poznavanje oznaČb na Živilih pri...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Študijski program: Biologija in gospodinjstvo

POZNAVANJE OZNAČB NA ŽIVILIH PRI OSNOVNOŠOLCIH

Diplomsko delo

KNOWLEDGE OF FOOD LABELS AMONG PRIMARY

SCHOOL STUDENTS

Mentorica: izr. prof. dr. Verena Koch Kandidat: Tim Osmak

Somentorica: as. dr. Francka Lovšin Kozina

Ljubljana, september 2016

IZJAVA

Izjavljam, da sem diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom izr. prof. dr.

Verene Koch in somentorstvom as. dr. Francke Lovšin Kozina.

Tim Osmak

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorici dr. Vereni Koch in somentorici dr. Francki Lovšin Kozina, ki sta

mi pomagali ter dajali praktične in strokovne nasvete, ki so mi bili v pomoč pri pisanju

diplomskega dela.

Hvala vsem ravnateljem šol in učiteljem, ki so mi omogočili izvedbo ankete, in vsem

osnovnošolcem, ki so vprašalnik izpolnili.

Iskrena hvala tudi družini, ki mi je v času študija stala ob strani.

Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta

I

POVZETEK

Uravnotežena prehrana je ključnega pomena za zdrav in optimalen razvoj otroka in

mladostnika. Poznavanje označb na živilih omogoča potrošnikom enostavno izbiro

ustreznih živil v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja. Da bi otroke naučili

pravilne izbire živil, jih je potrebno izobraževati že zelo zgodaj.

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto osnovnošolci pogledajo označbe na

živilih, kateri so tisti osnovnošolci, ki označbe preberejo, kako dobro poznajo in razumejo

označbe na živilih ter ali imajo le-te vpliv na njihovo izbiro oziroma nakup živila.

Rezultati raziskave so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika, ki ga je izpolnilo 213

osnovnošolcev 6. in 8. razreda iz Kočevja in okolice.

Rezultati raziskave so pokazali, da bi bilo potrebno med osnovnošolci izboljšati

razumevanje informacij o hranilni vrednosti in znakih kakovosti živil ter jih spodbujati k

pogostejšemu pregledovanju označb na živilih. Učence bi bilo treba na ustrezen način

informirati o zdravstvenih težavah, ki so posledica dolgotrajnega uživanja prekomernih

količin soli, sladkorja in maščob.

Ključne besede: živila, označevanje, osnovnošolci.



II

ABSTRACT

Healthy and balanced diet is very important for optimal development of children and

adolescents. Knowledge about food labels gives consumers the opportunity to choose food

for a healthy diet. In order to make good food choices, they need to be properly educated.

The aim of this diploma thesis was to determinate how often does primary school students

check on food labes on packages their knowledge and understanding about food labels and

their influence on food choices.

Data were collected using a questionnaire that was completed by 213 primary school

students attending 6th and 8th grade in city of Kočevje and surroundings.

Survey results show that would be necessary to improve knowledge of primary school

students about nutrition information, sustainability labels and encourage them to use food

labels more often. And finally, they need to be properly informed about the health

problems caused by long-term consumption of excessive amounts of salt, sugar and fat.

Key words: prepackaged foods, food labels, primary school student.



III

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1 OZNAČEVANJE ŽIVIL................................................................................................ 2

1.1 Oznake in podatki na embalaži živil ....................................................................... 2

1.1.1 Obvezne označbe na živilih ............................................................................. 3

1.1.2 Druge označbe na živilih ................................................................................. 6

1.2 Označevanje hranilne in energijske vrednosti živila .............................................. 6

1.3 Označevanje živil z GDA (Guideline Daily Armount)........................................... 7

1.4 Sistem barvnega označevanja hranilnih vrednosti po semaforju ............................ 8

1.5 Znaki kakovosti živil .............................................................................................. 9

1.6 Drugi znaki za posebno kakovost ......................................................................... 11

2 PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV ........................................................... 13

2.1 Prehrana slovenskih otrok in mladostnikov .......................................................... 14

2.2 Pravilna in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov ................................... 14

2.3 Prehranska priporočila za otroke in mladostnike .................................................. 16

2.4 Vpliv neprimerne prehrane na otroke in mladostnike .......................................... 18

2.4.1 Prekomerno uživanje soli in vpliv na zdravje ............................................... 20

2.4.2 Prekomerno uživanje sladkorja in vpliv na zdravje....................................... 20

2.4.3 Prekomerno uživanje maščob in vpliv na zdravje ......................................... 21

2.4.4 Alergije na hrano ........................................................................................... 21

2.5 Vzgoja in izobraževanje o prehrani ...................................................................... 22

2.6 Označevanje živil v učnih načrtih ......................................................................... 23

2.7 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane pri otrocih in mladostnikih ....................... 24

3 EMPIRIČNI DEL ......................................................................................................... 27

3.1 Opredelitev problema ........................................................................................... 27

3.2 Cilji in hipoteze ..................................................................................................... 27

3.3 Raziskovalna metoda ............................................................................................ 28

3.3.1 Postopek zbiranja podatkov ........................................................................... 28

3.3.2 Raziskovalni vzorec ....................................................................................... 28

3.4 Obdelava podatkov ............................................................................................... 29

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................................... 30



IV

4.1 Vpliv kakovosti in cene na nakup izdelka ............................................................ 30

4.2 Preverjanje označb na živilih ................................................................................ 32

4.3 Hranilne snovi in njihov vpliv na zdravje ............................................................. 35

4.4 Poznavanje znakov kakovosti ............................................................................... 40

4.5 Razumevanje informacij o hranilni vrednosti ....................................................... 43

5 SKLEPI ........................................................................................................................ 45

6 PRIPRAVA NA UČNO URO...................................................................................... 48

7 VIRI .............................................................................................................................. 51

6.1. VIRI SLIK ................................................................................................................ 59

KAZALO TABEL

Tabela 1: Priporočeni dnevni energijski vnosi v kJ (kcal)/dan pri osebah z normalno

telesno težo in višino ter starosti prilagojeno zmerno težko telesno dejavnostjo ................ 16

Tabela 2: Priporočeni dnevni energijski vnosi in količine hranil za otroke in mladostnike 18

Tabela 3: Pomembnost izbranih napisov na prehranskih izdelkih v procesu odločanja za

nakup glede na razred .......................................................................................................... 30


nakup glede na spol ............................................................................................................. 31

Tabela 5: Dejavniki, ki vplivajo na nakup neznanega izdelka ............................................ 31

Tabela 6: Pogostost preverjanja označb na živilih glede na razred ..................................... 33

Tabela 7: Pogostost branja označb na živilih pri osnovnošolcih z alergijami ..................... 34

Tabela 8: Pogostost branja oznak na živilih pri osnovnošolcih s predpisanimi

zdravstvenimi dietami.......................................................................................................... 35

Tabela 9: Stopnja strinjanja s trditvami, ki so povezane z vplivom hranilnih snovi na

zdravje, glede na razred ....................................................................................................... 37


zdravje, glede na spol .......................................................................................................... 38

Tabela 11: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na razred ................... 39

Tabela 12: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na spol ...................... 40

Tabela 13: Delež pravilnih odgovorov glede na razred ....................................................... 41

Tabela 14: Delež pravilnih odgovorov glede na spol .......................................................... 41



V

Tabela 15: Delež pravilnih odgovorov glede na razred ....................................................... 42

Tabela 16: Delež pravilnih odgovorov glede na spol .......................................................... 42

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Struktura vzorca glede na razred. ............................................................................ 29

Graf 2: Struktura vzorca glede na spol. ............................................................................... 29

Graf 3: Delež šestošolcev in osmošolcev, ki nikoli ne pogleda izbranih označb na živilih.32

Graf 4: Pravilnost poznavanja informacij o hranilni vrednosti med osnovnošolci. ............ 43

KAZALO SLIK

Slika 1: Označevanje GDA vrednosti na embalaži živila (http://pogrejinpojej.si). .............. 8

Slika 2: Kriteriji barvnega označevanja skupin hranil (http://veskajjes.si). .......................... 9

Slika 3: Slikovni prikaz uradnih zaščitnih znakov za kakovost živila (http://lokalna-

kakovost.si). ......................................................................................................................... 11

Slika 4: Znak »Varuje zdravje« (http://www.mesarstvo-cadez.si). ..................................... 11

Slika 5: Znak »Brez GSO – gensko spremenjenih organizmov« (http://www.ikc-um.si). . 12

Slika 6: Znak »Ne vsebuje glutena« (http://www.norma.si/kakovost-in-certifikati). ......... 12



1

1 UVOD

Zdrava in uravnotežena prehrana je za otroke in mladostnike izrednega pomena, saj v tem

obdobju telo hitro raste in se nenehno obnavlja. V najstniških letih je zato pomembna

zadostna količina kakovostne hrane. Rezultati raziskav, opravljenih v letu 2014 na

Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Jeriček Klanšček, Koprivnikar, Drev, Pucelj,

Zupanič in Britovšek, 2014) o prehranjevanju otrok in mladostnikov v Slovenji, kažejo, da

je neprimeren način prehranjevanja resen problem slovenske mladine. Eden pomembnih

dejavnikov oblikovanja zdravega načina prehranjevanja in spodbujanja izbire zdravih živil

se kaže že v otroštvu.

Kakovostno zasnovano izobraževanje lahko pripomore k razvoju zdravega življenjskega

sloga v okvir, v katerega sodi tudi zdravo prehranjevanje. S poznavanjem in razumevanjem

označb na živilih lahko otrokom omogočimo pravilno izbiro zdravih, kakovostnih živil, ki

so v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja.

Označbe na živilih morajo vsebovati vse potrebne informacije o živilu, lastnostih,

njegovem poreklu in varnosti, kar omogoča potrošniku ustrezno izbiro in uporabo. Če

želimo izkoristiti prednosti označevanja živil, moramo otroke seznaniti z označbami in

njihovim pomenom.

V diplomskem delu je obravnavana problematika poznavanja označevanja živil med

osnovnošolci, njihovega razumevanja ter vpliva na njihovo izbiro živila.



2

1 OZNAČEVANJE ŽIVIL

»Označevanje so vse besede, podatki, trgovska imena, blagovna znamka, slikovno gradivo

ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu,

etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo« (Pravilnik o

splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014, str. 37).

Označbe na živilih so zasnovane z namenom, da pomagajo ljudem izbrati ustrezno živilo.

Z uporabo označb na živilih se lahko seznanimo z vsebnostjo hranil in energijske vrednosti

ter lahko primerjamo podobna živila med seboj in tako načrtujemo prehrano (Mnerie,

Mnerie, Birca in Deacua, 2014).

Leta 2009 so Grunert, Fernández-Celemín, Wills, Storcksdieck genannt Bonsmann in

Nureeva opravili raziskavo o uporabi označb na živilih v šestih evropskih državah.

Ugotovili so, da 16,8 % odraslih nakupovalcev pogleda označbe o hranilni vrednosti živila,

orientacijske vrednosti hranil ter seznam sestavin, pri katerem največ pozornosti namenijo

energijski vrednosti živila ter vsebnosti maščob in sladkorja.

Raziskava prehranjevalnih navadah v Sloveniji (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2009) je

pokazala, da kar 42 % slovenskih potrošnikov nikoli ne prebere označb na živilu.

Zanimivo je, da je sestava živila glede na pogostost preverjanja informacij iz označbe šele

na petem mestu; pred nakupom jo vedno ali pogosto preveri približno tretjina potrošnikov,

ki preberejo označbo (rok trajanja: 73 %; cena: 69 %; blagovna znamka 45 %, poreklo 38

%).

1.1 Oznake in podatki na embalaži živil

Pravilnik o splošnem označevanju živil (2014) določa, da morajo biti »označbe na živilu v

slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, tako da so jasno vidne, razumljive,

nedvoumne, čitljive in neizbrisne in ne smejo biti prekrite z drugim besednim ali slikovnim

materialom« (str. 4082).



3

Za odjemalca je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o

živilu, lastnostih, njegovem poreklu in varnosti, kar mu omogoča ustrezno izbiro in

uporabo živila (Kozjek, 2012).

1.1.1 Obvezne označbe na živilih

Predpakirana živila so živila, ki so v prometu namenjena končnemu potrošniku, so

pakirana, preden so dana v promet, ne glede na to, ali jih embalaža v celoti ali le delno

obdaja, vendar na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti brez odprtja ali spremembe

embalaže (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014).

Označba predpakiranih živil mora vsebovati naslednje podatke:

– ime, pod katerim se živilo prodaja;

– seznam sestavin in količina sestavin (z aditivi in alergeni);

– neto količino;

– rok uporabnosti;

– serijo (lot) živila;

– pogoje shranjevanja, kjer je to potrebno;

– ime in naslov proizvajalca ali uvoznika;

– državo izvora ali porekla;

– navodilo za uporabo, kjer je to potrebno za pravilno uporabo živila;

– vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo več kot 1,2 vol % alkohola (Pravilnik o

splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014).

Ime izdelka

Je osnovna informacija, ki nam pove, kakšen izdelek kupujemo. V večini primerov je ime

določeno s pravilniki, kot na primer mleko, jogurt, hrenovka, brezalkoholna osvežilna

pijača. Če ime izdelka ni predpisano, je dovoljeno uporabljati ime, ki je v Sloveniji

običajno (npr. kremna rezina, potica) (Peterman, Pajk Žontar in Pondelek, 2007).



4

Seznam sestavin

Sestavine morajo biti navedene po padajočem vrstnem redu: od tiste, ki jo je v živilu

največ, do tiste, ki jo je najmanj. V seznamu sestavin morajo biti navedeni tudi aditivi in

dodana voda (Peterman idr., 2007).

Vsebnost alergenih živil mora biti na izdelku posebej označena. Med alergena živila

sodijo: žita, ki vsebujejo gluten, raki, jajca, ribe, arašidi, soja, lupinasto sadje – oreščki

(lešniki, orehi, mandlji …), listna zelena, gorčično seme, sezamovo seme, volčji bob,

mleko in mlečni izdelki, ki vsebujejo laktozo, žveplov dioksid ter sulfati. Dodatki v živilih

oziroma aditivi morajo biti označeni s posebnim imenom ali pa z veliko črko E in

pripadajočo številko (npr. natrijev benzoat ali E211) (Poljanšek, 2006).

Neto količina

Je podatek o količini živila v času pakiranja. Količina mora biti označena v enotah

mednarodnega merskega sistema (v litrih, centilitrih, kilogramih ali gramih).

Proizvajalčevo zagotovilo, da je navedena neto količina točna, je mala črka e, ki jo

proizvajalec zapiše poleg neto količine. Za živila, ki se običajno prodajajo po kosih (jajca,

pekovsko pecivo …), navedba neto količine ni obvezna.

Rok uporabnosti

Podatek nam pove, do kdaj je živilo lahko v prodaji. Pri hitro pokvarljivih živilih, kot so

mleko, jogurti, meso, ribe, rezana zelenjava ipd., se rok uporabnosti navaja z navedbo

»porabiti do (dan, mesec, leto)«.

Ime in naslov proizvajalca

Na živilu mora biti zapisano ime in naslov proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira ali

prodaja, in ima naslov in sedež v EU. Pri živilih, ki so uvožena iz držav, ki niso članice

EU, pa mora biti navedena država, kjer je bilo živilo proizvedeno.



