlatici je ravno preplezal steno. Ob-stal je za trenutek na visoãini, potem pa hipoma izginil.— »Ha, kaj se je prekotalil?« je vpra‰al Kekec, in mraz gaje stresel. ·e natanãneje je pogledal v skalovje, a tedaj jespet zagledal ãloveka, ki se je Ïe plazil po drugi steni. Topa je razjezilo Kekca tako, da je kar pesti stisnil in zavpil:»Ali mi gre‰ nazaj, tepec? Kaj se plazi‰ tam gori? Ali nevidi‰, da se prekotali‰? O, tepec, ki hoãe‰ na ·krlatico,kamor si ne upa niti Kekec, ki je dvakrat premikastil div-jega moÏa Prisanka . . . Ali mi gre‰ nazaj!«


133

A ãlovek tam gori ga ni mogel sli‰ati, ker je bil preda-leã in previsoko. Zdaj je Kekec videl, da se tisti tepec nepremika veã poãasi, ampak naglo naglo, kakor da bi semu mudilo. Kar zagomazelo mu je po hrbtu in niã veã nimogel gledati tistega drznega plezanja. Obrnil se jestran in si z rokami zakril oãi . . . Ko se je nekoliko po-miril, se je spet ozrl tja gori na ·krlatico. Zagledal je ãlo-veka Ïe vrhu stene. Mirno je stal tam, kakor da bi poãi-val po truda polnem potu. A Ïe se je obrnil in priãel ple-zati navzdol.

»Ha, kaj ti nisem rekel, da ne pride‰ nikamor?« je zav-pil Kekec in se oddahnil. »O, nihãe ne pride na ·krlati-co, nihãe! Samo Kekec bo pri‰el nekega dne, samo Ke-kec, ko doraste in bo moãan kakor divji moÏ Prisanek. . . Le hitro nazaj, ti tepec, in pazi, da se ne prekotali‰!«

Kekec je skoãil s skale in zavriskal. A tedaj je zabrliz-gnila nedaleã tam na obronku divja koza in se zapra‰ilapreko sneÏi‰ãa. — »O, joj!« je zavpil Kekec in priãel teãiza njo. A divja koza je beÏala kakor blisk. Hitela je poskalovju in hipoma je izginila med razpokami. Ves upe-han je obstal Kekec onkraj sneÏi‰ãa in gledal po skalah.A divje koze ni videl veã. Pa je zaãel spet javkati in sti-kati. Z lepimi besedami je klical kozo nazaj. A koza ga niposlu‰ala, pa tudi vrnila se ni. — »Dve sta mi Ïe u‰li,« jejavkal Kekec, ko se je vraãal k svoji skali. »Dva dni veãbom moral sluÏiti divjemu moÏu. Bog ve, koliko mi jih


134

‰e uide danes? In jutri in pojutri‰njem . . . O, nikoli nebo konca moje sluÏbe, o, nikoli!«

Ves obupan je sedel na skalo in se nakremÏil. A tedajse je domislil ãloveka, ki je bil lezel na ·krlatico. Ozrl seje na divje peãine in zagledal ãloveka, ki se je plazil Ïegloboko doli pod planotico. Kar nenadoma mu je izgi-nil izpred oãi, zakaj splazil se je bil v globok Ïleb, ki seje vil med skalovjem prav dol do zelenega ru‰ja. — »O,ni se prekotalil!« se je zasmejal Kekec, ker je bil vesel, dase ni zgodila nesreãa. »·e o pravem ãasu je sli‰al mojglas, pa se je vrnil. Kaj hoãe na ·krlatici? Saj ne pride dovrha, nihãe ne pride do vrha. Samo Kekec lahko pride,samo Kekec, ki je Ïe dvakrat premikastil divjega moÏaPrisanka. Pa mora pasti zaradi tega divje koze, te prek-licane koze, ki bi jih najraje podavil!«

Kekec se je vnoviã zasmejal in pogledal na ·krlatico.·e enkrat je zagledal predrznega ãloveka. Ravnokar jepriplezal iz globokega Ïleba. Toda hipoma je izginil medgostim ru‰jem, in Kekec ga ni videl veã.

Kekec se je zleknil po skali. Prijetno ga je ogrevalosonce, ki se je smejalo z modrega neba. Smrtna ti‰ina jevladala med divjim skalovjem. Sli‰alo se je samo prita-jeno ‰umenje gorskega potoka, ki je tekel tam doli medkamnitim prodom. Kekec se je sonãil kakor martinãek.V ustih mu je tiãala njegova lepa pi‰ãalka, in Kekec je


135

piskal. Svoje najlep‰e pesmi je piskal, pa je pozabil nadivjega moÏa in na svojo teÏko sluÏbo . . .

Tam doli pod ·krlatico pa je tekla skozi ru‰je deklica.Na vso sapo je hitela proti zelenemu logu. V roki jedrÏala velik rdeã meÏikelj. Tu in tam ga je pogledala inse nasmehnila. — »Pa sem ga le utrgala!« si je rekla.»O, huda je bila pot preko tistih groznih skal! A ven-darle sem pri‰la do meÏikeljna in ga utrgala. Zdaj bovila ozdravela . . .«

Bila je Jerica, ki jo je videl Kekec na ·krlatici. V ranemjutru je zapustila vilin dvorec, pa je splezala na goro.Stra‰ne so bile skale in prepadi tako grozni! A Jerica jihje premagala in se ni bala. Kadar se je priãela tresti nadstrmim prepadom, se je spomnila svoje mamice. In mi-nil jo je strah in niã veã se ni tresla. Tako je na‰la viso-ko tam gori na mrzli steni rdeãi meÏikelj, in zdaj ga nesebolni vili, ki jo gotovo Ïe teÏko ãaka.

·e hitreje je tekla skozi ru‰je. Stopila je v hladni log,kjer je prepevalo tisoã in tisoã glasnih ptiãev. Izza zele-nja se je zasvetil beli dvorec, in Jerica je stekla preko Ïivetrate. Stopila je v veÏo in pri‰la vsa zasopla in znojna vsobo, kjer je na beli postelji leÏala bolna vila ·krlatica.

»Na‰la sem ga in sem ga utrgala,« je zasopla Jerica indvignila roko z rdeãim meÏikeljnom. »Ali ga vidite, gos-pa? . . . Prinesla sem ga . . .«


136

Vila se je dvignila v postelji in se nasmehnila. S treso-ão roko je prijela rdeãi meÏikelj in ga pritisnila k ustom.Kri ji je ‰inila v bledi obraz. Beli lasje so se zasvetili inpostali so zlati. Jerica jo je gledala in strmela. Glej, saj nividela veã postarane gospe, ampak mlado deklico, ki seji je smehljala, o, tako lepo smehljala! In ãudila se je Je-rica, tako dolgo ãudila, dokler je ni poslala ·krlatica vkuhinjo po vodo. Ko pa se je vrnila, je zagledala vilo Ïepopolnoma zdravo. Stala je pri oknu. Obleãena je bila vbelo obleko in na glavi je nosila ‰apelj, ki je bil zlat in seje svetil. Vila je bila tako lepa, da je Jerica kar obstala insklenila roke.

A vila je stopila k njej. Prijela jo je za roke in jo odved-la k mizi. Sedla je na mehki stol in privila deklico k sebi.Poljubila jo je na lice in gladila jo je po razmr‰enih laseh.— »Zlato dete si ti, Jerica!« je govorila vila. »O, kako najse ti zahvalim za to, da si mi prinesla zdravila in si tve-gala svoje mlado Ïivljenje?«

Jerica se je ‰e tresla od napora, ki ga je prebila na str-mi gori. Trudna je bila, da se je ‰e komaj drÏala pokon-ci. A vendar se je ‰e premagovala. — »Saj ni bilo hudo,saj ni bilo hudo,« je odgovarjala. »Kaj tisto! Samo ãe naj-dem spet Kekca in Tinko, pa bom zadovoljna . . . Saj stemi obljubili sinoãi, da ju poi‰ãete. Tega vas prosim tudidanes. Maãeha se bo Ïalostila in obupovala. A maãehaje uboÏica, ker je bolna . . .«


137

»Poiskala bom Kekca in Tinko,« je odvrnila ·krlatica.»Le bodi brez skrbi!« ·e danes ju poi‰ãem in ti povem.Nemara sta Ïe doma pri materi.«

Jerica je ‰e sli‰ala te besede. A potem se je priãela tre-sti tako, da ni mogla veã stati na nogah. Pred oãmi se jije naredila tema. A ‰e se je hotela premagovati. Z roka-mi je zakrilila, da bi se oprijela mize. A bila je preslabain zdrknila je na tla. In tedaj so jo zapustile vse moãi. Oãije zaprla, pa ni vedela veã, kaj se godi okrog nje.

Vila se je sklonila k njej in jo rahlo dvignila. Sedaj ‰eleje zapazila, kako je dekliãina obleka vsa raztrgana in ro-ke vse razpraskane in krvave. Pa se je vila bridko na-smehnila. ·e enkrat je poljubila Jerico na rdeãi, od soncaves oÏgani obraz in jo ponesla v sosedno sobo. Tam joje slekla in jo poloÏila na belo, mehko posteljo. Pogrni-la jo je z lepo odejo in sedla kraj postelje na stol.

In Jerica je spala, dolgo je spala in se ni prebudila nitienkrat . . . Ko je odprla oãi, je priãela vsa zaãudena gle-dati okrog sebe. Bila je sama v sobi. Globoka ti‰ina jevladala krog in krog. âulo se je samo pritajeno petje pti-ãev, ki so prepevali zunaj po samotnem gorskem logu.In Jerica se je ãudila in v prvem trenutku niti vedela ni,kje pravzaprav biva. Toda polagoma se je domislila vse-ga. In tedaj jo je bilo sram, da ji je postalo slabo. Sram joje bilo pred vilo, zato je skoãila s postelje in se nagloopravila. Oblekla si je svojo raztrgano obleko in svoje


138

teÏke okovane ãevlje. Sedla je na stol in ãakala, ker se niupala iz sobe. Samo enkrat je stopila tja k oknu, da bi vi-dela, ãe ‰e sije sonce. Odgrnila je teÏko zaveso, pa je vi-dela, da se sonce Ïe bliÏa visokim goram. Nato je spetsedla in ãakala. Spanje ji je bilo povrnilo vse moãi, inJerica se je ãutila ãilo in zdravo.

