razvoj slovenske kiparske mislithe development of … · 2017-10-11 · 14 the development of...

RAZVOJ SLOVENSKE KIPARSKE MISLITHE DEVELOPMENT OF SLOVENIAN SCULPTURAL THOUGHT

RAZVOJ SLOVENSKE

KIPARSKE MISLI

KIPARSKA RAZSTAVAOb 35-letnici Društva likovnih umetnikov Ljubljana

THE DEVELOPMENT OF SLOVENIAN SCULPTURAL THOUGHT

SCULPTURE EXHIBITIONCelebrating the 35th Anniversary of the Ljubljana Fine Artists Society

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

73(497.4)(083.824)

RAZVOJ slovenske kiparske misli : kiparska razstava ob 35-letnici Društva likovnih umetnikov Ljubljana, [Ljubljanski grad, Kazemate 12. 10.-17. 12. 2017] = The development of Slovenian sculptural thought : sculpture exhibition celebrating the 35th anniversary of the Ljubljana Fine Artists Society, [Ljubljana Castle, Ka-zemate 12. 10.-17. 12. 2017] / [besedili Aleksander Bassin, Nadja Zgonik ; urednica Matena Bassin ; prevod v angleščino Nina Zelenko, Mirjam Novak ; fotografije Miha Benedičič ... et al.]. - Ljubljana : Akademija za likovno umetnost in oblikovanje : Društvo likovnih umetnikov, 2017

ISBN 978-961-7009-03-3 (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) 1. Vzp. stv. nasl. 2. Bassin, Matena 292034304

RAZVOJ SLOVENSKE KIPARSKE MISLIKiparska razstava Ob 35-letnici Društva likovnih umetnikov Ljubljana

Ljubljanski grad, Kazemate12. 10.–17. 12. 2017

THE DEVELOPMENT OF SLOVENIAN SCULPTURAL THOUGHTSculpture exhibitionCelebrating the 35th Anniversary of the Ljubljana Fine Artists Society

Ljubljana Castle, Kazemate12. 10.–17. 12. 2017

Izdala / Published byUniverza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljanazanjo / represented byizr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana / Ljubljana Fine Artists Societyzanj / represented by izr. prof. mag. Mojca Zlokarnik

Kurator / CuratorAleksander Bassin, muzejski svetnik

Sokurator / Co-curatormag. Matena Bassin

Besedili / TextsAleksander Bassin, muzejski svetnikizr. prof. dr. Nadja Zgonik

Urednica / Editormag. Matena Bassin

Lektoriraje slovenskega besedila / Slovenian language editing Barbara Rogelj

KAZALO?

Prevod v angleščino / English translationNina Zelenko, Mirjam Novak

Fotografije / PhotosMiha Benedičič, Vinko Domen, Tomaž Grdin, Dejan Habicht, Lado Mlekuž , Matija Pavlovec, Bojan Salaj, Nina Sotelšek

Oblikovanje / Design byNeža Penca, študentka UL ALUO / UL ALUO student

Tisk / Printed byMat-format d. o. o.

Naklada / Print run300

Cena / Price6 €

Ljubljana, 2017

Za izposojo eksponatov se zahvaljujemo Moderni galeriji Ljubljana, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, občini Idrija, zasebnim lastnikom in umetnikom. We wish to thank the Modern Gallery in Ljubljana, the University of Ljubljana Academy of Fine Arts and Design, the High School of Design and Photography Ljubljana, the Municipality of Idrija, and to the private owners and artists for lending us the exhibits. Tiskano na papirju IQ Print 120 g/m2 – notranjost in IQ Print 300 g/m2 – ovitek. Blagovno znamko IQ Print zastopa podjetje Europapier Alpe, d.o.o., Leskoškova cesta 14, 1000 Ljubljana, www.europapier.si.

prof. Nikolaj Pirnat 1903–1948

prof. Boris Kalin 1905–1975

prof. Frančišek Smerdu 1908–1964

doc. Peter Loboda 1894–1952

zaslužni prof. Zdenko Kalin 1911–1990

doc. Karel Putrih 1910–1959

zaslužni prof. akademik Drago Tršar 1927

prof. Slavko Tihec 1928–1993

prof. Dušan Tršar 1937

prof. mag. Lujo Vodopivec 1951

prof. mag. Jože Barši 1955

prof. France Rotar 1933–2001

doc. mag. Jurij Smole 1965

izr. prof. mag. Marjetica Potrč 1953

prof. Matjaž Počivavšek 1955

doc. Zmago Posega 1959–2009

prof. Alen Ožbolt 1966

doc. mag. Boštjan Drinovec 1973

doc. mag. Metod Frlic 1965

1945–1948 na AUU

1945–1970 na ALU

1946–1964 na ALU

1948–1952 na AUU

1948–1978 na ALU

1950– 1959 na AUU

1960–1996 na ALU

1969–1993 na ALU

1979–2006 na ALUO

1985–2012 na ALUO

1988– na ALUO

1992–1999 na ALU

1994– na ALUO

1995–2004 na ALUO

1996– na ALUO

1999–2009 na ALUO

2006– na ALUO

2007– na ALUO

2009– na ALUO

Profesorji kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani 1945–2017

Professors of Sculpture at theAcademy of Fine Arts and Design in Ljubljana 1945–2017

Akademija upodabljajočih umetnostiAkademija za likovno umetnost

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

AUU ALU

ALUO

razvoj slovenske kiparske misli 1312 the development of slovenian sculptural thought