5

Oznaka serije oziroma lota

Za serijo oziroma lot se šteje enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano

pod enakimi pogoji. Omogoča sledljivost oziroma identifikacijo serije nekega živila.

Podatki o pogojih shranjevanja živila

Pogoji shranjevanja živila morajo biti označeni, če je to pomembno za varnost in

ohranjanje kakovosti in hranilne vrednosti živila. Pomembna sta zlasti temperatura in čas

shranjevanja.

Navodila za uporabo

Navodila za uporabo morajo biti priložena vedno, ko obstaja nevarnost, da potrošnik brez

njih živila ne bi mogel pravilno uporabiti.

Vsebnost alkohola

Na embalaži vseh živil, v katerih je več kot 1,2 % alkohola, mora biti označeno, koliko

odstotkov alkohola vsebujejo.

Država porekla

Navedba porekla je obvezna pri pakiranju govejega mesa, kjer mora biti navedena država

rojstva, država reje in država zakola. Pri sadju in zelenjavi pa je obvezna tudi označba

države, kjer so bila živila vzgojena in obrana (Peterman idr., 2007).

Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem

vidnem polju (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014).



6

1.1.2 Druge označbe na živilih

Poleg obveznih označb morajo biti na embalaži živila tudi drugi podatki, če je tako

določeno v predpisih, ki urejajo kakovost oziroma zdravstveno ustreznost živil, ter

predpisih, ki urejajo označevanje gensko spremenjenih organizmov. Vsako živilo, ki je bilo

obdelano z ionizirajočim sevanjem, mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja

živila, obsevana z ionizirajočim sevanjem (Pravilnik o splošnem označevanju

predpakiranih živil, 2014).

Blagovna znamka

Blagovna znamka je namenjena prepoznavanju in razlikovanju izdelkov enega ali več

konkurenčnih proizvajalcev. Znamka je zaznaven grafični prikaz, ki služi za razlikovanje

izdelkov fizični ali pravni osebi. Blagovna znamka je lahko individualna ali kolektivna;

individualno uporablja samo en proizvajalec, kolektivno pa več proizvajalcev, ki se morajo

med seboj dogovoriti za režim in način uporabljanja (Poljanšek, 2006).

1.2 Označevanje hranilne in energijske vrednosti živila

Zdrava prehrana ali zdravo prehranjevanje vključuje varno, energijsko in hranilno

uravnoteženo hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Za dosego le-tega se

poslužujemo normativov in referenčnih vrednosti za vnos hranilnih snovi, ki pa so

specifični glede na spol, starost, telesno dejavnost in druga stanja, in so lahko priporočene

ali orientacijske vrednosti (Hlastan Ribič, 2009).

Označevanje hranilne vrednosti pomeni vsak podatek, naveden na embalaži ali nalepki, ki

se nanaša na:

1. energijsko vrednost,

2. naslednje hranilne snovi: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, prehranske

vlaknine, natrij in vitamine in minerale, prisotne v znatnih količinah (Pravilnik o

označevanju hranilne vrednosti živil, 2002).



7

Poleg teh osnovnih informacij so lahko na embalaži navedene tudi druge snovi, ki jih

živilo vsebuje: sladkorji, polioli oz. alkoholni sladkorji, vlaknine, maščobne kisline:

nasičene maščobne kisline, nenasičene maščobne kisline, holesterol, vitamini in minerali

(Poljanšek, 2006).

Označevanje hranilne vrednosti živil je obvezno, kadar je pri označevanju, predstavljanju

ali oglaševanju prisotna prehranska trditev (Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti

živil, 2002). Evropska uredba določa, da mora biti označevanje hranilne vrednosti

potrošnikom razumljivo (Mnerie idr., 2014).

Podatki o hranilni vrednosti so navedeni za 100 g ali 100 ml živila (lahko je označena tudi

hranilna vrednost za posamezno porcijo). Proizvajalec lahko hranilno vrednost označi na

dva načina. Osnovno označevanje pomeni, da navede le energijsko vrednost ter vsebnost

beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Razširjeno označevanje pa uporabi takrat, kadar

želi potrošnika natančneje informirati o hranilni sestavi živila, ko poleg energijske

vrednosti in osnovnih skupin navede še vsebnost vlaknin, vitaminov, mineralov ter

posameznih maščobnih kislin (Peterman idr., 2007).

1.3 Označevanje živil z GDA (Guideline Daily Armount)

GDA je sistem označevanja živil, ki se nahaja na sprednji strani embalaže in potrošniku

ponuja informacije o energijski in hranilni vrednosti ene porcije predpakiranega živila.

Pogosto zapletene informacije, ki so zapisane na deklaraciji izdelka, se preko GDA

prevedejo v potrošniku razumljivo, enostavno in uporabno obliko, ki mu olajša odločitve

pri izbiri in nakupu hrane. GDA je slovenska industrija poslovenila in poimenovala kot

»odstotek dnevne orientacijske vrednosti za odrasle« na podlagi 2.000 kcal energijskih

potreb odrasle ženske, hkrati pa je obdržala angleško kratico (Označevanje GDA vrednosti,

b. d.).



8

Slika 1: Označevanje GDA vrednosti na embalaži živila (http://pogrejinpojej.si).

Iz zgornje slike (Slika 1) lahko na enostaven način razberemo, da 30 g izdelka vsebuje

151,5 kJ energije, kar predstavlja 2 % vseh dnevnih energijskih potreb. Na enak način so

predstavljeni tudi podatki o vsebnosti ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, nasičenih

maščobnih kislin ter natrija.

Pomanjkljivost označevanja živil z GDA je ta, da so orientacijske vrednosti opredeljene le

za odrasle in ne za otroke. Otroci imajo drugačne hranilne in energijske potrebe in izračuni,

ki temeljijo na potrebah odrasle osebe, ne le zavirajo, temveč tudi škodujejo otrokom

(Označevanje GDA vrednosti, b. d.).

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je veliko preprostejše in enostavnejše

označevanje hranilnih vrednosti s pomočjo barvnega označevanja.

1.4 Sistem barvnega označevanja hranilnih vrednosti po semaforju

Sistem barvnega označevanja »Traffic Light Labelling«, ki je bil najprej uveden v Veliki

Britaniji, je sistem, ki ponuja porabniku hitro pomoč izbire živila pri nakupu v skladu z

uravnoteženo prehrano. Omogoča možnost hitre primerjave med izdelki, ki vsebujejo več

ali manj maščobe, soli in sladkorja (FSA, b. d.).

Takšno označevanje je še posebej primerno za manj izobražene potrošnike, ki imajo težave

pri razumevanju prehranskih tabel, ter za starejše in slabovidne, ki težko prebirajo označbe

na živilih. Kljub prijaznosti do potrošnika označevanje s prehranskim semaforjem ni

postalo del obveznega označevanja živil v Sloveniji (Pravst, Kušar in Korošec, 2012).



9

Pri barvnem označevanju namesto GDA vrednosti uporabljamo tri različne barvne

označbe, ki označujejo majhno, srednjo in veliko vsebnost posameznega ključnega hranila

v živilu na 100 g (ali porcijo) izdelka. Barvno se označujejo naslednja hranila: maščobe,

nasičene maščobne kisline, sladkor in sol (Označevanje GDA vrednosti, b. d.).

Slika 2: Kriteriji barvnega označevanja skupin hranil (http://veskajjes.si).

Eden od možnih načinov, kako otrokom na enostaven način omogočiti, da izbirajo zdrava

živila, je tako imenovani »emolabeling«. Gre za označevanje živil z uporabo čustvenih

znakov, pri čemer žalosten obraz na živilu pomeni, da to živilo na naše zdravje ne vpliva

ugodno, in vesel obraz, da je živilo primero za naše zdravje. Takšna metoda omogoča

zdravo izbiro živil tudi otrokom, ki še nimajo ustreznega znanja, da bi lahko presodili o

ustreznosti živila za njihovo zdravje (Privitera, Phillips, Zuraikat in Paque, 2015).

1.5 Znaki kakovosti živil

Evropske sheme kakovosti so predpisane z evropskimi uredbami. Med te spadajo znaki

zaščitene označbe porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna

posebnost ter zank ekološke proizvodnje. Nacionalne sheme kakovosti pa so predpisane z

Zakonom o kmetijstvu, te pa so: označba višje kakovosti, dobrote z naših kmetij, označba

integrirane pridelave ter znak izbrane kakovosti (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).



10

Označba porekla

Kmetijski izdelek ali živilo mora biti pridelano ali predelano na določenem geografskem

območju. Njegove lastnosti so posledica vpliva geografskega okolja ter njegovih naravnih

in človeških dejavnikov (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).

Geografska označba

Vsaj eden od postopkov pridelave ali predelave mora potekati znotraj določenega

geografskega območja (npr. surovine lahko prihajajo izven območja). Kmetijski pridelek

ali živilo ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki morajo izvirati iz

določenega geografskega območja (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).

Zajamčena tradicionalna posebnost

Kmetijski pridelki ali živila so proizvedeni po tradicionalni recepturi, s tradicionalnimi

sestavinami ali na tradicionalni način (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).

Višja kakovost

Kmetijski pridelki ali živila so po svojih specifičnih lastnostih boljši od drugih istovrstnih

proizvodov. Specifične lastnosti se določajo glede na sestavo, senzorične, fizikalno-

kemijske lastnosti ter način proizvodnje (pridelave ali predelave) (Nacionalni zaščitni

znaki, b. d.).

Integrirani kmetijski pridelki ali živila

Kmetijski pridelki ali živila so bili pridelani z uravnoteženo uporabo agrotehničnih

ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov.

Pri tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred

fitofarmacevtskimi, veterinarsko-farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi (Nacionalni

zaščitni znaki, b. d.).



11

Ekološki kmetijski pridelki ali živila

Živilo lahko nosi oznako ekološki, če: je bilo pridelano brez uporabe gensko spremenjenih

organizmov, če živilo oziroma njegove sestavine niso bile podvržene ionizirajočemu

sevanju, če živilo vsebuje najmanj 95 % sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških

kmetijskih pridelkov (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).

Slika 3: Slikovni prikaz uradnih zaščitnih znakov za kakovost živila (http://lokalna-kakovost.si).

1.6 Drugi znaki za posebno kakovost

Znak »Varuje zdravje«

Živila z znakom »Varuje zdravje« so tisti zdravstveno neoporečni izdelki in jedilniki, ki

vsebujejo malo maščobe in nasičenih maščobnih kislin, holesterola ali pa imajo nizko

vsebnost soli, sladkorja, veliko prehranskih vlaknin ter imajo nizko energijsko vrednost.

Znak lahko nosijo samo pakirana živila (Varovalno živilo, b. d.).

Slika 4: Znak »Varuje zdravje« (http://www.mesarstvo-cadez.si).



12

Znak »Brez GSO – gensko spremenjenih organizmov«

Nekateri proizvajalci so se odločili, da svoja živila dodatno testirajo, na podlagi česar

pridobijo pravico označevati živila z oznakami, kot je BREZ GSO. Še posebej pod

nadzorom so izdelki iz soje, zato ni razloga za strah, da bi zaužili gensko spremenjene

organizme, ko gre za sojino mleko, zrezke, tofu (Kozjek, 2012).

Slika 5: Znak »Brez GSO – gensko spremenjenih organizmov« (http://www.ikc-um.si).

Znak »Ne vsebuje glutena«

Označevanje in certificiranje izdelkov »brez glutena« je namenjeno predvsem olajšanju

izbire osebam s posebnimi prehranskimi potrebami. Znak zagotavlja, da tudi pri predelavi

živil, ki naravno ne vsebujejo glutena, ne smejo uporabiti kot dodatno sestavino, aditiv ali

pomožno tehnološko sredstvo pšenični gluten oziroma izdelke iz beljakovin žit, ki

vsebujejo gluten (Kozjek, 2012).

Slika 6: Znak »Ne vsebuje glutena« (http://www.norma.si/kakovost-in-certifikati).

Nacionalni ter evropski znaki kakovosti na živilih v množici drugih oznak, simbolov in

trditev nimajo tistega učinka na prepoznavnost in nakupno odločitev potrošnika, kot bi bilo

pričakovati (Skubic in Klopčič, 2013).



13

2 PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV

Zdrava prehrana za otroke in mladostnike je z vidika prehranske stroke zelo pomembna,

saj je v teh letih potreba po energiji, beljakovinah, vitaminih in mineralih glede na

otrokovo težo še posebno velika. Hrana v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le

fizioloških potreb, ampak ima vpliv tudi na psihološki razvoj mladostnika. Če otroka že od

malih nog navajamo na zdravo prehrano, bomo imeli kasneje s tem manj težav.

Strokovnjaki so mnenja, da napačne navade, ki jih pridobimo v otroštvu, le stežka

opustimo v odrasli dobi (Hlastan Ribič idr., 2006). V. Koch (1997) navaja, da ima na

razvoj prehranskih navad močan vpliv socialno-ekonomsko stanje posameznika in družbe.

Pravi, da so prehranske navade seštevek družinskega življenja in širšega okolja, zato je še

toliko bolj pomembno, da se oblikujejo že v otroštvu. M. Gabrijelčič Blenkuš (2013) meni,

da sadje in zelenjavo najpogosteje uživajo dekleta in mlajši mladostniki, ki prihajajo iz

družin z boljšim socialnim statusom, ter mladostniki z zelo dobrim učnim uspehom.

V letu 2014 je bila na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opravljena raziskava »Z

zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju«, ki je zajemala skoraj pet tisoč 11-, 13- in

15-letnikov. Rezultati so pokazali:

Da se mladostniki glede izbire živil prehranjujejo pretežno nezdravo;

uživajo premalo sadja, zelenjave ter rib,

dekleta uživajo premalo mleka, mlečnih izdelkov in mesa,

pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih, gaziranih sladkih pijačah

in pijačah z nizkim sadnim deležem.

Zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega.

Se prehranjujejo neredno;

najpogosteje opuščajo zajtrk, nekaj manj pogosto večerjo (v večjem deležu

dekleta),

zajtrkuje le slaba polovica mladostnikov, od tega manj deklet kot fantov

(Jeriček Klanšček, idr., 2014).

M. Gabrijelčič Blenkuš (2013) ugotavlja, da otroci in mladostniki nimajo ustreznih navad

pitja in so pogosto žejni.



14

Eden od glavnih načinov pri poskušanju, da bi dosegli bolj zdrave vzorce prehranjevanja,

je označevanje hranilne vrednosti živil. Z informacijami o hranilni vrednosti lahko

potrošniku na prodajnem mestu omogočimo izbiro prehransko ustrezne hrane (Grunert in

Wills, 2007).

2.1 Prehrana slovenskih otrok in mladostnikov

Rezultati vseh raziskav o prehranjevanju otrok in mladostnikov kažejo, da je nezdrav način

prehranjevanja resen problem slovenske družbe (Pandel Mikuš in Kvas, 2007). Zdrave

prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil

in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v

odrasli dobi (Hlastan Ribič, Maučec Zakotnik, Koroušić Seljak in Pokorn, 2008).

V raziskavi, ki so jo opravili Fidler Mis, Kobe in Štimec (2012), je bilo ugotovljeno, da

slovenski mladostniki zaužijejo količinsko preveč prostih sladkorjev (fantje 16 %, dekleta

17 % dnevnega energijskega vnosa) in natrija (fantje 203 %, dekleta 210 % po priporočilih

WHO 2003) ter premalo koristnih nenasičenih maščobnih kislin, vode, dekleta pa tudi

premalo prehranskih vlaknin. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaužijejo premalo folne kisline,

kalcija ter vitamina D.