Toda ni ãakala dolgo. Hipoma so se nesli‰no odprlavrata in v sobo je stopila ·krlatica. Nasmehnila se je de-klici, ko jo je zagledala Ïe pokonci. »O, ali si Ïe vstala?«je govorila ·krlatica. »Glej, glej — kako hitro si vstala!«

Jerica je povesila glavo in postala je vsa rdeãa. A ·krla-tica je Ïe stopila k njej in jo priãela boÏati po licih. — »Lenikar se me ne boj!« ji je govorila in se prijazno smeh-ljala. »Nisi se me bala, ko sem leÏala bolna na postelji.Zato se me pa tudi zdrave ni treba bati. Saj nisem hu-dobna. ·e nikomur nisem storila niã Ïalega. Ali pa tudive‰, kdo sem jaz? Ali ve‰, Jerica?«

Deklica je dvignila glavo in ji je pogledala v krasniobraz. »·krlatica ste, gospa, vila ·krlatica ste,« je od-govorila tiho in spet povesila glavo. A tedaj jo je vila ·kr-latica dvignila, kar na roke jo je dvignila in jo poljubila.— »Da, vila ·krlatica sem,« je rekla. »Pa zato se me ni-kar ne boj! Ve‰, jaz sem tvoja prijateljica. Vsekdar ti bomhvaleÏna, ker si mi pomagala v bridki sili in tvegala za-me Ïivljenje. Ali se me boji‰, Jerica? Povej mi lepo, ali seme boji‰?«


139

Jerica se je nasmejala. — »O, ne bojim se vas, resniã-no se vas ne bojim,« je odgovorila. »Saj vas imam rada. . . âe hoãete, grem ‰e enkrat na visoko goro po meÏi-keljne . . .«

»O, tega ne bo treba veã,« je rekla vila in jo postavilanazaj na tla. »Ve‰, jaz zbolim samo vsakih sto let enkratin sem potem bolna vse leto, ãe mi dobra du‰a ne prine-se tistega rdeãega meÏikeljna s skal. Zdaj bom spet zdra-va in vesela dolgih sto let. Zato mi ni treba veã tistegameÏikeljna.«

In vila je prijela Jerico za roko. Odvedla jo je v drugosobo, kjer jo je umila z mrzlo vodo. Lepo jo je poãesalain jo oblekla v belo obleko, ki jo je vzela iz velike oma-re. Obula jo je v bele Ïametne ãeveljãke in ji zavezaladolge lase s svileno pentljo. Jerica se je kar tresla od ra-dosti, da ima novo, lepo obleko. Obrazek ji je kar Ïarel,pa tudi sram jo je bilo, ker ni imela ‰e nikoli take oble-ke. Niti v ogledalo se ni upala pogledati, ko ji je vila ve-lela, naj pogleda, kako je lepa. Naposled pa se je vendar-le pogledala. Pa se je zaãudila, da je kar roke sklenila.Videla se je v velikem ogledalu, od nog do glave se jevidela, pa skoraj sama sebe ni mogla spoznati. Oj, bilaje lepa, da se je sramovala sama sebe. Zato je povesilaoãi. Bila je vsa rdeãa in se ni upala veã pogledati v ogle-dalo.


140

·krlatica se ji je smejala in ji ravnala zlate lase. — »Alividi‰, Jerica?« je govorila ·krlatica. »Ali vidi‰? Pa si zdajlepa, o, ‰e lep‰a kakor jaz. Da bi te videla zdaj maãeha,pa bi te ne spodila veã od doma. Ne upala bi se, Jerica,prav res bi se ne upala.«

Nato jo je odvedla v veliko izbo; sredi nje je bila mizapogrnjena z rdeãim prtom. Miza je bila polna najslaj‰ihjedi, da se je kar ‰ibila. ·krlatica je posadila Jerico krajsebe za mizo in priãeli sta jesti tiste sladke in dobre jedi.Vila je mnogo mnogo pripovedovala med jedjo. Pa tudio Kekcu in Tinki je pripovedovala. Popoldne ju je iska-la krog po gozdu in na‰la njune sledove, ki so drÏali na-ravnost do kamnite hi‰e divjega moÏa Prisanka. A kerima moÏ svojo domaãijo ograjeno z visokim zidom, pre-ko katerega ne more nihãe, ni mogla k njemu. Poklica-la ga je k zidu, in moÏ ji je povedal, da sta Kekec in Tinkav njegovi hi‰i.

»Ovbe!« je zaklicala Jerica in se prestra‰ila, da ji jepadla Ïlica iz roke. »Pojedel ju bo divji moÏ, Kekca inTinko bo pojedel . . . O, pomagajte, gospa! Lepo vasprosim, pomagajte!«

»Ne boj se, Jerica!« jo je tolaÏila ·krlatica. »Saj Prisa-nek ne stori niã Ïalega Kekcu in Tinki. Lepo ju bo gostilnekaj dni. Potem pa ju izpusti domov. Le verjemi mi, Je-rica! Saj poznam Prisanka in vem, da ne stori nikomurniã Ïalega. âuden moÏ je in vedno godrnja. Vsako leto


141

podre na enem kraju svoje zidovje. Kdor pride tisti danv njegovo hi‰o, se mu godi dobro. Ravno vãeraj je podrlzidovje, a danes ga je Ïe spet zgradil. In ravno vãeraj staza‰la Kekec in Tinka k njemu. Zato pa se jima bo dobrogodilo.«

Jerica ji je verjela in se potolaÏila. ·krlatica pa je ‰epripovedovala o divjem moÏu Prisanku. Da, ãuden moÏje in tako moãan, da z eno roko izruje najvi‰jo bukev. Vlepem prijateljstvu sta Ïivela nekoã Prisanek in ·krlati-ca. Vila je vedno in vedno hodila tja v dolino, pa je po-magala ljudem, ki so jo klicali v svojih stiskah in potre-bah. Vse jim je storila; pomagala jim je na polju in do-ma; pomagala je uboÏnim in bolnim. A to je jezilo div-jega moÏa. Vedno in vedno ji je govoril, da jo ljudje izko-ri‰ãajo in jo kliãejo na pomoã tudi tedaj, ko bi jim ne bilotreba. A za hrbtom se ji posmehujejo, ker je tako milo-srãna in dobra. In ljudje naposled niso hoteli veã delati.Potuhnili so se, pa so poklicali k vsakemu delu vilo ·kr-latico. V svoji milosrãnosti je bila vila tako kratkovidna,da ni opazila tega. Pa je napravila ljudem vse . . . To jedivjega moÏa Prisanka tako razjezilo, da je prihrumel vsvoji jezi k njej. Vse ji je povedal, vse o potuhnjenih lju-deh, ki se norãujejo iz nje. A vila mu ni verjela in se muje smejala . . . Pa je udaril Prisanek z nogo ob tla, pa jerekel: »Ker si taka in ker si slepa, pa ti odpovedujem pri-jateljstvo. O, vila ·krlatica! Visok zid postavim med tvo-


142

jo in svojo lastjo, in preko tega zidu ne pride nihãe. Nititi, vila ·krlatica! Kadar pride Ïiva stvar skozi ta zid, ta-krat pridem k tebi. A prej gotovo ne, ker si tako lahko-verna in slepa!« — ·e enkrat je moÏ udaril z nogo ob tla,potem pa je razjarjen in jezen od‰el. In ‰e tisti dan jeogradil svoje domovanje z visokim zidom.

Vila ·krlatica ga ni veã videla. Pa tudi njej so se tistedni odprle oãi in je spoznavala, kako so jo zlorabljali lju-dje. Silna jeza jo je navdala, in tisti dan je prisegla, da nepomaga Ïivemu ãloveku veã. Zaprla se je v svoj dvorecin niã veã ni hodila v dolino. Pa so jo klicali ljudje: »O,pridi, vila ·krlatica! V sili smo in potrebi. Pomagajnam!« — A ·krlatica jih ni sli‰ala in od tistega dne nipomagala nikomur veã. Niti onemu, ki je bil v resniãnipotrebi. Tu in tam je stopila k visokemu zidu in je za-klicala: »Oj, pridi, Prisanek! Zdaj lahko podre‰ svoj zid,ker ne maram veã pomagati ljudem. Hudobni so in zanorca so me imeli. Oj, Prisanek! Ali sli‰i‰?« — A Prisanekje samo godrnjal za zidom. — »Ni pri‰la Ïiva stvar sko-zi zid. Hodi, ·krlatica, in me pusti pri miru!« — Tako jezavpil divji moÏ Prisanek in od‰el v svojo koão.

Tudi danes je bila pri zidu in je poklicala Prisanka. —»Oj, Prisanek!« je zaklicala. »MeÏnarãev Kekec in Tin-ka sta pri tebi. Iskala sem ju po gozdu in sem na‰la sled,ki drÏi naravnost v tvojo hi‰o. Oj, Prisanek! Izpusti ju,


143

ker ju i‰ãe sestrica, ki je resniãno dobra deklica. Ali sli-‰i‰? — Oj, Prisanek! Izpusti ju, pa ju izroãi meni!«

»Hm, kaj kriãi‰ spet?« je zagodrnjal moÏ onkraj zi-dovja. »Daj mi Ïe enkrat mir! Da, pri meni sta Kekec inTinka. Izpustim ju, kadar se meni zljubi . . . Ni ‰e ‰laÏiva stvar skozi moj zid. Zato noãem imeti opravka stabo, vila ·krlatica!« — MoÏ je zagodrnjal ‰e nekaj, po-tem pa je od‰el v svoje domovanje . . .

