slovenske pravljice - cloverleaf-mallcloverleaf-mall.com/knjige/slovenske_pravljice.pdf · sedem...

BESeDASLOVENSKE PRAVLJICE

1

Slovenskepravljice

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

SLOVENSKE PRAVLJICE

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-045-6

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

Bela kaãa 6Boter petelin in njegova zgodba 9Brat in ljubi 14Cesar in kmetje 20âudno drevo 22Deklica in pasjeglavci 30Deklica veka 34Dolgouhec in medved 36Hudobna maãeha in dobra pastorka 39Indija Koromandija 43Jug in pastorek 45Kaãja dolina 50Kaj dela Ïena 61Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo 62Kako se je Ïenila veverica 66Kaznovana trdosrãnost 68Kralj in njegovi trije sinovi 69Kralj vseh vran in gavranov 72Mojca Pokrajculja 78Na smrt bolan kralj 82Natanãni hlapec 84


4

O ‰tirih godcih 91O bikcu Markcu 93O dvanajstih bratih in sestrah 112O dveh bratih in velikanih 119O juna‰kem kovaãu 122O mladeniãu, ki bi rad strah poznal 129O povodnem moÏu 136O treh bratih in o treh hãerah 143O treh grahih 149O zlatih jabolkih 157Od kdaj ima zajãek kratek rep 162Od kdaj so mravlje kruljave 165Palãek 170Pastirãek 174Pastirãek in ãarovnikova hãi 177Podganek 186Praprotno seme 188Pravljica o Dravi 191Pravljica o Ïabi 192Prijazna in prepirljiva deklica 197S kaão se je oÏenil 200Sam 205Samson in ãevljarãek 207Sedem laÏi 212Sedem let pri beli kaãi 214Sin jeÏ 216


5

Stekleni most 219·est volkov 222Tri uganke 228UboÏni mladeniã in modra kraljiãna 233Volk, pes in maãka 237Vrag se Ïeni 240Zdravilno jabolko 244Zlata ptica 250Zlata ribica 260Îelezni prstan 264


6

Bela kaãa

I

Bela kaãa je mati in kraljica vseh drugih kaã. ·ele vvisoki starosti postane bela. Glava ji je debela in

podobna maãji. Vrh glave pa nosi krono in v njej drago-ceni kamen demant, ki se v temi tako sveti, da ‰ivajo‰tirje krojaãi pri njem brez druge sveãave. Kdor dobitedaj demant iz njene krone, je sreãen za vse Ïivljenje,toliko je vreden. Zato so jo pa Ïe od nekdaj zelo zalezo-vali. Ali ta kamen je teÏko dobiti, ker je bela kaãa silnohuda in poveljnica vseh drugih kaã; ne stanuje nikolisama, ampak v veãjih kaãjih gnezdih, iz katerih pridemalokdaj na dan.

Bil je kaãji lovec, ki je gadom mast pobiral. Na‰el je vvelikem skalovju med bukovjem veliko kaãje gnezdo inje hotel tudi tukaj poloviti gade, da bi po svojem opra-vilu dobil masti. Vzame s seboj tovari‰a, da bi mu poma-gal, ker se mu je dozdevalo, da bo kaã veã kakor drugod.Ko pride na skalovje, izbere primeren kraj, odlomi le-skovo ‰ibico, ki je zrasla v enem letu, naãrta s ‰ibico ris,se ustopi v sredo, pripravi svoje orodje in vzame pi‰ãalv roke, da bi kaãe sklical. Tovari‰ pa se je bal bele kaãein si ni upal pri risu ostati. Zleze torej na deveto bukev


7

od risa, in ko je oni v risu jel na svoj o pi‰ãalko piskati,je videl, kako so lezle kaãe od vseh strani: rjave, pisane,grebenaste in druge proti risu. Vsaka je poloÏila glavo vris. Naenkrat pride bela kaãa, poloÏi glavo na ris, udariz repom po tleh in v trenutku puhnejo vse kaãe na lov-ca v risu in ga opikajo, da je pri priãi umrl. Ko bi njegovtovari‰ ne bil na deveti bukvi, bi se bila tudi njemu sla-ba godila.

II

B ila je kmetica in je imela majhne otroke. Hodila jev polje delat in pu‰ãala je otroke doma ter jim v

skledo dajala mleka, da medtem niso bili laãni. Vselej sovse pojedli, zato jih je mati hvalila, da so pridni. Otrocipa pravijo: »Saj ne jemo sami, k nam hodi tudi lep pti-ãek jest.«

Mati si misli, da prihaja kak‰na maãka in je z otroki.Vendar se ji ãudno zdi, ker otroci pripovedujejo o lepembelem ptiãku. Prepriãati se hoãe, kaj je. Skrije se tedaj vhi‰o in postavi otrokom mleko v veÏo kakor po navadi.

Kmalu se privije izpod mize bela kaãa z lepo krono naglavi ter se zvije najmlaj‰emu v naroãje. Mati je bila vsatrda od strahu. Otroci pa so boÏali in gladili lepega ptiã-ka. Ko se kaãa naje, strese lepo kronico z glave in se spetzgubi v luknjo. BrÏ ko je kaãa zginila, je mati skoãila v


8

veÏo in spravila otroke na varno; seveda ni pozabila po-brati tudi krone. Dala jo je v skrinjo, kjer so imeli prejo.Ded je pozimi prejo vil. Vso zimo je vil, pa je ni mogelpoviti. Îena si misli: — Kaj neki more to biti? Morda imakrona tako moã? — Zato denejo krono proã in kmalu jebila preja povita. Nato denejo krono v Ïito, merili in me-rili so Ïito, pa ni nikdar po‰lo. Tako so devali kronicotudi k drugim reãem in v kratkem ãasu si je hi‰a takoopomogla, da je bila najpremoÏnej‰a v vasi.

Imeli so kronico tako dolgo, dokler je bil pri hi‰i tistirod, ki je z belo kaão tako prijazno in lepo ravnal.


9

Boter petelin in njegova zgodba

B ilo je proti jutru in petelin je ‰e spal pod streho,kar mu pade na glavo slamnato steblo, ki ga je iz-

drl veter. Petelin se zbudi hudo prestra‰en, srepo zaki-kirika in zbeÏi po klancu. Sreãa raco, ki ga vpra‰a: »Kampa, kam tako hitro, boter petelin?« — »Po svetu, po sve-tu,« odgovori petelin, »bog pomagaj, potres! Poslopja seru‰ijo, tramovi padajo!« Raca mu brÏ odvrne: »Pa gremtudi jaz z vami.« — »Nu, le pojdite, pojdite!« jo povabipetelin.

Nekaj ãasa potujeta in sreãata maãko. Maãka vpra‰apetelina: »Kam pa, kam tako hitro, boter petelin?« —»Po svetu, po svetu. Poslopja se ru‰ijo, tramovi padajo,«deje petelin. Maãka prestra‰ena vzklikne: »Ali naj gremtudi jaz z vama?« — »Nu, le pojdite, pojdite,« odvrnepetelin.

In so ‰li in ‰li, dokler niso pri‰li do pastirske koãe,pred katero je lenaril pes. Ko pes zagleda ãudno druÏbo,skoãi na noge, si otrese prah, zavihne rep in vpra‰a:»Kam pa, kam tako hitro, boter petelin?«

Petelin je odgovoril kakor prej‰njima in pes se jim je


10

pridruÏil. Tako so ‰li dalje; sreãali in pobrali so gredéosla potem vola in ‰e nekaj drobne Ïivine.

Potem so ‰li in ‰li. Îe so bili zelo laãni, ker so ves danbeÏali, in noã se je bliÏala. ·li so skozi velik gozd vednodalje, dokler ni postala Ïe ãrna tema. Tedaj niso mogliveã dalje, ustavili so se laãni, trudni in obupani. Petelinsfrfoli na visoko drevo in zagleda daleã majhno luãko.Ko je povedal tovari‰em o luãi, so se vsi razveselili in sevsi skupaj odpravili proti tistemu kraju. Tako so pri‰li ksamotni hi‰i.

Petelin, ki je bil poglavar vse druÏbe, je rekel oslu:»Postavi se k zidu pod okno in pes naj ti stopi na hrbet,da lepo pogleda, kaj in kako je v hi‰i.«

Osel se je prislonil k zidu, pes mu je skoãil na hrbet,in ko je pogledal skozi okno, je videl, da so bili ravnokarzvrnili polento ter se pripravljali k veãerji. Polna hi‰a jihje bila in bili so razbojniki. Ko petelin to sli‰i, veselo po-skoãi in reãe: »Dobro, dobro! âakajte, vse bo na‰e! Îi-veli mi! Îivela na‰a koÏa! Ne poginemo ‰e za lakoto! Po-slu‰ajte me zdaj: Jaz zletim na tole smreko, da vidim, kajse bo godilo v hi‰i, vi pa se poskrijte tu in tam okoli hi‰e.Kadar bo pravi ãas, zakikirikam na vse grlo, in ko meboste sli‰ali, naj se vsak oglasi kar najbolj gromko in sre-po.«

Tako so storili. Petelin je zletel na smreko, ostale Ïivalipa vsaka na svoj ogel.


11

Medtem so se razvrstili razbojniki okoli velike mize inzaãeli veãerjati. Tedaj je pa petelin tako zakikirikal, da bise mu bilo skoraj grlo razpoãilo. Ko so ga zasli‰ale dru-ge Ïivali, se je vsaka napela, da da svoj glas: osel zariga,vol zamuka, raca zagogota, maãka srepo zamijavka, peszagrãi in zalaja in vsaka druga stvar se oglasi po svoje.Tako nastane tako grozovit hrup okoli hi‰e, da se raz-bojniki silno prestra‰ijo, popuste veãerjo, zbeÏe iz hi‰ein se poskrijejo daleã po gozdu.

Taãas so pa Ïivali stopile v hi‰o, se najedle vsega do-brega in se lepo okrepãale. Potem so ‰le poãivat. Petelinje zletel v dimnik, maãka je poãepnila na ognji‰ãe, pes seje raztegnil pod mizo, raca se je spravila v ãebriã, ki je bilnapolnjen z vodo, osel se je zavalil na tla pri vratih, volje polegnil nedaleã ob steni in vsaka Ïival si je izbralasvoj kotiãek.

Ko so Ïe vse pozaspale in se jim je Ïe lepo sanjalo, seje pritihotapil eden razbojnikov k hi‰i in pokukal skoziokno, da vidi, kaj in kako je notri in ãe je ‰e mogoãe po-veãerjati. Ker je bilo vse temno in tiho, rahlo odpre vratain stopi naravnost k ognji‰ãu, da zaneti ogenj. Ko se pri-bliÏa, zagleda kakor dva tleãa oglja in zaãne hitro pihativanju. Pa so bile le maãje oãi. Maãka jezno skoãi na nogein ga opraska. Hudo ga je zabolelo in nehote je vzdigniloãi proti dimniku. Prav ta trenutek pa spusti petelin na-vzdol koko‰jak, ki mu oblati oãi. Zato pohiti razbojnik k


12

ãebriãu, da bi se umil. Kar se zbudi raca, silno vztrepeãev vodi s perutmi in ga vsega o‰kropi. Popade za brisaão,da bi se obrisal, pa ga ose, ki so se bile skrile poãivatmed gube brisaãe, jezno napadejo in opikajo. Odskoãiod brisaãe k mizi in stopi psu na rep. Pes — ne bodi len— ga hitro popade za nogo in ga okolje. Prestra‰en sevrÏe k vratom, pa se zaleti v osla, ki ga tako krepko brc-ne, da pade volu na glavo. Vol, razsrjen, ga kar z rogmivrÏe skozi vrata. Tako obleÏi nesreãni razbojnik ves po-bit pred hi‰o. Spravi se poãasi na noge in odide protitovari‰em, ki so se tudi Ïe vraãali.

Videã ga tako prestra‰enega in zdelanega, so se muzaãeli smejati in rogati. On jim je rekel: »O, ne smejte se,prijatelji! Po meni je! Grozno sem kaznovan in tudi vamse bo tako godilo, ãe se vrnete v hi‰o. Vse hudo je nadnami, ker smo Ïe toliko zlega storili. — Ko sem stopil vhi‰o, sem najprej hotel zanetiti ogenj in zaãel pihati vÏerjavico, pa mi neka spaka obliãje razpraska; vzdignemkvi‰ku oãi, pa mi jih neki zlomek zalije z malto; hitim seumivat, pa me ‰krat, ki je ãepel v ãebriãu, vsega o‰kropi;grem k brisaãi, da se obri‰em, pa je bila vsa pretkana ziglami; skoãim k mizi, pa me satan s kle‰ãami popade zanogo; vrÏem se k vratom, pa me neka hudoba tako hudobrcne, da priletim samemu vragu na roge; ta me pa karskozi vrata zabrusi! In zdaj sami vidite, kak‰en sem. Po


13

nas je, vam pravim, po nas! BeÏimo, da se nam ne zgo-di ‰e kaj huj‰ega!«

Na te besede so se razbojniki vsi prestra‰eni obrnili,zbeÏali in se razpr‰ili na vse kraje, da o njih ni bilo nikoliveã sli‰ati v na‰i deÏeli. Vse to pa zaradi botra petelina,bog mu daj zdravje!