»Zdi se, da more pri mladih kiparjih hoja za Maillolom in Bourdellom ter drugimi mojstri pomeniti le prehod k močnejšemu osebnemu ustvarjanju, ki bo prišlo z dozorevanjem umetniškega pojmovanja našega časa in njegovih plastičnih nalog … tudi nekaj drugih imen je mogoče imenovati, ko gre za sodobno obvladovanje plastičnih vred-not: to sta Boris in Zdenko Kalin, F. Smerdu, Putrih ...« (Fran Mesesnel: Jubilejne umetnostne razstave DSLU ob 40. obletnici prve slovenske umetnostne razstave 1900–1940, Sodobnost VIII, 1940, str. 371–395)»Na oblikovno fizionomijo kiparstva 20. stoletja pa vplivajo predvsem sledeči trije činitelji: prvič, novo funkcionalno pojmovanje prostora in plastične upodobitve v zvezi z nastankom moderne arhitekture, drugič, tehnični značaj sodobne civilizacije in tehnično konstruktivne oblike mehaničnih naprav, ki dopuščajo poleg oblikovanja tradicion-alne človeške figure tudi fantazijsko ali svobodno izmišljanje kompo-zicije tehničnih, organskih in anorganskih oblik (konstrukcij), tretjič, odkritje novih oblik v okviru mikroskopskih analiz iz biologije, kristalo-grafije, tehnologije in drugih prirodoslovnih, fizikalnih in pomožnih ved, zraven pa arheološka, etnografska, antropološka in paleontološka odkritja prakulturnih slojev raznih ozemelj.« (Fran Šijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Založba Obzorja, Maribor, 1961, str. 529)Omenjena citata iz tako rekoč prvega pregleda sodobne slovenske likovne umetnosti se tesno navezujeta na začetnike slovenskega modernizma v kiparstvu, hkrati pa je drugi citat napovedal možnosti njegovega razvoja v delih profesorske generacije, ki je nastopila v šestdesetih letih preteklega stoletja, in v naslednjem, ki so ga obeležili že njeni študenti, ljubljanski diplomanti, rojeni po drugi svetovni vojni.Uvodna peterica se je razen Karla Putriha (ta je diplomant praške akademije) šolala v Zagrebu in ob drugih profesorjih končala študij

“It seems that the tendency of young sculptors to follow Maillol, Bourdell and other masters indicates a move towards a stronger personal expression which can only come through the maturing of an artistic comprehension of our times and its sculptural tasks...when it comes to an understanding of contemporary sculptural values we must mention a few more names: these are Boris and Zdenko Kalin, F. Smerdu, Putrih...” (Fran Mesesnel: Jubilee Fine Art Exhibitions of The Slovenian Fine Artists Society at the 40th Anniversary of the First Slovenian Fine Art Exhibition 1900 – 1940, Sodobnost VIII, 1940, pg. 371-395). “ The visual appearance of twentieth century sculpture depends above all on the following three factors: first - on the new under-standing of space and of sculptures connected to the development of modern architecture: second - on the technological character of modern civilization with its mechanical devices which allow the creation of technical, organic or inorganic forms alongside tradi-tional human shapes: third - the discoveries of new forms through microscopic analysis in biology, crystallography and technology. This includes all the sciences as well as archaeology, ethnography, anthropology, palaeontology and the discoveries of ancient cultures from various regions...” (Fran Šijanec: Contemporary Slovenian Art, Published by Založba Obzorja, Maribor, 1961, pg. 529).These quotations from the first overview of Slovenian contemporary art are closely related to the founding fathers of Slovenian modernism in sculpture. The second quote hints of its development in the ranks of the professorial generation which emerged in the nineteen-sixties and also in the period marked by the art students and Ljubljana graduates who were born after the Second World War.

RAZVOJ SLOVENSKE KIPARSKE MISLI

THE DEVEL-OPMENT OF SLOVENIAN SCULPTURAL THOUGHT


pri Ivanu Meštroviću; kolikšen je bil uvodni vpliv in kako je izginjal z individualnim razvojem v smeri evropskega modernizma, smo povzeli v uvodnih citatih.Tudi najstarejši Peter Loboda in Nikolaj Pirnat sta se znašla skupaj v Meštrovićevi specialki, Loboda pripada še tako imenovani drugi generaciji. Lobodov stilni razvoj se pne od latentno prisotne simbo-like do sproščene, tako rekoč poenostavljene statuarične kiparske gmote in preide prek realističnih psihološko poglobljenih portretov v eruptivni močno ekspresivno obarvani izraz. Nikolaj Pirnat, pred-stavnik četrte generacije, pa se (ob slikarskem in risarskem jeziku) izoblikuje v izjemnega realističnega portretista, hkrati pa zna oživiti na groteskno ekspresivni način (tako piše Ljerka Menaše) sedečo figuro Harmonikarja.V kiparstvu Borisa Kalina prepoznavamo dvoje: mojstra mirne bro-naste ali kamnite gmote, v kateri oblikuje podobo ženskega telesa v realni vsakdanjosti; in mojstra bronastih moških portretov, ki jih opredeljuje umetnikova poglobljenost v fizis in psiho, ki spominja »nemalo na oplemeniteno stvarnost klasičnega rimskega portreta« (Fran Šijanec). V uvodu v katalogu pregledne razstave (Moderna galerija, 1985) Borisovega brata Zdenka Kalina med drugim piše: »Zdenko Kalin deluje kot zgodnji zagovornik odprtosti pozitivnega modernizma na treh ravneh: predvsem seveda kot ustvarjalec; potem kot pedagog na slovenski Akademiji likovnih umetnosti, kjer je dajal mladim talentom najširšo priložnost izoblikovati lasten doprinos k skulpturi; in slednjič kot angažiran kulturni delavec …« (Zoran Kržišnik) Zdenko Kalin se je vpisal tedaj v zgodovino kot portretist oblikovalec arhitekturne in male plastike ter (po vsebini) otroške igrivosti.Tretji kipar, ki je razstavljal ob Kalinih na uvodni razstavi Neodvisnih, je bil Frančišek Smerdu; samosvoja lirična osebnost, »kipar po srcu, pesnik svojih ljubezni in razpoloženj« (Špelca Čopič), ki je oblikovala svojstveno ženstveno malo plastiko, pa intimno, poetično, hkrati monumentalno realistično statueto. Vzporedno so nastajali tudi Smer-dujevi portreti. V letu 1956 je uresničil tudi več figur v Plečnikovem slovenskem paviljonu na Brionih.Karel Putrih, ki je morda med uvodoma omenjeno peterico najbolj uresničeval maillolova kiparska načela, je tudi v mali plastiki obrav-naval ženski torzo. Pripeljal ga je do čiste abstraktne forme, v kateri vzdržuje prefinjenost in senzualnost aleksandrinskih kiparjev (Špelca Čopič). Dvojica generacijskih vrstnikov, Drago Tršar in Slavko Tihec, sta se zavezala vsak svoji raziskovalni poti. Tršar se dosledno posveča