To in ‰e mnogo drugega je vila ·krlatica pripovedova-la Jerici. In Jerica jo je poslu‰ala in se ãudila. Pa jo jeskrbelo, kaj bo s Kekcem in z malo Tinko. O, za Kekcase ni bala. Prepriãana je bila, da Kekec ni Ïalosten inpotrt. Hm, nemara sedi lepo v hi‰i divjega moÏa in pis-ka na pi‰ãalko svoje najlep‰e pesmi. Pa ‰e mar mu nidivjega moÏa, ki godrnja tam za mizo in ga grdo gleda.Za Kekca se Jerica ni bala; bala se je samo za ubogo Tin-ko. Gotovo joãe in izteza svoje male roãice . . . Tako jemislila Jerica in je bridko vzdihnila.

·krlatica jo je pogledala, pa je vedela, zakaj Jericavzdihuje. — »Pojdiva!« je rekla po jedi. »Greva v zelenigaj in od tam do zidovja, ki obdaja Prisankovo domo-vanje. PokaÏem ti vse, in nemara se mi zdaj posreãi, daomeãim divjega moÏa.«

In sta ‰li. Po lepi poti sta ‰li, po mehkem mahu skozisenãnati log. Sonce je stalo tik nad belimi sneÏniki, in nje-govi zadnji Ïarki so poljubljali tiho zagorsko dolinico. Od


144

vsepovsod so se ogla‰ali ptiãi in peli svojo veselo veãerni-co. Lahek veter je po‰umeval med zelenim listjem, da jedrhtelo in pelo s tihim glasom. Prijeten, sladak vonj se jerazlival po vsem logu. Saj so rasli na vsaki trati gosti grmirdeãega resja, in ob potu so bili vsepovsod nasajeni gor-ski nageljni in so dehteli, dehteli . . .

·krlatica in Jerica sta molãali vso pot. Iz loga sta pri‰lina beli prod in do ‰umeãega gorskega potoka, ki se jepenil med kamenjem in skalovjem. Prek ozke brvi sta ‰liãez potok in zavili v gosto ru‰je, ki se je ‰irilo onkraj pro-da prav do sneÏi‰ãa pod belimi stenami. In kar hipomasta stali pred visokim kamnitim zidom in nista moglinaprej.

»Ali vidi‰?« je spregovorila vila ·krlatica. »To je Pri-sankov zid, in preko tega zida ne pride nihãe. Niti jaz, kisem vila. Onkraj tega zida stoji Prisankovo domovanje.Tam sta Kekec in Tinka . . . ·e enkrat pokliãem Prisan-ka in ga poprosim za tvojega bratca in sestrico. Toda tine sme‰ ostati tukaj, zakaj Prisanek takoj zavoha ãlove-ka, pa ga ne bo, in naj kliãem ‰e tako.«

Jerica se je molãe odstranila. ·la je ob zidu daleã da-leã. ·ele tam ob sneÏi‰ãu se je ustavila. Sedla je na ka-men pa mislila na Kekca in Tinko. Na maãeho je misli-la, ki zdaj doma zdihuje in joãe za izgubljenimi otroki.In Jerici je postalo v srcu hudo, tako hudo, da so ji gor-ke solze stopile v oãi. O, kako naj re‰i Kekca in Tinko?


145

Kako naj ju privede domov in kako naj razveseli ubogomaãeho? O, kako? Ko pa niti vila ·krlatica ne more po-magati?

Jerica je vzdihnila in povesila glavo. A hipoma je vsta-la, pa je jela poslu‰ati. Preko visokega zidu so se oglasi-li neki ãudni glasovi. In ti glasovi so postajali vedno raz-loãnej‰i in so se vedno bolj bliÏali. Îe je razloãila piska-nje pi‰ãalke. Îe je spoznala veseli glas, ki je prepeval ra-dostno pesem:

»Pastirãek na gore gre,poje gredé,vriska po gorah tam:holadijeé . . .«

»Kekec!« je zavpila Jerica na ves glas. »Ali me sli‰i‰, oj,Kekec?« — Glas onkraj zida je utihnil, toda samo za tre-nutek; zakaj Ïe v naslednjem hipu je Kekec zavpil pre-ko zidu. »Ho-ho — sli‰im, sli‰im . . . Pa kdo me kliãe?«

»Jerica sem, Jerica!« je odgovorila deklica vsa vesela.»Kako se ti godi, Kekec? Kaj dela Tinka? Povej mi brÏ,Kekec, povej mi brÏ!«

Kekec se je zasmejal onkraj zida. »Kako se mi godi? I,nu, divje koze pasem pri Prisanku. A divje koze so zver-jad, ti reãem, Jerica! O, na‰a Keza je res prav pohlevnastvar. Nikoli veã je ne bom zmerjal, nikoli veã . . . Trikoze so mi u‰le danes, samo bog ve kam. Pa bom moral


146

sluÏiti Prisanku pet dni. Dva zato, ker sem ga dvakratprav hudo premikastil; tri zato, ker sem mu izgubil trikoze . . . O, to bo robantil v hi‰i! Pa se ga ne bojim, na-ká, ne bojim se ga. Le naj poskusi! Pa prasnem spet vanjin ga premikastim . . .«

In Kekec se je zasmejal vnoviã. Jerica pa je v svojemstrahu kar roke vila. A Kekec je nadaljeval: »Ni mi hudodrugaãe. Ve‰, Prisanek zna skuhati dobre Ïganãke, da lekaj! Pa mi je dobro . . . Lepo pretolãem teh pet dni prinjem, a potem se vrnem s Tinko domov. Da ne pride ‰eveã dni zraven, za to bom Ïe poskrbel. Saj sem Kekec, aKekcu je mogoãe vse. ·e celo divjega moÏa sem zmika-stil, pa bi se bal? Naka . . . Ve‰, Jerica, Tinka si je zvini-la nogo. Zato ne more domov. A Prisanek jo ozdravi. Sajje davi rekel tako. Na postelji leÏi, a poleg nje bela muc-ka. In mucka mijavka in Tinka se smeje pa ji je dobro. . . A ti, Jerica, kaj dela‰ tu? Kaj nisi ‰la ãez gore k tetiNeÏari? Ha, Jerica?«

»Iskala sem vaju, o, ves dan iskala,« je odgovarjalaJerica. »Pa sem za‰la k vili ·krlatici in sem zdaj pri njej.O, Kekec! Zakaj me nista poãakala na senoÏeti, kakorsem ti naroãila? Pa bi ne bilo te Ïalosti in bridkosti. DivjimoÏ vaju bo za vedno obdrÏal za tem zidovjem. Saj jerekla vila ·krlatica, da divji moÏ tako dolgo ne podrezidovja, dokler ne pride Ïiva stvar skozenj.«


147

»Hm, da,« je rekel Kekec. »Îiva stvar, pravi‰, Jerica?Ne boj se! âe se drugi ne bo splazil skozi zid, se bo paKekec gotovo, o gotovo! Le meni verjemi! — Toda beÏi,Jerica! Prisanek prihaja — beÏi, Jerica . . .«

Jerica se je potuhnila in naglo pohitela skozi ru‰je.Tam doli se je ustavila, pa je poslu‰ala. A niã veã ni sli-‰ala Kekãevega glasu. Globoka ti‰ina je leÏala po gor-skem svetu. Vrhovi orja‰kih sneÏnikov so vse okrog go-reli v veãerni zarji. Mrak je legal na ozko dolinico, inmir, veãni mir se je smehljal povsod, kamor je pogledalooko . . . Jerica je ‰e vedno gledala visoki zid, kakor da biãakala, kdaj se prikaÏe vrh njega Kekec. A Kekca ni bilo.Samo vila ·krlatica je pri‰la k njej in jo prijela za roko.

»Pojdiva domov!« je rekla in se nasmehnila. »Dolgosem klicala Prisanka: a ni se oglasil. Niti njegovega godr-njanja nisem sli‰ala . . . Pa to niã ne de. Le brez skrbi,Jerica!«

Jerica se ji je nasmehnila in ji povedala vse, kar ji je rav-nokar pravil Kekec. — »Ali vidi‰,« je dejala ·krlatica. »Sajsem ti rekla, da ne bo niã hudega. Lepo odpase Kekecsvojih pet dni, in v tem ãasu se ozdravi Tinki noga. Pa jutedaj Prisanek izpusti, in vrnete se lepo domov . . .«

»Da, Kekec in Tinka se vrneta domov,« je zavzdihni-la Jerica Ïalostno. »A jaz ne smem domov, ker me je ma-ãeha zapodila od hi‰e . . . A rada bi bila doma. Saj poãi-va tam blizu mamica. V grobu poãiva in je sama, tako


148

sama . . . Pa niti roÏic ji ne bo nihãe veã sadil na grobek,ker mene ne bo veã doma . . .«

In Jerici je postalo v srcu tako hudo, da je na glas za-jokala. A vila jo je priãela boÏati po laseh in jo je tolaÏi-la z lepimi besedami. Za roko jo je drÏala in jo vodilaskozi ru‰je. Vodila jo je v samotni, dehteãi log, kjer se jesredi veãernega mraka svetil njen krasni dvorec . . .