14

Brat in ljubi

MoÏ je imel s svojo Ïeno dvoje otrok: sina in hãer.Îena mu umrje, otroka nimata veã matere. Oãe

se vdrugiã oÏeni; otroka sta dobila hudobno maãeho —pisano mater, ki ni mogla videti otrok prej‰nje Ïene. Za-to reãe nekoã svojemu moÏu: »Odpravi mi svoje rajnceÏene oba otroka od hi‰e, jaz ju ne morem videti.« MoÏje bil Ïalosten, ali svoji Ïeni se ni upal upirati. Reãe babi:»Napravi ÏiveÏa, jutri pojdem s fantom in dekletom vhosto in tam ju pustim.« Pisana mati napravi torbo Ïi-veÏa, kruha in sadja, moÏ drugo jutro torbo oprta inreãe svojima otrokoma: »Pojdita z menoj, v hosto gremordeãe jagode brat, ogenj kurit in drva sekat.« Fant indeklica se primeta oãeta in sta prav vesela, da smeta itijagode brat, ogenj kurit in drva sekat.

·li so noter v hosto od jutra pa dokler je sonce viso-ko stalo. Oãe je nesel nekaj ãasa enega, potlej drugega,ker sta bila Ïe trudna, in solze je brisal ob rokav. Ko soÏe daleã pri‰li, se ustavijo in zakurijo ogenj. MoÏ daotrokoma iz torbe jesti, suhih drv jima nanese in reãe:»Pri ognju ostanita, kurita, jaz pridem nazaj, kadar bom


15

za mater nasekal drv.« Potlej odide v go‰ãavo in ne pri-de veã nazaj.

Sedita dolgo dolgo pri ognju. Ko se pa stori mrak inãrna noã, zaãneta klicati oãeta, ker je bilo obeh strahvolkov, ki so tulili okoli po hosti. Ali oãeta ni nazaj.Ogenj jima pogasne. Vstaneta in gresta iskat oãeta. Ni-koli nikjer ga ni bilo in oglasil se ni. »Volk jih je vzel,«reãe deklica in oba jokata. Fant pa reãe: »Jaz splezam natole visoko drevo in kjer ugledam luã, tam je na‰a hi‰a.«

Spleza na visoko drevo in vidi na levi luã. Na levo vrÏez drevesa vejo in na tisto stran gresta potlej oba, daleã,naprej in naprej.

Pri‰la sta do velike hi‰e, ki je stala na samoti sredigozda, a ni bila domaãa hi‰a. Vrata so bila na steÏaj od-prta in sta ‰la kar noter. Nobenega ãloveka ni bilo nik-jer, na mizi pa je bilo napravljenih gosposkih jedi za dvastara ãloveka. »To nama je naklonila usoda,« reãeta, pri-sedeta in pojesta, kar je bilo. Ko se najesta, pogleda fantpo hi‰i in najde pri peãi velik meã. Bralo se je pa na temmeãu tako: »Kogar bo‰ hotel posekati, tega poseka‰.« —»To je dobro,« pravi, »ta bo za volkove in za razbojnike.Oãeta nikoli veã ne bo, zdaj bom jaz gospodar, ti bo‰gospodinja.« Ko tako govorita, pride stara Ïena v hi‰o.Hudo se ustra‰i. »Kaj sta pri‰la in kam, otroka boÏja?«zavpije. — »Izgubila sva se in k vam sva pri‰la; oãeta jevzel volk in domov ne veva,« reãeta babi. »Jaz pa vaju ne


16

morem imeti ãez noã,« reãe baba, »sem zahaja sedemajdovskih razbojnikov — pasjeglavcev.« — »Skrijte najuv kak‰en kot, jutri pojdeva proti domu.«

Tako dolgo sta prosila, da se ju je stara baba usmililain ju skrila za peã pod desko. Fant pa je vzel tisti meã sseboj, na katerem se je bralo: »Kogar bo‰ hotel posekati,tistega poseka‰.«

Ura je odbila enajst in pri‰lo je v hi‰o sedem ajdovskihrazbojnikov. Prinesli so veliko ubitih ljudi, veliko zlata inso sedli okoli mize. Najstarej‰i, ki je bil haramba‰a, po-kliãe staro babo in ji reãe: »Baba, ti si v na‰i hi‰i skriladva ãloveka; ãe ju ne da‰ in ne pokaÏe‰, ti vzamemo Ïiv-ljenje in glavo.« Baba je rekla: »Tam za peãjo za deskosem ju skrila, smilita se mi, oba sta mlada.« Razbojnikiodsekajo babi glavo.

Potem pa izvleãejo fanta in dekleta izza deske izpodpeãi in reko: »Obadva morata umreti.« Fant in deklezaãneta prositi, a niã ne pomaga. Toliko da jima puste,naj se na smrt pripravita. Zdaj pa fant potegne skrivajsvoj meã izza deske ter poseka haramba‰o in vse razboj-nike. Kogar zadene, se ne more veã ganiti. Ko so bili aj-dovski razbojniki vsi pobiti, zavleãe jih v temno kamronoter pod zemljo, kamor so razbojniki nosili glave intrupla tistih, ki so jih pobili. Vrata trikrat zaklene in kljuãspravi na svoje telo, na golo, da bi ga Ïiv ãlovek ne do-bil v roke.


17

Vsak dan hodi s svojim meãem po gozdu in nosi do-mov, kar dobi. On je gospodar, sestra pa gospodinja indobro se jima je godilo.

Eden tistih razbojnikov, ki jih je bil zavlekel v temnokamro, pa ni bil dobro zadet. Zdrami se in nekoã, kobrata ni bilo doma, govori s sestro skozi lino, prosi joobvezila za svojo rano, vode in jedil in naj hudemu bra-tu ne pove, da je ‰e Ïiv. Ta razbojnik je bil tako lep inmlad, da se je sestri smilil. Dala mu je obvezila, nosilamu je na lino jedi in pijaãe in kadar brata ni bilo doma,je hodila govorit z njim, tako da ga je zaãela raj‰i imetikot svojega brata. Mladi razbojnik je zmerom prosil, najmu odpre, da bi pri‰el iz svoje jeãe, njo vzel s seboj in dabo lepo na svetu zanj in zanjo. »Kako bi ti odprla, kernosi moj hudi brat kljuã na svojem telesu in mi ga nikoline da v roke?«

Mladi razbojnik ji reãe: »Lezi in reci svojemu bratu:Bratec, jaz sem na smrt bolna in vem, da bom zdravasamo, ãe mi kdo prinese gorkega mleka izpod divje vol-ãice. V dolini so volãji brlogi in volkovi ga raztrgajo,kadar pojde mlest volãico. Ti ga potlej poi‰ãe‰ in mrtve-mu kljuã vzame‰.« Dekle leÏe v posteljo in reãe bratu,kakor jo je bil mIadi razbojnik nauãil. Brat opa‰e svojmeã in gre precej v dolino sestri iskat zdravje. Tam jeimela volãica mladiãe v brlogu. Mladiãa poseka, starkosamo z meãem pretepe in niã mu ni mogla, lahko jo je


18

pomolzel in peljal domov. Sestra mleka ni pila, ampakga je zlila za posteljo in rekla, da je zdrava. Volãica jeostala pri hi‰i, v kotu leÏala in je bratu privajena bilakakor pes.

Ko brata zopet ni bilo doma, pove sestra mlademurazbojniku, da ni dobila kljuãa. »Moj brat je tak, da ganobena divja zver ne prime. Kljuãa pa od sebe ne dene.«Razbojnik ji reãe: »Lepa moja mlada, lezi vdrugiã v po-steljo in reci: Bratec, jaz sem ‰e bolj bolna in vem, dabom zdrava samo, ãe bi mi kdo prinesel prav gorkegamedvedjega mleka. Tvoj brat pojde, medvedko domovpriÏene — in reci mu, da jo bo doma molzel. Taãas svojeoblaãilo sleãe in kljuã dene od sebe; ti pa njegov meãskrij in kljuã hitro vzemi in priteci meni odpret.« Sestratako stori, kakor jo je razbojnik nauãil. Brat pripeljemedvedko, a oblaãila od sebe ne dene, temveã medved-ko obleãen pomolze. Medvedka se hi‰i privadi in leÏe vdrugi kot.

»Spet nisem dobila kljuãa,« pravi deklica mlademurazbojniku. On pa ji reãe: »·e v tretje lezi, ves dan leÏiin reci bratu: Bratec, jaz sem tako bolna, da ne moremni sebi ni tebi kuhati. Skuhaj mi ti rmanovega cveta, dame ozdravi. In kadar bo tvoj brat pred peãjo stal, taãasse sleãe, in ti meã skrij in kljuã vzemi pa meni priteci od-pret.«

In zares bratu tako reãe. Ko je brat pred peãjo stal in


19

za svojo sestro kuhal rmanov cvet, se je zares slekel.Sestra je ‰la, meã skrila, kljuã vzela in mlademu razboj-niku odprla vrata. Ko je brat svoji sestri pijaão dajal, palje mladi razbojnik nanj z velikim noÏem, da bi ga zaklal.Taãas bi bil brat umorjen, ker je bil njega meã skrit, alivolãica, ki je bila v enem kotu, skoãi in vrÏe razbojnikana tla. Sestra se za svojega mladega razbojnika in zasezboji ter se zaleti z drugim noÏem v brata. Ali medved-ka plane iz drugega kota ter sestro vrÏe na tla.

Brat reãe: »Trgajte, divje zveri! Maãeha me je zapodi-la, oãe me je v hosti pustil in sestra ima razbojnika raj‰ikot lastnega brata.« Volãica raztrga razbojnika, med-vedka sestro, brat pa je po svetu ‰el s svojim meãem inse ni bal dvanajstih razbojnikov.


20

Cesar in kmetje

Neki cesar je rekel kmetom: »Kdor mi bo kaj zelo bistrega povedal, tistemu

bom davek odpustil.«Pri‰el je kmet in povedal cesarju:»Rodil sem se v tistem letu, ko se je pisalo tako naprej

kot nazaj.«Kako bi le to moglo biti, si je mislil cesar in rekel, naj

mu pove, katerega leta se je rodil in potem mu ne botreba davkov plaãevati.

»Rodil sem se leta 1691,« mu je rekel kmet. »Pa obra-ãaj leto ‰e tako, zmeraj bo leto ostalo isto.«

Cesar se je temu zaãudil in mu rekel:»Nikomur ne sme‰ tega povedati prej, dokler ne bo‰

videl trideset cesarjev.«Nato je ‰el cesar domov in rekel svojim ministrom,

naj mu povedo, katero leto se je pisalo tako naprej kotnazaj. Le-to da mu je neki kmet povedal tam in tam.

Cesar je hotel ministre preizkusiti, ãe kaj vedo, ker muni bilo v‰eã, da kmet veã ve kot ministri. Ministri so raz-mi‰ljali in razmi‰ljali, katero leto naj bi to bilo, pa se nisomogli niãesar domisliti. Eden izmed ministrov pa je ‰el


21

skrivaj k tistemu kmetu, tako da cesar ni vedel in jevpra‰al kmeta, katero je tisto leto. Kmet mu je rekel:

»Jaz ti tega ne smem povedati, kajti cesar mi je pre-povedal, da tega ne smem nikomur povedati, dokler nebom videl trideset cesarjev.«

Minister mu da osemindvajset tolarjev in pravi:»Tu ima‰ osemindvajset tolarjev, pa mi povej, katero

je to leto. Glej, na vsakem tolarju je po en cesar, enkratsi ga Ïe videl, to je Ïe devetindvajseti, ko te bo predsepoklical, bo‰ pa tridesetega videl.«

Nato je kmet ministru povedal leto. Minister je od‰eldomov in je cesarju rekel:

»Jaz sem se Ïe domislil, katero leto je to.«In je povedal cesarju leto. 1691. Cesar se je temu za-

ãudil in dejal:»Nihãe drug ti tega ni mogel povedati kot tisti kmet.«Nato je kmeta poklical predse in mu rekel:»Zakaj si se ti pregre‰il zoper mojo zapoved? Saj ‰e

nisi videl tridesetih cesarjev!«Kmet je odgovoril cesarju:»Jaz sem Ïe videl trideset cesarjev. Tukaj imam osem-

indvajset tolarjev, na vsakem je cesar. Ko si bil ti, cesar,pri meni, sem te tudi videl, to je Ïe devetindvajseti cesarin sedajle te tudi vidim, to je trideset cesarjev.«

Na to mu cesar ni mogel niãesar odgovoriti in mu jeodpisal davke.


22

âudno drevo

Nekoã je Ïivel kralj, ki je imel v svojem kraljestvutako visoko drevo, da vrha ni bilo videti. Kralj pa

bi rad vedel, kako je drevo visoko in kak‰en sad rodi.Zato je dal po vsem kraljestvu naznaniti tole: »Kdor pri-de na vrh drevesa in prinese sad, dobi kraljevo hãer zaÏeno in ‰e kraljestvo po kraljevi smrti.« — Mnogo ljudije pri‰lo, da bi poizkusili svojo sreão, ali nikomur se niposreãilo, paã pa se jih je mnogo ponesreãilo, ker so zdrevesa padli in se ubili.

Pa se napoti tudi gospod, iz daljnih krajev doma, dabi poizkusil svojo sreão. Ko gre skozi velik gozd, zagle-da pastirja in ga vpra‰a, ãe gre po pravi poti. Na pastir-jevih nogah pa zapazi neko Ïelezno napravo, ki je bilakrempljem podobna. Vpra‰a ga, zakaj to vlaãi s seboj.Pastir mu pove, da rabi to, da hitro spleza na drevo in sere‰i, ãe bi pri‰la zver. Lepo obleãeni gospod ga poprosi,da bi menjala obleko in one Ïelezne kremplje. Pastir semu je spoãetka smejal, ker mu nikakor ni ‰lo v glavo,kako bi mogel gospod menjati svojo lepo obleko za raz-trgano pastirsko. Ko pa vidi, da misli gospod resno,


23

menjata obleko; za nameãek mu da gospod ‰e lepo da-rilo v denarju.