Raziskovalci ugotavljajo, da se slovenski mladostniki neustrezno prehranjujejo glede

sestave obrokov. Med tistimi mladostniki, ki zajtrkujejo, jih je le 9,4 % zaužilo

polnovreden zajtrk iz vseh skupin živil. Najpogosteje je v obroku manjkalo živilo iz

skupine zelenjave (1,9 %) in pogosto sadja (11,4 %), sledila so beljakovinska živila. Kar

73 % vseh zajtrkov je bilo energijsko preskromnih (Gregorič in Koch, 2009).

2.2 Pravilna in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov

Uravnoteženo prehranjevanje v obdobju odraščanja pomembno iz dveh stani, omogoča

optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, po drugi strani pa preprečuje nastanek

zdravstvenih problemov in bolezni v otroštvu in odrasli dobi. O optimalni prehrani

govorimo takrat, ko dnevna prehrana ustreza zahtevam rastočega organizma, in sicer tako



15

količinsko (energijski vnos), kot tudi po sestavi (vnosu hranilnih snovi) (Hlastan Ribič idr.,

2008).

Pravilna prehrana vpliva na sposobnost učenja, dela, igre in preprečuje bolezni. Kako

pomembna je zdrava prehrana, se pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Takrat začnemo

razmišljati o hranilnih in energijskih vrednostih živila, ki jih zaužijemo v najrazličnejših

jedeh (Suwa Stanojevič, 2011).

Smernice zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov je potrebno upoštevati tako

doma, kot tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc,

Gregorič, Adamič in Čampa, 2005):

Jedilniki morajo biti usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi,

glede na starost otrok, hkrati pa upoštevajo zmerno težko telesno dejavnost.

Obroki naj bodo sestavljeni iz priporočenih kombinacij živil, kar bo otrokom ob

ustreznem energijskem vnosu zagotovilo normalno rast, razvoj in delovanje

organizma.

Priporočene kombinacije živil v obrokih naj dajejo prednost sadju in zelenjavi,

kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim

izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom

z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa in stročnicam) ter kakovostnim

maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu in drugim rastlinskim oljem).

V vsak obrok je potrebno vključiti sveže sadje in/ali zelenjavo, ki prispevata k

vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja.

Med in po obrokih naj otroci dovolj pijejo, predvsem navadno vodo.

Otroci naj v času dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah uživajo

priporočene dnevne obroke.

Za uživanje posameznih obrokov morajo imeti otroci na razpolago dovolj časa.

Prostor, v katerem se otroci prehranjujejo, naj bo primeren za vzbujanje

pozitivnega odnosa le-tega.

Pri načrtovanju prehranjevanja je potrebno upoštevati želje otrok ter jim zagotoviti

kakovostne obroke in sestavine, ki jih sestavljajo.



16

Uravnotežena prehrana je sestavljena predvsem iz ogljikovih hidratov, ki predstavljajo 50–

55 % vseh dnevnih potreb po hranilih, in iz manjšega deleža maščob, ki predstavljajo med

20 do največ 35 % dnevnih energijskih potreb in jih sestavljajo predvsem rastlinske

maščobe. Približno 10–15 % energije bi morali pridobiti iz živalskih in rastlinskih

beljakovin (Hlastan Ribič idr., 2008).

2.3 Prehranska priporočila za otroke in mladostnike

Energijska vrednost

Otrokove potrebe po hranilnih snoveh se razlikujejo od potreb odraslega, ker otroci rastejo

in se razvijajo. Predšolsko in šolsko obdobje je obdobje rasti, zato otroci potrebujejo več

beljakovin, mineralnih snovi in energije kot odrasli. Dnevne energijske potrebe so razen

osnovnih fizioloških potreb odvisne tudi od telesne dejavnosti in drugih zunanjih

dejavnikov (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005).

V preglednici so navedena priporočila za povprečen vnos energije za otroke različnih

starostnih skupin z zmerno fizično aktivnostjo po DACH priporočilih.

Tabela 1: Priporočeni dnevni energijski vnosi v kJ (kcal)/dan pri osebah z normalno

telesno težo in višino ter starosti prilagojeno zmerno težko telesno dejavnostjo

Energija

Starost Spol (kJ/dan) (kcal/dan)

7–9 let

dečki 8300 2000

deklice 7500 1800

10–12 let

dečki 10150 2450

deklice 9000 2150

13–14 let

dečki 11700 11700

deklice 10050 10050

15–18 let

dečki 13000 13000

deklice 10500 10500

(Srednje vrednosti za vnos hranil, 2004)



17

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so glavno energijsko hranilo in predstavljajo večino energijskega vnosa. 1

g ogljikovih hidratov sprosti 17 KJ (4 kcal) energije. Priporočljiva so ogljikohidratna

živila, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi in prehransko vlaknino ter počasi dvigajo

raven krvnega sladkorja (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005).

Najmanj priporočljiva oblika ogljikovih hidratov v prehrani so jedilni sladkorji. Sem

štejemo beli sladkor, rjavi sladkor, koruzni sirup, sadni sladkor in med. Ti sladkorji dajejo

mnogo energije in le malo (razen medu) hranilnih snovi (Maučec Zakotnik in sod., 2005).

Enostavni sladkorji naj ne bi predstavljali več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa

(Gabrijelčič Benkuš idr., 2005).

Prehranske vlaknine praviloma nimajo izkoristljive energijske vrednosti, imajo pa celo

vrsto različnih pomembnih funkcij v prebavnem traktu in ugodno vplivajo na presnovo. V

dnevni prehrani naj vlaknine predstavljajo 10 g na 4,18 MJ (1000 kcal) energijskega vnosa

(Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005). Uživanje hrane, bogate z vlakninami, v mladosti je

pomembna prehranska navada, ki lahko zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in

ožilja, nekaterih vrst raka in diabetesa v kasnejših življenjskih obdobjih (Pokorn, 1997).

Beljakovine

Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki

so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin in drugih metabolično aktivnih

substanc. Telo brez njih ne more rasti, se razvijati ali obnavljati. Potrebe po beljakovinah

se s starostjo sicer spreminjajo, vendar jih človek nujno potrebuje vse življenje (Hlastan

Ribič, 2009).

Referenčne vrednosti za otroke in mladostnike priporočajo minimalen dnevni vnos med 0,9

in 1,0 g beljakovin na kilogram telesne teže glede na starost (Pandel Mikuš in Kvas, 2007).



18

Maščobe

Prehranske maščobe so pomemben vir energije v prehrani. Njihova energijska vrednost je

skoraj dvakrat večja kot pri ogljikovih hidratih in beljakovinah, saj sprosti 1 g maščob 37

kJ (9 kcal) energije. Prisotnost določenega deleža maščob v hrani je pomembna predvsem

zaradi esencialnih maščobnih kislin in razpoložljivosti v maščobah topnih vitaminov ter

okusa, ki ga maščobe dajejo hrani. Nasičene maščobe se nahajajo predvsem v živilih

živalskega izvora, s čimer je povezan tudi večji vnos holesterola (Gabrijelčič Blenkuš idr.,

2005). Delež nasičenih maščobnih kislin naj dosega največ 1/3 vseh vnesenih maščob ali

manj kakor 10 % dnevnega energijskega vnosa. Deleža maščob naj ne bi povečevali preko

priporočenih vrednosti, ker je znano, da že v otroški dobi obstajajo tesne povezave med

prevelikim deležem maščob v hrani in prekomerno telesno težo (Referenčne vrednosti,

2004).

Tabela 2: Priporočeni dnevni energijski vnosi in količine hranil za otroke in mladostnike

Priporočeni dnevni

energijski vnosi

7–9 let 10–12 let 13–14let 15–18 let

Beljakovine 10-15% 46–70g 56–84g 64–96g 69–104g

Maščobe <30(35)% <64g <78g <88g <95g

Nasičene

maščobne kisline

<10%

<21g

<26g

<29g

<32g

Ogljikovi hidrati >50% >232g >282g >230g >346g

Enostavni

sladkorji

<10% <46g <56g <64g <69g

Prehranska

vlaknina

>10 g /1000 kcal >19g/1000

kcal

>23g/1000

kcal

>26g/1000

kcal

>28g/1000

kcal

Natrij <4–6g <460 mg <510mg <550mg <550mg

(Srednje vrednosti za vnos hranil, 2004)

2.4 Vpliv neprimerne prehrane na otroke in mladostnike

Slabe navade prehranjevanja vplivajo na naš telesni in duševni razvoj. Takojšne posledice

nezdravega prehranjevanja se lahko pokažejo takoj, in sicer kot slabše počutje, kognitivne

zmožnosti, s tem pa tudi slabše učenje in delovna storilnost (Brown, Isaacs, Krinke,

Lechtenberg in Murtaugh, 2013).



19

V Slovenji je zaradi slabih prehranjevalnih navad pri otrocih in mladostnikih najpogostejša

anemija zaradi pomanjkanja železa, motnje ščitnice zaradi pomanjšanja joda, pomanjkanje

vitamina D, vitaminov skupine B, kalcija ter drugih (Zdravstveni statistični letopis, 2012).

Neustrezno prehranjevanje v otroški dobi pa predstavlja tveganje za nastanek kroničnih

bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni,

nekatere vrste raka, osteoporoza in karies (WHO, 2002). Eden najbolj zaskrbljujočih

problemov današnjega časa, povezanih z neustrezno prehrano pri otrocih in mladostnikih,

je debelost oziroma prekomerna telesna teža. Ta je v otroški dobi zelo pogosto napovednik

prekomerne telesne mase tudi v odraslem obdobju, kar predstavlja vse večje tveganje, da

se v kasnejšem obdobju razvije sladkorna bolezen tipa 2, največkrat pa se pojavijo tudi

težave s srcem in ožiljem (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

V Evropi je delež čezmerno prehranjenih otrok v predpubertetnem obdobju od 9,4 %

(Nemčija) do 31,5 % (Portugalska) pri dečkih ter 11,3 % do 20,5 % (Anglija) pri deklicah.

Pri mladostnikih je največji delež čezmerno prehranjenih najstnikov in najstnic v Avstraliji

(26 %) (Bratina, 2010).

Na Fakulteti za šport, kjer že vrsto let analizirajo prehranjenost slovenskih osnovnošolcev,

so ugotovili kar 40 % porast telesne teže od leta 1991 do leta 2006, ki je najizrazitejši v

skupini dečkov. Delež prekomerno težkih dečkov se je v tem obdobju povečal s 13,5 % na

18,8 %, delež debelih pa z 2,8 % na 6,1 %. Takšen trend naraščanja z nekoliko manjšo

hitrostjo beležijo vse do leta 2012 (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

Poleg vse večjega deleža otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo in debelostjo pa

se v Sloveniji, kot tudi drugih evropskih državah, pojavlja problem motenj hranjenja ter

odnosa otrok in mladostnikov do lastnega telesa in telesne teže. Obdobje pubertete je zlasti

pri dekletih pogosto zaznamovano z negativnim odnosom do lastnega telesa, kar lahko

vodi do motenj prehranjevanja (Hafner, 2005; Siegel, 2002).



20

2.4.1 Prekomerno uživanje soli in vpliv na zdravje

Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazano pomemben dejavnik tveganja za zdravje.

Prekomeren vnos natrija vpliva na povišan krvni tlak, ta pa na možgansko kap. Visok krvni

tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta direktno odvisna od previsokega vnosa soli,

nizkega vnosa kalija in nezadostnega vnosa sadja in zelenjave. Visok vnos soli pa je

povezan tudi z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni ter sladkorno

boleznijo. Poleg dosoljevanja jedi so pomemben vir soli v prehrani tudi pripravljena in

polpripravljena živila, kruh, krušni izdelki ter mesni izdelki. Najpomembnejši viri soli so

salame in hrenovke, ki so med mladostniki še posebej priljubljene, ter suho meso in

klobase (Hlastan Ribič idr., 2008). Dnevni vnos soli za otroke ne sme biti večji od 4 g in ne

večji od 6 g za mladostnike in odrasle (Gabrijelčič Benkuš idr., 2005).

V zadnjih letih je bilo v Sloveniji opravljenih kar nekaj raziskav, ki kažejo na preveliko

količino vnesene soli pri vseh skupinah prebivalcev. V letu 2007 je bila izvedena

nacionalna raziskava o vsebnosti izločenega natrija v urinu, ki je pokazala, da odrasli

Slovenci zaužijemo okrog 150 % soli dnevno preveč (Hlastan Ribič, Zakotnik Maučec,

Vertnik, Vegnuti in Cappuccio, 2010). Prekomeren vnos soli pa je bil ugotovljen tudi pri

predšolskih otrocih, saj na bi ti zaužili kar 5 g/dan, namesto priporočene 3 g/dan (Hlastan

Ribič idr., 2006). V raziskavi o prehranskem vnosu joda in soli pri mladostnikih je bilo

ocenjeno, da ti zaužijejo dnevno povprečno 10,4 g soli (Fidler Mis, Kobe, Štimec in

Kržišnik, 2009).

2.4.2 Prekomerno uživanje sladkorja in vpliv na zdravje

Dodani sladkorji v prehrani imajo velik vpliv na povečan energijski vnos, kar lahko

prispeva k razvoju prekomerne telesne teže in debelosti. Uživanje živil z visoko vsebnostjo

sladkorja pa povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja ter

kariesa (Mardis, 2001; Vartanian idr., 2007; Welsh idr., 2011).

Sladke pijače so tiste, ki v največji meri prispevajo k vnosu sladkorja v telo in s tem

dodatnemu vnosu kalorij. Zavirajo uživanje hranljivo bogate hrane in povečujejo tveganje



21

za razvoj debelosti. Po pogostosti uživanja sladkih pijač se slovenski mladostniki uvrščajo

nad povprečje vrstnikov drugih evropskih držav, saj sladke pijače vsaj enkrat dnevno uživa

kar 24,3 % slovenskih mladostnikov. Se je pa v opazovalnem obdobju 2002–2014

zmanjšal delež mladostnikov, ki uživajo sladke pijače vsak dan v vseh starostnih skupinah

(Currie idr., 2012).

Rezultati raziskav o pogostosti uživanja sladkarij med slovenskimi mladostniki kažejo, da

dekleta pogosteje uživajo sladkarije kot fantje. Vsak dan ali večkrat na dan je leta 2006

uživalo sladkarije 27,8 % deklet in 23,2 % fantov, nikoli ali manj kot enkrat na teden 34,8

% deklet in 22,8 % fantov. Primerjava z rezultati iz leta 2002 je pokazala, da so

mladostniki takrat uživali sladkarije manj pogosto (Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič in

Fajdiga Turk, 2007).

2.4.3 Prekomerno uživanje maščob in vpliv na zdravje

Maščobe se v prehrani pojavljajo v vidni in nevidni obliki. Prekomerno uživanje maščob je

velik dejavnik za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne

bolezni, debelosti, povišanega krvnega pritiska in nekaterih vrst raka. Nasičene maščobne

kisline in transmaščobne kisline so zdravju škodljive. Pretežno nasičene maščobne kisline

vsebujejo: kokosova mast, palmina mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo maslo,

kisla in sladka smetana, mesni izdelki, salama in sirni namazi. Bogat vir škodljivih

transmaščobnih kislin pa so lahko: ocvrta hrana, čips, hitra hrana, piškoti, trde margarine in

drugi industrijsko pripravljeni izdelki (Hlastan Ribič idr., 2008).