149

11

Kekec se je postavil kraj lesene lese in gledal, kako sose zgrinjale divje koze po staji. Îe so polegale po

rosni travi, ko je pri‰el Prisanek. — »Dober veãer, stricPrisanek!« ga je pozdravil Kekec. »Lepo sem jih prignaldomov. Prav pridno so se ves dan pasle. Hm, zadovoljenbi bil z njimi, da ni bilo tistih treh preklicanih nebodi-jihtreba. A kaj bi se zdaj jezil? Saj ne pomaga prav niã.I‰ãite, stric Prisanek, tiste tri nebodijihtreba i‰ãite! Kajmoremo zato? U‰le so mi, vam reãem, stric Prisanek.Kar poskoãile so — frk! in Ïe jih ni bilo veã . . . To vampovem Ïe zdaj, stric Prisanek. Veste, da ne bo zamere.«

Kekec je zasadil palico v zemljo in prekriÏal roke naprsih. Pa je ãakal, da Prisanek zarohni in ga zgrabi, kerje izgubil tri koze. A Prisanek ga je samo pogledal inmirno odvrnil: »Hm, Ïe prav! Bo‰ pa pasel tri dni veã!«— Priãel je naglo pre‰tevati svoje koze. Ko jih je pre‰tel,je zaprl leso in se napotil proti hi‰i. Kekec je stopal zanjim in na vso moã se je ãudil, da ga divji moÏ ni pravniã o‰tel. ·la sta ob visokem zidu, in tedaj je ‰inila Kek-cu v glavo lepa misel, da se je kar namuznil. — »StricPrisanek!« je rekel kar nenadoma in pokazal z roko na


150

zid. »Ali je res, da podrete ta visoki zid, kakor hitro prideÏiva stvar skozenj? Ali je res? Glejte, ljudje na vasi pri-povedujejo tako. Pa jim ne verjamem . . .«

»Res je, res!« je odgovoril Prisanek. »Tako sem prise-gel pred sto leti in svoje prisege ne prelomim nikdar. Paãemu vpra‰uje‰, paglavec? Kaj misli‰, da se bo‰ splazil tiskozi zid? Hehe, Kekec, hehe!«

Prisanek se je posmejal na glas. A Kekec ga je pogle-dal od strani in se ‰e enkrat namuznil. Glej ga no — Pri-sanka! Pa ‰e ne pozna Kekca, resniãno ga ‰e ne pozna.âe bi ga poznal, bi se zdaj ne smejal tako glasno. A Ke-kec mu Ïe pokaÏe svojo prevejanost in navihanost. Pabo strmel Prisanek, tako bo strmel, da bo pozabil nasmeh . . . In Kekec se je zasmejal sam pri sebi. Hipomaje obstal in pokazal na kamenãek, ki je bil vzidan v zidin se je svetil, kakor da bi bil zlat. — »Oj, stric Prisanek!«je zaklical Kekec in se sklonil h kamenãku, da bi ga iz-trgal iz zida. A kamenãek se ni ganil. »Glejte ta kamen-ãek v zidu! Dajte ga meni, da si kupim na semnju citre!Oj, stric Prisanek! Lepo vas prosim . . .«

»Saj to ni zlato!« je odgovoril Prisanek. A vendar jeiztrgal iz zida tisti lepi kamenãek in ga dal Kekcu. »To nizlato, to je navaden kamen, ki se sveti samo od zunaj.Na, tu ga ima‰! A koristil ti ne bo prav niã.«

»Hvala lepa, stric Prisanek!« je rekel Kekec in se spetzaãel muzati. In muzal se je prav do kamnite hi‰e. Vrgel


151

je torbo na stol in prislonil k zidu svojo dolgo palico.Stopil je v sobico k Tinki, ki je sedela na postelji in se je‰e vedno igrala z belo mucko. Njen obrazek ni bil veãbled, ampak rdeã. — »No, Tinkara, ali te je pojedel Pri-sanek?« jo je nagovoril Kekec. »Povej mi lepo in narav-nost: ali te je tepel? Ali te je pogledal samo enkrat grdo?Ha, Tinkara? — Kar hitro povej, ker sem mu obljubil, daga zmikastim, ãe bo grdo ravnal s tabo!«

»Oj, ne!« je odgovorila Tinka. »Ve‰, lepo je govoril zmano in z mucko, da sem se mu morala smejati. Pa tudimucka je mijavkala . . . In dobre in sladke reãi mi je dal,da sem jih jedla . . . Ve‰, Kekec, saj ni hudoben in grd.Îe mi je skoraj ozdravil nogo. Kar niã me ne boli veã;samo stopiti ‰e ne morem nanjo. Oj, Kekec, kar pustistrica Prisanka pri miru! Pa ne sme‰ ga veã mikastiti.«

Kekec se je ãudil, pa ni mogel verjeti. Z glavo je zma-jeval in gledal Tinko. A tedaj je Prisanek stopil v sobico.Kar z rokami je prijel malo Tinko in jo dvignil. — »Jestgremo, Tinãica!« je govoril prav sladko. »Pripravil semmlekca zate in dobrih mlincev. Da bo‰ vesela, Tinãica!«— In Tinka se je nasmejala in se ni prav niã bala Prisan-ka. In kako tudi? Saj se je Prisanek igral z njo in ji govorilprijazne stvari. Pa ‰e celo dobrih sladkarij ji je prinesel,da se je mala Tinka malo posladkala in oblizala. Pa se ganaj zato boji?


152

Kekec se je ‰e vedno ãudil in zmajeval z glavo. Kar niãveã ni poznal sestrice, ki je prej jokala Ïe, ãe ji je kdopokazal samo prst. Glej jo no — Tinkaro! Pa se ne bojiPrisanka. A davi se je kar drla od samega strahu, ker jemorala sedeti s Prisankom za mizo. Zdaj pa pusti, da jonese divji moÏ k mizi, in se ‰e celo smeje povrhu. âud-no, ãudno . . . Kekec je ‰el za njima. Pa tudi mucka je ‰laza njima in je mijavkala vso pot. Kekec je molãal, ko jeotepal rumene Ïganãke. Zamislil se je bil v svoje misli inle tu pa tam je pogledal na Prisanka in se namuznil. Tin-ka je jedla svoje sladke mlince in pila beli mlekec. Prisa-nek pa ji je govoril prijazne besede in jo draÏil, da se jemorala tu pa tam zasmejati.

Ko se je stemnilo, so ‰li spat. Kekec se je spet zavil vdebelo odejo in je legel kar v kotu na tla. Tinka je leÏa-la lepo na svoji posteljici. A Prisanek se je premetavalzunaj v veliki izbi na pógradu. Pa je jeãal, bridko jeãal,ker ni mogel zaspati. Njegovo jeãanje sta sli‰ala tudibratec in sestrica v sosednji sobici, pa nista mogla za-spati. — »Ali sli‰i‰, Kekec?« je vpra‰ala Tinka potihoma.»Ali sli‰i‰, kako jeãi zunaj Prisanek? Pa zakaj jeãi tako?«

»Kaj jaz vem!« je odvrnil Kekec in hkrati zazdehal.»Mogoãe ga tlaãi môra. Môra je pa huda in stra‰na. Nanogah ima velike copate in hodi — vsk — vsk . . . Pa tla-ãi Prisanka in tudi sinoãi ga je tlaãila, ker je jeãal tako


153

glasno. O, sli‰al sem ga, pa tudi hudo môro sem sli‰al,ko je ‰la po izbi vsk — vsk . . .«

»Ovbe, Kekec!« se je prestra‰ila Tinka. »Kaj govori‰ ohudi môri? O, molãi, molãi, Kekec, da ne pride tudi knama! — Ve‰, Kekec, pi‰ãalko ima‰ in lepo zna‰ piskatinanjo. Kar zapiskaj lepo pesem! Sli‰ala jo bo huda môra,pa bo kar zbeÏala. O, huda môra ne more sli‰ati lepihpesmi. U‰esa jo bolé; zato pa zbeÏi, ãe le sli‰i lepo pesem. . . Zapiskaj, Kekec, zapiskaj lepo pesem na pi‰ãalko!«

»Hi-hi,« se je posmejal Kekec. A vendar je vzel iz Ïepapi‰ãalko in zaãel piskati. Piskal je tisto pesem o vili ·kr-latici, pesem, ki je bila tako lepa, da je ãlovek kar strmel.Potihoma je piskal Kekec, o, tako milo piskal, da je ãlo-vek pozabil na vse in je poslu‰al, samo poslu‰al . . . Koje Kekec odpiskal pesem, je poslu‰al, ‰e dolgo, ãe bi pri-ãel Prisanek spet stokati. A sli‰al ni nobenega glasu inprepriãan je bil, da je Prisanek Ïe zaspal. Poklical je Tin-ko, a tudi Tinka je Ïe spala. Kekec se je zasmejal. Tesnose je zavil v odejo, pa zaspal, kot bi trenil . . .