Ko pride gospod v bliÏnje mesto, se preobleãe; samoÏelezne kremplje obdrÏi. Potem stopi h kralju, se mu po-niÏno prikloni in pove svojo Ïeljo. Kralj mu dovoli, dasme tudi on poizkusiti plezati na drevo. S seboj je vzelpoleg tistih Ïeleznih krempljev ‰e za sedem dni ÏiveÏa.Vse ga je gledalo in obãudovalo, ko je tako spretno ple-zal. Tri dni in tri noãi je Ïe plezal samo navzgor, pa nitiene veje ‰e ni videl. ·ele ãetrti dan zapazi neko gruãovisoko na drevesu, do nje pa dospe sedmi dan. Toda toni bilo vejevje, temveã grad. Ko pripleza do gradu, po-trka na Ïelezna vrata. Kmalu zasli‰i v gradu korake. Pre-krasna deklica mu pride odpret, povabi ga v grad, peljev dvorano, ki je bila s samim ãistim srebrom okra‰ena,in ga pogosti z jedjo in pijaão. V tem gradu so Ïivele trizaklete deklice. âez noã je ostal pri njih, kajti sedem dniin sedem noãi ni niã spal.

Drugo jutro ga deklice zbude in mu narede dober zaj-trk. Po zajtrku mu reãe najlep‰a deklica: »âe hoãe‰ pri-ti na vrh tega drevesa, pride‰ ‰e v dva gradova. Do prve-ga gradu bo‰ plezal ‰tirinajst dni in v tem gradu najde‰‰est deklic. One ti povedo, kako se mora‰ dalje ravnati.Tu ima‰ ko‰ãek kruha. Kadar bo‰ laãen, Ïejen ali truden,ga samo oblizni in ne bo‰ ãutil ne gladu ne Ïeje in neutrujenosti.« — Deset dni je plezal noã in dan, a ni niãe-


24

sar ‰e zapazil. Enajsti dan se mu je ‰ele nekaj zable‰ãalov vi‰avi; ‰tirinajsti dan pa potrka na vrata gradu, ki je biliz ãistega zlata. Tu ga deklice prav tako prijazno sprej-mejo kakor one v prvem gradu, ga pogoste, prenoãe inmu reko: »·e v en grad pride‰. Do tja bo‰ potreboval tritedne. Tam stanuje devet deklic in one ti povedo, kakose ti je treba ravnati, da pride‰ na vrh drevesa.« Dajo mutudi kruha, ki ga je bilo treba samo oblizniti, pa nisi ãutilne gladu ne Ïeje in ne utrujenosti. Ko dospe v tretji grad,ki je bil iz samih dragih kamnov in prelepih biserov, gaprav prijazno sprejmejo, pogoste in prenoãe. Tu je bilodevet deklic, ena pa je imela zlate lase. Ta mu pove, dabo moral plezati ‰e cel mesec, da dospe na vrh drevesa.Potem pa ‰e pristavi: »Tam je pet zlatih sadeÏev: trije nadesni in dva na levi. One tri na desni strani mora‰ s temi‰karjami odstriãi. Gorje pa nam, ãe odstriÏe‰ tiste na levistrani: me v vseh treh gradovih smo pogubljene, ker nasima vrag v oblasti. Drevo bi tako moãno potresel, da bise z gradovi vred pogreznile. Ko pa svoje delo dobrokonãa‰, se vrni na zemljo. Tam te priãakuje mnogo‰te-vilna mnoÏica, radovedna, kaj prinese‰ in kaj pove‰. Tipa ne sme‰ nikomur povedati, kaj si videl in sli‰al; tudisamemu kralju mora‰ vse zamolãati. Drugo jutro, kopride‰ na zemljo, nas priãakuj na glavni cesti, ki peljepoleg mesta. Me se pripeljemo na vozu iz samih deman-tov z zlatimi konji. Na‰ voz se pomika hitreje kakor pti-


25

ce pod nebom. âe se ga samo dotakne‰, bomo me re‰e-ne; ãe se ga pa ne dotakne‰, nas popelje vrag v tak grad,ki nima ne oken in ne vrat.«

Ko se je vrnil na zemljo, ga je tam priãakovala mnoÏi-ca ljudi. Vse je bilo radovedno, kaj je videl in delal takodolgo na drevesu. A niti samemu kralju ni hotel niãesarpovedati niti pokazati sadeÏev. Drugo jutro vstane, ‰epreden zazori dan, in gre priãakovat voz. Ko Ïe sonceprisine, zagleda v daljavi majhno meglico, ki se vednobliÏe vali. Kmalu spozna priãakovani voz in v nekaj tre-nutkih je Ïe zdrdral mimo njega, da se ga ni mogel do-takniti.

Stra‰na obupanost se ga poloti. Od same Ïalosti inpotrtosti ni vedel, kaj bi zaãel. Ko se je malo potolaÏil, jestopil do kralja in mu vse povedal. Pokazal in dal mu jetudi tri zlate sadeÏe in rekel, da gre po svetu iskat gradbrez oken in vrat.

Îe cela dva meseca blodi po svetu, a o gradu brezoken in vrat ni ne duha ne sluha.

Proti koncu tretjega meseca je v temnem gozdu za‰elter iskal prave poti, a je ni mogel najti. Proti jutru se jena majhnem hribãku nekaj zasvetilo. Brez obotavljanjase napoti tja. Pa kam pride? Tu je stala Ïe na pol podrtakoãa. To je bil Lunin dom. Pogumno potrka na trhla vra-ta. Zarjaveli zapah za‰kriplje in vrata se odpro. Za korakse umakne, ko mu pogleda v oãi Ïena z goreão tresko.


26

Bila je stara kot svet, velika kot hrast, ãrna kot oÏganopoleno, oãi je imela velike, kakor tolarji Marije Terezi-je, lase ko Ïima in suha je bila kot kost. Ta starka je bilaLunina mati. Jezno ga je pogledala in vpra‰ala, kaj i‰ãetod. On ji je povedal, da je zgre‰il pot, medtem ko je is-kal grad brez oken in vrat. Prosil jo je tudi, ali ona mor-da ve, kje bi bil tak grad. Ona pa mu odgovori: »Îe to-liko in toliko tisoã let je preteklo, odkar nisem bila samouro daleã od hi‰e. Kako naj bi vedela za tak grad? Go-tovo pa ve zanj moja hãi Luna, ki obhodi vsak dan vessvet. Ona pa te ne sme dobiti tu; raztrgala bi te na drob-ne kosce, ko bi te na‰la tu. Pobegni, ker se kmalu vrnedomov!« Nesreãnik jo je prav milo prosil, naj ga skrijev kak‰en kot in naj ona vpra‰a po gradu brez oken invrat, da mu potem pove, ko gre Luna z doma. Starka sega usmili in skrije pod stopnice. Ko pride njena hãi Lunadomov, jo je takoj priãela spra‰evati, ali morda nimaãloveka v hi‰i. Mati je tajila, ko pa je priãela Luna raz-sajati, ji je mati vse povedala in jo prosila, naj se nesreã-nika usmili in naj mu pove za tak grad, ki nima ne okenne vrat, ãe ve zanj. Ko se je nesreãnik prikazal izpodstopnic, se ga je Luna usmilila in mu rekla: »Rada bi tipovedala, ko bi vedela; vedi pa, da jaz nisem ‰e nikoliobsvetila vse zemlje. Zato je mogoãe, da je grad, ki nimane oken ne vrat, kje v kak‰ni pu‰ãavi, ki je moje oko ‰e


27

ni videlo. Moj brat Sonce bo morda vedel. On obsije veãsveta kakor jaz. Pojdi k njemu!«

Dolgo je hodil po gozdu, kjer je bil Sonãev grad. Ko ganajde, stopi vanj. Doma je bila samo Sonãeva mati, ki paje bila ‰e mnogo starej‰a in stra‰nej‰a od Lunine mate-re. Naposled ga tudi ona prikrije. Ko pride zveãer Son-ce domov, se priãne togotiti in razsajati, ker je mati skri-la ãloveka v hi‰i. Ko nesreãnik to sli‰i, se sam prikaÏe nadan in prosi Sonce tako milo, da se ga konãno le usmi-li. Sonce mu reãe: »Tudi jaz ne vem za tak grad, ki nimane oken in ne vrat, kajti jaz nisem nikoli obsijalo vsehkotov na zemlji. Mogoãe je torej, da je tak grad v resni-ci kje na zemlji. âe je, bo gotovo vedel zanj Veter, ki pre-takne vse luknjice. Pojdi njega vpra‰at!«

Tri tedne je iskal Vetrov dom. Ko ga najde, stopi vanjin na sreão dobi doma ravno glavarja Vetrov. PotoÏi musvojo nesreão in ga prosi, naj mu pomaga. Veter ga jemirno poslu‰al. Ko je gospod vse povedal, vzame glavarvetrov pi‰ãalko in zaÏviÏga nanjo tako moãno, da so gasli‰ali vsi vetrovi sveta. Hitro so pridrveli domov, pa nih-ãe ni vedel za grad, ki nima ne oken in ne vrat. Le ene-ga od vseh vetrov ‰e ni bilo, ker ga je bolela noga in jeimel najdalj‰o pot. ·ele uro pozneje je ta prikrevsal inpovedal tudi o gradu brez oken in vrat. Da bi se glavarprepriãal, ãe grad res nima ne oken in ne vrat, gre celosam pogledat. Hodil je samo ãetrt ure. Ker se mu je ne-


28

sreãnik smilil, je ukazal narediti zanj veliko skrinjo, v ka-tero ga je spravil, da ga je ponesel tja, ker ãloveka same-ga ni mogel nesti. Do gradu bi pa ãlovek hodil veã let. Koje bila skrinja narejena, je zlezel gospod vanjo in glavarvetrov jo je odnesel ter poloÏil pred grad. Zdaj je Veterzaãel pregledovati, ali bi mogel zaslediti pot vanj. Le vrhgradu je bila majhna luknjica.

Skozi to luknjico se je zrinil Veter v grad in tako silo-vito razsajal po njem, da se je ‰ibilo zidovje. V gradu stabila poleg osemnajstih deklet ‰e vrag in njegova mati.Veter je zgrabil vraga s tako moãjo, da ga je potisnil sko-zi tisto majhno luknjico na vrhu in v zraku je vsegazmlel, da ‰e prahu ni bilo veã o njem. Vse deklice, razenZlatolaske, so bile mrtve. Zlatolaskaje bila namreã ob-sojena, da bo umorjena zadnja in bo morala gledati, ka-ko bodo druge umirale, ker se je najbolj pregre‰ila.Zdajci zgrabi Veter ‰e vragovo mater in jo strese takosilovito, da so ji pokale vse kosti. Nato jo je vpra‰al, kakoso bile deklice umorjene. Starka se je seveda izgovarja-la, da tega ne ve, ker jih je moril sam njen sin. Veter paji je zaÏugal, da jo prav tako zmelje kakor vraga, ãe tega.ne pove. Konãno je starka povedala, ker se je bala, da bije Veter ne utegnil zmleti kakor sina. Povedati mu jemorala tudi, kako jih je mogoãe oÏiviti. V omari visinamreã ‰kropilnica, s katero naj jih po‰kropi in deklicetakoj oÏive. Veter vzame ‰kropilnico, po‰kropi eno od


29

deklic in ta oÏivi. Potem je zgrabil starko, jo tre‰ãil sko-zi luknjo na vrhu, da se je ‰e bolj poveãala kot prviã, injo zmlel kakor vraga. Po vrsti je oÏivil vse deklice inozdravil tudi Zlatolasko, ki je bila Ïe na pol mrtva. Po-lagoma je znosil vse v skrinjo, grad pa poru‰il.

Vse deklice z gospodom vred je Veter sreãno prene-sel pred kraljevo palaão. Toda gospod se ni poroãil skraljevo hãerjo, temveã z Zlatolasko, s katero je Ïivel ‰edolgo dolgo sreãno in zadovoljno.


30

Deklica in pasjeglavci

Taãas, ko so bili ‰e pasjeglavci po teh krajih, je plelaneki dan lepa deklica sama na njivi. Kar zagleda,

da jih gre veliko krdelo mimo. Ker je vedela, da so hudiin zavoljo svojih pasjih in kosmatih glav stra‰ni, je zbe-Ïala s polja.

Pasjeglavci vidijo, da je mlada, in pravijo: »Dajmo joujeti!« BrÏ se vse krdelo spusti za njo v dir. Deklica jevedela, da ne uide urnim petam, zato spleza na gostosmreko in se skrije med vejami. Pasjeglavci pa imajopasjo glavo in oãi obrnjene v tla, zato ne morejo pogle-dati navzgor. Tako niso mogli videti, na kateri smrekiãepi skrita deklica.

Bodli so torej s svojimi dolgimi sulicami ob deblih odsmreke do smreke tako dolgo, da je po skorji nekegadrevesa pritekla rdeãa kri. Obstopili so tisto smreko injo izruvali; tako jim je pri‰la deklica v pest.

Zaprli so jo potlej v visok grad, ki ni imel niã vrat. Tamnotri ni videla Ïive du‰e in le vãasih pasjeglavce, ki so nanoã zahajali domov, podnevi pa zaklenili njo in enomaãko; samo lino so ji odprto pustili, da je sonce sijaloskoznjo. Tam notri je venomer jokala in boga prosila, da


31

bi ‰e kdaj pri‰la k oãetu domov. Veãkrat je mislila skoziodprto lino zlesti na streho in s strehe skoãiti na tla. Pavselej, ko nogo vzdigne, skoãi maãka na lino in zaãnetako jezno renãati in brusiti kremplje, da je bilo deklicostrah. Nekoã posebno moãno joka in boga prosi. Kar za-gleda starega dedca pred seboj.