2.4.4 Alergije na hrano

Alergije na hrano so vse bolezni, ki so posledica odziva imunskega sistema na hrano. Te so

pogostejše pri otrocih, kritično obdobje je zgodnje otroštvo, in sicer prvo leto starosti

(Accetto, 2010).

Najpomembnejša obolenja otrok, ki zahtevajo dietni režim, so alergije na živila (mleko,

jajca, pšenico, arašide), intoleranca na laktozo ter celiakija. Pri teh obolenjih je potrebno



22

izločiti vsa živila, ki otroku povzročajo težave (Hlastan Ribič idr., 2008). Mnogi otroci pa

so alergični tudi na stročnice, lupinasto sadje (lešnike, orehe, mandlje), kar pogosto

ostanejo tudi vse življenje. Težave lahko povzroča tudi sadje, kot so citrusi in kivi (Glavnik

in Pokorn, 2003).

Podatki študije (2007) o pogostosti alergij pri otrocih, v katero je bila vključena tudi

Slovenija, so pokazali, da so najpogostejše alergije na mleko (38,5 %) in jajca (19,0 %),

več alergij je na sadje (29,5 %) kot na zelenjavo (13,5 %) (Accetto, 2010).

2.5 Vzgoja in izobraževanje o prehrani

Šola ima pomembno vlogo pri prehrani mladostnikov. V šolskem obdobju lahko razvijemo

otrokove veščine za zdravo prehranjevanje, ga spodbudimo in mu pomagamo pri

odločanju, ga navajamo na samostojnost pri izbiranju, zmanjšamo pozornost na

oglaševanje ter tako povečamo otrokovo motivacijo za zdravo prehranjevanje. Izkazalo se

je, da sta pri tem zelo pomembna tako sodelovanje staršev, kot tudi zgled učiteljev

(Gabrijelčič Blenkuš in Gregorič 2010). Koch in Kostanjevec (2007) poudarjata, da je

potrebno prehranske vsebine otrokom predstaviti na ustreznem strokovnem nivoju, ki jim

bo omogočal pravilno razumevanje podanih vsebin in bo deloval dovolj motivacijsko, da

bodo pridobljeno znanje in izkušnje upoštevali tudi pri svojem vedenju in oblikovanju

navad.

Gregorič (2010) ugotavlja, da slovenski mladostniki v starosti 8–10 let ter 13–14 let v

splošnem dobro poznajo nasvete zdravega prehranjevanja, le težje jih utemeljujejo in

relativno slabo upoštevajo. Pogosto ne vedo, komu zaupati glede prehranskih nasvetov,

zato se nagibajo k tistim, za katere menijo, da imajo izkušnje, ali pa k tistim, ki jim zaupajo

(starši, sorodniki). Učbeniki, internet ali učitelji niso prepoznani kot ključni vir iskanja

podatkov.

Kostanjevec, Jerman in Koch (2012) so napravili preizkus znanja o poznavanju energijskih

in hranilnih vrednosti osnovnošolcev v 6. razredu, pri čemur so primerjali znanje na

začetku in koncu šolskega leta. Ugotovili so, da je njihovo znanje o razumevanju hranilne



23

in energijske vrednosti šibko. Učenci, ki so na začetku leta preizkus znanja opravili slabše,

so tekom leta napredovali, medtem ko napredka ni bilo pri tistih učencih, ki so se na

začetku leta odrezali bolje.

2.6 Označevanje živil v učnih načrtih

Učni načrti morajo podpirati pridobivanje znanja o hranilni vrednosti na različne načine,

saj le-ti posredno vplivajo na razvoj zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih in

mladostnikih (Kostanjevec idr., 2012).

Učenci devetletne osnovne šole v 6. razredu pri pouku gospodinjstva obravnavajo temo

označevanja živil, v sklopu modula hrana in prehrana. V katalogu minimalnih in temeljnih

standardov znanja je navedeno, da znajo učenci po končanem izobraževanju razbrati

osnovne informacije iz deklaracije na embalaži živil ter oceniti hranilno in energijsko

vrednost jedi ali obroka.

Operativni cilji, ki jih učenci pri tem dosežejo:

- razumevanje priporočil zdrave prehrane,

- analiziranje človekovih potreb po hranilni in energijski vrednosti,

- razumevanje informacij, ki jih razberejo iz deklaracije,

- razlikovanje med znaki kakovosti,

- poznavanje pojma blagovna znamka (Učni načrt, 2011).

Iz pregleda vsebin, ciljev in standardov znanja je razvidno, da se učenci 6. razreda

devetletne osnovne šole pri gospodinjstvu seznanijo z najpomembnejšimi prehranskimi

vsebinami, ki otrokom lahko pomagajo pri oblikovanju prehranjevalnih navad in vedenja,

povezanega s prehranjevanjem (Kostanjevec, 2013).

V višjih razredih osnovne šole lahko učenci izberejo tudi katerega izmed izbirnih

predmetov, kot sta načini prehranjevanja in sodobna priprava hrane, pri katerih se učenci

seznanijo z vsebinami, povezanimi z varno hrano, varovalno in zdravo prehrano ter



24

različnimi načini priprave hrane. Učenci nadgrajujejo vsebine in znanje, ki so ga pridobili

pri obveznem predmetu gospodinjstvo v 6. razredu (Kostanjevec, 2013).

Operativni cilji, ki jih učenci dosežejo pri izbirnem predmetu premetu sodobna priprava

hrana in se nanašajo na označevanje živil in poznavanje hranilne vrednosti (Učni načrt,

2009):

- utrdijo pridobljeno znanje o hranilni, biološki in energijski vrednosti živil,

- utrdijo razvrščanje živil v skupine po hranilni vrednosti,

- sintetizirajo priporočila zdrave prehrane,

- analizirajo pomen hranilnih snovi za človeka,

- ovrednotijo potrebe organizma po posameznih hranilih,

- vrednotijo makro in mikro hranila,

- povezujejo pomanjkanje in preseganje količin hranil s spremembo zdravja,

- usvajajo kriterije kakovosti živil in jedi,

- usvajajo primerjalno ocenjevanje živil in jedi.

2.7 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane pri otrocih in mladostnikih

V današnjem svetu prevladuje množična potrošnja, zato smo soočeni z vrsto odločitev, kjer

porabniki iščemo informacije glede izvora hrane, njenih sestavin, roka uporabe itd.

Oglaševanje in promocija hrane močno vplivata na porabnikove in nakupne ter prehranske

odločitve (Kotler, 2004). Nakupovanje hrane ne predstavlja več rutinskega nakupa, ampak

že kar zapleten proces odločanja. Porabniki se morajo v poplavi prehranskih izdelkov in

množici blagovnih znamk odločiti za tisti izdelek, ki bo zadovoljil njihove potrebe.

Porabnik mora biti pozoren na vrsto elementov, ki predstavljajo kriterije za nakup

prehranskega izdelka: ceno, rok trajanja, težo, poreklo, sestavine ipd., kar je še posebej

pomembno za izbiro zdravil živil. Če želi porabnik razumeti tabelo hranilnih vrednosti, v

kateri so nanizane sestavine, mora biti o tem dobro izobražen (Kotler, 2004).

Ključno vlogo pri nakupu živil imajo elementi, ki so navedeni na sami embalaži živila

(Kotler, 2004):

videz embalaže, barva, privlačnost izdelka,

blagovna znamka,



25

rok uporabnosti,

kakovost,

oglaševanje izdelka preko različnih medijev in na samem prodajalnem mestu,

informacije o hranilni vrednosti izdelka in prehranske ter zdravstvene trditve, v

kolikor se porabnik zaveda uravnotežene prehrane in zdravja,

cena.

Saha, Vemula, Mendu in Gavaravarapu (2013) so opravili raziskavo med mladostniki, ki

obiskujejo šolo v Kolkati v Indiji. Ugotovili so, da mladostniki preberejo označbe na

živilih, vendar jih večina pogleda le datum izdelave, rok uporabnosti ali datum, do katerega

je izdelek najbolje uporabiti. Polovica anketirancev prebere sestavine in le petina podatke o

hranilni vrednosti. Izkazalo se je, da je njihovo znanje o znakih kakovosti slabo, saj jih več

kot polovica med njimi znake sicer prepozna, ne poznajo pa njihovega pomena. Več kot

polovica tamkajšnjih mladostnikov je prepričanih, da so informacije o hranilni vrednosti

prezahtevne za razumevanje.

Dejavniki, ki vplivajo na nakupovalne odločitve mlajših potrošnikov, so naslednje: okus,

kvaliteta in cena izdelka. Le manjšina poudarja, da na njihovo nakupno odločitev vpliva

zdravost izdelka, pri čemer so pozorni na nakup manj mastnih, sladkih, slanih izdelkov ter

izdelkov, ki ne vsebujejo aditivov (Bhaskaran in Hardley, 2002).

Rezultati raziskave, ki jo je opravil Gregorič (2010), potrjujejo, da se mladi za določeno

hrano in pijačo največkrat odločajo na podlagi senzoričnih značilnosti (dober okus, izgled,

barva, vonj hrane), poznavanja, navade, predhodnih izkušenj, pozitivnega mnenja

vrstnikov, tudi na podlagi reklam.

Znano je, da je pri otrocih okus tisti, ki je odločilen pri izbiri hrane. Otroci imajo v

glavnem radi intenzivno sladek okus, medtem ko ne marajo grenkih in trpkih okusov, zato

radi posegajo po sladki hrani (Nguyen, Girgis in Robinson, 2015).

Velik vpliv naj bi na nakupovalne odločitve potrošnikov imele reklame, ki podpirajo zdrav

življenjski slog. Čeprav reklame podpirajo določen izdelek, potrošniki tega ne dojamejo



26

kot promocijo izdelka, temveč kot promocijo zdravja in dobrega počutja (Bhaskaran in

Hardley, 2002). Prehranske trditve, ki so navedene na nekaterih živilih, naj bi imele zelo

velik vpliv na nakup nezdravih živil, medtem ko jih potrošniki, ki namenijo več pozornosti

izbiri živil, ne upoštevajo (Barreiro-Hurlé, Gracia in de Magistris, 2008).

Oglaševanje hrane vpliva na otrokovo izbiro blagovne znamke. Ugotovljeno je bilo, da se

otroci po gledanju oglasov za hrano in pijačo v večini odločajo za visoko kalorična, slana

in sladka živila, namesto hranilno bogatih živil (Hastings idr., 2003).

Odločitve o nakupu posameznega izdelka potrošniki sprejemajo na osnovi informacij, ki

jih pridobijo v zvezi z nameravanim nakupom in lastno zmožnostjo razumevanja prejetih

informacij. Okus, rok trajanja in cena mu predstavljajo ključne dejavnike pri odločitvi za

nakup. Lastnosti hrane iz shem kakovosti se ne uvrščajo v vrh odločitvenih dejavnikov,

vendar je njihova pomembnost odvisna od socio-demografskih lastnosti posameznika

(Skubic in Klopčič, 2013).

Potrošniki so sicer o pomembnosti zdravega načina prehranjevanja vse bolj osveščeni,

vendar je bilo ugotovljeno, da se pri nakupovanju o izbiri živil najpogosteje odločajo na

podlagi navad, cene in blagovnih znamk, manj pa na osnovi sestave živil (Pravst idr.,

2012).



27

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev problema

Slabo poznavanje in neuporaba prehranskih označb vodi k slabšemu prehranjevanju

potrošnikov (Rothman idr., 2006). Prehranske navade, pridobljene v mladosti, lahko

prispevajo k razvoju nezdravih načinov kontrole telesne mase, motenj hranjenja, debelosti

in ne nazadnje do številnih civilizacijskih bolezni v kasnejših letih (Brown idr., 2013).

Za naše zdravje je najboljša prehrana, ki ustreza splošnim strokovnim priporočilom: varna,

zdravju koristna, kakovostna in uravnotežena. Označevanje živil omogoča učinkovito

orodje za izboljšanje ustrezne prehrane in prehranskih navad (Kozjek, 2012). Pomembna

sta tako varnost hrane, kot tudi njena kakovost. Ni dovolj, da kupujemo kvalitetne in varne

izdelke, če jih po nakupu ne shranjujemo tako, da se njihova kvaliteta ohrani, pozorni pa

moramo biti tudi na pravilno pripravo in uživanje (Hladnik Trček idr., 2011).

Zato je zelo pomembno, da otroke in mladostnike izobražujemo in motiviramo ter jim

nudimo učinkovito pomoč pri spoznavanju in uporabi označb na živilih.

V raziskovalnem delu želimo preučiti, kakšno je pridobljeno znanje in razumevanje

slovenskih osnovnošolcev o označevanju živil in hranilni vrednosti. Prav tako bomo

opredelili vzroke, ki vplivajo na učenčevo odločitev za nakup izdelka. Namen diplomskega

dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje označevanja živil med osnovnošolci 6. in 8. razreda

ter ugotoviti, ali njihovo znanje vpliva na odločitev pri izbiri izdelka.

3.2 Cilji in hipoteze

Cilji diplomskega dela:

Raziskati, kaj vpliva na izbiro izdelka, če imamo na voljo več podobnih izdelkov.

Raziskati, ali imajo osnovnošolci težave z razumevanjem informacij o hranilni vrednosti.

Ugotoviti, kateri podatki o hranilni vrednosti zanimajo osnovnošolce.



28

Raziskati, ali osnovnošolci vedo, kateri so tisti podatki na živilu, ki vplivajo na njihovo

zdravje.

Hipoteze, ki smo si jih zastavili:

H1: Osnovnošolci se, ne glede na spremenljivke, odločijo za nakup na podlagi cene in ne

kakovosti.

H2: Starejši osnovnošolci ne pogledajo označb na živilih.

H3: Označbe na živilih preberejo tisti osnovnošolci, ki imajo alergije ali druge predpisane

zdravstvene diete.

H4: Med učenci, ki vedo, katere so tiste hranilne snovi, ki v prevelikih količinah ogrožajo

njihovo zdravje, glede na starost in spol, obstajajo statistično pomembne razlike.

H5: Med učenci, ki poznajo znake kakovosti, obstajajo statistično pomembne razlike glede

na njihovo starost in spol.

3.3 Raziskovalna metoda

3.3.1 Postopek zbiranja podatkov

Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Kot instrument raziskovanja smo

uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razvit za namen raziskave. Vprašalnik je vseboval 15

vprašanj odprtega in zaprtega tipa, za reševanje katerega so učenci potrebovali približno 15

minut. Vprašanja so se nanašala na poznavanje in razumevanje osnovnošolcev o

označevanju živil in hranilni vrednosti. Osnovnošolci so vprašalnik izpolnjevali v času

pouka pod vodstvom mentorja.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

V raziskavo je bilo vključenih 213 osnovnošolcev iz Kočevja in okolice. Vprašalnik so

izpolnjevali osnovnošolci, ki so v šolskem letu 2015/16 obiskovali 6. in 8. razred.

Raziskovalni vzorec sestavlja 107 šestošolcev in 106 osmošolcev, kar kaže na sorazmerno

porazdelitev osnovnošolcev po razredih (Graf 1).