Zjutraj pa je vpra‰al Kekec Prisanka: »Ali sli‰ite, stricPrisanek? Zakaj pa jeãite tako ponoãi? Ali hodi k vamhuda môra? Povejte mi, stric Prisanek!«

Prisanek pa je odgovoril: »O, ne tlaãi me huda môra.Samo teÏke sanje imam in v sanjah jeãim, da je strah.Hm, nerodno mi je, ker spim tako slabo . . . A nocojsem spal prav dobro. PokaÏi mi tisto pi‰ãalko, ki si nanjo


154

piskal sinoãi! Ve‰, nekaj ãasa sem te sinoãi poslu‰al. Apotem sem kar zaspal in sem spal tako lepo kot ‰e nikoli.Vsak veãer mi bo‰ moral zdaj piskati, Kekec! To ti reãemÏe danes . . . PokaÏi mi pi‰ãalko!«

»O, kajpak! O, seveda. Da mi jo vzamete, stric Prisa-nek!« je odgovoril Kekec, ker se je zbal za svojo pi‰ãalko.Kar jopiã je zapel, pa je stopil dva koraka nazaj. A Prisa-nek mu je prigovarjal tako dolgo, da je naposled le po-kazal pi‰ãalko. MoÏ jo je nekaj ãasa gledal, pa tudi zapis-kal je nanjo. A kar hipoma je prijel Kekca za ramo in re-kel: »Ti, Kekec, prodal mi bo‰ to pi‰ãalko. Vsak veãer sizapiskam nanjo, pa bom lepo zaspal in ne bom niã veãstokal. Kar hitro mi povej, koliko zahteva‰ zanjo!«

Kekcu je od samega strahu stopil znoj na ãelo. Skoãilje k Prisanku in se obesil na njegovo roko. — »Oj ne,stric Prisanek!« je zavpil. »Ne prodam pi‰ãalke. Za vessvet je ne prodam . . . Dajte mi nazaj pi‰ãalko, mojolepo pi‰ãalko.«

A Prisanek je stopil k veliki omari in jo odprl. Vzel jeiz nje zabojãek in ga postavil na mizo. Odprl je pokrov,pa rekel: »Vidi‰, Kekec, to ti dam, ãe mi podari‰ pi‰ãal-ko. Poglej, Kekec!«

Kekec je pogledal v zabojãek, in oãi so se mu kar za-svetile. V zabojãku so bile lepe citre. Strune so se sveti-le, kakor bi bile zlate. Oj, citre so bile tako krasne, da seje Kekcu ble‰ãalo pred oãmi. Iztegnil je roko in se s prsti


155

dotaknil zlatih strun. In citre so zapele, tako lepo so za-pele, kot ne poje nobena ptica v samotnem gozdu . . .»Ali je res, stric Prisanek?« je govoril Kekec ves omam-ljen. »Ali mi res daste citre za pi‰ãalko? Oj, stric Prisa-nek, ãe se ne norãujete?«

»Res, res — kar vzemi jih! Citre so tvoje!« je odgovo-ril Prisanek. Kekcu so se tresle roke, ko je vzel citre izzabojãka. Z drhteãimi prsti je priãel igrati. Ni mu ‰lo do-bro, ker ‰e ni bil vajen citer. A vedel je, da bo znal kmaluigrati; v nekaj dneh bo znal igrati najlep‰e pesmi. Samoda ima citre, samo da ima citre! Vse Ïivljenje je hrepe-nel po njih. O, niãesar drugega si ni Ïelel na svetu razenciter. Zdaj pa jih ima. Zlate strune imajo in pojejo takolepo kot nobena ptica. Sam Prisanek mu jih je podaril zapi‰ãalko, sam Prisanek!

Kekec je poskoãil v svojem veselju in zavriskal. Kar namizo je poskoãil in se oklenil Prisanka okrog vratu. —»Oj, stric Prisanek, oj, dobri stric Prisanek!« je govoril.»Nikoli veã vas ne zmikastim, nikoli veã . . .«

»No, no!« je zamrmral Prisanek in ga postavil na tla.Zasmejal se je in je nadaljeval: »Kekec, ali vidi‰ sonce?âas je, da poÏene‰ koze na pa‰o. Kar pojdi v stajo in od-pri leso. Saj pozna‰ Ïe sam pot. Kar lepo pojdi za njimi.Pa pazi, Kekec! Saj ve‰, da te stane vsaka koza en dan. . . Danes je nedelja. PriÏeni opoldne domov! A popol-dne si prost!«


156

Kekec je zavriskal ‰e enkrat in stekel iz hi‰e. Tekel jevso pot. Samo tam ob zidu se je ustavil, ker je bil sinoãiPrisanek odlu‰ãil tisti zlati kamenãek. S svojo dolgo pa-lico je pobezal v luknjico. — »Pojde, pojde!« se je zasme-jal. »Ej, stric Prisanek! Podarili ste mi citre in dobri steko nihãe drug. A vendar vas bom prekanil, oj, lepo pre-kanil!« — In Kekec se je smejal do staje. Odprl je leso, indivje koze so se zapra‰ile po skalovju. Kekec je zaÏugals pestjo za njimi. — »Pa tudi vas bom prekanil. O, le ãa-kajte! Samo ‰tiri dni vas bom ‰e pasel. A potem nikoliveã . . . O, le poãakaj, ti divja zverjad! Ti ‰e ne pozna‰Kekca!«

Kekec je pobral velik ‰op slame in ga zvezal z vrvjo.Pritrdil ga je k svoji malhi in tako se je priãel plaziti poskalovju za divjimi kozami. Tam na planotici pa je priãelnaglo vezati slamo. Na ‰tiri ‰ope jo je razdelil in ‰opetrdno zvezal. Nato je ‰el preko zmrznjenega sneÏi‰ãa inpostavil na vse ‰tiri strani po en ‰op slame in ga pritrdilz debelim kamnom k skali. Nato je ‰el nazaj in sedel nasvojo skalo. Gledal je tja gor, kamor je bil postavil tiste‰tiri ‰ope slame. Glej, pa se je ‰e celo njemu zdelo, dasedé tam gori ‰tirje moÏiãki. Zavriskal je, da je nedaleãvsa prestra‰ena poskoãila koza. Zapra‰ila se je prekosneÏi‰ãa. Hotela je v skalovje, a hipoma je obstala, ker jemislila, da sedi tam na skali ãlovek. Obrnila se je, pa jebeÏala v drugo stran. Pa tudi tam je sedel moÏiãek; prav


157

tako na tretji in ãetrti strani. Koza je videla, da ne morenikamor. Zato se je po sneÏi‰ãu vrnila in se zaãela mir-no pasti.

Kekec se je smejal, da se je kar po kolenih tolkel. —»Ali vidi‰, prismuklja koza!« je govoril. »Prekanil sem te,kot te ‰e ni nihãe prekanil. Pa uidi zdaj, ãe more‰! O, leuidi! Zdaj pozna‰ Kekca in se ga bo‰ spominjala vse Ïiv-ljenje . . . Hehe, le pojdi v skalovje! Le pojdi!«

Ko se je Kekec naveliãal smeha, je priãel vriskati inpeti, da je odmevalo od visokih sneÏnikov. Saj ima zdajcitre, najlep‰e citre ima na svetu. Vse svoje Ïivljenje boigral lepe pesmi, da bodo ljudje kar strmeli. Saj pravim— Kekec, ta Kekec! Prevejan ti je in navihan, pa ima sre-ão povsod, kamor pride. ·e celo divjega moÏa je preka-nil in ga ociganil za zlate citre. Saj pi‰ãalka ni vrednadosti; mogoãe dve pi‰kavi dvajsetici. A za citre bi moral‰teti Ïe cekine, ãe bi jih hotel kupiti. Pa jih je dobil skorajzastonj. Pi‰kavo pi‰ãalko je dal zanje . . . Saj pravim —Kekec, ta prebiti Kekec, ki se mu smeje sreãa, kamor lepogleda.

In Kekec je vriskal in prepeval v svoji radosti. Samoenkrat je utihnil. Zasli‰al je ubrano zvonjenje, ki je pri-hajalo iz daljne dolinice. Pa se je Kekec domislil, da jedanes nedelja. Poslu‰al je zvonjenje, ki je prihajalo tihoin lepo k njemu na visoke sneÏnike.


158

Tisto lepo, ubrano zvonjenje je sli‰ala tudi mala Tin-ka. Sedela je na trati pred kamnito hi‰o in se igrala z be-lo mucko. A kar hipoma je zaãula tisto zvonjenje. Nekajtrenutkov je strmela in se ãudila. A potem se je domis-lila, da je danes nedelja. O, ob nedeljah jo je mamicavedno oblekla v lepo obleko. V rdeãkasto ‰labankico joje oblekla in krog vrata ji je zavezala svileno rutico. Pasta ‰la s Kekcem k ma‰i. Pri ma‰i pa je bilo tako lepo, otako lepo! — Glej, pa tudi danes je nedelja. A danes negre k ma‰i, ker mora biti daleã od doma pri Prisanku.Bog ve, kaj dela zdaj mamica? Îe dolgo je ni videla, o,tako dolgo Ïe ne . . . Tinka je povesila glavico. V mla-dem srãecu jo je zaskelelo nekaj bridkega, da je vzdih-nila na glas.

»Mamica! Mamica!« je potem zaklicala in zajokala.Bela mucka je mijavknila in dvignila rep. Stisnila se je kTinki. A Tinka je ni veã videla. Jokala je na ves glas inklicala mamico. Iz hi‰e je pritekel Prisanek ves prestra-‰en, misleã, da se je pripetila nesreãa. — »Kaj je, Tinãi-ca? Kaj je?« je izpra‰eval in se sklonil k njej.

A Tinka mu ni odgovorila, ampak je jokala vednohuje. Prisanek ji je prigovarjal z lepimi besedami. A vseni pomagalo prav niã. Tinka je venomer jokala in klicalamamico. Prisanek si ni znal veã pomagati. Prijel je jo-kajoão deklico pa jo ponesel v hi‰o. Ponujal ji je sladka-rije in ji govoril lepe besede. A Tinka ni marala prav za


159

niã. Niti poslu‰ala ga ni, ampak je jokala, da se je kartresla.