»Kaj ti je, mlada?« jo nagovori dedec.»K oãetu bi ‰la rada,« pravi deklica.»Kako bo‰ ‰la, ali ne ve‰, da pasjeglavski grad nima

vrat?« reãe dedec.»Vem, ali jaz bi ‰la skozi lino, pa me ta maãja Ïival ne

pusti,« pravi ona.»Zato te ne pusti, ker ima maãka v repu devet peklen-

skih vragov, ki so vsi s pasjeglavci zmenjeni. Daj maãkikos mesa, in kadar ga bo pobirala, odreÏi ji rep, vrzi gaãez glavo devet komolcev daleã skozi lino in niã veã ti nebo branila.«

Tako je moÏ dejal in je izginil, da deklica ni vedela nekdaj ne kam. Storila je po njegovem svetu: dala je maãkimesa, ji v hipu odrezala rep, ga vrgla devet komolcevdaleã ãez glavo in huda Ïival se je tiho potuhnila v kot.Deklica spleza precej v mraku skozi lino na streho, in koni vedela ne kam ne kod doli po zidu, vidi kosorepomaãko poãasi in klavrno lesti po vrhu slemena na dru-gi konec poslopja. Leze za njo in pride do drevesa, ki se


32

je z vr‰iãkom dotikalo strehe, in videã maãko po drevesupriti do tal, pleza ‰e ona in sreãno uteãe.

Noã se je bila storila; pasjeglavci pridejo domov inzagledajo kosorepo krvavo maãko. BrÏ uganejo, kaj jeto, in dvanajst jih poi‰ãe sled in teãe za ubeÏno deklico.Medtem je bila ona pritekla Ïe blizu do oãetovega do-ma. Oãe njen je imel kovaãnico, pri vodi zidano. Tistonoã ga ni bilo doma, ker je bil ‰el iskat izgubljeno hãer.Zato povodno kolo, ki je sicer kova‰ki meh gonilo, niklopotalo, ampak je bilo vse tiho. Vrata so bila zaprta,okno z Ïelezno mreÏo prepredeno, zato ni mogla noter.Dolgo je klicala ter klicala, pa oãeta ni bilo in Ïe je misli-la pred kovaãnico na klopi zaspati. Kar ji na misel pride:»Morda bi me zasledili pasjeglavci in ‰e huje bi mi bilo.«Zato premi‰lja, kako bi pri‰la noter. Nazadnje ji v glavopride, da lahko povodno kolo sname in pride pri luknjiv kovaãnico. In res tako stori. Komaj si notri oddahne inluã naredi, kar zasli‰i zunaj govoriti pasjeglavce. Po sle-du so bili za njo pri‰li. BrÏ podpre vrata ‰e bolj z Ïele-zom, zasloni okno, v roke pa vzame ‰iroko sekiro, ki joje bil oãe ravno prej‰nji dan nasadil, in pristopi k luknji,skozi katero je bila sama noter pri‰la. Kmalu izvohajopasjeglavci to luknjo in eden prikaÏe pasjo glavo v ko-vaãnico. Deklica mahne in mu jo odbije. Potem ga po-tegne popolnoma noter. Drugi so menili, da je sam zle-


33

zel, in pokazal se je ‰e eden in spet eden skozi luknjo, paje vsakemu tako primerila kakor prvemu.

Ko je drugo jutro oãe kovaã pri‰el Ïalosten domov, jena‰el hãer in na klopi v kovaãnici dvanajst pasjeglavcev,ki jih je hãi pobila.


34

Deklica veka

Deklica je pometala in na‰la krajcar. Za ta krajcarje kupila piskrc in je ‰la jagode nabirat. Tam jo je

zajela noã. Deklica je prekucnila piskrãek in zlezla vanj,da bi prenoãevala. Kmalu je prifrãala muha in prosila,ali sme pod streho.

Deklica pravi: »Kar sem notri pojdi, zate bo Ïe ‰e kajkraja.« Komaj je muha noter, prileze Ïabica, potrka invpra‰a:

»Kdo je tam notri?«Deklica pravi: »Jaz, sirota deklica in muha pobrculja.«

Tudi Ïabica prosi za streho, deklica pa jo povabi: »No,pa pridi ‰e ti sem noter, se bomo Ïe stisnile!«

Potem priskaãe ‰e zajãek, potrka in vpra‰a: »Kdo jetam notri?«

»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja in Ïabica pokrcu-lja!« Zajec prosi: »Ali daste ‰e meni malo prostora?«

»Kar skoãi sem noter, bo nam pa topleje!«Pozneje pride ‰e lisica: »Kdo je tam notri?«»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, Ïabica pokrculja

in zajec — novi hlapec!«


35

»Bo pa ‰e zame kak kotiãek,« pravi lisica in se zmuz-ne noter.

Ponoãi pricota ‰e medved in vpra‰a: »Kdo je tam no-tri?«

»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, Ïabica pokrculja,zajec — novi hlapec in lisica pridna deklica!«

Medved pa niã ne prosi, marveã se kar ba‰e noter.Toda piskrãek poãi, deklica pa veka.


36

Dolgouhec in medved

B ili so hudi ãasi. Obleka se je podraÏila, mnogootrok je bilo nagih. Kmet je posekal gozd, drevje

prodal prekupãevalcu, grmiãje poÏgal in posejal na po-gori‰ãu oves.

Oves je lepo zorel, kar sta opazila tudi zajec in med-ved ter mnogokrat hodila v goste. Nekega veãera sta sesreãala v ovsu. Medved je zarenãal nad dolgouhim pa-glavcem:

»Poberi se od tod, oves je moj!«Zajec je pomigal z u‰esi in odvrnil:»Oves je tvoj, prav, pozobljem pa ga jaz; taka hrana

mi tekne!«Tako oblastno besediãenje je debeluhu zaprlo sapo,

zajec pa je nadaljeval:»Buãa, meni‰, da mora‰ vse ti poÏreti, ker si veãji od

mene. Za oves se ‰e stepeva, da ti bodo ÏviÏgale pete.Kar poskusiva se! Pa ne, da bi kateri pri tem izgubil Ïiv-ljenje! Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil,da bo pritekla voda iz njega, tistega bodi oves!«

Medved je zdrobil kamen v prah. Izpod krempljev somu ‰vigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je


37

udaril po kamnu, ga prej skrivaj omoãil in ga ponudilzaãudenemu medvedu pod nos:

»Vidi‰, buãa, ti si slabiã! âe se te samo dotaknem, bopo tebi in leÏal bo‰ za tisto go‰ão!«

»O-joj, o-joj, majhna Ïaba, pa mi je mojster. Naj ve-lja, kar hoãe, zbeÏati bo treba,« je vzdihnil medved. Za-jec je strigel z u‰esi in vse sli‰al. Debeluhu je svetoval:

»Utrujena sva, pojdiva na tisti hribãek k plotu in sespoãijva!«

Kakor sta rekla, sta tudi naredila.Medved je smrãal, zajec tudi. Zajec je res spal, med-

ved pa ne. Îe je medved mislil, da se mu nudi ugodnapriloÏnost, da bi zbeÏal. Pogledal je zajca in videl, da imaodprte oãi. âakal je ‰e dolgo, zajãeve oãi pa so vednobolj buljile. V skrajni sili se je medved opogumil in zbe-Ïal, da so pete ÏviÏgale in mu je dlaka stala pokonci ka-kor petelinu perje.

Ustavil ga je ‰ele volk:»Hej, pobratim, kam tako naglo, saj vendar ne gori

voda!«Kosmatinec je v sramu priznal:»Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna Ïaba mi je

mojster!«»Dvema pa gotovo ne bo,« je menil volk. ·la sta pod

klanec gledat junaka zajãka. Medved seje postavil na


38

zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal po-staviti na zadnje noge.

»Vidim, da ti moram pomagati,« je rekel kosmatinec,prijel volka, se postavil za njim na zadnje noge, ga dvig-nil visoko v zrak in vpra‰al:

»No, ali ga vidi‰ tam za plotom?. ..Mrcina, odgovori,ga vidi‰ ali ne?«

Volk pa ni odgovoril ne sedaj in ne pozneje, ko ga jemedved izpustil iz objema, kajti medved ga je bil pridvigu stisnil tako krepko, da je bilo po njem.

Ko je medved videl mrtvega tovari‰a, je izbuljil oãi:»Sam pogled ga je umoril! Moram biti paã zelo trden,

da ni Ïe po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in ‰ecelo poleg njega leÏal!«

Kosmatinec je brÏ pobegnil iz na‰ih krajev, kjer je do-sti zajcev, in se ‰e danes ni vrnil; tudi volkov ni veã prinas, kajti poslednjega je stisnil medved, ko mu je hotelpokazati zajca.

Nasprotno pa pri nas miga vse polno dolgouhcev vovsu, ki jih najde‰ tudi za plotom.


39

Hudobna maãeha in dobra pastorka

Hudobna Ïenska primoÏi s svojim revnim moÏemmajhno deklico z imenom Marica. Potem dobi ‰e

eno hãer, ki jo ljubi in goji bolj kot svoje oko. Pastorkepa, ki je bila dobro in prelepo dete, kar ne more niti skrajem oãesa videti. Zato jo preganja, muãi in mori; dabi jo prej ugonobila, ji meãe najslab‰e ostanke jedi in ‰eto kakor psu. Celo kaãjega repa bi ji dala jesti, ãe bi gaimela; in namesto v posteljico jo po‰ilja spat v staro ko-rito.

Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem tem dobrain potrpeÏljiva in da lep‰e raste kot njena hãi, misli inmisli, kako bi na‰la vzrok, da bi sirotico spodila od hi‰e,in si izmisli tole:

Nekega dne po‰lje svojo hãer in pastorko volno prat:hãeri da bele volne, pastorki pa ãrne in ji ostro zaÏuga:»âe mi te ãrne volne tako belo ne opere‰, kakor jo bomoja hãi, mi ne hodi veã domov, sicer te bom iztepla odhi‰e!« Uboga pastorka milo joãe, prosi in govori, da jitega ni mogoãe storiti, ali vse je zaman. Ker vidi, da nimilosti, oprta volno in gre jokajoã za po pol sestro. Koprideta na vodo, razprtita svoja bremena in zaãneta pra-


40

ti. Kar se jima pridruÏi od nekod belo, lepo dekle in jupozdravi: »Dobra sreãa, prijateljici! Ali vama je treba kajpomagati?« Maãehina hãi reãe posmehljivo: »Meni nitreba pomoãi, moja volna bo takoj bela, ali tale volnana‰e pastorke ne bo kmalu.« Nato stopi tuje dekle k Ïa-lostni Marici, rekoã: »Daj! Bova videli, ãe se bo dala tavolna belo oprati?« Obe priãneta zdaj mencati in pratiin hipoma se ãrna volna beli kakor mladi sneg. Ko ope-reta, bela prijateljica spet nekam izgine. Ko maãeha vidibelo volno, se ãudi in jezi, ker nima vzroka preganjatipastorke.

Nekoliko ãasa zatem pride huda zima in mraz. Hu-dobna maãeha ‰e zmeraj misli, kako bi zatirala nesreã-no pastorko. Zdaj ji zapove: »Vzemi ko‰ek in odpravi sev goro, tam mi naberi zrelih jagod za novo leto! âe mijih ne prinese‰, je bolje zate, da ostane‰ na gori.« Siro-tica Marica milo joka, prosi in govori: »Kako naj revazdaj v tej ostri zimi dobim zrelih jagod?« Ali vse zaman— vzeti mora ko‰ek in iti.

Ko hodi vsa objokana po gori, jo sreãa dvanajst juna-kov, ki jih lepo pozdravi. Oni prijazno sprejmejo po-zdrav in jo vpra‰ajo: »Kam gazi‰, ljuba mala, tako objo-kana po snegu?«

Deklica jim vse lepo pove.Junaki ji reko: »Mi ti hoãemo pomagati, ãe nam ve‰

povedati, kateri mesec vsega leta je najbolj‰i?«


41

Marica reãe nato: »Vsi so dobri, toda mesec su‰ec jenajbolj‰i, ker nam prina‰a najveã upanja.«

Junaki so bili z odgovorom zadovoljni in reko: »Le idiv to prvo dolinico na prisoje, ondi dobi‰ jagod, kolikorte je volja.« In res prinese maãehi za novo leto poln ko-‰ek najlep‰ih jagod in pove, da so jih ji pokazali junaki,ki jih je sreãala na gori.

Nekaj dni pozneje, ko je huda zima odnehala, reãemati svoji hãeri: »Idi tudi ti v goro po jagode, morda do-bi‰ tiste junake, da ti dajo kak‰no sreão, ko so se Ïe na‰iumazani pastorki izkazali tako ãudovito dobrotljivi.«

Hãi se o‰abno obleãe, vzame ko‰ek in odskaklja vese-la v goro. Ko pride tja, res sreãa tistih dvanajst junakov,ki jim napuhnjeno reãe: »PokaÏite mi, kje rasejo jagode,kakor ste pokazali na‰i pastorki.«

Junaki reko: »Dobro. âe ugane‰, kateri mesec vsegaleta je najbolj‰i?«

Ona hitro odgovori: »Vsi so hudi, mesec su‰ec pa jenajhuj‰i.«

Po teh besedah pa se vsa gora hipoma pooblaãi in vsenevihte udarijo nanjo, da je komaj prisopihala domov.Ti junaki so bili dvanajsteri meseci.