The first five of the above mentioned artists studied in Zagreb with the exception of Karel Putrih, a graduate of the Prague Fine Arts Academy. Among other professors they also trained with Ivan Meštrović who was their degree mentor. We have already cited their first influences and how these evaporated with their individual development which took a course towards European modernist art.The most senior pair, Peter Loboda (a member of the so called second generation) and Nikolaj Pirnat together attended the postgraduate courses of Ivan Meštrović. Loboda’s expressive style extends from a latently present symbolism to a relaxed, even simplified static mass. However his realistic and psychologically charged portraits transform his sculptures in an eruptive and highly expressive manner. Nikolaj Pirnat, a fourth generation representative, has developed into an exquisite, realistic portraitist (both in sculpting and drawing); at the same time knowing how to induce life into a statue of a sitting Ac-cordion Player in the most grotesquely expressive way (according to Ljerka Menaše).In the sculptures of Boris Kalin two things are evident; he is a master at working with stone or bronze from which he creates realistic female bodies and also bronze male portraits which clearly show the artist’s fascination with physique and spirit. This brings to mind “the refined reality of the Roman classical portrait” (according to Fran Šijanec). The introduction to the catalogue of a retrospective exhibition of Zdenko Kalin (brother of Boris Kalin) in the Modern Gallery in 1985 says: “As an early supporter of the openness of positive modernism Zdenko Kalin operates on three levels: first of all as a sculptor, then as an educator at the Academy of Fine Arts (where he gave the young, talented artists a wide-ranging chance to mould their own contribu-tion to our culture) and finally as an active worker in culture...” (Zoran Kržišnik). Zdenko Kalin is remembered as a portraitist, a sculptor of architectural plastic and of small-scale statues whose art was imbued with childish playfulness.The third sculptor who exhibited his work beside the Kalin brothers at the preliminary exhibition of the “Independents” was Frančišek Smerdu, a distinct, lyrical personality, “a sculptor at his heart, a poet of his loves and humours” (according to Špelca Čopič), who created unique small female sculptures. Beside these works he produced portraits as well as intimate, poetic and at the same time monumental, realistic statues. In 1956 he created a group of statues in Plečnik’s Slovenian pavilion in Brioni.


obravnavanju človeške figure: do njene navidezne anonimnosti, do nekakšne depersonalizacije išče nove izrazne oblike v smislu antro-pomorfnosti. Tihčev atelje pa je bil vedno nekakšen eksperimentalni laboratorij: že leta 1962 je začel uporabljati gradbeno-tehnični koncept v svojih horizontalnih »vegetativnih« oblikah in pahljačastih sestavih kovinskih palic. Mlajši France Rotar je za temeljno izhodišče vzel kroglo za sferično celoto, ki jo je mogoče razpreti in jo prav v tem procesu razpiranja opredeliti z razčlembo na konveksne in konkavne oblike. Dušan Tršar podreja svoje brone vertikalnosti, fetišizira ozki pod-stavek, tako kot da je pred nami simbolna metafora o novem spočetju; kipar ustvarja neke vrste biomorfični idiom, ki združuje duhovne in čutne razsežnosti. Lujo Vodopivec je eden najznačilnejših avtorjev nove, anekdotične, ironično poetske avantgardne skulpture, ki ji pritiče najbolj postmodernistični naziv. Tako Vodopivec kot Matjaž Počivavšek izhajata iz »konstrukcijske težnje, zavezane angleški in ameriški šoli, prostorske, ambientalne, predvsem pa teoretične, mentalne« (Tomaž Brejc). Počivavškovo kovano železo vzdržuje ob tem še manualno metjejsko dimenzijo, ki ustreza kiparjevi izrazito minimalizirani prostorski govorici. Zmago Posega se je v svojem žal kratkem življenjskem obdobju oblikoval kot polivalenten kipar, ki se je izrazil v vseh klasičnih materialih. Tem je podredil tudi svoj umetniški izraz.Navzočnost arhetipsko obarvane emocije je v delu Metoda Frlica še močnejša zaradi same težnosti materiala, v prenesenem smislu nje-gove poetične tektonike. Destrukcijska razsežnost, s katero deklarira Jurij Smole svoj objet trouvé, v bistvu dopolnjuje konstelacijo recik-liranih objektov in njihovih funkcij.Marjetica Potrč, Jože Barši in Alen Ožbolt razmišljajo in posredujejo tudi mlademu rodu drugačno umetniško sporočilo, kot smo ga vajeni pri materialnem kiparskem metjeju. Vizualni opus arhitektke in kiparke Marjetice Potrč označuje tako v domačem in mednarodnem prostoru risba: skicozna, na videz kot nekakšna dnevna, trenutna zabeležka, ki pa je vedno točno namenska. Razrešuje ne samo prostorske probleme; predvsem razkriva, tako rekoč načrtuje rešitve v okviru od ekološke do melioracijske problematike, ki jo stopnjuje v samo najširšo družbeno problematiko. Prej na drugih kot pa na evropski celini. Jože Barši je na enem od semestralnih obhodov na akademiji povedal tole: »Poudarjam: ne gre in naj ne bi šlo za zavzemanje pros-tora z enim načinom, eno formulacijo, eno vizualizacijo. Nazadnje se