»Hm,« je godrnjal Prisanek, ker si ni znal veã poma-gati. »Kaj naj storim, da jo potolaÏim? Kar naprej se joãeta nesreãni otrok in noãe odnehati . . . Kaj naj storim?Najbolje je, da poãakam Kekca. Kekec ti zna vse, pa botudi znal potolaÏiti Tinko. Prebita reã! âe se bo zdajkremÏila tako vse dni? Kdo bo pa poslu‰al ta vri‰ã, kdo?Hm, najbolje bo, ãe po‰ljem oba domov, ‰e preden od-pase Kekec svojih pet dni. Pa sem se veselil, da sem pri-‰el tako lepo do pastirja. Na, pa bom moral spet sampasti, ker ne prenesem tega vri‰ãa in stokanja. O, resniã-no ne prenesem . . .«

Prisanek se je praskal za u‰esom in godrnjal. A Tinkaje sedela tam na posteljici in bridko jokala. Z rokami sije zataknila rdeãi obrazek in klicala mamico, samó ma-mico. Prisanek pa je mrmral in si zatiskal u‰esa. — »Oj,Tinãica, ali sli‰i‰?« je zaklical tu pa tam prav sladko. »Nejoãi, Tinãica, ker je tako grdo, ãe joãe‰! Saj pojde‰ k ma-mici. ·e danes te ponesem k njej. Samo da ne bo‰ veãjokala. Ali sli‰i‰, Tinãica?«

Bilo je vse zaman. Tinka ga niti sli‰ala ni, ampak jejokala na ves glas, da je bila Ïe vsa hripava. Prisanek jezmajeval z glavo in od‰el iz hi‰e. Stopil je na trato, pa jepogledal na sonce, ãe bo Ïe kmalu poldne. Komaj je Ïeãakal, kdaj priÏene Kekec koze z gorá. Saj Kekec je navi-


160

han in zna vse. Pa bo znal tudi potolaÏiti nesreãno Tin-ko, ki se dere tako grdo tam v hi‰i. Samo da bi Ïe pri‰el!A sonce ‰e ni pri‰lo do srede neba, in Kekca ‰e ne botako kmalu . . .

* * *Lep je bil vrt, ki se je ‰iril okrog belega dvorca vile ·krla-tice. Bilo je vse polno gredic, posejanih z najlep‰imi gor-skimi cveticami. Prijeten, blagodejen vonj se je ‰iril na-okrog, da se je Jerica kar smehljala, ker ji je bilo takoprijetno pri srcu. Poslu‰ala je ptice, ki so prepevale po‰irnem logu, in ãudila se je temu krasnemu petju. Sedelaje na klopci sredi ãudovitega vrta, pa se je smehljala, sa-mo smehljala, ker je pozabila sredi te krasote na vse —na skrbi in na svojo grenko Ïalost.

A predramilo jo je tiho zvonjenje, ki je priplavalo da-leã tam iz zagorske vasi. Jerica se je zganila in poslu‰ala.In hipoma se je spet domislila Kekca in Tinke ter ubo-ge maãehe, ki vzdihuje zdaj doma zaradi otrok. Zabole-lo jo je v srcu, da je vzdihnila naglas . . . Kaj dela tukajpri ·krlatici? Ali ne bi bilo prav, ãe bi se napotila domov,pa vse povedala maãehi? In maãehi bi odleglo, ker bivedela vsaj to, da sta Kekec in Tinka ‰e Ïiva . . . O, res-niãno — kar domov se napoti. Razveselila se je bo maãe-ha, da le kaj! Pa ji pove Jerica vse, kje sta Kekec in Tin-ka. ·e enkrat vzame slovo; potem pa se napoti ãez gore


161

k teti NeÏari in tam bo sluÏila, tako dolgo sluÏila, doklerbo teti NeÏari prav.

Tako je sklenila Jerica in vstala. Hotela je v dvorec, dase lepo zahvali ·krlatici za dobroto in prijaznost. Popro-si jo za tisti rdeãi meÏikelj, da ga ponese domov maãe-hi. Z njim se je pozdravila ·krlatica, pa se pozdravi tudiuboga maãeha, ki je tako bolna. Saj Jerica ni bila hudananjo, prav niã ni bila huda, ãeprav jo je spodila od do-ma. Jerica je bila prepriãana, da maãeha ni hudobna.Samo zaradi bolezni je tako zadirãna in nagla. Nemaraji je zdaj celo Ïal, da je spodila pastorko od hi‰e, pa sekesa. Nemara . . .

·e preden je Jerica napravila tri korake, je pri‰la izdvorca ·krlatica. Deklica ji je povedala, da hoãe domovk maãehi. Lepo jo je prosila za tisti rdeãi meÏikelj, ki gaje prinesla z gore. — »Maãeha je bolna pa se mi smili,«je dejala. »Lepo vas prosim, gospa! Saj vi ga ne potrebu-jete veã. Zelo bi vam bila hvaleÏna, ãe bi maãeha ozdra-vela . . .«

·krlatica jo je poboÏala po laseh. »Pridna deklica si,Jerica, in zlato srce ima‰!« je odgovorila. »O, rada, pravrada ti dam tisti meÏikelj. Saj je tvoj, ker si ga ti utrgala.A poãakaj ‰e malo! Popoldne pojde‰ v vas. Noãem tibraniti. Samo do kosila mora‰ ‰e poãakati . . . Lepo bo‰ostala doma in ne bo ti treba k teti NeÏari. Verjemi mi,da te bo imela zdaj maãeha rada. Saj je Ïe kaznovana,


162

ker te je tako grdo zapodila od hi‰e. Kaznovana je, kersta ji izginila Kekec in Tinka. O, le verjemi mi, Jerica, date maãeha ne pusti veã od doma. ObdrÏala te bo pri sebiin te bo imela rada.«

»O, da bi bilo res!« je vzdihnila Jerica. »Tako rada semdoma! Îe zaradi mamice, ki Ïe tako dolgo poãiva v gro-bu. O, da bi bilo res!«

In Jerica je vzdihnila ‰e enkrat. A vendar ji je vstala vsrcu radost. Skoraj verjela je ·krlatici. Saj je ·krlaticavila, pa se ne more lagati. Mogoãe res ostane doma in jine bo treba iti sluÏit v grenko tujino? O, mogoãe! Pa bospet veselo doma. Îivela bo pri Kekcu in Tinki, ki ju imatako rada. In oãe bo zadovoljen, in maãeha je ne bo grdogledala, ampak ljubila jo bo kakor Kekca in Tinko . . .O, da bi bilo tako, kot pravi ·krlatica! O, da bi bilo res!

Jerica je ‰la za ·krlatico in se je vsa vesela in sreãnasmehljala . . .


163

12

Desetkrat je Ïe stopil Prisanek na prag in pogledalpo soncu. Oj, hvala bogu! Îe je pre‰lo sonce sre-

dino neba, in Ïe se je z visokih peãin sli‰al Kekãev vris-kajoã glas. Prisanek se je globoko oddahnil in se ni veãpraskal za u‰esom. Pa mu je bilo tudi resniãno nerodno.Mala Tinka se je ‰e vedno drla v sobici, tako grdo drla,da je mucka zbeÏala od nje. Skrila se je pod mizo; ‰apkesi je umivala, pa niti mijavkala ni veã. Prisanek je bil res-niãno sit Tinkinega stra‰nega petja. A kaj si je hotel? Sajsi ni znal pomagati, pa najsi je ugibal in ukrepal na vsestrani. — »Samo Kekec me ‰e lahko re‰i!« je dejal napo-sled sam pri sebi in hodil gledat, kako visoko je Ïe son-ce. »Kekec je prevejanec in navihanec, pa ukroti to ko-kodajoão koko‰ko. O, da bi bil Ïe tukaj! Kar po u‰esihme Ïe ‰ãiplje, tako se dere ta koko‰ka. — Resniãno — ta-koj po kosilu spodim oba domov. In imel bom mir in mine bo treba poslu‰ati tega stokanja . . . Da bi bil KekecÏe tu! A ta prismuknjeni naték zanala‰ã noãe priti. âa-kaj, u‰esa ti navijem, da te bodo srbela deset let . . .«

A naposled je Kekec vendarle pritekel, na vso sapo pri-tekel. Obraz mu je bil rdeã in ves znojen. V roki je drÏal


164

majhno ‰katlico, narejeno iz smrekovega lubja, in skakalje z ene noge na drugo. Prisanek je stegnil roko, da bi gapograbil za uho. — »Kje si se potepal tako dolgo?« je de-jal osorno in grdo pogledal deãka. »âakam te, ãakam —pa te ni od nikoder. Ali ne sli‰i‰, kako grdo se dere tvojasestrica? ·ment misli, da imam kamnita u‰esa . . .«

Kekec je zamahnil z roko. — »Naj joãe!« se je nasme-jal. »Samo da je niste nabili, pa je dobro. Veste, Tinka mipove vse, vi pa veste, da znam dobro mikastiti. Zato leglejte, da je niste nabili . . . A nekaj drugega, stric Pri-sanek, nekaj drugega! Pojdite z mano, stric Prisanek,pojdite z mano! Videli boste nekaj, ãesar ‰e niste videli. . . Pojdite z mano, stric Prisanek!«

In Kekec je prijel Prisanka kar za roko in ga je vlekels sabo. Prisanek se je ãudil, pa je mislil, da se je zgodilokozam kaj posebnega. A Kekec se je ustavil ob zidu, rav-no tam, kjer je bil vãeraj Prisanek izlu‰ãil tisti lepi ka-menãek. — »Stric Prisanek!« je spregovoril Kekec in semo‰ko postavil pred Prisanka. »Vãeraj ste mi prav tukajdejali, da ne pride Ïiva stvar skozi va‰ zid. Tako ste mirekli pa ‰e celo posmehovali ste se mi. A jaz vas vpra‰am‰e enkrat, stric Prisanek: ali je res, da podrete ta zid, akopride Ïiva stvar skozenj? Dajte, stric Prisanek, ‰e enkratmi povejte, ãe je res?«


165

»Hm,« je odgovoril Prisanek in se ãudil na vso moã.»Res je . . . vili ·krlatici sem prisegel tako, in svojo pri-sego bom drÏal.«

Kekec je kar poskoãil in se zasmejal. »Zdaj boste ne-kaj videli, stric Prisanek. Videli boste nekaj, kar zna na-praviti samo Kekec. Samo dobro glejte, pa boste videli!«— In Kekec se je sklonil in potegnil iz zida svojo dolgopalico. Prisanek ga je gledal in strmel, pa si ni mogel raz-loÏiti, kaj pravzaprav hoãe Kekec. A Kekec se je samosmejal in muzal. Previdno je odprl malo ‰katlico in joprislonil k luknjici v zidu.