Medtem se dobrota in lepota psovane pastorke raz-glasi daleã po deÏeli in mlad, po‰ten in bogat gospodsporoãi njeni maãehi, da pride ta in ta dan s svojimspremstvom pastorko snubit za Ïeno. Maãeha, ki je si-


42

roti zavidna, ji o tem ne zine niti besedice, ampak mislis to sreão obogatiti svojo hãer.

Ko pride napovedani dan, spodi brezvestna maãehasvojo pastorko zgodaj v korito spat. Nato oãisti hi‰o, pri-pravi veãerjo, na‰opiri svojo hãer, kolikor jo najveã mo-re, in jo posadi za mizo s pletilom v rokah. Nato se pri-peljejo snubaãi, maãeha jih prijazno sprejme, popelje jihv hi‰o in jim govori: »Tukajle je moja mila pastorka.« Alikaj pomaga, ko so imeli v tej hi‰i petelina, ki priãne naves glas in brez prestanka peti:

»Ku-ku-ri-ku, lepa Marica v koritú! Ku-ku-ri-ku, lepaMarica v koritú!«

Ko snubaãi zasli‰ijo in uganejo petelinovo petje, velenaj jim privedejo pravo pastorko iz korita. Ko jo zagle-dajo, se ne morejo dovolj naãuditi njeni lepoti in lju-beznivosti ter jo ‰e isti veãer odpeljejo s seboj. Hudob-na maãeha in njena hãi pa sta ostali osramoãeni predvsemi ljudmi.

Marica je bila s svojim moÏem in z vso svojo hi‰osreãna do visoke starosti in umrla je lahke smrti — kerji je bila vila prijateljica in vsi meseci prijatelji.


43

Indija Koromandija

Na planini, kjer je bilo toliko molznic, da vsa deÏe-la ne bi premogla potrebnih golid, so si bistre

glave znale pomagati takole:Izkopali so velik, velik bajar. Vanj sicer niso napeljali

vode, zato so pa zgradili od brega do brega visok, obo-kan most. Nanj so od jutra do veãera gonili krave. Kra-varice so sedele na mostu in molzle v bajar, ki je bil doveãera poln mleka. Na bajar, napolnjen z mlekom, so sepripeljali mo‰ki s ãolniãki, v katerih so imeli sode. Vsakãolnar je imel s seboj tudi veliko grebljico. S to je posnelsmetano in jo z lopato skidal v sod. Ko so bili sodi pol-ni, so jih zabili in zvalili v dolino. Medtem ko so se ko-talili navzdol, se je v njih smetana zmetla in v dolino seje prikotalil Ïe sod z maslom. Tam so ãakali na sode lju-dje in si razdelili maslo po teÏi. Ker tehtnic niso imeli, sodajali kar dobro vago. Tehtali so z volovskimi garamitakole:

Na oje je sedel debeluh, drugi pa so metali maslo nazadnji konec gar. Ko se je oje z debeluhom vred dvigni-lo, je bil na garah po stari dobri vagi ravno cent masla.Tako so delili maslo dan za dnem.


44

Na tem posestvu je bilo toliko ljudi, da so se pri jedivenomer vrstili. Prvi so prihajali, drugi Ïe sedeli in jed-li, tretji vstajali od mize, ãetrti si rahljali pasove pri hla-ãah, da se jim ne bi potrgali, in tako naprej ves ljubi dan.Dan za dnevom je bilo tako. Ker ni bilo toliko ljudi, dabi jim stregli, so si naredili od stopni‰ãa navzdol do mize»riÏo«, prav tako kakor v planinah, da spu‰ãajo po njejhlode v dolino. Po tej riÏi je priletel ob vsakem zaloga-ju ‰trukelj. Zaseka za zabelo pa je pritekala po Ïlebu, kije bil zbit tik ob riÏi.

V tem kraju je bilo vsem ljudem prav dobro. Le edenje imel slabe ãase, ker je moral Ïiveti ob svoji hrani. TanesreãneÏ je bil najet samo zato, da je sedel na zapeãkuob dolgi mizi in nenehno zabaval jedce s tem, da je go-drnjal zaradi prepiãlo zabeljene hrane. âe bi ta moÏ neÏivel ob svoji hrani, bi seveda ne mogel godrnjati in jed-ci bi pozabili, da so ‰truklji ‰e vedno prepiãlo zabeljeni.


45

Jug in pastorek

B il je nekdaj fantiã, ki je imel hudo maãeho. Neke-ga dne mu reãe, naj gre z njo brat gobe. Deãek

vzame ko‰aro in gre z maãeho v gozd. Maãeha ga peljedaleã v gozd do jame in mu reãe, naj vrÏe kamen vanjo,da bo sli‰al, kako je globoka. On stori, kakor mu je biloukazano, in da bi bolje sli‰al, kako kamen bobni, se nag-ne nad globino, a maãeha ga sune za kamnom ter odi-de grohotaje domov. Doma pove oãetu, da ga je silenmedved raztrgal, ona sama pa da mu je komaj utekla.

Deãek je medtem padal in padal tri dni in tri noãi, ado dna ‰e ni pri‰el. Slednjiã pade na mehko blazino. Pre-cej dolgo leÏi kakor mrtev, konãno se zave in zaãudengleda okoli sebe. Bil je na drugem svetu. Blazina, na ka-tero je bil padel, je leÏala na sredi mesta. Lepe in ‰irokeulice so se razprostirale na vse strani. Hi‰e ni videl no-bene, samo prekrasne palaãe je gledalo njegovo zaãude-no oko. Najveãja in najlep‰a pa je bila tista, pred kate-ro je padel. Velika ãrna zastava je visela s strehe in no-ben vetriã je ni vihral. Povsod je kraljevala mrtva‰ka ti-hota: vse ulice so bile prazne, nobena ptiãica ni Ïvrgo-lela v zraku. Deãek se radoveden pribliÏa palaãi, s katere


46

je visela zastava. Velika vrata najde na steÏaj odprta inbojeãe vstopi. Zdaj zagleda tikoma za durmi velikegamoÏa v ãudni opravi, ki je na palico naslonjen nepre-miãno zrl predse. Deãek se prestra‰i in Ïe misli pobeg-niti; ker pa se vratar ne gane, se mu poãasi pribliÏa in gaprime za roko. A kako ostrmi, ko zapazi, da je moÏ oka-menel.

Nato stopa dalje. Po ‰irokih stopnicah dospe v velikodvorano, ki je bila polna raznih sluÏabnikov in sluÏab-nic.

Pa tudi ti so bili okameneli kakor vratar. Iz te dvora-ne pride v drugo. V tej najde razno gospodo; gospe sosedele v ‰irokih naslanjaãih, gospodje so stali v skupi-nah, kot bi se o ãem vaÏnem pomenkovalj, a tudi v tejdvorani ni bilo niã Ïivega. Slednjiã pride deãek v pre-krasno sobano, v kateri se je vse ble‰ãalo od samega zla-ta, srebra in Ïlahtnega kamenja. Sredi dvorane je sede-la na zlatem prestolu prekrasna kraljiãna, obdana oddvanajstih prelepih devic. V sneÏnobelih prsih kraljiãneje tiãalo ostro bodalce. Deãek se pribliÏa in ji izdere bo-dalce iz prsi. Zdaj kraljiãna globoko vzdihne in spregle-da. Zaãudena upre svoje mile oãi v deãka, ki je v krat-kem ãasu, kar je bil zapustil gornji svet, postal lep mla-deniã.

»Moj re‰itelj!« pravi kraljiãna, »kako se ti naj zahva-lim, da si me re‰il iz oblasti hudobnega ãarovnika, ki je


47

mene in ves moj narod spremenil v kamenje? âe te jevolja, ostani tukaj in postani moj moÏ, kraljeval bo‰ ãezdevet deÏel in ãez devet morij!«

Vse device, ki so tudi Ïe oÏivele, mu Ïele sreão in ãe-stitajo k nenadni slavi in moãi. Nato ga lepa kraljiãnaprime za roko in ga pelje k oknu. Kako velika spremem-ba se je medtem izvr‰ila v mestu! Ulice so bile polne ve-selo se sprehajajoãih ljudi in na prostoru pred kraljevopalaão se je zbrala ne‰tevilna mnoÏica ljudstva, ki je zglasnim vzklikanjem pozdravljala svojo kraljico in svo-jega re‰itelja. Prej ãrna zastava je bila zdaj bela in je ve-selo plapolala v zraku. Kmalu potem so obhajali veseloÏenitovanje. Kralj je s svojo prekrasno Ïeno sreãno Ïivelna drugem svetu mnogo mnogo let.

Nekega dne se spomni kralj zgornjega sveta in polastise ga silna Ïelja po domaãem kraju. Kraljica ga vpra‰a,zakaj je tako otoÏen. On ji odgovori: »Kaj bi ne bil oto-Ïen, ko imam na onem svetu starega oãeta in bi rad ve-del, kako se mu godi.«

»âe drugega ni,« odgovori kraljica, »pojdi in pripeljioãeta semkaj. Vzemi tale prstan, po njem te bom spo-znala, ko se vrne‰.«

Kralj se odpravi na pot. Hodil je devet dni in devetnoãi po suhem in po morju, dokler ni pri‰el v svoj rojst-ni kraj. Tu pa je na‰el vse tuje; namesto male hi‰ice, vkateri je odrastel, je stala velika, lepa hi‰a, a v nji so pre-


48

bivali tuji ljudje, od katerih je zvedel, da je oãe od Ïalo-sti umrl, ko je zvedel, da mu je sina medved raztrgal.Zdaj se vrne kralj Ïalosten na drugi svet, a gorje, poza-bil je pot.

Dolgo ãasa je blodil po gozdovih, dokler ne pride donekega pu‰ãavnika. Vpra‰a ga, ali morebiti on ve za potna drugi svet. Odgovori mu, da ne, a morebiti ve zanjokateri njegovih sluÏabnikov. Nato zaÏviÏga in od vsehstrani priteãejo vse ‰tirinoge Ïivali, toda pota na drugisvet ne ve nobena. Pu‰ãavnik mu reãe, naj gre ãez devethribov in devet dolin in pri‰el bo k drugemu pu‰ãav-niku, ki gospodari ãez vse ptice. Morebiti ve on za potna drugi svet. Kralj ga uboga, a tudi tukaj ne zve, kar birad. Spet mora ãez devet dolin in ãez devet hribov dotretjega pu‰ãavnika, kije gospodar vetrov. Le-ta pokliãevetrove. Pri‰el je Sever, mrzli Zdolec, suhi Gornjek inkonãno prisopiha tudi Jug. Pu‰ãavnik ga vpra‰a, kje seje tako dolgo mudil. Jug mu odgovori, da je bil na dru-gem svetu, kjer se ravno kraljica moÏi, ker jo je njen prvimoÏ zapustil. Prisilili so jo njeni svetovalci, rekoã, da jekralj gotovo mrtev, sicer bi se bil vrnil. Kralj vpra‰a, ka-ko daleã je na drugi svet. »Tri dni in tri noãi,« odgovoriJug. »âez tri dni bo tudi kraljiãina poroka.«

Zdaj prosi kralj Juga, naj ga ponese na drugi svet.»Zakaj ne, ãe le gospodar dovoli,« pravi Jug. Pu‰ãavnikmu odgovori: »Pohiti, sinko, da pride‰ ‰e o pravem ãa-


49

su!« Zdaj odideta. Kralj ni videl ne sli‰al, tako hitro staletela po zraku. Îe so tretji dan zvonili na drugem sve-tu v znamenje, da bo poroka kaj kmalu. Naenkrat seznajde kralj pred svojo palaão. Îe so se vrata odprla inv krasnem sprevodu so pri‰li svatje iz palaãe. Ko zagle-da kralj kraljico, poklekne prednjo in ji pokaÏe svojprstan. Komaj zagleda kraljica prstan, spozna svojegamoÏa in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Novega kra-lja so takoj spodili. Kralj re‰itelj je potem ‰e mnogo letkraljeval v sreão in zadovoljnost svojega ljudstva.


50

Kaãja dolina

Na rodovitni ravnini pod gorami je stala vas. V tejvasi je najtrdnej‰i gospodar imel tri sinove. Ker

mu jih je Ïena povila tri leta zapored in vsakega o Trija-cih, so jih krstili: prvega za Pankraca, drugega za Serva-ca, tretjega za Bonifaca.

Deãki so rasli kakor konoplje in kar naglo so bili podvrhom. Pankrac je bil ves mrtev na polje in konje. Boni-fac je vrdeval ovce in stregel kravam. Srednji, Servac, jepa ti‰ãal od doma v svet. Ker le ni odnehal, mu je oãeod‰tel po‰teno doto. Servac si je navezal culo in se po-slovil. Od nikoder ga ni bilo veã na spregled.

Ko je gospodarju potrkala smrt na vrata, je izroãilPankracu hi‰o in zemljo, Bonifacu pa je velel zapisatikot, ÏiveÏ, obleko in vsako prvo nedeljo v mesecu tolarpribolj‰ka. Prepriãan je bil, da Bonifac ne bo nikoli sililod hi‰e. Ko je oãe vse lepo uredil, je umrl in zagospoda-ril je Pankrac.

Kar prepriden gospodar je bil. Prvi je vstajal, zadnjilegel. Sosedje so ga pregovarjali, naj si najame hlapca,ãe‰ da se bo pretegnil z delom. Ni hotel. Poprijela se gaje ob bogatem posestvu huda skopost. Ljudje so ga ob-


51

sojali: ,Tak skoporitneÏ! Samemu Bogu bi ne privo‰ãilpalice, da bi hudiãa z njo udaril.’