29

Graf 1: Struktura vzorca glede na razred.

V vzorcu je bilo 108 deklic in 105 dečkov (Graf 2).

Graf 2: Struktura vzorca glede na spol.

3.4 Obdelava podatkov

Pridobljene podatke smo vnesli v program Excel, za statistično analizo pa smo uporabili

program SPSS (Statistical Package 29ort he Social Sciences). Rezultati so prikazani v

obliki preglednic in grafov. Uporabili smo deskriptivno statistiko za obdelavo podatkov.

Opravili smo t-preizkus, pri čemer smo uporabili p ≤ 0,05.

6.razred

50%

7.razred

50%

dečki

49% deklice

51%



30

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Vpliv kakovosti in cene na nakup izdelka

Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakup živila pri potrošniku v Slovenji, je cena,

sledi ji okus, kvaliteta, država porekla in varnost hrane. Manjšo pozornost potrošniki

namenijo blagovni znamki, videzu in proizvodni metodi (Prašnički, 2013).

Zanimalo nas je, kaj vpliva na nakup izdelkov pri osnovnošolcih ter ali jim je

pomembnejša ugodna cena ali kakovost izdelka ter s tem pozitiven vpliv na zdravje.


nakup glede na razred

Napis na embalaži Razred N M SD t df p

Kupiš 2, dobiš 3! 6. 107 3,19 1,04

0,31 211 0,76 8. 106 3,14 1,08

Živilo ne vsebuje gensko

spremenjenih organizmov.

6. 107 3,54 1,08 -1,01 211 0,31

8. 106 3,69 1,04

Akcija! 50 % nižja cena pred

iztekom roka!

6. 107 3,10 1,33 -1,12 211 0,26

8. 106 3,29 1,13

Pridelano v Slovenji. 6. 107 3,84 1,12

-0,25 211 0,80 8. 106 3,89 0,97

»Brez dodanih sladkorjev.«

6. 107 3,93 0,92

-0,38 211 0,71 8. 106 3,97 0,88

Opomba: 1 - sploh ni pomemben 2 - ni pomemben 3 - niti ni nepomemben niti pomemben 4 - pomemben 5 -

zelo pomemben

Iz Tabele 3 je razvidno, da učenci (šestih in osmih razredov) v procesu odločanja za nakup

pripisujejo večji pomen napisom, ki kažejo na vsebnost dodanih sladkorjev, pridelavi v

Sloveniji in podatku, da živilo ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov pred napisi

»Kupiš 2, dobiš tri!« in »Akcija! 50 % nižja cena pred iztekom roka.« Med odgovori

učencev 6. in 8. razredov ni bilo statistično pomembnih razlik.



31


nakup glede na spol

Napis na embalaži Spol N M SD t df p

Kupiš 2, dobiš 3! dečki 105 3,12 1,06

-0,55 211 0,58 deklice 108 3,20 1,06

Živilo ne vsebuje gensko

spremenjenih organizmov.

dečki 105 3,58 1,09 -0,46 211 0,64

deklice 108 3,65 1,03

Akcija! 50 % nižja cena pred iztekom

roka!

dečki 105 3,14 1,27 -0,63 211 0,53

deklice 108 3,25 1,21

Pridelano v Slovenji. dečki 105 3,84 1,09

-0,29 211 0,77 deklice 108 3,88 1,00

»Brez dodanih sladkorjev.« dečki 105 3,79 0,92

-2,57 211 0,11 deklice 108 4,10 0,85


zelo pomemben

Če primerjamo rezultate glede na spol (Tabela 4) so rezultati podobni. Vidimo pa, da je v

nakupnem odločanju napis »Brez dodanih sladkorjev« pomembnejši deklicam. S trditvijo,

da je ta napis pomemben dejavnik v procesu odločanja za nakup, so se statistično značilno

bolj strinjale deklice kot dečki (t = -2,57, df = 211, p = 0,005). Pri ostalih dejavnikih

statistično pomembnih razlik nismo zasledili.

Rezultati torej kažejo, da otroci v nakupnem procesu pri branju podatkov na embalaži

namenjajo večjo pozornost necenovnim dejavnikom, za nakup pa se odločijo na podlagi

cene (Tabela 5).

Tabela 5: Dejavniki, ki vplivajo na nakup neznanega izdelka

Dejavnik, ki najbolj vpliva na nakup neznanega izdelka f %

Ugodna cena izdelka 78 36,6

Ugoden vpliv na zdravje 75 35,2

Znak ekološke predelave izdelka 35 16,4

Privlačna embalaža z mojim najljubšim risanim junakom 25 11,7

Skupaj 213 100,0



32

Raziskava Mediane na podlagi podatkov TGI iz prvega polletja 2005 (Božič Marolt in

Jereb, 2006) je pokazala podobno, da je mladim pri nakupu izdelkov in izbiri trgovca

široke potrošnje glavno vodilo cena, pa tudi raznovrstna ponudba in kvaliteta izdelkov.

Podobno odkrivata tudi Arhar in Batagelj (2011), ki ugotavljata, da je razmerje med ceno

in kakovostjo mladim glavni kriterij za izbiro trgovine in da veljajo za cenovno

občutljivejšo skupino potrošnikov.

Na podlagi dobljenih rezultatov hipotezo 1 (Osnovnošolci se, ne glede na spremenljivke,

odločijo za nakup na podlagi cene in ne kakovosti.) lahko potrdimo. Glede na rezultate

lahko sklepamo, da se osnovnošolci sicer zavedajo pomembnosti kakovosti živila na

njihovo zdravje, vendar ima ugodna cena izdelka pri nakupu večji pomen.

4.2 Preverjanje označb na živilih

Preverjanje označb na živilih potrošnikom omogoča izbiro živila glede na vsebnost

sestavin in hranilnih snovi. Označbe na živilih so pogosto potrošnikom nerazumljive ali pa

jih zaradi nezadostnega znanja in razumevanja v večini primerov ne berejo (Džudović,

2015).

Zanimalo nas je, v kolikšni meri označbe na živilih preverjajo mladostniki, kjer smo

predpostavljali, da osmošolci redkeje pogledajo označbe na živilu kot šestošolci.

Otroke smo vprašali, kako pogosto pogledajo označbe, ki so navedene na embalaži živila.

Rezultati so predstavljeni v Tabeli 6.



33

Tabela 6: Pogostost preverjanja označb na živilih glede na razred

Oznaka Razred N Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto

f % f % f % f %

Blagovna znamka 6. 107 20 18,7 21 19,6 38 35,5 28 26,2

8. 106 10 9,4 22 20,8 40 37,7 34 32,1

Seznam sestavin 6. 107 6 5,6 34 31,8 39 36,4 28 26,2

8. 106 11 10,4 35 33 38 35,8 22 20,8

Količina 6. 107 9 8,4 18 16,8 43 40,2 37 34,6

8. 106 5 4,7 22 20,8 42 39,6 37 34,9

Rok uporabnosti 6. 107 1 0,9 8 7,5 14 13,1 84 78,5

8. 106 1 0,9 5 4,7 19 17,9 81 76,4

Serija živila 6. 107 47 43,9 24 22,4 29 27,1 7 6,5

8. 106 33 31,1 43 40,6 23 21,7 7 6,6

Podatki o hranilni

vrednosti

6. 107 16 15 39 36,4 36 33,6 16 15

8. 106 22 20,8 32 30,2 28 26,4 24 22,6

Podatki o

shranjevanju

6. 107 17 15,9 29 27,1 37 36,4 24 22,4

8. 106 18 17 30 28,3 35 33 23 21,7

Ime proizvajalca

ali uvoznika

6. 107 26 24,3 41 38,3 32 29,9 8 7,5

8. 106 18 17 37 34,9 32 30,2 19 17,9

Država porekla 6. 107 23 21,5 30 28 34 31,8 20 18,7

8. 106 19 17,9 33 31,1 33 31,1 21 19,8

Navodila za

uporabo

6. 107 8 7,5 17 15,9 42 38,3 41 38,3

8. 106 8 7,5 25 23,6 31 29,2 42 39,6

Podatki kažejo (Tabela 6), da je med anketiranimi osnovnošolci več osmošolcev (20,8 %)

kot šestošolcev (15,0 %), ki nikoli ne pogledajo podatkov o hranilni vrednosti na embalaži

živila. Prav tako nikoli ne pogleda podatkov o shranjevanju živila 17,0 % osmošolcev,

medtem ko je šestošolcev le nekaj manj (15,9 %). Večji je tudi delež osmošolcev (10,4 %)

v primerjavi s šestošolci (5,6 %), ki nikoli ne pogleda seznama sestavin.

Skoraj nikoli ne pogleda serije živila 40,6 % osmošolcev, kar je več kot šestošolcev (22,4

%), prav tako je večji delež učencev 8. razreda, ki skoraj nikoli ne pogleda navodil za

uporabo (22,6 %) ter količine živila (20,8 %).

Občasno pogleda navodila za uporabo 29,8 % učencev v 8. razredu, kar je manj kot v 6.

razredu (38,3 %). Manj anketirancev 8. razreda, v primerjavi s 6. razredom, občasno

pogleda tudi podatke o hranilni vrednosti, serijo živila ter podatke o shranjevanju.



34

Največji delež anketiranih osnovnošolcev pogosto pogleda rok uporabnosti. Pri tem je

delež šestošolcev (78,5 %) malo višji od deleža osmošolcev (76,4 %). Seznam sestavin

manj pogosto preverijo osmošolci (20,8 %), v primerjavi z učenci 6. razreda (26,2 %).

Starejši osnovnošolci pogosteje pogledajo blagovno znamko, podatke o hranilni vrednosti

ter ime proizvajalca ali uvoznika.

Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

32

Graf 3: Delež šestošolcev in osmošolcev, ki nikoli ne pogleda izbranih označb na živilih.

18,7%

5,60%

8,40%

0,90%

15%

43,90%

15,90%

24,30%

21,50%

7,50%

9,40% 10,40%

4,70%

0,90%

20,80%

31,10%

17% 17% 17,90%

7,50%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

50,0%

Blagovna

znamka

Seznam

sestavin

Količina Rok

uporabnosti

Podatki o

hranilni

vrednosti

Serija živila Podatki o

shranjevanju

Ime

proizvajalca

ali uvoznika

Država

porekla

Navodila za

uporabo

6. razred 8. razred



33

Če primerjamo pogostost preverjanja označb na živilih osmošolcev v primerjavi s

šestošolci (Tabela 6) ter delež osnovnošolcev, ki nikoli ne pogleda označb na živilih (Graf

3), lahko hipotezo 2 (Starejši osnovnošolci ne pogledajo označb na živilih.) na podlagi

dobljenih rezultatov potrdimo.

Ugotovili smo, da osnovnošolci najpogosteje preverijo rok uporabnosti živila (77,5 %),

navodila za uporabo (39,0 %) ter blagovno znamko (29,1 %). Najmanj pogosto pa

preverijo serijo živila (6,6 %) ter ime proizvajalca (12,7 %).

Našo raziskavo potrjujejo tudi rezultati preteklih raziskav med slovenskimi potrošniki, ki

kažejo, da potrošnika vse informacije na živilu ne zanimajo, najpogosteje pa preverijo

ceno, poreklo in rok uporabnosti izdelka (Prašnički, 2013).

Branje označb na živilih in informacij o izdelku je za nekatere ljudi nujno tudi iz

neposrednih zdravstvenih razlogov. To velja predvsem za ljudi, ki potrebujejo posebno

prehransko obravnavo, npr. alergike, sladkorne bolnike in druge (Pravst idr., 2012).

Preverili smo, kako pogosto pogledajo označbe na živilih osnovnošolci z alergijami in

zdravstvenimi dietami.

Rezultati so pokazali (Tabela 7), da učenci, ki imajo alergije na določena živila, pogosteje

preberejo podatke o shranjevanju živila (30,8 %) od tistih učencev, ki alergije nimajo (21,5

%).

Občasno prebere seznam sestavin 46,2 % anketiranih osnovnošolcev z alergijami, medtem

ko seznam sestavin občasno pregleda 35,5 % osnovnošolcev brez alergije, prav tako

občasno prebere več anketiranih osnovnošolcev z alergijami podatke o hranilni vrednosti

(46,2 %).

Skoraj nikoli ne prebere seznama sestavin 33,0 % učencev brez alergije, kar je več kot

tistih z alergijami (23,1%). Prav tako je večji delež tistih učencev brez alergije, ki podatkov

o hranilni vrednosti skoraj nikoli ne pogledajo (34,0), od učencev z alergijami, ki nikoli ne

pogledajo podatkov o hranilni vrednosti le v 23,1 %.



34

Večji pa je delež osnovnošolcev z alergijami, ki nikoli ne preverijo ime proizvajalca ali

uvoznika (30,8 %) ter države porekla (30,8 %), od osnovnošolcev brez alergij, ki ime

proizvajalca ali uvoznika nikoli ne preverijo le v 20,0 % ter države porekla v 19,0 %.

Tabela 7: Pogostost branja označb na živilih pri osnovnošolcih z alergijami

Osnovnošolci, ki se morajo držati predpisane zdravstvene diete, pogosteje preverijo

seznam sestavin (60,0 %), od tistih, ki diete nimajo (22,6 %). Prav tako pogosteje preverijo

serijo živila ter podatke o shranjevanju. Večji delež učencev z dieto tudi občasno preveri

blagovno znamko ter količino izdelka (60,0 %) (Tabela 8).

Oznaka N Alergija Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto

f % f % f % f %

Blagovna znamka 213 da 2 15,4 2 15,4 5 38,5 4 30,8

213 ne 28 14,0 41 20,5 73 36,5 58 29,0

Seznam sestavin 213 da 1 7,7 3 23,1 6 46,2 3 23,1

213 ne 16 8,0 66 33,0 71 35,5 47 23,5

Količina 213 da 0 0 2 15,4 6 46,2 5 38,5

213 ne 14 7,0 38 19,0 79 39,5 69 34,5

Rok uporabnosti 213 da 0 0 0 0 3 23,1 10 76,9

213 ne 2 1,0 13 6,5 30 15,0 155 77,5

Podatki o hranilni

vrednosti

213 da 2 15,4 2 23,1 6 46,2 2 15,4

213 ne 36 18,0 68 34,0 58 29,0 38 19,0

Serija živila 213 da 4 30,8 4 30,8 4 30,8 1 7,7

213 ne 76 38,0 63 31,5 48 24,0 13 6,5

Podatki o

shranjevanju

213 da 0 0 3 23,1 6 46,2 4 30,8

213 ne 35 17,5 56 28,0 66 33,0 43 21,5

Ime proizvajalca ali

uvoznika

213 da 4 30,8 5 38,5 3 23,1 1 7,7

213 ne 40 20,0 73 36,5 61 30,5 26 13,0

Država porekla 213 da 4 30,8 5 38,5 3 23,1 1 7,7

213 ne 38 19,0 58 29,0 64 32,0 40 20,0

Navodila za uporabo 213 da 0 0 3 23,1 5 38,5 5 38,5

213 ne 16 8,0 39 19,5 67 33,5 78 39,0



35

Tabela 8: Pogostost branja oznak na živilih pri osnovnošolcih s predpisanimi

zdravstvenimi dietami

Za ljudi z alergijami in zdravstvenimi dietami je bistveno, da preverijo seznam sestavin ter

podatke o hranilni vrednosti živila. Rezultati naše raziskave kažejo, da občasno preveri

seznam sestavin več osnovnošolcev z alergijami in tistih, ki se držijo prepisane diete, kar

velja tudi za preverjanje podatkov o hranilni vrednosti živila. Glede na dobljene rezultate

naše ankete lahko potrdimo hipotezo 3: »Označbe na živilih preberejo tisti osnovnošolci,

ki imajo alergije ali druge predpisane zdravstvene diete.«

4.3 Hranilne snovi in njihov vpliv na zdravje

Po pregledu literature smo ugotovili, da so sladkor, sol in maščobe tisti, ki v prevelikih

količinah škodujejo našemu zdravju. Negativne vplive omenjenih hranil na zdravje v

primeru dolgotrajnega uživanja smo opisali v teoretičnem delu (poglavje 3.4).