»Ali vidite, stric Prisanek?« je vpra‰al Kekec in poka-zal na ‰katlico. Pa je Prisanek zdaj videl; majhno mi‰koje videl, ki je skoãila iz ‰katlice in zbeÏala naravnost vluknjico. — »Kaj hoãe‰, Kekec?« je vpra‰al Prisanek ingrdo pogledal deãka, ker je mislil, da se norãuje iz nje-ga. »Pobiã, pobiã — pazi, da te ne zagrabim enkrat pravpo‰teno! Ve‰, roka me Ïe srbi . . .«

A Kekec ga je pograbil za roko in zaãel skakati, kakorda bi bil nor. — »O, stric Prisanek!« je vpil ves iz sebe.»Zdaj morate podreti ta zid. Zdaj ga morate podreti, kerje ‰la Ïiva stvar skozenj . . . Stric Prisanek, ravno zdaj-le je ‰la Ïiva stvar skozi va‰ zid . . .«

Prisanek je ‰e vedno debelo gledal, pa ni mogel umetideãkovih besed. A Kekec se je priãel vrteti okrog njegain je vpil ‰e glasneje: »Stric Prisanek, kaj gledate tako


166

debelo? Saj je ‰la resniãna stvar skozi zid . . . Pa recite,ãe morete, da mi‰ka ni Ïiva stvar! O, le recite! Ravnozdaj je stekla mi‰ka skozi va‰ zid. Le pojdite pogledat naono stran, pa boste videli, da priteãe mi‰ka iz zida. Ves-te, s palico sem prevrtal va‰ zid ravno tukaj, kjer ste vãe-raj izlu‰ãili tisti kamenãek. O, zanala‰ã sem vas prosil,da mi ga podarite. Samo zato sem vas prosil, da ste gaizlu‰ãili in tako najprej sami napravili v zid precej veli-ko luknjico. Jaz pa sem potem vrtal naprej. Prav lahkosem izvrtal luknjo skozi ves zid. Ujel sem tudi mi‰ko injo spustil v luknjo. Pa je ‰la skozi zid — Ïiva stvar je ‰laskozi zid . . . O, le recite, da mi‰ka ni Ïiva stvar! Hehe,stric Prisanek, le recite, ãe morete . . .«

Zdaj je Prisanek prasnil v glasen smeh. Kar z rokamise je tolkel po kolenih, tako se je smejal. Zgrabil je Kekcain ga je dvignil visoko v zrak. — »Prevejanec si, Kekec!«je govoril in se smejal. »Kdo bi si mislil, da si tako velikprevejanec? Pa bom moral zdaj podreti zid, zaradi tebega bom moral podreti . . . Smejala se bo ·krlatica. Zdajbom moral postati spet njen prijatelj. Ti ‰ment, o, ti na-briti Kekec! Pa da se ti je posvetilo kaj takega v glavi! Dasi mi moral napraviti to!«

Smejala sta se oba, na ves glas sta se smejala. — »Ta-koj grem k ·krlatici, takoj ji grem povedat!« je naposleddejal Prisanek in stekel proti svoji hi‰i. Celo to je poza-bil, da bi Kekca postavil na tla. Kar na roki ga je nesel


167

vso pot. V hi‰i pa je pograbil tudi jokajoão Tinko in takoje nesel oba preko proda, preko ‰umeãega gorskega po-toka in skozi ru‰je. Delal je velike korake in kar hipomaje stal pred belim dvorcem vile ·krlatice. A ni se obo-tavljal niti za trenutek. Naglo je prestopil prag in ‰el na-ravnost v krasno, ble‰ãeão sobo. — »Dober dan, ·kr-latica!« je pozdravil in se obenem na ves glas zasmejal.

·krlatica in Jerica sta ravno sedeli za mizo pri kosilu.Tako sta se zaãudili, da sta kar Ïlici odloÏili in sta strme-li. Tinka je zagledala Jerico in zavpila v svojem veselju.Priãela je brcati na vse strani, da jo je moral Prisanekpostaviti na tla. In Tinka je planila naravnost k Jerici. Karoklenila se je je in v eni sapi govorila: »O, Jerica — o, Je-rica! Pa sem te zopet na‰la. Pa domov gremo zdaj . . . kmamici gremo, Jerica!«

·krlatica se je na vso moã ãudila. — »Kaj se je zgodi-lo, Prisanek, da si prihrumel v moj dvorec?« je spra‰e-vala. A Prisanek se je ‰e vedno krohotal, da je imel oãi Ïevse solzne. — »Poglej tega paglavca! Poglej ga, ·krlati-ca!« je dejal naposled in dvignil Kekca do stropa. »Pre-vejanec ti je, da mu ga ni enakega pod soncem. Preka-nil me je — Prisanka je prekanil . . . Napravil mi je luk-njico skozi zid in pognal mi‰ko skozenj. Pa me je pogra-bil za rokav in mi rekel: ›Stric Prisanek, Ïiva stvar je ‰laskozi va‰ zid. Ali ste jo videli, stric Prisanek?‹ — Zdajbom moral zid podreti in spet postati tvoj prijatelj. Pa


168

kdo je napravil vse to? Nihãe drug kakor Kekec . . . Aliga vidi‰, ·krlatica? Ali vidi‰ prevejanca?«

Prisanek se je ‰e enkrat zakrohotal in postavil Kekcana tla. — »Zdaj ne kaÏe niã drugega, kakor da si seÏevav roke in postaneva spet prijatelja, kakor sva bila nekoã.Upam, da si se Ïe spametovala in spoznala ljudi, ki so senorãevali iz tvoje dobrotljivosti in te izkori‰ãali. Kaj, ·kr-latica? Ali naj si seÏeva v roke zdaj, ko moram zaraditega prebitega Kekca podreti zid? Kaj pravi‰, vila ·krla-tica?«

·krlatica je bila tega zelo vesela. Kar vstala je, pa seglaPrisanku v roko. »Zakaj naj bi ne bila prijatelja kot ne-kdaj?« je govorila in se prijazno smehljala. »Saj sva so-seda, in zelo grdo je, ãe ni med sosedi prijateljstva. Akako lepo se je vse izteklo . . . Kekec, ti si resniãno pre-brisan deãko! Kdo bi si bil izmislil kaj takega kot ti? Res,pameten deãko si. Da bi le ostal vedno tako pameten!«

Kekcu je ugajala ta hvala; a ‰e bolj mu je bilo v‰eã, daga je ·krlatica poboÏala po laseh. Sprva je sicer ãutil vsrcu neko bojazen, ko je gledal vili naravnost v obraz.Tolikokrat si je Ïelel, da bi jo videl; tolikokrat je piskal inpel lepe pesmice o vili ·krlatici, v srcu pa koprnel, da bijo videl, vsaj enkrat videl. — A danes jo vidi, tik pred njostoji. Vila ga boÏa z mehko roko in se mu prijaznosmehlja. In vila je krasna, joj, tako krasna! âemu bi se je


169

bal? âemu bi ne govoril z njo, ko pa se mu vendar takolepo smeje?

In Kekec se je namuznil, zamahnil z roko. — »O, gos-pa!« je odvrnil pogumno. »Saj ni vredno, da bi govoril otistem, resniãno ni vredno! Veste, kar tako mi je ‰inilo vglavo, kakor tiste pesmice, ki sem vas v njih prosil za zlatcekin. Rad bi si kupil citre. No, zato sem vas prosil zacekin . . . A zdaj mi ni treba cekina. Prisanek mi je daldavi citre za mojo pi‰ãalko. A reãem vam — tudi pi‰ãal-ka je bila vredna veã kakor pi‰kava dvajsetica . . . Zato,gospa, nikar ne mislite, da sem pri‰el po tisti cekin. Sajmi ga ni treba, resniãno mi ga ni treba. Da boste vedeli,gospa!«

Vila se je smejala, pa tudi Prisanek se je smejal. A naj-bolj se je smejal Kekec, zakaj vila je povabila vse tri nakosilo. Kosilo pa je bilo tako dobro in imenitno, da Ke-kec ‰e nikoli ni sanjal o bolj‰em. Dobro je zajemal in nitigovoriti ni utegnil. Gledal je samo na kroÏnik, a kroÏnikje bil vedno poln, ker je ·krlatica skrbela zanj. Tinka jesedela kraj Jerice. Seveda se ni upala prav niã govoriti.Samo smehljala se je, pa gledala Jerico in se ji ãudila, kerje bila obleãena v belo obleko in skoraj tako lepa kakorvila ·krlatica. Samo enkrat je Tinka dvignila glavo in za-klicala: »O, mucka, moja mucka!«

Zunaj pri vratih je priãelo nekaj praskati in mijavka-ti, lepo mijavkati, lepo mijavkati. Pa je Tinka vedela, da


170

stoji pred vrati mucka in bi rada k njej. Pritekla je bila zanjo, zdaj pa joka, ker ne more v sobo. Tinka jo je na glaspoklicala, vila pa je vstala in odprla vrata. In Ïe je muckapritekla v sobo, skoãila Tinki naravnost na kolena in ve-selo zamijavkala.