Bonifac pa je bil sama dobrota. Ko je dobil malicokruha, je ni nikoli sam pojedel. Prav gotovo je odkrhnilpol kosa in ga stisnil v roko laãnemu bajtarskemu deãku.In ‰e od svoje polovice je lomil drobljance in jih dajal te-letkom in jagnjiãkom. Zgodilo se je celo, da je nove hla-ãe podaril na pol golemu reveÏu, stare si pa zakrpal zzaplatami in niã ga ni bilo sram. Brat ga je grdo gledal ino‰teval. Kajkrat mu je prvo nedeljo pozabil odriniti iz-govorjeni tolar. Bonifac je vse mirno potrpel. Zato jeskopi Pankrac tem veãkrat pozabil, kaj in kako je oãezapisal Bonifacu.

Ljudje so vse to videli in vedeli pa so govorili: ,Na du‰imu bodo gorele te krivice, skopuhu grdemu.’

V gorah nad tisto vasjo je bila preãudno lepa dolina.Vanjo se je pri‰lo skozi ozko sotesko. Na vsaki strani je‰trlela kvi‰ku visoka peãina kakor za vrata v Kaãjo doli-no. Tako se je reklo tej dolini. Ne krava ne ovca, niti srnasi ni upala vanjo, kaj ‰ele ãlovek. V tej dolini je bilo to-liko strupenih kaã, da jim nobena Ïiva du‰a ni u‰la. Kdorkoli se je pokazal, so ga napadle in po njem je bilo.

Samogoltnemu Pankracu, ki ni dal plesnive ‰korjeuboÏcu, se je zdelo ãedalje bolj ‰koda kota, kruha in to-larja za brata. Zato je pletel hudobne misli, kako bi se gakar na lepem iznebil.


52

Pa mu reãe nekega dne: »Bonifac, stelja poteka. Sto-pi, stopi v Kaãjo dolino in nagrabi nekaj ko‰ev listja!«

Bonifac, ki je kakor ura ubogal brata gospodarja, si jeoprtal listnati ko‰ in ‰el.

Pred skalami ob vhodu v Kaãjo dolino zagleda staroÏenico, ki je sedela na parobku.

»Kam, Bonifaãek moj?«Bonifac obstane in se strme ãudi. Nihãe drug ni bila

ta Ïenica kakor njegova rajna babica, ki ga je pestovala,mu pesmi pela in ga uãila ljubiti ljudi.

»Oj, moja babica!« veselo vzklikne Bonifac in stopiprednjo. Niã se je ni bal.

»Kam gre‰, Bonifaãek?«»V Kaãjo dolino po listje. Pankrac mi je ukazal.«»Postavi ko‰ na tla in naglo skoãi domov. Vzemi si iz

cvetnonedeljske beganice blagoslovljeno ‰ibo in se vrni.S ‰ibo mahaj pred sabo: ‰‰‰ — ‰‰‰ — in vse kaãe bodozbeÏale. To je skrivnost. Nikomur je ne razodeni!«

Babica izgovori in pri priãi izgine.Bonifac stori, kakor mu je velela. Urno steãe domov in

prinese blagoslovljeno ‰ibo. Kaãe beÏe pred njim, on panagrabi listja zvrhano in potlaãeno mero. Ko je oprtalko‰ in se vraãal, je bilo listje tako teÏko, da se je kar krivilpod bremenom.

Doma je iztresel listje v hlev in vsem kravam nastlal.Brat Pankrac je stopil na hlevni prag in se zavzel, ker


53

se je brat Ïiv vrnil. Jezno ga je vpra‰al: »Kje si nagrabillistje?«

»Kjer si ukazal.«»Ne verjamem.«»Ne morem ti pomagati.«Pankrac gospodarsko zakoraãi v hlev. Ko hodi med

kravami — bil je v coklah, z nasekanci nakovanih — za-sli‰i, kako ob vsakem koraku nekaj zacinglja. Pripognese in pobrska po listju. Med listjem je bilo vse polno ce-kinov. Gospodarju je kar zavrelo od veselja. Na sreão jeBonifac ‰el na korito po vode. Ko se je vrnil, ga je Pan-krac ‰e enkrat vpra‰al: »Povej po pravici, kje si nagrabilto listje.«

»Kamor si me poslal. Kar na prvi lepi planjavi v Kaãjidolini.«

»Prav. Sedaj razveziva krave in jih Ïeni past. Prednoãjo ne hodi domov.«

Ko je Bonifac odgnal, je Pankrac iskal in brskal. Vsaklistiã je obrnil, celo po kravjakih je drezal in res nabralcekinov pol golide. Nato je vzel rovnico, ‰el za hi‰o navrt in cekine zakopal.

Preteklo je nekaj dni. Pankrac je hodil gledat zaklad.âim bolj ga je gledal, tem bolj ga je grizla lakomnost. ·eponoãi je vãasih vstal in ‰el bos na vrt. Nazadnje ga jezmoglo. Oprtal je listnati ko‰ in od‰el, da nihãe ni vedelne kdaj ne kam. Tudi Ïena ne.


54

Ko ga ni bilo ne zveãer ne drugi dan od nikoder, jeÏupan dvignil vso vas in ga velel iskati. Nekateri so pri‰litudi do skal pred Kaãjo dolino. Kar blizu vhoda so za-gledali ko‰. Ob njem je leÏal Pankrac, napihnjen in ote-kel kakor sod. Nad njim se je vozil v zraku jastreb ple‰ecin se spu‰ãal vedno niÏe, dokler ni planil nanj in zasadilkljun v truplo.

»Kaãe so ga!« so kriknili ljudje in zbeÏali. Ker se nihãeni upal po truplo, je brat Bonifac od‰el skrivaj ponj.

Mahljal je s ‰ibico. Nobena kaãa mu ni storila niã Ïa-lega. Ko se je pa pribliÏal truplu, mu niso dale do njega.

*Pretekel je teden po tej Ïalosti. Vsa vas je govorila samoo nesreãnem Pankracu in Kaãji dolini.

Nekega dne, ko so sedeli va‰ãani pod lipo, pride v vasin stopi mednje tuj ãlovek, popotni romar.

»Ljudje boÏji, zakaj ste Ïalostni?«Povedo mu vse natanãno. Romar poslu‰a in nato se

jim razodene:»Romar sem, ki prihajam iz Devete deÏele, od deve-

tih boÏjih poti, kjer hranijo svete moãi. Nauãili so mesveti starãki, da zagovorim vsak prisad in pik, da vse ka-ãe preÏenem.«

Va‰ãani so ga z odprtimi usti poslu‰ali.


55

»âe ni v Kaãji dolini ta bele kaãe, ki ima demantnokrono na glavi, vam vse kaãe poÏgem.«

MoÏje so hvaleÏno z glavami pritrjevali, Ïenske sosklepale roke in prosile.

»Torej za belo kaão gre. Ali ste jo kdaj videli?«»Nikoli!« so odgovorili kakor iz enega grla.»Ni mi dovolj va‰ odgovor. Tri dni ostanem pri vas.

Vsi poizvedujte, vsi izpra‰ujte stare ljudi, pastirje indrvarje: Kdo je videl belo kaão z demantno krono naglavi?«

Tri dni so romarju stregli, tri dni so pozvedovali inizpra‰evali.

Tretji dan so povedali romarju: »Kakor daleã najsta-rej‰i pomnijo, nikoli nihãe ni videl bele kaãe, ne o njejkoliãkaj sli‰al.«

Romar je zaukazal:»Pripravimo se! Nanosite pred Kaãjo dolino tri veli-

kanske grmade. Drugo za drugo. Jaz splezam na hrast,ki stoji za tretjo grmado. Ko dam znamenje, zaÏgite vsetri grmade hkrati, vsako na vseh ‰tirih voglih obenem.«

Vsa vas je drla s sekirami proti Kaãji dolini. Naklestiliso vej in draãja, nacepili polen in nasekali trsak ter vsezloÏili v tri grmade, kakor hi‰a visoke.

Pri‰el je romar in pohvalil:»Dobro ste naredili. ZaÏgite grmade in se umaknite

na levo in desno.«


56

Ljudje so zaÏgali in se razpostavili po bregovih, romarje splezal na hrast, edino Bonifac je obstal blizu dreve-sa.

Romar na hrastu je zabrlizgal na ãarovno pi‰ãalko.Tako je zaÏviÏgalo, da so si ljudje u‰esa ma‰ili. Zabrliz-gal je drugiã in ‰e tretjiã.

Tedaj se je pocedil skozi sotesko dveh skal cel curekbesnih kaã. Kar prst je letela kvi‰ku. Ljudje so bledeli odgroze. Kaãe pa naravnost v ogenj prve grmade. Vse soostale v njej.

Romar zabrlizga vnoviã, ‰e vse huje kakor prviã. Novcurek besnih kaã se privali. Planejo v prvo grmado.

Ogenj se jih ne prime. Divje drve v drugo grmado. Vtej se zaãno zvijati in kmalu obnemorejo.

Romar zabrlizga tretjiã.Tretji val veãjih, pisanih kaã prihrumi. Prvo grmado

kar preplanejo, v drugi se komaj za hip pomude, v tre-tji pa se zaãno krotoviãiti, da iskre lete na vse plati. Pakmalu omagajo in utonejo v plamenih.

Ljudje si oddahnejo: Re‰eni smo!Takrat zabrlizga — pa ne romar — in tako stra‰no, da

ljudje zavre‰ãe in se opoteãejo po tleh.Med peãinama, ki straÏita Kaãjo dolino, se prikaÏe

bela kaãa! Debela in dolga je ko Ïrd. Na glavi se ji bliskademantna krona. Ozre se po grmadah, ozre se na hrast.


57

Tedaj plane v prvo grmado, jo z repom razmeãe in puh-ne v drugo.

S hrasta pa obupano zavpije romar:»Ta bela! — Molite zame!«Ljudje so popadali na kolena, jokali, molili in klicali

vse svetnike na pomoã.Bela kaãa se v drugi grmadi niti trenutek ne ustavi. Z

repom zamahne sem, zamahne tja, goreãa polena leteko pleve v vetru. In Ïe je naskoãila tretjo grmado. Za-pra‰i se naravnost v sredo in si prebije ‰iroko pot skoziogenj.

Romar na hrastu ‰e enkrat obupno zakriãi: »Konec!«Nato milo zajeãi in prosi: »Molite zame! Molite!«Bela kaãa se ovije krog hrasta in se dviga od veje do

veje. Îe je pri romarju. Megla strupene sape zapr‰i vanj.ReveÏ omahne, kaãa ga tre‰ãi v sredo tretje grmade.

Bonifaca ni bilo med ljudmi. Prav blizu hrasta je stal.V roki je drÏal cvetnonedeljsko ‰ibico in kar niã ga nibilo groza. Trdno je veroval, kar mu je naroãila blagababica. Ko se bela kaãa poãasi odmota s hrasta, obstojiin gleda Bonifaca. Mirno in kar prijazno se mu pribliÏain — ãudo izpregovori kakor ãlovek:

»Jutri pridi v Kaãjo dolino. S seboj vzemi tri ‰ibe. Kome zagleda‰, me zaãni pretepati s prvo ‰ibo, dokler je nerazbije‰ in ne zlomi‰ na meni. Nato vzemi drugo in ‰etretjo ter udrihaj, da bodo vse tri na kosce. Pridi in niã


58

se ne boj. Dobro delo bo‰ storil meni in sebi in vsej vasi.Pridi!«

Bela kaãa je odvr‰ala z hrupom nazaj v Kaãjo dolino.

*Drugo jutro je Bonifac navsezgodaj vstal, si izbral iz bu-tare tri krepke ‰ibe in jih skril za skednjem. Nato jeopravil Ïivino, jo lepo napojil, potem pa je tiho izginil,vzel ‰ibe in ‰el.

Blizu peãin ga je ãakala bela kaãa. LeÏala je zvita natravi, iz srede svitka je gledala ponosna krona. V jutran-jem soncu se je ble‰ãala demantna krona. Bonifac sto-pi pogumno do kaãe in zamahne s ‰ibo. Kaãa se odvije,visoko dvigne glavo in divje sika proti Bonifacu. Ta pabije in udriha na vso moã, dokler mu ne ostane le kon-ãek prve ‰ibe v roki. Tedaj poprime drugo ‰ibo in bije,bije, da se mu je pot pocedil izpod klobuka. Takrat se papokaÏejo krog kaãe divji psi in volkovi. Z odprtimi Ïre-li lajajo vanj, Ïenejo stra‰no tulbo in zavijajo, da jimkrvavordeãi jeziki mahajo iz gobcev. Bonifac bije in bije,dokler mu ne ostane le ‰e konãek druge ‰ibe v roki. Hi-tro poprime tretjo ‰ibo. Volkovi in psi utihnejo in izgi-nejo. Bonifac si oddahne. ·iba v roki se mu povesi. OdtepeÏa in groze je bil kar trd. Tedaj ga bela kaãa takomilo in proseãe pogleda, da pozabi trud in strah. Tretja‰iba za‰vigne po kaãi. Koj po prvem udarcu prilete po


59

zraku strahotne po‰asti kakor zmaji. Po tri in ‰e po veãglav ima vsaka. Iz odprtih Ïrel jim sr‰i ogenj, vse hkratirjovejo, da se zemlja stresa. Bonifac se steÏka obdrÏi nanogah. Vendarle bije in bije v neznanski grozi, dokler setretja ‰iba ne razleti na kosce.