Karel Putrih, who of the five previously mentioned artists maybe stayed most true to Maillol’s principles of sculpture, was in his small-scale sculptures mostly engaged in the female torso. He developed it into a pure abstract form in which he maintained the finesse and sensuality of the Alexandrian sculptors (according to Špelca Čopič).Drago Tršar and Slavko Tihec, two artist of the same generation each pursued his own artistic path. Tršar consistently engaged him-self in the human figure and its seeming anonymity, even a sort of depersonalisation. He searched for new anthropomorphic expres-sive forms. The studio of Slavko Tihec always resembled a kind of experimental lab. By 1962 he had already begun to develop a constructional-technical concept in his horizontal “vegetative” forms and in fanlike compositions constructed of metal rods. A younger sculptor, France Rotar, chose the sphere as his basic form. To him it represented a whole which could be torn open and through this process divided into convex and concave forms.Dušan Tršar submits his bronzes to a vertical plane. The narrow base becomes a metaphor of a new conception; the sculptor creates some kind of a biomorphic idiom which unites spirituality and emotions.Lujo Vodopivec is one of the most typical of the new, anecdotal, ironically poetic, avant-garde sculptors who are whole-heartedly post-modernist. Both Lujo Vodopivec and Matjaž Počivavšek evolved from “the constructional tendency pertaining to the British and American school, in its spatial, ambient and above all theoretical and mental thought...” (according to Tomaž Brejc). Počivavšek‘s wrought-iron works display great manual skill and mastership in his metier and echoes the sculptor’s distinctly minimalist approach.In his sadly short life Zmago Posega developed into a versatile sculp-tor who worked in all the traditional materials adapting his own artistic expression to each of them.The presence of an archetypal emotion is even stronger in the work of Metod Frlic as witnessed by the weight of the material, or, figura-tively said, due to his poetic tectonics. The destructive aspect through which Jurij Smole presents his objects trouves actually completes the constellation of recycled objects and of their functions.Marjetica Potrč, Jože Barši and Alen Ožbolt deliberate and impart on the younger generations a different artistic message from what we were used to hear in connection with sculpture. The work of architect and sculptress Marjetica Potrč is principally represented in Slovenia


vedno znova izkaže, da sobivanje drugosti drugost omogoča.« Alen Ožbolt sam pravi, da razume kiparstvo »skozi razširjen pojem brez idejnih ali omejitev v oblikovanju in materialu … Kip je lahko ustavljen čas … Kip je lahko tudi relacijski predmet med stvarnimi predmeti. Forma je razlika. Kiparska forma je orodje in orožje komunikacije.« Boštjan Drinovec pokriva v svojem umetniškem izrazu konstru-ktivistično tradicijo, v njegovem figuralnem izrazu ga je oplazil pop-art. Sicer pa mu je blizu mejno področje oblikovanja s posebnim namenom. Objekt »Kakofonija zvokov« se tako oglaša in »odgovarja kakofoniji sodobnosti, vrvežu velemest in kaosu raznolikih družbenih prepričanj« (Petja Grafenauer).

Aleksander Bassin

and abroad by her sketches, quick works encapsulating an immediate or a momentary note; however always with a purpose. She doesn’t only deal with the problems of space. She unveils, or rather plans solutions to a wide range of subjects from ecology to the irrigation of land. She presents these subjects as an urgent social problem. She works mainly on other continents and less in Europe. On one of his half-year rounds at the Academy Jože Barši said, “I want to stress that this is not about occupying the space with one manner, one formulation or one visualisation. Because in the end it always turns out that the coexistence of otherness renders otherness possible.” Alen Ožbolt states that he understands sculpture to be “an expanded conception without any limitations in ideas, working manners or materials... A sculpture can act as “time stopped”... It may also be a transitional object among true objects. The form is a distinction. A sculptural form is a tool and a weapon of communication.”In his artistic expression Boštjan Drinovec adheres to the tradition of constructivism. Nevertheless in his figurative art he is to an extent influenced by Pop Art. However he prefers the marginal areas of art always with a special purpose in mind. Thus the object “Cacophony of Sounds” utters sounds by which it “answers to the cacophony of our contemporary world, the city bustle and the chaos of various socio-political opinions” (Petja Grafenauer).

Aleksander BassinNina Zelenko, translation

JOŽE BARŠI Komentar 1 / Comment 1, 2017

tekst na papirju / text on paper70 x 40 cm

Komentar 2 / Comment 2, 2017tekst na papirju / text on paper

70 x 40 cm

GOVORI, PAMFLETI (KOMENTARJI, REFLEKSIJE...) 1-7...Govor na obhodu ALUO : letni semester, maj 2010 Govor na obhodu ALUO: zimski semester, januar 2011

JOŽE BARŠI

Močno dvomim o možnosti večjih sprememb na nivoju institucije. Institucijo vidim kot bolj ali manj slab okvir za konkretna dejanja posameznikov. In ta so odgovornost ali študentov ali pedagogov. Navsezadnje prav ti, poleg administrativnih in drugih nepedagoških delavcev, sestavljajo akademijo. Zato se mi zdijo izjemno pomembne vse te na prvi pogled majhne drugačnosti – drugosti, ki se dogajajo v okviru formaliziranih postopkov ali tudi zunaj njih.Kar se mi zdi še posebno pomembno, je »povezovanje« teh drugosti. Čeprav gre na začetku za pomoč podobnosti, pa gre v naslednjih fazah za soobstoj konfliktnosti, ki tudi v nezdruževalni funkciji povzročajo ponovne razmisleke. Poudarjam: ne gre in naj ne bi šlo za zavzemanje prostora z enim načinom, eno formalizacijo, eno vizualizacijo. Navsezadnje se vedno znova izkaže, da sobivanje drugosti drugost omogoča. Ali drugače, pomembno je, da zavzamemo militantno držo do svojih prepričanj, obenem pa ne izgubimo iz vida dejstva, da smo varni takrat, ko premišljujemo o varnosti tistega, ki nam stoji nasproti, in se zavzemamo zanjo. To nikakor ne pomeni relativizacije ali, kot sem rekel, zavzemanja z enim načinom. Daleč od tega – pomeni predvsem še močnejšo konceptualizacijo raznolikih teritorijev. Kaj je to, kar imenujem militantnost misli, oziroma, za kaj se zavzemam? Za soobstoj misli, seveda. Soobstoj ob čem? Gre za to, da je misel snovna, materialna, kot kateri koli material, ki se pojavlja v okviru naše institucije. Lahko bi rekli:

Če sem lansko leto govoril o misli, ki z delovanjem proizvaja svojo snovnost je bil letošnji semester posvečen problemu reprezentacije te misli. Oziroma še drugače razprava, se je vrtela okoli relacije formalno/neformalno. Izhodišče pa so bili teksti Charles Harrisona…Vračanje kiparstva k tradicionalnemu modelu je stvar nevednosti in ekonomije. To kar je zaskrbljujoče je, da praksa pa najsibodi katerakoli umetniška praksa, nima moči, da bi se uprla krojenju svoje usode s strani katerega koli, četudi najmanjšega/minimalnega naročnika. Če bi kultura imela resnično moč, družbeno in ekonomsko, na vračanje k tradicionalnemu modelu ne bi niti pomislili. Očitna regresija splošno sprejetega recimo javnega kiparstva v Sloveniji verjetno v tej obliki sploh ne bi bila mogoča. Seveda pa je težava oziroma smo del težave, ko molčimo. To je tudi predmet razgovorov v letniku o pozabi na historično pridobljeno in očitno znova izgubljene smeri modernizma, ki so vsaj po moje temelj sodobnih umetniških praks. Seveda tu ne mislim na zgodnji ali visoki modernizem temveč na boje, ki so jih bojevali Greenbergovi in Friedovi nasprotniki v minimalističnih in postminimalističnih praksah. Obdelovali smo lekcije poznih 60. let in poizkusili izostriti antiformalistične drže tega časa v navezavi s tem, kar se dogaja danes. Seveda ne gre za to, da nekritično sprejemamo in poveličujemo ali kako drugače mistificiramo prakse, ki so se pojavljale ob visokem modernizmu,

ideja ni koncept, temveč je operacija, je dejanje, ki deluje v materialnem svetu, in kot táko je dejanje radikalne desublimacije – ne povzdigovanja, ne zamaknjenosti, temveč afirmacije. Ali, če sem natančnejši, gre za praznost/nič/nesmisel/problem, ki v nadaljevanju afirmira možnost emancipacije. Če povzamem besede Rada Rihe: »Ideja je objekt posebnega kova in kot taka je nedizajnirana, je znamenje objektove nareWjenosti in njegove ontološke negotovosti, ki je znamenje še-odprtosti.Ne gre za Kantovo idejo, ki spreminja svet na način relacije teorija – praksa oziroma kontemplacija – delovanje. Daleč od tega. Gre za to, da je misel objekt med objekti, da ni teorija, ki posledično deluje na prakso, temveč deli usodo vseh drugih objektov tega sveta.Pravo vprašanje torej ni, ‘kaj je ideja?’, temveč ‘kaj ideja dela v svetu?’. Misli namreč ‘gre za nekaj’. Seveda ne gre za prisilo uresničitve, kajti bojte se uresničitve svojih želja, temveč je pomembno to, da misel vzpostavi distanco do sebe. Da sicer nekaj hoče ali da ji ‘za nekaj gre’, vendar temu ‘hočem’ doda še en miselni akt. Je neka stvar, ki daje misliti, je izvor misli, misli o nečem, in kot taka misli neodvisno od izvora, misli samo misel. Je predpostavka čiste misli, ki z delovanjem proizvaja svojo materialnost, in kot taka deluje v realnem svetu in kot delujoča proizvaja motnjo, ki ni nekaj evolucijskega.« Primer te stvari ali, če hočete, dobrega dela, delujočega v svetu, je ravno to, da nam daje oziroma nas sili misliti.

temveč zato, da jih reflektiramo, komentiramo in kritiziramo. Gre za raziskave, kritike in razprave, ki naj bi stimulirale razmisleke na temo sodobnih umetniških praks. Ne gre tudi za avtonomijo ali če hočete fetišizacijo umetnosti, ki v trenutku svoje zamrznitve v blago postane dogmatska in dekadentna. Avtonomija v umetniški praksi mora biti vedno in kadarkoli relativna, kar omogoča oziroma pomeni biti odprt do kritike, »realizma« okolja in do sprememb, ki jih nove situacije ustvarjajo. Še več, relativnost avtonomije je potrebno nenehno pregledovati in jo postavljati v kontekst sveta v katerem se razmere spreminjajo, se pravi v zgodovini, ki jo živimo in ustvarjamo. Če bi namreč dopustili fiksiranje avtonomije umetnosti, bi to pomenilo, da sprejmemo predpise, protokole kakšne naj bi bile umetniške prakse, čemur se seveda na šoli kot je naša ne moremo popolnoma odpovedati, vendar pa poudarjam to hrbtno stran umetnosti, ko govori o tistem, kar (še) ni umetnost/del stroke oziroma del tega kar eksperti/poznavalci prepoznavajo kot umetnostna dela.


BOŠTJANDRINOVEC

Kakofonični generator / Cacophonic Generator, 2010jeklo, elektromagnet, opna / steel, electromagnet, membrane100 x 70 x 65 cm

METOD FRLIC

Globoko v meni / Deep Inside Me, 2003 marmor / marble

68 x 48 x 9 cm


BORISKALIN

BORISKALIN

Petnajstletna / A Girl of Fifteen, 1946bron / bronze166,4 x 49,2 x 68 cm

Portret slikarja Slavka Pengova / Portrait of Painter Slavko Pengov, 1939bron / bronze

41,4 x 23 x 30 cm


ZDENKOKALIN

ZDENKOKALIN

Pastirček / Little Shepherd, 1942, bron / bronze140 x 52,5 x 61,5 cm

Ženski torzo / Female Torso, 1936patinirani mavec / plaster with patina

v / h 133 cm


PETER LOBODA

Mati z otrokom / Mother With a Child, 1938, les / wood 166,5 x 51 x 53 cm

Kralj Matjaž / King Matthew, 1935bron / bronze

59 x 35,5 x 40 cm

PETERLOBODA


NIKOLAJPIRNAT

Idrijski rudar / Mine Worker From Idrija, 1933bron / bronzev / h 60,5 cm

Portret dr. Frana Windischerja / Portrait of dr. Fran Windischer, 1934 bron / bronze

v / h 34 cm

NIKOLAJPIRNAT


MATJAŽ POČIVAVŠEK

Horizont / Horizon, 1988 bron / bronze

24 x 75,5 x 411 cm

»Formless« Brezoblično / Brez obraza (»Orange Anger, Red Danger, Yellow Peril, Carmine Death«) / »Formless« Formless / Faceless (»Orange Anger, Red Danger, Yellow Peril, Carmine Death«), 2007/08ekstrudiran poliester, pigment, akril, pleksi steklo, omara / Styrofoam pigment, acrylic, Plexiglas, case 206 x 136 x 60 cm