Dolgo so se gostili in se dobro imeli pri vili ·krlatici.Po gostiji pa je ·krlatica rekla Prisanku: »No, kaj bo zdajz otroki? Ali jih spusti‰ domov? Glej, star‰i morajo bitiv velikih skrbeh, ker jih Ïe ‰tiri dni ni od nikoder. Ve‰,Prisanek, najbolje je, ãe jih po‰ljeva domov kar zdajle.Ali ni res?«

»Seveda!« je odvrnil Prisanek. »Kar gredo naj! O, ‰ezdaj mi brenãi po u‰esih. Tako mi je vse dopoldne pelatistale koko‰ka. Pa se mi kar niã veã ne ljubi, da bi jo spetsli‰al. ·ment, saj nimam kamnitih u‰es . . . O, kar gre-do naj! Jaz jim ne branim niã veã. Seveda, Kekec bi mimoral odsluÏiti ‰e tri dni. Toda ker me je danes takoimenitno ukanil, ga noãem veã siliti, da bi mi pasel koze.Kar gre naj! Samo pod pogojem, da mu danes ni u‰lanobena koza. Niti pre‰teti jih nisem utegnil . . . Hej, Ke-kec. Kar po pravici mi povej, koliko koz si izgubil da-nes?«

»Nobene, stric Prisanek!« se je odrezal Kekec. »Sto letjih ‰e lahko pasem, a v vseh sto letih mi ne uide niti ena.Kaj mislite, stric Prisanek? Ukanil sem vas, pa tudi va‰edivje koze sem ukanil. ·tiri moÏiãke sem napravil iz sla-


171

me, pa jih razpostavil po skalovju. Zdaj si koze ne upa-jo s planotice, hehe, ne upajo. Lepo se pasejo, stric Pri-sanek!«

Prisanek se je zasmejal in ga pograbil za uho. »Sajsem ti rekel, da si prevejanec!« je dejal. »O, kar hitropojdi domov! Ve‰, tebe se kar bojim, ker si tako navihan.Lahko se zgodi, da me pretenta‰ ‰e za mojo domaãijo.Kam pa naj grem potem jaz? Ha, Kekec? — O, najboljeje, da gre‰ kar domov . . . Zdaj grem po tvoje citre in tijih prinesem. Potem pa kar pojdi, kar pojdi!«

Prisanek je od‰el iz dvorca in se kmalu vrnil s citramiin polno usnjeno malho. Oboje je dal Kekcu in rekel:»Zdaj pa glejte, da se spravite od tod, da vas spet ne za-saãi noã in zopet ne zaidete. âas je Ïe, da pridete enkratdomov. Predolgo se Ïe potepate po svetu, predolgo . . .Ti, Kekec! Tu v malhi je nekaj zate, da ne bo‰ govoril, dasi mi zastonj sluÏil. Pogledati pa sme‰ v malho ‰ele do-ma. Ali si sli‰al in razumel?«

Kekec je molãe prikimal z glavo, ker je ravno gledalsvoje zlate citre. Vila je podarila Jerici lepo veriÏico, ki seje lesketala kakor sonce. Poljubila jo je in se poslovila odnje. — »Pojdi, Jerica, in bodi zopet vesela doma!« ji jerekla. »Kadar bo‰ v stiski, pa pridi sem in me trikrat po-kliãi. Pri‰la bom in ti pomagala!« — Pa tudi od Tinke seje poslovila in tudi nji je podarila zlato veriÏico, svetlokot sonce. PoboÏala jo je po bolni nogi, in ãudno — Tin-


172

ka ni ãutila nobene boleãine veã. Spet je lahko hodila inskakala.

Daleã je Ïe bil samotni gaj vile ·krlatice. Otroci so seozrli nazaj, pa ga niso veã videli. Samo visoke gore sovideli in razdrto skalovje, ki je kipelo nad dolinico viso-ko visoko proti modremu nebu. Otroci so se spogleda-li in vpra‰ali drug drugega: »Ali je res, kar smo doÏivelite dni? Hm, pa ãe to niso bile samo sanje, samo hudesanje?« — Toda videli so darila, ki so jih nesli s sabo, paso morali verjeti, da je bilo vse resnica, sama resnica.

Naglo so ‰li po poti. Zavili so mimo strmega hriba in‰li ãez leseno brv preko gorskega potoka. Tedaj so naglas zaklicali in zavriskali, zakaj onkraj pa‰nika so za-gledali domaão vas. Spustili so se v tek in so tekli, tekli.Vsi zasopli so pritekli do doma in kar planili v izbo.Toda na pragu so obstali kakor prikovani. Na postelji sozagledali mamico. Poleg postelje pa je sedel oãe in jokal.

»O, mamica!« so zaklicali in stopili k postelji. Bolni-ca se je nasmehnila, ko jih je zagledala. Toda bila je takoslaba, da ni mogla niti rok premakniti.

»Nesreãni otroci, kod se potepate?« je Ïalostno rekeloãe. »Mamica se je Ïalostila zaradi vas, ker je mislila, daste Ïe pomrli. Pa je zbolela, hudo zbolela . . . Sveãko bo-mo morali zdaj priÏgati, ker mamica umira, umira . . .«

Jerici je postalo tako hudo v srcu, da je zajokala. —»Mamica!« je zaklicala. »Ali me sli‰ite, mamica? Pri‰la


173

sem nazaj, da ostanem pri vas. Imam zdravilo za vas.Ozdraveli boste, mamica, resniãno boste ozdraveli . . .«

Bolnica je uprla vanjo svoje gasneãe oãi. Gledala jo je,kot bi je ne poznala veã. Gledala je Jeriãino obleko inzlato veriÏico, ki se ji je svetila okrog vratu. — »Tudi ti siumrla, Jerica?« je ‰epetala s komaj sli‰nim glasom. »Od-pusti mi, Jerica! Grdo sem delala s tabo in zapodila semte od hi‰e . . . Odpusti mi! Kaznovana sem bila zaraditega, izgubila sem Tinko in Kekca . . . Jerica, Jerica . . .«

A Jerica ni mogla veã poslu‰ati. Sklonila se je k njej inji pritisnila na pol uveli meÏikelj na usta. In tedaj se jezgodilo ãudo. Smrt, ki je Ïe preÏala iz kota, je zbeÏala izhi‰e. Bolnici pa so se vraãale moãi, sprva poãasi, a po-tem naglo. In ni pretekla niti ena ura, pa je Ïe vstala inbila je zdrava kakor ‰e nikoli.

O, to je bilo veselja tisti dan na MeÏnarãevem domu!To je bilo pripovedovanja in radovanja! Smejali so se incelo vriskali! Maãeha se kar nagledati ni mogla Jerice.Stisnila jo je k sebi, pa venomer govorila: »O, Jerica! Ni-koli veã ti ne reãem grenke besede. O, nikoli veã . . .«

Otroci so kazali darove, ki so jih dobili od Prisanka in·krlatice. Pa se je domislil Kekec malhe, ki mu jo je dalPrisanek. Razvezal jo je in jo postavil na mizo. In tedajso vsi sklenili roke in se ãudili, zakaj malha je bila pol-na cekinov, samih rumenih cekinov. — »Ovbe!« je za-klical Kekec. »Ali vidite, oãe? O, zdaj smo bogati kakor


174

nihãe v vasi . . . Te cekine poglejte, oãe! Dal mi jih jePrisanek zato, da ne bom govoril, da sem mu pasel kozezastonj. O, oãe, pozimi ste mi pravili stra‰ne povesti oPrisanku. Kar lasje so se mi jeÏili, ko sem vas poslu‰al. . . Pa ste govorili neresnico. Saj Prisanek ni hudoben.Dal mi je polno malho cekinov in lepe citre. Pa ‰e mislilni na to, da sem ga ukanil in ga dvakrat prav po‰tenozmikastil. Veste, zdaj mi je Ïe skoraj Ïal, da sem ga zmi-kastil. O, resniãno . . .«

V tistem hipu pa je nekaj popraskalo po vratih. Tri-krat je prav milo in Ïalostno zamijavkalo. Tinka se je karza glavo prijela in zaklicala: »O, mucka, moja mucka!«— Naglo je skoãila s stola. Stekla je k vratom in jih nagloodprla.

Resniãno — bila je njena mucka! Rdeã trakec je ime-la okrog vratu in bila je lepa, oh, tako lepa! Vso pot jebila tekla za otroki. Do vrat je pri‰la, pa je praskala in jo-kala. Ko je Tinka odprla vrata, ji je kar skoãila na rame.Stisnila se je k njenemu obrazku in veselo zamijavkala.

Kekec je igral na citre, kadar je le mogel. Pa je tudiznal, kakor nihãe ne po daljnem svetu. Izmislil si je tisoãpesmi. Pa tudi o Prisanku si je izmislil lepo pesem. Vsakdan jo je desetkrat pel in igral. Bila je najlep‰a pesem,kar jih je Kekec znal. A tudi prepeval in igral jo je takolepo, da so se ljudje kar ustavljali na cesti in strmeli, hm,da — in poslu‰ali.


175

»Tisoã divjih koz imaPrisanek tam vrh gorá.Pridi past vrh vi‰in,dá za vsako ti cekin,oj, cekin rumen je, zlat,kupi‰ zanj si zlati grad . . .«

Tako je Kekec igral na citre in prepeval. A nikoli veãni ‰el tja daleã pod bele sneÏnike k Prisanku. Hm, ãemutudi? Saj on je Ïe pasel Prisankove koze; saj njemu jePrisanek Ïe dal polno malho cekinov. Oãe je kupil zatiste cekine lepo hi‰o in veliko veliko polja. Resniãno —Kekcu ni veã treba, da bi ‰el k Prisanku past divje koze.Mogoãe pa je treba vam, otroci? — Hm, ãe vam je ressila, kar pojdite pod bele sneÏnike! Pokliãite Prisanka inrecite mu, da bi radi pasli njegove divje koze. O, pravrad vas Prisanek sprejme. Toda, otroci, ali znate pastidivje koze? âe jih ne znate, je bolje za vas, da ostanetekar doma pri mamici, zakaj lahko se vam zgodi, da jihizgubite vsak dan sto. Pa si zamislite, otroci, da morateza vsako izgubljeno kozo pasti en dan veã! Kdaj odpase-te Prisanku in kdaj dobite obljubljeno malho cekinov?Kdaj, vas vpra‰am?

O, le lepo premislite to, pa boste videli, ãe lahko gre-0ste k Prisanku past divje koze . . .


176

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-309-6

kekec na hudi poti - cloverleaf-mallkekec na hudi poti beseda 3 1 t isti dan se je kekec prviã v...

Documents