V tistem trenutku ga objame ãrna tema. Bonifac jemogel pomisliti le toliko, da umira. Omahnil je na zem-ljo, kakor bi ga bil kdo posekal.

Ko ãez ãas odpre oãi, je visoko nad Kaãjo dolino sija-lo sonce. Predrami se in se zave, da ni umrl. Poãasi vsta-ja in se ozira naokrog. ·e sedaj ne more dognati, ali jebila resnica ali so bile sanje.

Takrat stopi predenj neskonãno lepa deklica in se musmehlja.

»Zahvaljen Bonifac, re‰il si me! Bila sem ukleta v kra-ljico kaã. Kaãja dolina je tvoja. Na, demantno krono, jazpa grem v veãnost k star‰em, bratom in sestram. Zahva-ljen ‰e enkrat in bodi sreãen!«

Zginila je kakor bela meglica. Bonifac je pa drÏal vroki demantno krono.

*Doma se je Bonifac poprijel vsega gospodarstva in seoÏenil z bratovo vdovo. Va‰ãani so ga tako spo‰tovali, daso si ga izvolili za Ïupana. Kaãje doline pa zase ni maral.


60

Razdelil jo je med bajtarje in koãarje, da je imel vsaksvoj lep kos gozda in pa‰nika. O njem ‰e danes ve hva-lo pesem in pravljica, ãeprav njega davno davno ni veã.


61

Kaj dela Ïena

Z ivela sta moÏ in Ïena. Îena je bila tiha in mirna,moÏ pa siten in brbrav. Pa pravi moÏ Ïeni:

»Jaz orjem, sejem in kosim. Kaj dela‰ ti?«Îena je potrpela in ni na to niã rekla. Ko sta zjutraj

vstala, je spet dejal moÏ:»Jaz orjem, sejem in kosim. Le kaj dela‰ ti?«In tako je bilo vsak dan. Îena je nazadnje le postala

nejevoljna. Odgovori mu:»Ostani ti doma, pa grem jaz na polje.«MoÏ je na to komaj ãakal. Dal ji je na voz plug in bra-

no in ji zapregel krave. Z zadovoljstvom je zaãel po hi‰ipospravljati. Pristavil je k ognju tudi mleko, da bi med-tem zavrelo. Delo mu je ‰lo lepo od rok, ni si mogel kaj,da ne bi na dobro voljo popil malo vina. Vzel je roãko in‰el v pivnico. Odprl je pipo na sodu, medtem pa zasli‰al,da je v kuhinji mleko skipelo. Stekel je iz pivnice in po-tegnil mleko z ognja, na vino pa je pozabil. Ko se ga jespomnil, je bilo Ïe prepozno. Vino je steklo iz soda.

Obupan je ãakal na Ïeno. Ta se je vrnila s polja vese-la in zadovoljna. Ko je videla vso hi‰o v neredu in moÏav nesreãi, se je samo nasmehnila. Niã mu ni oponesla.MoÏ pa ni nikoli veã vpra‰al, kaj dela Ïena.

ˆ


62

Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo

Trije bratje so se vozili po morju. Vstane pa burja injim razbije ladjo. Bratje splavajo na goro, ki je ‰tr-

lela iz morja. Tamkaj najdejo studenec, nalove rib obkraju in ptiãev dobe v go‰ãavi. Pa kaj jim vse to poma-ga: ognja niso imeli. Eden bratov spleza vrh gorice inzagleda onkraj ogenj. Bratje so bili veseli in precej sezmenijo tako, da naj gre starej‰i tja ponj. Prvi brat se resnapravi na pot ãez gorico v drugo dolino, kjer se je ogenjble‰ãal. Tam najde kosmatega, grozno velikega junaka,ki je v roki drÏal grãavo batino, betiãasto na koncu, instal na straÏi pred ognjem. »Kaj bi rad, hlapãek?« vpra‰astarej‰ega brata. — »Ognja,« pravi on, »trije bratje smo,radi bi kurili, a nimamo ognja.«

»Dam ti ga,« pravi junak, »samo to mi mora‰ poveda-ti: kaj ni nikoli bilo, ni zdaj in nikoli ne bo.« Brat nekajãenãa, ugiba, pa menda Ïe ni pravega vedel in pravil, kerje kosmati dvignil batino, grãavo palico, in mu jih pravdobro na hrbet nametal, ognja pa niã dal. Brat je jokalin pri‰el nazaj. »Pojdi ti!« pravi srednjemu bratu. Ta gre,pa zgodi se ravno tako: s palico je dobil po hrbtu, ognja


63

niã. Mlaj‰i je bil kakor kak ‰tramle1 in brata sta mu re-kla: »I, kaj bo‰ ti hodil, ‰leva ‰levasta, ãe midva nisvamogla niãesar dobiti, kako bi ‰ele taka ‰tranja2 dobila,kot si ti.«

Ker pa je le pritiskala ãedalje veãja sila, mu zaãneta ‰esama prigovarjati: »Poskusi, morda ima‰ sreão; glavenima‰, to veva.« Mlaj‰i brat gre tjakaj k junaku, ki jekuril. »Kaj bi rad, hlapãek?« ogovori ga oni. — »Ko bi mimalo ognja dali.« — »Menim, Ïe dva trapa sta bila tukaj,obema ga nisem dal, ãe bo‰ ti bolje odgovarjal, ga padobi‰. Povej mi kaj takega, kar ‰e nikoli ni bilo, ni in nik-dar ne bo.« Mlaj‰i brat pomi‰lja, pomi‰lja in si izmisli.»To ti precej povem,« pravi junaku, ki je ogenj imel, »leposlu‰aj me:

Nekdaj se je bil nekdo boba najedel. En bob se pa nibil v njem razkuhal, ampak je ostal na pol surov in cel.Îelodec ga zato ni maral, temveã ga je iz sebe dal in iztistega boba je zraslo veliko veliko drevo, ki je segalo doneba. Ob eni strani je imelo namesto vej goste ‰trclje,kakor pol lestve. ,Kaj bi bilo,’ je rekel tisti ãlovek, ki se jebil boba najedel, ,kaj bi bilo, ko bi jaz sosede in babo inotroke in ta svet zapustil in po tem drevesu v nebesazlezel, ki je zraslo iz mojega boba. Nebesa so nebesa,svet je pa le svet.’ In ne bodi nemaren, tisti ãlovek zle-ze ob drevesu v nebesa. Vrata so bila le prislonjena, sa-

1 in 2 = tepãek


64

mo malo odrine in bil je v nebesih. Boga in svetnikov nividel. Peter je imel leseno stopo in bet, sedel je na trino-gatem stolcu in proso tolkel; mekine so pa ven letele izstope na prtiãek, ki je bil razgrnjen po tleh. ,Kaj bo‰ na-redil, Peter? P‰eno?’ ga vpra‰a. ,Ka‰o bi rad jedel’, pra-vi Peter, ,pa tolãem tule za vrati in hkrati ãakam, kdaj pr-ide kaka du‰a sem gor, pa Ïe dolgo ni nobene.’ âlovekmalo posedi, Peter pa v stopi p‰eno dela. Pa jelo se jemoÏu v nebesih dolgãas zdeti in Ïelel si je na svet nazaj.,Jaz grem domov k babi in sosedom,’ pravi Petru. ,Stoj,prijatelj,’ odgovori Peter, ,ti si pri‰el po drevesu gor, kaj-ne? Drevesa pa ni veã; zakaj, ravnokar je prasica drevoizpodrila, bobek pojedla, iz katerega je zraslo, in vse seje posu‰ilo in na kup padlo. Kako ãe‰ zdaj dol?’ —,To bonapak,’ pravi ãlovek, ,ali nima‰ niã vrvi ali kaj enakegatakega, da bi se po njej na zemljo spustil?’ — ,Niã ni-mam,’ pravi Peter. ,Daj mi, daj mi pehar mekin, ko p‰e-no dela‰, pa si bom sam spletel iz njih vrv. ’ Peter mu damekin, oni pa splete vrv ter jo priveÏe za teãaj pri nebe‰-kih vratih in se spusti po tej vrvi proti zemlji. Pa vrv jebila prekratka. Kaj stori ãlovek? Pleza spet navzgor, od-reÏe kos vrvi od zgoraj ter jo priveÏe od zdolaj. Takodela zmerom in prileze Ïe blizu zemlje. Samo ‰e za do-ber skok mu je manjkalo. ,Ni vredno, da bi ‰e to dove-zoval, kar skoãim,’ pravi in skoãi na zemljo. Pa bilo je ‰eprevisoko, ker udrl se je za sedem komolcev globoko v


65

zemljo in venkaj ni mogel priti. ,âakaj, ãakaj,’ tako jedejal, ,saj imam doma rovnico, grem pa ponjo, pa se od-kopljem.’ Gre domov, vzame rovnico in se izkoplje izzemlje. ,Da ta rovnica nikdar nikogar ne bo veã odkopa-vala, jo vrÏem v ogenj,’ si je mislil tisti ãlovek in zares jevrgel rovnico v Ïerjavico. Kaj se zgodi? Îelezna rovnicaje zgorela, leseni roãnik pa je ostal v pepelu cel. TistimoÏ pa gre domov in medpotoma sreãa botre, ki sootroka h krstu nesli. ,Koga nesete?’ vpra‰a jih, ,ãigav jeta otrok?’ — ,Ii, to je tvoj oãe, otodile1 se je rodil,’ rekomu botri.«

Tako je pravil mlaj‰i brat, ki so ga za ‰ramleta imeli,junaku, ki je ogenj pod palico imel. »Dobro si povedal,ognja ti bom dal,« reãe mu junak, nagrabi utrinkov inogorkov in Ïerjavice v ponev ter mu jo da.

Bratje so kuhali, pili in jedli, meni pa niãesar dali.

1 otodile = ravnokar


66

Kako se je Ïenila veverica

To se je zgodilo v tistem ãasu, ko veverica ‰e ni ime-la moÏa.

JeÏ bi jo rad dobil za Ïeno, zato ji je vedno nosil pod-kupnino, naj bi ga vzela. Kolikor jabolk je bilo v okolici,to vse je jeÏ znosil veverici.

»No dobro,« pravi nekoã veverica — »vzamem te zamoÏa, ali dober mora‰ biti.«

JeÏ je vse obljubil od velikega veselja.Takoj pokliãe volka za stare‰ino, lisico za stare‰inko,

zajca za druga, srno za druÏico. Veverica je bila neves-ta, jeÏ pa Ïenin.

Naredili so veliko svatbo. Po svatbi pa gre veverica nasmreko spat, jeÏ pa za njo. Prideta v gnezdo in leÏeta, dabi spala.

»Ti!« je rekla veverica jeÏu, »odmakni se, zelo me bo-de‰.«

JeÏ je ubogal in se je umaknil nekoliko od nje. Zopetmu reãe veverica:

»Ti, odmakni se, ‰e vedno me bode‰.«JeÏ je ubogal in se je umaknil od nje. Tretjiã mu zopet

reãe veverica:


67

»Ti, odmakni se, zelo me bode‰!«JeÏ je ubogal in se je umaknil ‰e dlje od nje. Tedaj pa:

‰trbunk! — In jeÏ je padel na tla. Tako se je udaril, da ninikdar veã ‰el na drevo, pa tudi dandanes ne gre jeÏ nadrevo.

No, veverica je ostala vdovica in si je vzela vever‰ãekaza moÏa.

Pa tudi z njim ni bila zadovoljna, tudi njega je porinilaiz gnezda. Toda vever‰ãek je bil pametnej‰i in ni padelna tla, temveã samo na prvo vejo. Tam se je prijel skrempeljci in se od tam prepiral z Ïeno.

Doslej se nista pomirila, zato pa kriãi vever‰ãek tudidandanes na veverico, ãe se kje sreãata.


68

Kaznovana trdosrãnost

Bil je premoÏen kmet, ki si je poleg svojih dobro ob-delanih zemlji‰ã pridobil veliko denarja ‰e s pre-

vaÏanjem. On in njegova Ïena sta rada dajala vbogajmein sreãa jima je bila mila. V srcu Ïene pa se zbudi pre-vzetnost in pravi:

»Glej, vsakokrat prinese moÏ mo‰njo dobiãka domov,ti pa nima‰ niãesar pokazati, kar bi bila sama prigospo-darila.«

Tedaj sklene biti bolj skopa in spravljati, da bi tudiona imela moÏu kaj pokazati. Zato neha dajati vbogaj-me, priãne poditi beraãe od hi‰e, darove, namenjene zavbogajme, pa metati v skrinjo. Mislila si je, kako zelo jebo moÏ vesel, ko pride domov.

MoÏ se vrne, a ne prinese mo‰nje dobiãka. Le o nes-reãah in smoli je govoril, da ni mogel niãesar izkupiti.Da bi ga Ïena nekoliko potolaÏila, mu pove, kako varã-na je bila in da se bo tako izgubljeno kmalu spet prido-bilo. Pelje ga gledat v skrinjo, kaj je prihranila — ali kajje bilo! Skrinja je bila polna kaã: gadov, modrasov indrugih strupenih Ïivali!

Bili so prihranjeni, toda reveÏem odtrgani darovi.


69

Kralj in njegovi trije sinovi

Bil je kralj, ki se je zelo postaral. Nekega dne pokliãesvoje tri sinove k sebi in jim govori:

»Sinovi moji! Prestar sem Ïe, da bi mogel ‰e dalje kra-ljevati, pa tudi ãutim, da mi ne bo veã dolgo Ïiveti. Vsetri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo leeden naslednik. TeÏko mi je soditi, kateri je najvrednej‰i.Pojdite torej po svetu in vsak naj poskusi svojo sreão.Kateri mi prinese najdraÏje darilo, bo moj naslednik.«

Sinovi so se raz‰li. Vsak je upal, da bo poiskal najdraÏ-je darilo, postal naslednik po oãetu in kralj mogoãnekraljevine.