Potrošniki večinoma vedo (81 %), da jedi z veliko soli, sladkorja in maščob povzročajo

visok krvni tlak, bolezni srca, raka in škodujejo zdravju na dolgi rok (Aygen, 2012).

Oznaka N Dieta Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto

f % f % f % f %

Blagovna znamka 213 da 0 0 1 20,0 3 60,0 1 20,0

213 ne 30 14,4 42 20,2 75 36,1 61 29,3

Seznam sestavin 213 da 1 20,0 0 0 1 20,0 3 60,0

213 ne 16 7,7 69 33,2 76 36,5 47 22,6

Količina 213 da 0 0 2 40,0 3 60,0 0 0

213 ne 14 6,7 38 18,3 82 39,4 74 35,6

Rok uporabnosti 213 da 0 0 1 20,0 2 40,0 2 40,0

213 ne 2 1,0 12 5,8 31 14,9 163 78,4

Podatki o hranilni

vrednosti

213 da 1 20,0 2 40,0 1 20,0 1 20,0

213 ne 37 17,8 69 33,2 63 30,3 39 18,8

Serija živila 213 da 1 20,0 1 20,0 2 40,0 1 20,0

213 ne 79 38,0 66 31,7 50 24,0 13 6,3

Podatki o

shranjevanju

213 da 1 20,0 1 20,0 1 20,0 2 40,0

213 ne 34 16,3 58 27,9 71 34,1 45 21,6

Ime proizvajalca

ali uvoznika

213 da 0 0 4 80,0 1 20,0 0 0

213 ne 44 21,2 74 35,6 63 30,3 27 13,0

Država porekla 213 da 0 0 3 60,0 2 40,0 0 0

213 ne 42 20,2 60 28,8 65 31,3 41 19,7

Navodila za

uporabo

213 da 0 0 3 60,0 1 20,0 1 20,0

213 ne 16 7,7 39 18,8 71 34,1 82 39,4



36

I. Džudović (2015) v diplomskem delu ugotavlja, da se osnovnošolci najbolj zavedajo

tveganja, ki ga povzroča uživanje maščobe, manj osnovnošolcev se zaveda tveganja

sladkorja, najmanj pa tveganja pri dolgotrajnem prekomernem uživanju soli.

Osnovnošolcem smo predstavili trditve, ki so povezane z uživanjem soli, maščob in

sladkorjev ter njihovim poznavanjem. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se osnovnošolci z

njimi strinjajo.

Statistično pomembne razlike glede na razred smo zaznali pri trditvah »Ogljikovi hidrati

predstavljajo najpomembnejši vir energije za človeka« in »Sladkor spada med ogljikove

hidrate«, s katerimi se bolj strinjajo učenci 6. razredov (Tabela 9). Statistična analiza je

prav tako pokazala razliko glede na spol pri omenjenih trditvah (Tabela 10). Da ogljikovi

hidrati predstavljajo pomemben vir energije ter da med ogljikove hidrate spada tudi

sladkor, se nekoliko bolj zavedajo dečki.

Iz Tabele 9 je razvidno, da se tako učenci 8., kot tudi 6. razredov, v veliki meri strinjajo s

trditvami, povezanimi z negativnimi posledicami sladkorja na zdravje, statistično

pomembnih razlik pa med njimi nismo izmerili. Ugotovili smo, da se učenci, ne glede na

razred, zavedajo, da nasičene maščobe povzročajo bolezni srca in ožilja, medtem ko ne

predpisujejo večjega pomena omega-3 maščobnim kislinam, ki varujejo pred njihovim

nastankom. Statistična analiza ni zaznala pomembnih razlik med razredoma.

Osnovnošolci se nekoliko bolj zavedajo škodljivosti soli kot pa njene potrebe za normalno

delovanje živčnih in mišičnih celic (Tabela 9).



37


zdravje, glede na razred

Opomba: 1 - se nikakor ne strinjam 2 - se ne strinjam 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam 4 - se strinjam 5 -

popolnoma se strinjam

Statistično pomembna razlika glede na spol se kaže pri trditvah, da pretirana uporaba soli

škoduje zdravju, s katero se bolj strinjajo deklice kot dečki (t = -3,45, df = 211, p = 0,00).

Prav tako se statistično značilno bolj strinjajo deklice, da s pitjem sladkih pijač v telo

vnašamo velike količine sladkorja (t = -2,07, df = 211, p = 0,04).

Rezultati te raziskave potrjujejo ugotovitve raziskave, ki jo je opravil Kostanjevec (2013).

Rezultati so namreč pokazali, da dečki pogosteje uživajo sokove in druge brezalkoholne

pijače z dodatkom sladkorja, s čimer se tudi sami strinjajo.

Trditev Razred N M SD t df p

Ogljikovi hidrati predstavljajo

najpomembnejši vir energije za človeka.

6. 107 3,72 0,10 2,88 211 0,00

8. 106 3,34 0,92

Uživanje sladkorja povzroča debelost in

zobno gnilobo.

6. 107 4,35 0,89 0,94 211 0,35

8. 106 4,24 0,81

Hrana z veliko nasičenih maščob povzroča

bolezni srca in ožilja.

6. 107 4,02 0,94 -1,12 211 0,26

8. 106 4,15 0,77

Večina slaščic ne zagotavlja

najpomembnejših vitaminov in mineralov.

6. 107 4,04 1,03 -1,08 211 0,28

8. 106 4,18 0,88

Pretirana uporaba soli je zdravju škodljiva.

6. 107 4,17 0,10 -1,16 211 0,25

8. 106 4,31 0,80

Omega-3 maščobne kisline varujejo pred

nastankom bolezni srca in ožilja.

6. 107 3,71 0,98 1,69 196 0,09

8. 106 3,51 0,73

S pitjem sokov in sadnih pijač v telo

vnašamo velike količine sladkorja.

6. 107 4,25 0,87 0,37 211 0,71

8. 106 4,21 0,89

Natrij, ki se nahaja v kuhinjski soli, je

nujno potreben za normalno delovanje

živčnih in mišičnih celic.

6. 107 3,67 1,07 1,19 207 0,24

8. 106 3,51 0,93

Sladkor spada med ogljikove hidrate.

6. 107 3,52 1,33 2,99 210 0,00

8. 106 3,00 1,22

Beljakovine so hranilne snovi, iz katerih je

zgrajeno naše telo.

6. 107 3,83 0,97 1,09 211 0,28

8. 106 3,70 0,82



38


zdravje, glede na spol

Opomba: 1 - se nikakor ne strinjam 2 - se ne strinjam 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam 4 - se strinjam 5 -

popolnoma se strinjam

Učence smo povprašali, kako pomembni se jim zdijo posamezni podatki o hranilni

vrednosti. Ugotovili smo (Tabela 11) statistično pomembno razliko med razredi glede

energijske vrednosti, ki se zdi bolj pomembna učencem 8. razreda. Prav tako je za učence

8. razredov statistično pomembnejši podatek o vsebnosti beljakovin v izdelku.

Predpostavljamo lahko, da so učenci 8. razredov bolj pozorni na energijsko in hranilno

vrednost živil, zaradi skrbi za fizični izgled.

Statistično pomembnih razlik glede pomembnosti podatkov o vsebnosti soli, sladkorja in

maščob med anketiranimi osnovnošolci 6. in 8. razredov nismo izmerili. Nekoliko večji

pomen pa tem podatkom pripisujejo osmošolci (Tabela 11).

Trditev Spol N M SD t df p

Ogljikovi hidrati predstavljajo

najpomembnejši vir energije za človeka.

dečki 105 3,69 0,94 2,31 211 0,02

deklice 108 3,38 0,99

Uživanje sladkorja povzroča debelost in

zobno gnilobo.

dečki 105 4,19 0,93 -1,71 211 0,09

deklice 108 4,39 0,76

Hrana z veliko nasičenih maščob povzroča

bolezni srca in ožilja.

dečki 105 4,04 0,93 -0,78 211 0,44

deklice 108 4,13 0,79

Večina slaščic ne zagotavlja

najpomembnejših vitaminov in mineralov.

dečki 105 4,00 0,97 -1,63 211 0,11

deklice 108 4,21 0,94

Pretirana uporaba soli je zdravju škodljiva.

dečki 105 4,03 0,99 -3,45 211 0,00

deklice 108 4,44 0,77

Omega-3 maščobne kisline varujejo pred

nastankom bolezni srca in ožilja.

dečki 105 3,58 0,90 -0,49 211 0,63

deklice 108 3,64 0,85

S pitjem sokov in sadnih pijač v telo

vnašamo velike količine sladkorja.

dečki 105 4,11 0,99 -2,07 211 0,04

deklice 108 4,35 0,74

Natrij, ki se nahaja v kuhinjski soli, je

nujno potreben za normalno delovanje

živčnih in mišičnih celic.

dečki 105 3,56 1,07

-0,42 211 0,67 deklice 108 3,62 0,93

Sladkor spada med ogljikove hidrate.

dečki 105 3,48 1,29 2,38 211 0,02

deklice 108 3,06 1,29

Beljakovine so hranilne snovi, iz katerih je

zgrajeno naše telo.

dečki 105 3,70 0,94 -1,13 211 0,26

deklice 108 3,83 0,85



39

Tabela 11: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na razred

Razred N M SD t df p

Energijska vrednost 6. 107 3,50 1,08

-2,10 211 0,04 8. 106 3,78 0,91

Beljakovine 6. 107 3,63 0,98

-2,17 210 0,03 8. 106 3,91 0,90

Maščobe 6. 107 3,78 0,99

-1,26 211 0,21 8. 106 3,94 0,95

Nasičene maščobne kisline 6. 107 3,33 1,13

-1,38 208 0,17 8. 106 3,53 1,00

Ogljikovi hidrati 6. 107 3,54 1,07

1,31 210 0,19 8. 106 3,73 0,99

Sladkor 6. 107 3,74 1,17

-0,66 210 0,51 8. 106 3,84 1,07

Sol 6. 107 3,42 1,17

-1,02 209 0,31 8. 106 3,58 1,05


zelo pomemben

Glede na spol pa so podatki o vsebnosti soli, maščob in sladkorja pomembnejši deklicam

(Tabela 12). Razlike so tudi statistično značilne.



40

Tabela 12: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na spol

Spol N M SD t df p

Energijska vrednost dečki 105 3,67 1,08

0,40 205 0,69 deklice 108 3,61 0,94

Beljakovine dečki 105 3,71 0,99

-0,92 207 0,36 deklice 108 3,82 0,89

Maščobe dečki 105 3,66 1,00

-3,03 208 0,00 deklice 108 4,06 0,92

Nasičene maščobne kisline dečki 105 3,29 1,15

-1,91 203 0,06 deklice 108 3,57 0,97

Ogljikovi hidrati dečki 105 3,66 1,08

0,33 0,27 0,75 deklice 108 3,61 0,98

Sladkor dečki 105 3,55 1,17

0,00 -3,10 0,00 deklice 108 4,02 1,02

Sol dečki 105 3,32 1,21

0,02 -2,27 0,02 deklice 108 3,67 0,99


zelo pomemben

Rezultati raziskave kažejo, da se deklice bolj zavedajo tveganja dolgotrajnega

prekomernega vnosa soli, maščob in sladkorja v telo, kar ugotavlja tudi Džudović (2015).

Glede na razred pa statistično pomembnih razlik nismo zaznali. Na podlagi ugotovitev

naše raziskave lahko hipotezo 4 (Med učenci, ki vedo, katere so tiste hranilne snovi, ki v

prevelikih količinah ogrožajo njihovo zdravje, glede na starost in spol, obstajajo

statistično pomembne razlike.) delno potrdimo.

4.4 Poznavanje znakov kakovosti

V zadnjih letih je znakov kakovosti na tržišču vedno več in tudi ponudba je vedno

pestrejša.

Osnovnošolcem smo predstavili štiri znake kakovosti, ki se pojavljajo na embalaži živil.

Zanimalo nas je, kateri izmed znakov označuje ekološko predelana živila. Evropski logotip

je v sedanji obliki v veljavi že 8 let. Rezultati so predstavljeni v tabelah (Tabeli 13 in 14).



41

Tabela 13: Delež pravilnih odgovorov glede na razred

Razred N pravilno nepravilno

f % f %

6. 107 75 70,1 32 29,9

8. 106 55 51,9 51 48,1

Rezultati so pokazali, da pri poznavanju znaka kakovosti »ekološko predelana živila«

obstajajo statistično značilne razlike med učenci 6. in 8. razreda (χ2 = 7,422, drf = 1, p =

0,003). Učenci 6. razreda so na vprašanje o poznavanju znakov kakovosti odgovarjali bolje

(70,1 % pravilnih odgovorov) od učencev 8. razreda (51,9 % pravilnih odgovorov).

Domnevamo, da so šestošolci v tekočem šolskem letu pri uri gospodinjstva spoznali znake

kakovosti, zato je njihovo znanje boljše od osmošolcev, ki so določena dejstva že pozabili.

Tabela 14: Delež pravilnih odgovorov glede na spol

Spol N pravilno nepravilno

f % f %

dečki 105 62 59,0 43 41,0

deklice 108 68 63,0 40 37,0

Na vprašanje, kateri izmed znakov kakovosti označuje ekološko predelana živila, je

pravilno odgovorilo 62 % dečkov in 68 % deklic (Tabela 10). Med spoloma nismo zaznali

statistično pomembnih razlik (t = 0,343, df = 1, p = 0,279).

Osnovnošolci so znak »ekološko pridelanega živila« največkrat zamenjali z znakom

»živilo ne vsebuje glutena« (23,5 %).

Učence smo povprašali o pomenu znaka »varovalno živilo«, ki se pojavlja na embalaži

nekaterih živil. Ugotovili smo, da je njihovo poznavanje tega znaka slabo. Le 6,5 %

šestošolcev je pravilno odgovorilo na trditve, ki se nanašajo na omenjeni znak, kar je bolje

od osmošolcev, od katerih je pravilno odgovorilo le 3,8 % (Tabela 15). Statistično

pomembnih razlik nismo izmerili. Večji delež osnovnošolcev (71,8 %) je sicer prepoznal



42

znak, da izdelek varuje srce in ožilje, ter 51,6 %, da izdelek varuje zdravje, kar 73,2 %

osnovnošolcev pa ni vedelo, da izdelek z omenjenim znakom vsebuje manj maščob. 89,7

% osnovnošolcev je prepričanih, da izdelek z oznako «varovalno živilo« vsebuje zdrave

sladkorje ter veliko vitaminov (37,1 %).