ALEN OŽBOLT


ZMAGOPOSEGA

Moško poprsje / A Male Bust, ok. / a. 1984 varjeno železo / welded iron 42 x 68 x 33 cm

Pod občinsko streho / Under a Common Roof, 2005risbe 1–7 / drawings 1–7

barvni in črni tuš na papirju / coloured and black Indian ink on paper29,7 x 21,2 cm

MARJETICA POTRČ


KARELPUTRIH

Ženski torzo / Female Torso, 1956 marmor / marble 38,4 x 17,5 x 14,3 cm

FRANCE ROTAR

Krogla / Sphere, 1966 bron / bronze

49 x 45 x 50 cm


FRANČIŠEK SMERDU

FRANČIŠEK SMERDU

Portret dr. Franja Smerduja / Portrait of Dr. Franjo Smerdu, 1951bron / bronze 62 x 52 x 32 cm

Ganimed / Ganymede, 1955mavec / plaster

v. / h. 160 cm


SLAVKOTIHEC

Vegetativna oblika III / Vegetative Form III, 1962 armiran beton, železo / reinforced concrete, iron97,8 x 56,4 x 19,8 cm

SLAVKO TIHECSkulptura / Sculpture, 1961

armiran beton, železo / reinforced concrete, iron74 x 38,4 x 18,1 cm


DRAGOTRŠAR

Manifestanti / Protesters, 1957bron / bronze50 x 85 x 14 cm

DRAGO TRŠAR

Mali bik / Small Bull, 1957bron / bronze

26,5 x 27,1 x 60,6 cm


DUŠANTRŠAR

Katedrala / Cathedral, 2000bron / bronze205 x 35 x 28 cm

DUŠANTRŠAR

Štirna III / Water pump III, 1998bron / bronze

205 x 35 x 25 cm


LUJO VODOPIVEC

Avignonska kraljica / The Queen of Avignon, 1983/84, les / wood

190 x 150 x 110 cm

JURIJSMOLE

Srce velikega motorja / The Heart of a Big Engine, 2017železo, granit / iron, granite65 x 30 x 45 cm


Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) sežejo želje po lastni umetniški zbirki daleč nazaj, vse tja do prvih let po njeni ustanovitvi leta 1945. Leta 1949 se je prvič oblikovala zamisel, da bi po vzoru umetniških akademij, ki so jim pridružene galerije pomembnih umetniških del – kot na primer zbirki z več kot stoletno tradicijo pri beneški in dunajski akademiji ali na uglednih britanskih in ameriških univerzah – začeli s postopnim nakupovanjem umetnin, pridobivanjem donacij in odkupovanjem nagrajenih študentskih del. Največja želja je bila ustvariti zbirko umetniških del akademijskih profesorjev.Likovna zbirka je preživljala različna obdobja. Še najuspešnejše je bilo od leta 1965 do 1969, ko je akademija vsako leto kupila približno 10 umetnin. V tem obdobju je pridobila 94 pomembnih umetniških del slovenskih ustvarjalcev. Takrat je bila izhodiščna zbirka (okoli 200 del starih mojstrov), ki jo je akademiji kmalu po njeni ustanovitvi namenil Federalni zbirni center, dopolnjena z deli, ki so jih ustvarili njeni profesorji, Gojmir Anton Kos, Marij Pregelj, Andrej Jemec, Janez Bernik, Zdenko Kalin, Slavko Tihec in drugi. Danes je v zbirki še okoli

LIKOVNA ZBIRKA AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE UNIVERZE V LJUBLJANI

At the Academy of Fine Arts and Design (ALUO), the wish to form our own art collection dates back a long time, to the first years after its establishment in 1945. The year of 1949 saw the start of a gradual acquisition of works of art, gaining donations, purchasing the awarded student works and presenting the art created by the Academy’s professors. The idea was based on the current practices of the art academies, joined in by the galleries of important works of art, such as the collections with centuries-long traditions of the academies in Venice and Vienna, and similar practices of renowned British or American universities.The biggest wish was to form a collection of art works of the Acad-emy’s professors. Throughout the 70 years of the Academy’s history, the collection saw different periods, the most fruitful one being the period of 1965–1969 when, each year, about 10 new works of art were purchased. A total of 94 important works of art from Slovenian artists, most of them being the Academy’s professors, such as Gojmir Anton Kos, Marij Pregelj, Andrej Jemec, Janez Bernik, Zdenko Kalin, Slavko

ART COLLECTION OF THE ACADEMY OF FINE ARTS AND DESIGN, UNIVERSITY OF LJUBLJANA


200 slikarskih in kiparskih študentskih umetnin ter 17000 študentskih grafičnih listov. V preteklosti je bilo pridobljenih tudi nekaj izjemnih daril: dve sliki iz zapuščine Mateja Sternena (dar njegove dedinje) in dragoceno darilo Vena Pilona, njegov portret, ki ga je leta 1922 na Dunaju naslikal armensko-italijanski slikar Gregorio Sciltian.Zbirka ALUO je bila shranjena v depojih, dokler ni bila leta 1998 prvič predstavljena javnosti – v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in Galeriji ZDSLU v Ljubljani, ko je bil izdan tudi katalog. Naslednje leto je bil izbor iz zbirke ALUO prvič razstavljen v prostorih akademije, leta 2015 pa v matičnih prostorih ljubljanske univerze na rektoratu. Ob postavitvi leta 1999 so zbirko obogatile donacije akademijskih profesorjev: Bogoslava Kalaša, Lojzeta Logarja, Branka Suhyja in Zvesta Apollonia.Zaradi številnih grafičnih listov študentskih del v zbirki, ki sestavljajo neprecenljiv grafični korpus iz zgodovine slovenske grafike, saj teh odtisov ne hrani nobena druga ustanova (v veliko primerih jih ne na-jdemo niti v lasti avtorjev), bi lahko rekli, da je zbirka ALUO po obsegu tretja najbogatejša umetniška javna zbirka v Ljubljani. Od februarja 2015 je njen osrednji del shranjen v depojih Muzeja in galerij mesta Ljubljana. Skupaj si prizadevamo za njeno varovanje, proučevanje in promoviranje, dela iz zbirke pa redno dopolnjujejo predstavitve slovenskih umetnikov po nacionalnih muzejih in galerijah.