Ponovno lahko boljše poznavanje pomena znaka kakovosti pripišemo šestošolcem, zaradi

relativno »svežega« znanja.

Tabela 15: Delež pravilnih odgovorov glede na razred


f % f %

6. 107 7 6,5 100 93,5

8. 106 4 3,8 102 96,2

Kot je razvidno iz Tabele 16 osnovnošolci, ne glede na spol, slabo poznajo pomen znaka

kakovosti »varovalno živilo«. Med dečki in deklicami ni bilo statistično pomembnih razlik.

Tabela 16: Delež pravilnih odgovorov glede na spol


f % f %

dečki 105 5 4,8 100 95,2

deklice 108 6 5,6 102 94,4

Analiza rezultatov je pokazala statistično pomembno razliko v poznavanju znakov

kakovosti glede na razred (χ2 = 7,422, drf = 1, p = 0,003), ne pa tudi na spol (t = 0,343, df

= 1, p = 0,279). Sklepamo lahko, da šestošolci bolje poznajo znake kakovosti, ker jih po

učnem načrtu obravnavajo v tekočem letu. Hipotezo 5 (Med učenci, ki poznajo znake

kakovosti, obstajajo statistično pomembne razlike glede na njihovo starost in spol.) lahko

potrdimo. Ugotavljamo, da osnovnošolci znake kakovosti prepoznajo, ne poznajo pa

njihovega pomena, kar ugotavlja tudi Saha idr. (2013).



43

4.5 Razumevanje informacij o hranilni vrednosti

Razumevanje informacij o hranilni vrednosti lahko pomembno vpliva na izbiro ustreznih

živil in prehranskih navad pri otrocih (Kostanjevec idr., 2012). Želeli smo preveriti, ali

znajo osnovnošolci razbrati osnovne informacije iz tabel hranilnih vrednosti ter kako

pogosto jih preverjajo.

V ta namen smo učencem predstavili tabeli hranilnih vrednosti dveh različnih živil (riž in

mlečna rezina), ne da bi učenci vedeli, za kateri dve različni živili gre.

Ugotovili smo, da 73,7 % osnovnošolcev meni, da ve, kaj nam povedo podatki o hranilni

vrednosti živila, vendar jih ne znajo uporabljati, saj je na vse trditve, ki so se navezovale na

tabeli hranilne vrednosti, pravilno odgovorilo le 9,3 % šestošolcev in 8,5 % osmošolcev.

Delno pravilno je na trditve odgovorilo 24,3 % šestošolcev in 28,3 % osmošolcev (Graf 3).

Graf 4: Pravilnost poznavanja informacij o hranilni vrednosti med osnovnošolci.

57,7 % osnovnošolcev je iz tabel o hranilnih vrednostih živila znalo razbrati, da mlečna

rezina vsebuje velik delež soli (0,61g/100g), kar 72,3 % osnovnošolcev pa je pravilno

9,30%

24,30%

66,40%

8,50%

28,30%

63,20%

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

Pravilno Delno pravilno Nepravilno

6. razred 8. razred



44

odgovorilo, da riž vsebuje majhen delež maščob (1,2g/100g). 39,0 % osnovnošolcev je

mnenja, da živilo ni zdravo, če vsebuje velik delež ogljikovih hidratov, medtem ko zna le

44,1 % anketiranih učencev razbrati iz tabel, kolikšen delež ogljikovih hidratov

predstavljajo sladkorji. Več kot polovica anketirancev niti ne ve, da sladkor spada med

ogljikove hidrate. Izmed dveh ponujenih tabel o hranilni vrednosti živil (riž in mlečna

rezina) kar 79,4 % osnovnošolcev ni znalo ugotoviti, katero živilo na njihovo zdravje

vpliva bolj ugodno.

Iz rezultatov, pridobljenih iz ankete, lahko sklepamo, da imajo osnovnošolci težave z

razumevanjem nekaterih podatkov o hranilni vrednosti, kar lahko pripišemo nezadostnemu

znanju.

Ugotovili smo tudi, da osnovnošolci informacij o hranilni vrednosti živila ne preverjajo

dovolj pogosto (18,8 % ), občasno jo preveri 30 % anketiranih osnovnošolcev. Skoraj

nikoli ne prebere podatke o hranilni vrednosti kar 33,3 % osnovnošolcev, nikoli pa 17,8 %.

Tudi Grunert, Willis in Fernández-Celemín (2010) so v raziskavi, opravljeni v Angliji,

ugotovili, da le 27 % potrošnikov preveri informacije o hranilni vrednosti, pri čemer

največkrat preverijo energijsko vrednost. Pri potrošnikih, ki pa hranilne vrednosti

pogledajo, pogosto prihaja do njihovega nerazumevanja (Grunert in Wills 2007).

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0195666310003661



45

5 SKLEPI

Raziskava, opravljena med osnovnošolci 6. in 8. razredov, je bila osredotočena na

pogostost preverjanja in poznavanja označb na živilih, njihovi uporabi in razlogih pri

odločitvi za nakup ter poznavanja tveganja za zdravje v primeru dolgotrajnega uživanja

visokih količin soli, sladkorja in maščob v prehrani.

Predhodno opravljene raziskave kažejo, da slovenski potrošniki ne pogledajo pogosto

označb na živilih ter informacij o hranilni vrednosti, tisti, ki pa jih preverijo, jih pogosto ne

razumejo. Kostanjevec s sodelavci 2011 poudarja, da ima razumevanje informacij o

hranilni vrednosti pomemben vpliv na izbiro ustreznih živil in prehranskih navad pri

otrocih in mladostnikih, zato je pomembno, da se jih izobražuje in motivira že dovolj

zgodaj.

V raziskavo je bilo vključenih 213 osnovnošolcev iz Kočevja in okolice. Osnovnošolci po

naših ugotovitvah pripisujejo velik pomen kakovostnim izdelkom, ki ne vsebujejo

sladkorja, gensko spremenjenih organizmov in so pridelana v Sloveniji. S trditvijo, da je

pri nakupnem odločanju najpomembnejši napis »brez dodanih sladkorjev«, so se statistično

bolj strinjale deklice (t = -2,57, df = 211, p = 0,005) kot dečki. Pri ostalih trditvah pa

statistično pomembnih razlik nismo izmerili. Kljub zavedanju vpliva kakovosti živila na

njihovo zdravje se več kot tretjina osnovnošolcev odloči za nakup novega izdelka na

podlagi cene.

Zanimalo nas je, kako pogosto osnovnošolci preverjajo označbe na živilih in katere so

tiste, ki jih največkrat preverijo. Rezultati kažejo, da najpogosteje preverijo rok

uporabnosti živila (77,5 %), navodila za uporabo (39,0 %) ter blagovno znamko (29,1 %).

Najmanj pogosto pa preverijo serijo živila (6,6 %) ter ime proizvajalca (12,7 %). Tretjina

anketiranih osnovnošolcev občasno preveri seznam sestavin in podatke o hranilni

vrednosti, tretjina pa skoraj nikoli. Pogosto preveri navodila za uporabo, količino in

blagovno znamko tretjina anketirancev. Zanimalo nas je tudi, ali preverjajo označbe na

živilih osnovnošolci z alergijami ali drugimi predpisanimi zdravstvenimi dietami.

Ugotovili smo, da več osnovnošolcev z alergijami prebere seznam sestavin (46,2 %) ter



46

podatke o hranilni vrednosti živila (35,5 %), od tistih ki alergij nimajo. Več kot polovica

učencev, ki se morajo držati določenih diet, prebere seznam sestavin ter količino izdelka.

Glede na dobljene rezultate predpostavljamo, da učenci z zdravstvenimi težavami bolj

pogosto preverjajo oznake na embalaži živil. Opažamo, da se učenci premalo zavedajo

pomena označb na živilih, ki so lahko bistvenega pomena za njihovo zdravje.

Raziskali smo, ali osnovnošolci vedo, katere so tiste hranilne snovi, ki v povečanih

količinah ob dolgotrajnem uživanju ogrožajo njihovo zdravje. Ugotavljamo, da se tako

učenci 6., kot tudi 8. razredov, zavedajo nekaterih negativnih posledic sladkorja, soli in

maščob na njihovo zdravje, medtem ko se pomena soli in omega 3 maščobnih kislin ne

zavedajo najbolje. Skoraj polovica anketirancev se strinja, da uživanje sladkorja povzroča

debelost in zobno gnilobo ter da s pitjem sokov in sadnih pijač v telo vnašamo prevelike

količine sladkorja. 47,4 % anketirancev meni, da je pretirana uporaba soli zdravju

škodljiva. Statistično značilno se dejavnikov tveganja soli (p = 0,00) in sladkorja (p = 0,04)

bolj zavedajo deklice.

Preverili smo, kako dobro osnovnošolci poznajo nekatere znake kakovosti. Rezultati so

pokazali, da pri poznavanju znaka kakovosti »ekološko pridelano živilo« obstajajo

statistično pomembne razlike med učenci 6. in 8. razredov. Znak kakovosti je prepoznalo

70,1 % šestošolcev in 51,9 % osmošolcev. Pomen znaka kakovosti »varovalno živilo«

pozna le 6,5 % šestošolcev in 3,8 % osmošolcev. Ugotavljamo, da je poznavanje znaka

kakovosti med osnovnošolci slabo, nekoliko boljše poznavanje pa lahko pripišemo

šestošolcem, zaradi dejstva, da so vsebine, ki so bile predmet raziskave, obravnavali v

tekočem šolskem letu pri pouku gospodinjstva. Sklepamo lahko, da učenci znake kakovosti

sicer prepoznajo, ne poznajo pa njihovega pomena, ki je ključen za izbiro kakovostnega

živila.

Preverjali smo tudi, kako dobro osnovnošolci razumejo informacije o hranilni vrednosti

živila. Na vse trditve, ki se navezujejo na hranilne vrednosti je pravilno odgovorilo le 9,3

% šestošolcev in 8,5 % osmošolcev. Več kot polovica osnovnošolcev je iz tabel o hranilni

vrednosti znala razbrati, da živilo vsebuje velik delež soli, sedmina pa tudi, da živilo

vsebuje malo maščob. Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih osnovnošolcev ne



47

ve, da sladkor spada med ogljikove hidrate, obenem pa menijo, da živilo ni zdravo, če

vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Kar 79,4 % učencev med dvema ponujenima živiloma

ni znalo izbrati tistega, ki je za njihovo zdravje manj ustrezno.

Na podlagi rezultatov raziskave lahko zaključimo, da bi bilo potrebno znanje o označbah

na živilih, hranilni vrednosti živil, pa tudi samem vplivu hranilnih snovi na zdravje pri

osnovnošolcih izboljšati, jih motivirati in ozaveščati o njihovi pravilni uporabi ter vplivu

na njihovo zdravje. Omenjene vsebine bi bilo treba utrjevati in nadgrajevati tudi v višjih

razredih ter omogočiti učencem medpredmetne povezave, da bi vsebine lažje povezovali.



48

6 PRIPRAVA NA UČNO URO

Predlog učne ure pri predmetu gospodinjstvo bi izvedli v okviru modula hrana in prehrana

v 6. razredu osnovne šole.

UČITELJEVA PRIPRAVA, 2 učni uri

Učna enota: Označevanje živil. Razred: 6.

Učna tema: Hrana in prehrana. Datum: 15. 5. 2016

Operativni učni cilji:

Učenci:

- razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije,

- se seznanijo z znaki kakovosti,

- znajo oceniti prehransko ustreznost predpakiranih živil,

- znajo preveriti količino soli, sladkorja in maščob v prehranskih izdelkih.

Didaktična(-e) oblika(-e):

- frontalna,

- individualna,

- skupinska,

- v dvojicah.

Metoda(-e):

Metoda razlage, razgovora, praktičnega dela, dela z besedilom in materialom.

Učna sredstva:

a) Učila: učbenik, PP predstavitev, delovni list.

b) Učni pripomočki: računalnik, računalniški projektor, slikovno gradivo, embalaža

živil.



49

IZVEDBENI NAČRT:

Faze

izvedbenega

načrta

Učna strategija

UČITELJ UČENEC

METODE/

OBLIKE

DELA

ČAS

(min)

UČILA IN

UČNI

PRIPOMOČKI

UV

AJ

AN

JE

Dan prej učence prosim, da v

šolo prinesejo eno

predpakirano živilo, za katero

mislijo, da je dobro za njihovo

zdravje, in eno, ki ni.

Učence razdelim v pare in jih

prosim, naj si podrobno

ogledajo izdelke, ki so jih

prinesli v šolo ter zapišejo na

delovni list, katera živila

imajo.

Napiše v delovni list

živila, ki jih je prinesel v

šolo, ter živila od

sošolca, s katerim je v

paru. Oceni, ali izdelek

ugodno vpliva na

njegovo zdravje.

Frontalna

razlaga,

razgovor,

individualno

delo, delo v

dvojicah, delo

z materialom.

5 Prazne

embalaže živil.

NO

VO

ZN

AN

JE

Sprašujem in vodim razgovor.

Na podlagi česa ste se

odločili, da izdelek ugodno

vpliva na vaše zdravje in

obratno?

Katere informacije lahko

razberemo iz embalaže živil?

Učenci preverijo, ali njihova

živila vsebujejo vse potrebne

informacije.

Spoznajo »prehranski

semafor« in njegovo

uporabnost.

Poteka razprava in

presojanje. Učenci

poslušajo in iščejo

informacije na embalaži

živil. Naučijo se pravilne

uporabe »prehranskega

semaforja«. Izbrana

živila poskušajo s

pomočjo »semaforja«

razvrstiti glede na

vsebnost soli, maščob in

sladkorja – zelena,

oranžna, rdeča.

Frontalna

razlaga,

razgovor,

individualno

delo, delo v

dvojicah, delo

z

računalnikom,

delo z

besedilom,

delo z

materialom.

30

Prazne

embalaže živil,

PP predstavitev,

računalnik,

projektor.

UR

JE

NJ

E/

VA

DE

NJ

E

Učence prosim, da ocenjene

izdelke razvrstijo glede na

vsebnost soli, maščob in

sladkorja na barvne plakate na

mizi (zelen, oranžen, rdeč).

Razvrstijo embalaže

izdelkov na barvne

plakete.

Frontalna

razlaga,

razgovor,

individualno

delo,

skupinsko

delo, delo z

materialom.

30

Prazne

embalaže živil,

plakati.



50

PO

NA

VL

JA

NJ

E

Sprašujem in vodim razgovor.

Na podlagi katerih informacij

ste razvrstili živila v skupine

semaforja? Ste našli potrebne

informacije za razvrščanje? So

kateri podatki manjkali? Ste

lahko ugotovili, ali je živilo

zdravo?

Odgovarjajo na

vprašanja in sprašujejo.

Frontalna

razlaga,

razgovor,

individualno

delo.

15 Prazne

embalaže živil.

ZA

KL

JU

ČE

K

Vodim učence pri zapisu v

zvezek. Zapisujejo v zvezek.

Frontalna

razlaga,

razgovor,

individualno

delo.

10 Računalniški

projektor.



51

7 VIRI

Accetto, M. (2010). Alergija na hrano. JAMA-SI, 18(4), 151-153.

Arhar, A. in Batagelj, Z. (2011). A, B, C ... O ... Y. Ljubljana: Valicon PGM. Neobjavljeno

delo.