Akademija v časuALUO je najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje slikarstva, kiparstva, restavratorstva, oblikovanja, videa, fotografije, grafike in ilustracije, ki je leta 2015 praznovala 70-letnico obstoja. De-luje v sklopu Univerze v Ljubljani. Z njeno ustanovitvijo takoj po koncu druge svetovne vojne, 8. oktobra 1945, so se izpolnila večdesetletna prizadevanja slovenskih likovnih umetnikov po lastni akademiji, saj so se morali do tedaj šolati v tujini (Dunaj, München, Praga, Zagreb). V časih povojne obnove in vseh dinamičnih sprememb v drugi polovici 20. stoletja je odločilno zaznamovala zgodovino slovenske umetnosti, saj se je na njej šolala velika večina v Sloveniji delujočih slikarjev, kiparjev, oblikovalcev in restavratorjev, pa tudi profesorjev, ki danes poučujejo na njej. ALUO je bila aktivna sooblikovalka vseh prelomnih dogodkov v zgodovini slovenske umetnosti. Vplivala je na hitrejši

Tihec and others, were added to the initial collection of about 200 works of old masters that came from the Federal Collection Centre. Today, the collection also includes about 200 student paintings and sculptures and about 17,000 student prints. In the past, we also re-ceived a few exceptional donations: two paintings by Matej Sternen from his heritage and a valuable gift from Veno Pilon, his portrait made in Vienna in 1922 by Gregorio Sciltian, an Armenian-Italian painter.The Academy’s collection was kept in storage until we decided, in 1998, to show it to the public at two galleries: the Miklova hiša Gallery in Ribnica and the Gallery of the Slovenian Association of Fine Arts Societies in Ljubljana, and publish a catalogue. In 1999, a selection from the Academy’s collection was, for the first time, presented at the Academy’s premises, and in 2015 at the Rectorate of the University of Ljubljana. When exhibited in 1999, the collection became larger with new donations from the Academy’s professors. We are pleased that we then enriched it with the first donations of the following profes-sors: Bogoslav Kalaš, Lojze Logar, Branko Suhy and Zvest Apollonio.Because of the numerous student prints in the Academy’s collection, we can say that it is the third-richest public-art collection in Ljubljana. This body of graphic works of art is especially valuable as no other institution keeps these prints and in many cases, they are not even kept by the authors themselves. Since February 2015, an important part of the collection has been kept in the storage of the MGML (Museum and Galleries of the City of Ljubljana). Together we strive to protect, study and promote the collection; its artworks are regularly used as important additions to the presentations of Slovenian artists at national museums and galleries.The Academy of Fine Arts and Design is the oldest Slovenian tertiary institution for painting, sculpture, restoration, design, video, photog-raphy, graphic arts and illustration, and in 2015, it celebrated its 70th anniversary. It operates within the University of Ljubljana (UL). With its establishment immediately after the end of the Second World War, on 8 October 1945, decades-long aspirations of Slovenian artists, then studying abroad (Vienna, Munich, Prague and Zagreb), to establish our own Academy were finally realised. During the times of the post-war reconstruction and many dynamic changes in the second half


prelom s političnoideološko povojno umetnostjo socialističnega realizma. Kmalu zatem, leta 1955, je odločilno vlogo pri ustanovitvi ljubljanskega grafičnega bienala odigral njen prvi rektor Božidar Jakac – akademija se je uveljavila kot vplivni jugoslovanski študijski center grafične umetnosti. Med študentsko populacijo se je sprožilo konceptualistično in zatem retroavantgardno gibanje. Zaznamovala je slikarsko zgodovino, vplivala na modernizacijo kiparstva v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih ter na preporod oblikovanja v devetdesetih letih.

Nadja Zgonik

of the 20th century, the Academy decisively marked the history of Slovenian art, as a large majority of the painters, sculptors, designers and restorers working in Slovenia, as well as the professors teach-ing today at the Academy, were educated here. It has been actively involved in all the crucial events in the history of Slovenian art. It facilitated a fast break from the politically and ideologically engaged post-war art of socialist realism. Shortly after this break, in 1955, Božidar Jakac, the Academy’s Rector played a decisive role in the establishment of the Ljubljana Biennial of Graphic Arts. At that time, the Academy became the most influential study centre for graphic arts in Yugoslavia. Among the Academy’s students, conceptual and retro-avant-garde-art movements started, marking the history of painting and facilitating the modernisation of sculpture in the six-ties, seventies and eighties and the rebirth of design in the nineties.

Nadja ZgonikMirjam Novak, translation


JOŽE BARŠI: Komentar 1, 2017, 70 x 40 cm, tekst na papirju Comment 1, 2017, 70 x 40 cm, text on paper

LAST: avtor

JOŽE BARŠI: Komentar 2, 2017, 70 x 40 cm, tekst na papirju Comment 2, 2017, 70 x 40 cm, text on paper

LAST: avtor

BOŠTJAN DRINOVEC: Kakofonični generator, 2010, 100 x 70 x 65 cm, jeklo, elektromagnet, opna Cacophonic Generator, 2010, 100 x 70 x 65 cm, steel, electromagnet, membrane

FOTO: Nina SotelšekLAST: avtor

METOD FRLIC: Globoko v meni, 2003, 68 x 48 x 9 cm, marmor Deep Inside Me, 2003, 68 x 48 x 9 cm, marble

FOTO: avtorLAST: avtor

BORIS KALIN: Petnajstletna, 1946, 166,4 x 49,2 x 68 cm, bron A Girl of Fifteen, 1946, 166,4 x 49,2 x 68 cm, bronze