Aygen, G. F. (2012). Turkish consumers understanding and use of nutrition labels on

packaged food products. International Journal of Business and Social Science, 3(6),

171–183.

Barreiro-Hurlé, J., Gracia, A. in de Magistris T. (2008). When more is less: the effect of

multiple health and nutritional labels in food product choice. Journal of Agricultural

Economics, 61(2), 426–443.

Bhaskaran, S. in Hardley, F. (2002). Buyer beliefs, attitudes and behaviour: foods with

therapeutic claims. Journal of Consumer Marketing, 19(7), 591–606.

Božič Marolt, J. in Jereb J. (2006). Kako se spreminja nakupno obnašanje Slovencev:

področje izdelkov široke potrošnje. Ljubljana: Mediana TGI. Pridobljeno dne 16. 7.

2016 s http://www.dmslo.si/media/mkf-mediana-16-marketinski-fokus-dms.pdf

Bratina, N. (2010). Debelost-naraščajoča problematika sodobnega sveta. JAMA-SI, 18(2),

55–56.

Brown, J., Isaacs, J., Krinke, B., Lechtenberg, E. in Murtaugh M. (2013). Nutrition through

the life cycle 5th edition (str. 361-406). Massachusetts: Cengage Learning.

Currie, C., Zanotti, C., Morgan, A., Currie, D., de Looze, M., Robersts, C., … Barnekov,

V. (2012). Social determinants of health and well-being among young people. Health

Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report from the

2009/2010 survey. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. Pridobljeno dne

16. 7. 2016 s http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/163857/Social-

determinants-of-health-and-well-being-among-young-people.pdf

http://www.dmslo.si/media/mkf-mediana-16-marketinski-fokus-dms.pdf

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/163857/Social-determinants-of-health-and-well-being-among-young-people.pdf

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/163857/Social-determinants-of-health-and-well-being-among-young-people.pdf



52

Džudović, I. (2015). Poznavanje živil z visoko vsebnostjo soli med osnovnošolci

(Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Fidler Mis, N., Kobe, H., Štimec, M. in Kržišnik, C. (2009). Dietary habits of Slovenian

adolescents. (The 1st South-Estern European Pediatric Gastroenterology (SEEPEG)

Meeting: Ljubljana, september 2009. Medicinski razgledi, 48(3), 126.

Fidler Mis, N., Kobe, H. in Štimec, M. (2012). Dietary Intake of Macro- and

Micronutrients in Slovenian Adolescents: Comparison with Reference Values.

Annals of Nutrition & Metabolism, 61(4), 305–313.

Food Standards Agency. Using traffic lights to make healthier choices. (b.d.). Pridobljeno s

http://tna.europarchive.org/20120419000433/http://www.food.gov.uk/multimedia/pd

fs/publication/foodtrafficlight1107.pdf

Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M. in Fajdiga Turk, V. (2007). Prehranske navade in

prehranski status. V H. Jeriček, D. Lavtar in T. Pokrajac (ur.) HBSC Slovenija 2006.

Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. (str. 31–52). Ljubljana: Inštitut za

varovanje zdravja Republike Slovenije.

Gabrijelčič Blenkuš, M. in Gregorič, M. (2010). Zdrava prehrana v šoli. Zdrav življenjski

slog v šoli. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Gabrijelčič Blenkuš, M., Pograjc, L., Gregorič, M., Adamič, M. in Čampa, A. (2005).

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega

leta naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M., Tivadar, B., Koch, V., Kostanjevec, S., Fajdiga

Turk V., … Rozman, U. (2009). Prehrambne navade odraslih prebivalcev Slovenije z

vidika varovanja zdravja. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=109&pi=3&_3_id=1218&_3_PageIndex=2&_3_grou

pId=228&_3_news Category=&_3_action=ShowNewsFull&pl=109-3.0.

Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in

mladostnikih v Sloveniji. Gradivo za Odbor DZ RS za zdravstvo. Ljubljana: Inštitut

http://tna.europarchive.org/20120419000433/http:/www.food.gov.uk/multimedia/pdfs/publication/foodtrafficlight1107.pdf%20(17

http://tna.europarchive.org/20120419000433/http:/www.food.gov.uk/multimedia/pdfs/publication/foodtrafficlight1107.pdf%20(17

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=109&pi=3&_3_id=1218&_3_PageIndex=2&_3_groupId=228&_3_news%20Category=&_3_action=ShowNewsFull&pl=109-3.0.

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=109&pi=3&_3_id=1218&_3_PageIndex=2&_3_groupId=228&_3_news%20Category=&_3_action=ShowNewsFull&pl=109-3.0.



53

za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://img.ivz.si/janez/2315-6904.pdf

Glavnik, V. in Pokorn, D. (2003). Zdravljenje otrok z neugodnimi reakcijami na hrano.

(str. 1-20). Ljubljana: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

Gregorič, M. in Koch, V. (2009). Prehranska kakovost zajtrka slovenskih srednješolcev.

Zdravstveno varstvo, 48(3), 131–142.

Gregorič, M. (2010). Odnos otrok in mladostnikov do prehrane. Izsledki fokusnih skupin.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Grunert, K.G., Fernández-Celemín, L., Wills, J.M. in Fernández-Celemín, L. (2010).

Nutrition knowledge, and use and understanding of nutrition information on food

labels among consumers in the UK. Appetite, 55(2), 177–189.

Grunert, K.G., Fernández-Celemín, L., Wills, J.M., Storcksdieck genannt Bonsmann, S. in

Nureeva L. (2009). Use and understanding of nutrition information on food labels in

six European countries. Journal of Public Health, 18, 261–277.

Grunert, K.G. in Wills, J.M. (2007). A review of European research on consumer response

to nutrition information on food labels. Journal of Public Health, 15, 385–399.

Hafner, A. (2005). Motnje hranjenja. V S. Kostanjevec, G. Torkar, Gregorič. in M.

Gabrijelčič Blenkuš (ur.) Zdrav življenjski slog srednješolcev. Priročnik za učitelje.

(str. 38–42). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Hastings, G., Stead, M., McDemrmott, L., Forsyth, A., MacKintosh, M., Rayner, M.,

…Angus, K. (2003). Review of research on the effects of food promotion to children.

Final report: Prepared for the Food Standards Agency. Glasgow: Centre for Social

Marketing.

Hladnik Trček, K. in sodelavci VURS. (2011). Varna hrana »Od vil do vilic« živila

živalskega izvora. Pridobljeno 16. 7. 2016 s

http://img.ivz.si/janez/2315-6904.pdf

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0195666310003661



54

http://www.arhiv.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/publikacije/Varnahr

ana.pdf

Hlastan Ribič, C., Zakotnik Maučec, J., Vertnik, L., Vegnuti, M. in Cappuccio, F. P.

(2010). Salt intake of the Slovene population assessed by 24 h urinary sodium

excretion. Public Health Nutrition, 3, 1–7.

Hlastan Ribič C. (2009). Uvod v prehrano: učbenik za študente medicine in

stomatologije.. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.mf.unilj.si/dokumenti/0c25dbf8ab6ae9111bd98430c04328f2.pdf

Hlastan Ribič, C., Kostanjevec S., Battelino, T. in Pokorn, D. (2006). Zdrava otroška

prehrana: ob kateri otroci tudi uživajo. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.fmf.uni-lj.si/~buckley/otroskaprehrana.pdf

Hlastan Ribič, C., Maučec Zakotnik, J., Koroušić Seljak, B. in Pokorn, D. (2008).

Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/prehrana/

ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf

Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T. in Britovšek, K.

(2014). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladoletniki v

Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut

za javno zdravje.

Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Znanstvena

monografija. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://www.pef.uni-

lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf

Kostanjevec, S., Jerman, J. in Koch, V. (2012). The Influence of Nutrition Education on

the Food Consumption and Nutrition Attitude of Schoolchildren in Slovenia. US-

China Education Review 11, 953–964.

http://www.arhiv.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/publikacije/Varnahrana.pdf%20(16

http://www.arhiv.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/publikacije/Varnahrana.pdf%20(16

http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/0c25dbf8ab6ae9111bd98430c04328f2.pdf%20(16

http://www.fmf.uni-lj.si/~buckley/otroskaprehrana.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/prehrana/ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf%20(17

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/prehrana/ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf%20(17

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf%20(17

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf%20(17



55

Koch, V. in Kostanjevec, S. (2007). Prehransko znanje otrok in njihov odnos do zdravega

načina prehranjevanja. (str. 87-88). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Koch, V. (1997). Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja

zdravja (Doktorska disertacija). Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

Kotler, P. (2004). Managment trženja. Ljubljana: GV Založba.

Kozjek, R.N. (2012). Kaj pomenijo označbe na živilih? Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.spodezelja.si/pdf/s_podezelja_16_2012.pdf

Maučec Zakotnik, J., Hlastan Ribič, C., Pavčič, M., Štern, B. in Pokorn, D. (2005).

Nacionalni program prehranske politike Od 2005 do 2010. Ljubljana: Ministrstvo za

zdravje.

Mardis, A.L. (2001). Current Knowledge of the Health Effects of Sugar Intake. Family

Economics and Nutritoin Rewiev, 13, 87–91.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Nacionalni zaščitni

znaki. Pridobljeno dne 17. 7. 2016 s

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/zascita_kmetijskih_pridelko

v_oziroma_zivil/zascitni_znaki/

Mnerie, D., Mnerie, A.L., Birca, A. in Deacua, A. (2014). Integrated system for the

population's education for the foodstuffs’ nutritional labeling. Procedia - Social and

Behavioral Sciences, 191, 1361–1366.

Nguyen, S.P., Girgis, H. in Robinson, J. (2015). Predictors of children's food selection:

The role of children's perceptions of the health and taste of foods. Food Quality and

Preference, 40, 106–109.

Označevanje GDA vrednosti. Zveza potrošnikov Slovenije (b. d.). Pridobljeno s

https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/oznaevanje-ivil-topmenu-

328/3878-sistem-oznaevanja-ivil-z-qgdaq-tudi-v-sloveniji-7-810

http://www.spodezelja.si/pdf/s_podezelja_16_2012.pdf%20(16

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/zascita_kmetijskih_pridelkov_oziroma_zivil/zascitni_znaki/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/zascita_kmetijskih_pridelkov_oziroma_zivil/zascitni_znaki/

http://www.sciencedirect.com/science/journal/18770428

http://www.sciencedirect.com/science/journal/18770428

https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/oznaevanje-ivil-topmenu-328/3878-sistem-oznaevanja-ivil-z-qgdaq-tudi-v-sloveniji-7-810

https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/oznaevanje-ivil-topmenu-328/3878-sistem-oznaevanja-ivil-z-qgdaq-tudi-v-sloveniji-7-810



56

Pandel Mikuš, R. in Kvas, A. (2007). Prehrana otrok in mladostnikov. V Posvetovanje:

Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.

Peterman, M., Pajk Žontar, T. in Pondelek, D. (2007). Označevanje živil. Ljubljana: Zveza

Potrošnikov Slovenije.

Pokorn, D. (1997). Zdrava prehrana in dietni jedilniki. Zdravstveno varstvo, 36(8), 42–44.

Poljanšek, A. (2006). Razumevanje označb na živilih. Ljubljana: Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Prašnički, M. (2013). Odnos slovenskih potrošnikov do označb na embalaži živil v

primerjavi z ostalimi državami (Magistrsko delo). Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede, Maribor.

Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. (2014). Uradni list RS, št. 36 (23. 5.

2014). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/1/content?id=117543

Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil. (2002). Uradni list RS, št. 60 (10.7.2002).

Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-2888

Pravst, I., Kušar, A. in Korošec, Ž. (2012). Označevanje živil kot orodje za spodbujanje

javnega zdravja: problemi in možnosti za sodobne rešitve V K. Babnik, M. Kocbek

(ur.) Slovenski dan dietetike: prva znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo.

(str. 113–118). Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Privitera, G.J., Phillips, E.T., Zuraikat, F.M. in Paque, R. (2015). Emolabeling increases

healthy food choices among grade school children in a structured grocery aisle

setting. Appetite 92, 173–177.

Referenčne vrednosti za vnos hranil. (2004). 1. izdaja. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje

Republike Slovenije.

Rothman, R.L., Housam, R., Weiss, H., Davis, D., Gregory, R., Gebretsadik, … A., Elasy,

T.A. (2006). Patient understanding of food labels the role of literacy and numeracy.

American Journal of Preventive Medicine, 31(5), 391–398.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=117543

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-2888



57

Saha, S., Vemula, S.R., Mendu, V.V.R. in Gavaravarapu, S.R.M. (2013). Knowledge and

practices of using food label information among adolescents attending schools in

Kolkata. India Journal of Nutrition Education and Behavior, 45(6), 773–779.

Siegel, J. (2002). Body image change and adolescent depressive symptoms. Journal of

Adolescent Research, 17(1), 27–41.

Skubic Kos, M. in Klopčič, M. (2013). Sheme kakovosti upoštevajoč zakonodajo EU in

poznavanje teh shem pri potrošnikih v Sloveniji. V Zbornik referatov: konferenca

VIVUS s področja naravovarstva, hortikultre in živilstva. Biotehnični center Naklo.

Suwa Stanojevič, M. (2011). Osnove gastronomije. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS

/Impletum/IMPLETUM_133GOSTINSTVO_Osnove_Sewa.pdf

Učni načrt. Program osnovna šola. Gospodinjstvo. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport

RS. Pridobljeno dne 17. 7. 2016 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_

UN/UN_gospodinjstvo.pdf

Učni načrt. Program osnovna šola. Izbirni predmet: Načini prehranjevanja. Sodobna

priprava hrane. (2009). Pridobljeno dne 17. 7. 2016 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pr

edmeti_izbirni/Sodobna_priprava_hrane.pdf

Varovalno živilo (b.d.). Pridobljeno s http://zasrce.si/clanek/znak_varovalna_zivila/

Vartanian, L.R., Schwartz, M.B. in Brownell, K.D. (2007). Effects of soft drink

consumption on Nutrition and Health: A systematic review and meta-analysis.

American Journal of Public Health, 97(4), 667–675.

WHO. (2002). The world health report 2002. Reducing risks, promoting healthy life.

Geneva: World Health Organization.

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_133GOSTINSTVO_Osnove_Sewa.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_133GOSTINSTVO_Osnove_Sewa.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_gospodinjstvo.pdf%20%20(17

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_gospodinjstvo.pdf%20%20(17

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Sodobna_priprava_hrane.pdf%20(17

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Sodobna_priprava_hrane.pdf%20(17

http://zasrce.si/clanek/znak_varovalna_zivila/



58

Welsh, J.A., Sharma, A.J., Grellinger, L. in Vos, M.B. 2011. Consumption of added sugars

is decreasing in the United States. The American Journal of Clinical Nutrition, 94(3),

726–34.

Zdravstveni statistični letopis. (2012). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2012

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21753067

http://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2012



59

6.1. VIRI SLIK

Slika 1: Označevanje GDA. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://pogrejinpojej.si

Slika 2: Semafor živil. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://veskajjes.si

Slika 3: Znaki kakovosti. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://lokalna-kakovost.si

Slika 4: Varovalno živilo. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://www.mesarstvo-cadez.si

Slika 5: Znak »Brez GSO«. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://www.ikc-um.si

Slika 6: Znak »Ne vsebuje glutena«. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s

http://www.norma.si/kakovost-in-certifikati

poznavanje oznaČb na Živilih pri...

Documents