FOTO: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec (Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana)LAST: Moderna galerija, Ljubljana

BORIS KALIN: Portret slikarja Slavka Pengova, 1939, 41,4 x 23 x 30 cm,bron Portrait of Painter Slavko Pengov, 1939, 41,4 x 23 x 30 cm,bronze

FOTO: Miha BenedičičLAST: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Seznam del

List of works


NIKOLAJ PIRNAT: Portret dr. Frana Windischerja, 1934, v. 34 cm, bron Portrait of Dr. Fran Windischer, 1934, h. 34 cm, bronze

FOTO: Bojan SalajLAST: Aleksander Bassin

NIKOLAJ PIRNAT: Idrijski rudar, 1933, v. 60,5 cm, bron Mine Worker From Idrija, 1933, h. 60,5 cm, bronze

FOTO: Miha Benedičič LAST: Občina Idrija

MATJAŽ POČIVAVŠEK: Horizont, 1988, 24 x 75,5 x 411 cm, bron Horizon, 1988, 24 x 75,5 x 411 cm, bronze

FOTO: Matija Pavlovec (Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana)LAST: Moderna galerija, Ljubljana

ZMAGO POSEGA: Moško poprsje, ok. 1984, 42 x 68 x 33 cm, varjeno železo A Male Bust, around 1984, 42 x 68 x 33 cm, welded iron FOTO: Miha Benedičič

LAST: Aleksander Bassin

MARJETICA POTRČ: Pod občinsko streho, 2005, risbe 1–7, 29,7 x 21,2 cm, barvni in črni tuš na papirju Under a Common Roof, 2005, drawings 1–7, 29,7 x 21,2 cm, coloured and black Indian ink on paper

FOTO: Dejan Habicht (Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana)LAST: Moderna galerija, Ljubljana

KAREL PUTRIH: Ženski torzo, 1956, 38,4 x 17,5 x 14,3 cm, marmor Female Torso, 1956, 38,4 x 17,5 x 14,3 cm, marble

FOTO: Lado Mlekuž (Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana)LAST: Moderna galerija, Ljubljana

ZDENKO KALIN: Pastirček, 1942, 140 x 52,5 x 61,5 cm, bron Little Shepherd, 1942, 140 x 52,5 x 61,5 cm, bronze


ZDENKO KALIN: Ženski torzo, 1936, v. 133 cm, patinirani mavec Female Torso, 1936, h. 133 cm, plaster with patina

FOTO: Miha BenedičičLAST: Tomaž Mächtig

PETER LOBODA: Kralj Matjaž, 1935, 59 x 35,5 x 40 cm, bron King Matthew, 1935, 59 x 35,5 x 40 cm, bronze


PETER LOBODA: Mati z otrokom, 1938, 166,5 x 51 x 53 cm, les Mother With a Child, 1938, 166,5 x 51 x 53 cm, wood


ALEN OŽBOLT: »Formless« Brezoblično / Brez obraza (»Orange Anger, Red Danger, Yellow Peril, Carmine Death«), 2007/08, 206 x 136 x 6o cm, ekstrudiran poliester, pigment, akril, pleksi steklo, omara »Formless« Formless / Faceless (»Orange Anger, Red Danger, Yellow Peril, Carmine Death«), 2007/08, 206 x 136 x 6o cm, Styrofoam pigment, acrylic, Plexiglas, case

FOTO: Bojan SalajLAST: avtor


DRAGO TRŠAR: Mali bik, 1957, 26,5 x 27,1 x 60,6 cm, bron Small Bull, 1957, 26,5 x 27,1 x 60,6 cm, bronze


DRAGO TRŠAR: Manifestanti, 1957, 50 x 85 x 14 cm, bron Protesters, 1957, 50 x 85 x 14 cm, bronze

FOTO: Miha BenedičičLAST: avtor

DUŠAN TRŠAR: Štirna III, 1998, 205 x 35 x 25 cm, bron Water pump III, 1998, 205 x 35 x 25 cm, bronze

FOTO: Tomaž GrdinLAST: avtor

DUŠAN TRŠAR: Katedrala, 2000, 205 x 35 x 28 cm, bron Cathedral, 2000, 205 x 35 x 28 cm, bronze

FOTO: Tomaž GrdinLAST: avtor

LUJO VODOPIVEC: Avignonska kraljica, 1983/84, 190 x 150 x 110 cm, les The Queen of Avignon, 1983/84, 190 x 150 x 110 cm, wood


FRANCE ROTAR: Krogla, 1966, 49 x 45 x 50 cm, bron Sphere, 1966, 49 x 45 x 50 cm, bronze

FOTO: Dejan Habicht, Matija Pavlovec (Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana)LAST: Moderna galerija, Ljubljana

FRANČIŠEK SMERDU: Portret dr. Franja Smerduja, 1951, 62 x 52 x 32 cm, bron Portrait of Dr. Franjo Smerdu, 1951, 62 x 52 x 32 cm, bronze

FOTO: Miha Benedičič LAST: Mojca Smerdu

FRANČIŠEK SMERDU: Ganimed, 1955, v. 160 cm, mavec Ganymede, 1955, h. 160 cm, plaster

FOTO: Vinko DomenLAST: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana

JURIJ SMOLE: Srce velikega motorja, 2017, 65 x 30 x 45 cm, železo, granit The Heart of a Big Engine, 2017, 65 x 30 x 45 cm, iron, granite

FOTO: avtorLAST: avtor

SLAVKO TIHEC: Skulptura, 1961, 74 x 38,4 x 18,1 cm, armiran beton, železo Sculpture, 1961, 74 x 38,4 x 18,1 cm, reinforced concrete, iron


SLAVKO TIHEC: Vegetativna oblika III, 1962, 97,8 x 56,4 x 19,8 cm, armiran beton, železo Vegetative Form III, 1962, 97,8 x 56,4 x 19,8 cm, reinforced concrete, iron


razvoj slovenske kiparske mislithe development of … · 2017-10-11 · 14 the development of...

Documents