Najstarej‰i sin ni dolgo pomi‰ljal. Vedel je, da so nje-govemu oãetu dragi kamni zelo v‰eã. Zatorej gre k dra-guljarju, tam kupi najdraÏji demant in ga nese oãetu.Oãe ta dragoceni dar z veseljem sprejme in ga spravi.

Drugi sin si misli: — Krona mojega oãeta je Ïe zasta-rela; ãe bom jaz naslednik na kraljevem prestolu, se bopremalo lesketala na moji glavi. K zlatarju grem in na-roãim krono, lep‰o kot vsaka druga kraljevska krona.

Kakor je mislil, tako je storil. Zlatar mu je izdelal kro-


70

no iz ãistega zlata. Najlep‰i in najdraÏji kamni so se ble-steli v njej.

Tudi darilo tega sina je kralj z veseljem sprejel in gashranil med drugimi svojimi zakladi.

Najmlaj‰i sin pa je hodil po svetu, iskal primerno da-rilo za kralja, svojega oãeta. Vse, karkoli je na‰el, se muje zdelo preslabo za dobrega oãeta. Mislil si je: — Mojoãe ima vsega tega, kar vidim po svetu, veã ko dovolj.Stari ljudje tudi ne marajo za take posvetne stvari. Vi-dim, da ne najdem niãesar, kar bi razveselilo srce moje-ga dobrega oãeta. S praznimi rokami se moram vrnitidomov in prepustiti kraljevi prestol enemu svojih bra-tov. Naj bo! Saj ga nikomur ne zavidam, jaz pa lahkomirno in zadovoljno Ïivim ob tem, kar mi bo dala oãe-tova ljubezen.

Tako misli in stopi v kraljevi dvorec pred svojega oãe-ta kralja.

Oãe ga vpra‰a: »Kak‰en dar mi prina‰a‰ ti, moj dragisin?«

Ta mu plaho odgovori: »Oãe moj. Po dolgem in ‰iro-kem sem iskal po svetu darilo, ki bi bilo vredno va‰e lju-bezni do mene. Ali zaman! Na vsem svetu ne najdemtakega darila. Prina‰am pa vam torej svoje srce, ki vasiskreno ljubi. Vzemite ga z ono ljubeznijo, s kakr‰no vasljubim jaz, in izroãite kraljestvo enemu mojih bratov,


71

meni pa dovolite samo to, da vam streÏem z otro‰ko lju-beznijo do tistega trenutka, ko vas loãi usoda od nas.«

Ko kralj sli‰i te besede, ganjen od veselja objame naj-mlaj‰ega sina in mu reãe:

»Ne tako, moj dragi sin! Nihãe drug ko ti naj bo vla-dar mojemu kraljestvu, kajti tvoja sinovska ljubezen jemeni najdraÏji dar. Vidim tudi, da ima‰ goreão ljubezendo svojih bratov in podloÏnikov. Zato tebi izroãam kra-ljestvo.«


72

Kralj vseh vran in gavranov

S iromak je oral s kravicami na njivi. Okrog njega soletale ãrne vrane in iskale ÏiveÏa.

»Laãne smo, prijatelj,« se oglasi ena izmed njih.»Pa jejte, ako ste laãne; jaz vam ne branim,« jim od-

govori siromak, ki je dobro vedel, kako hudo je bitilaãen.

»Vse smo Ïe pojedle, kar je za na‰ kljun, a vendar smolaãne. Daj nam kravici, na‰ kralj ti bo dobro plaãal.«

»No, ãe ste res tako hudo laãne, pa pojejte eno kravi-co, jo bom Ïe kako utrpel. Ena naj pa meni ostane.«

Pri tem je ostalo. Z glasnim krakanjem sede cela jatavran na ubogo kravico, jo kljuje in mrcvari, da kmalu neostane drugega kot nekaj do golega obranih kosti.

Siromaku se je dobro zdelo, ko je gledal, s kako slastjoobirajo sestradane vrane kravico. Ko so pa vrane Ïe od-letele, se spomni na dom in Ïeno, in niã kaj prijetno muni bilo pri srcu. Komaj si je upal domov in stopil je nadvori‰ãe lepo tiho, da ga ne bi Ïena opazila. Pa se ji le nimogel izmuzniti.

»Kje pa ima‰ ‰e drugo kravo?« ga vpra‰a Ïena.»Vranam sem jo dal.«


73

»A tako, vranam si jo dal, tepec! âakaj, bom Ïe posve-tila tvoji neumni betici!«

Îena zagrabi metlo, da bi moÏu vtepla pamet. Siro-mak je pa ne ãaka, ampak jo pobri‰e z doma in po sve-tu.

Za vasjo sedi na vrbi vrana in gleda potrtega siroma-ka.

»Kra, kra, prijateljãek na‰!« se oglasi vrana. »Kam patako Ïalosten?«

»Po svetu, ãe me prej ne dohiti Ïena.«»âemerna je zavoljo krave, vem, a ti se nikar ne boj.

Ne bo pri‰la za teboj, doma te bo ãakala. Ti pa ne pojdidomov, ampak kar naprej tja, kamor letijo vrane protiveãeru. Vse drugo Ïe izve‰ o pravem ãasu.«

Siromak si vse dobro zapomni in potuje dalje. Sedmidan pride do velikanske ãrede samih krav.

»âigave so te krave?« vpra‰a pastirja.»Na‰ gospod je kralj vseh vran in gavranov.«»No, potem sem pa na pravem potu,« si misli siro-

mak in nadaljuje pot. âez sedem dni in ãez sedem noãipride do velike ãrede konj.

»âigavi so ti lepi konji,« vpra‰a pastirja.»Na‰ gospod je kralj vseh vran in gavranov.«»Na pravem potu sem,« si zopet misli siromak in gre

dalje. In spet je sedemkrat za‰lo sonce, ko pride do zla-


74

tega gradu in v gradu do samega kralja vseh vran in ga-vranov.

»Koga i‰ãe‰, prijatelj,« ga vpra‰a kralj.»H kralju vseh vran in gavranov so me napotili, gos-

pod. Pa ne vem, sem li prav pri‰el ali ne.«»Prav si pri‰el. Jaz sem kralj vseh vran in gavranov.«»Tvojim podloÏnim sem dal kravico. Laãni so bili. Pa

so rekli, naj se zglasim pri tebi, da mi jo plaãa‰.«»Aha, ti si tisti siromak! Îe vem, kako je bilo. Tri dni

ostane‰ moj gost, potem pa mi pove‰, ãesa si Ïeli‰.«Kralj ukaÏe sluÏabnikom, naj siromaku postreÏejo ter

naj mu dajo jesti in piti ãesarkoli in kolikorkoli si poÏe-li.

Siromak je prvi dan jedel, drugi dan pil, tretji dan panoã in dan spal. Zadnjo noã se mu je pa tako sanjalo, danaj ne prosi niãesar drugega, kakor za mali moÏnarãek,katerega nosi kralj zmeraj pri sebi v Ïepku. âetrtega dnese oglasi siromak navsezgodaj pri kralju. »No, kolikokrav si Ïeli‰?«

»Prav nobene. Saj bi jih ne spravil tako daleã domov.«»Dam ti konj, kolikor hoãe‰. Moji konji so hitri in

vzdrÏe pot do tvojega doma.«»Nimam ne krme ne ovsa za konje, o kralj.«»Izvoli si denarja, zlatega ali srebrnega kolikor hoãe‰.«»Ljudje bi rekli, da sem oropal bogatina, ãe bi se, siro-

mak, vrnil s tolikim denarjem. ·e v jeão bi me vrgli.«


75

»Torej noãe‰ ne enega ne drugega, kar ti jaz ponujam.Zdaj pa povej sam, kaj bi rad!«

»Tako se mi je sanjalo, o kralj, da nosi‰ ti v Ïepku maj-hen moÏnarãek. Tistega mi daj, pa bom poplaãan.«

Kralj se silno zaãudi tej siromakovi Ïelji. Na vse naãi-ne ga pregovarja in mu ponuja vse mogoãe druge stva-ri. Toda siromak se ne da pregovoriti ne preprositi, am-pak ostane pri moÏnarãku

»Torej dobro,« pravi slednjiã kralj vseh vran in gavra-nov. »Dam ti moÏnarãek, ker noãe‰ niãesar drugega.Ampak pazi nanj, zelo pazi. Kajti, ãe ti ga kdo vzame,potem bo‰ prav tak siromak, kakr‰en si bil doslej.«

Siromak spravi moÏnarãek v Ïep, se kralju lepo za-hvali za postreÏbo ter se napoti proti domu.

»Kra, kra, prijateljãek! Kje je tvoj moÏnarãek?« se spetoglasi s prve vrbe tista vrana, ki ga je napotila h kralju.

»V Ïep sem ga skril.«»Pazi nanj! âe te bo kdo zanj poprosil in mu ga bo‰

dal, te bo sreãa zapustila.«Komaj vrana to izgovori in odleti, Ïe pride siromaku

po cesti nasproti popotnik z velikim batom v roki. Po-zdravita se, kakor se spodobi, ter drug drugemu po-vesta, kam sta namenjena.

»Ti,« pravi ãlovek z dolgim batom, »jaz bi pa menjals tvojim moÏnarãkom. Dam ti zanj svoj bat. Ta bat je


76

namreã tak‰en, da vsakega namlati, ãe mu reãe gospo-dar: ,Udri, batek!’ Dajva, menjajva!«

»âe je tako, dobro. Jaz ti dam svoj moÏnarãek za bat.«Res menjata.

»Tvoj moÏnarãek je veã vreden kakor sedem takihbatov,« pravi popotnik in si ogleduje moÏnarãek. »MoÏ-narãek ima namreã tako moã, da mi da jesti, piti, denar-ja, sreãe, vsega, ãesar si poÏelim, ako mu zapovem.«

»Dobro. da si mi ‰e o pravem ãasu to povedal. Torej:,Udri, batek! ’«

In bat zaãne mlatiti po tistem sleparskem popotniku,da je kar cvilil. Bil ga je tako dolgo, dokler ni siromakuvrnil moÏnarãka. Potem siromak nadaljuje pot ter pridesreãno domov. Doma ga vsi spra‰ujejo, kod je hodil inkaj je delal toliko ãasa. On jim pa niãesar ne odgovori,temveã sede za mizo in ukaÏe moÏnarãku:

»Gosposke hrane nam daj, ljubi moÏnarãek.«Komaj to izgovori, se Ïe pogrne miza z belim prtom in

razpostavijo se beli kroÏniki z juho, peãenko in gibanica-mi, da je bilo prava slast vse to gledati, kaj ‰ele jesti.

»No, piti in jesti Ïe bo,« si misli siromak. »Ali kaj bos hi‰ico? Majhna in uboÏna je za tako gosposko hrano.«

Pa komaj mu pride to na misel, Ïe se uborna hi‰icaspremeni v velik gosposki grad.

»Piti, jesti in lepo hi‰o Ïe imamo,« si spet misli siro-mak. »Samo godcev nam ‰e manjka.«


77

Pa se oglasijo v drugi sobi godci in zagodejo, da je ve-selje.

»Zdaj pa povabite vse moje dobre sosede. Pili in jed-li in veselili se bomo toliko ãasa, dokler ne izve sam tur-‰ki kralj, kako dobro se nam godi.«

No, ‰e tako dolgo ni bilo treba ãakati, kakor si je mislilsiromak, in Ïe pride pismo z rdeãim peãatom. V pismupi‰e tur‰ki kralj, naj mu siromak vrne ãudodelni moÏ-narãek, ker mu je bil pred leti ukraden.

»Kar sam pridi ponj, ako je res tvoj!« Tako je odpisalsiromak tur‰kemu kralju.

In res: kmalu pride tur‰ki kralj. Pa ne sam, ampak zvso svojo vojsko.

Sosedje, ki so se gostili pri siromaku, se stra‰no pre-stra‰ijo. Îal jim je bilo za lepo in dobro Ïivljenje.

»Kar jejte in pijte, prijatelji,« jih potolaÏi gospodar. »Stemi Turki Ïe sam opravim.«

Pa gre in vzame bat, ter pravi: »Udri, batek!«Bat plane nad Turke in mlati vse povprek. Pred nobe-

no pu‰ko se ne ustavi, nobene krive sablje se ne ustra‰i,ampak bije vsakogar, kogar doseÏe, pa naj si je preprostvojak ali pa visok general.

»No, in kako je bilo potem?«»Kdor je tako radoveden, naj si ‰e sam izmi‰ljuje.«


78

Mojca Pokrajculja

Mojca Pokrajculja je pometala hi‰o in na‰la medsmetmi krajcar. Zanj si je kupila piskrãek. Zve-

ãer je zlezla vanj, legla in zaspala. Zunaj je bil hud mrazin padala je slana. Mojco Pokrajculjo je zbudilo moãnotrkanje na vrata njene hi‰ice.

»Kdo je zunaj?« je vpra‰ala.»Jaz sem, lisica. Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te pro-

sim, pusti me k sebi, zunaj brije burja in pritiska mraz.Zmrznem, ãe me ne vzame‰ pod streho!« je javkala.

Mojca Pokrajculja se ni dala kar tako pregovoriti in jedejala:

»âe kaj zna‰, ti odprem, drugaãe ne!«»·ivilja sem,« je dejala lisica.Mojca Pokrajculja je spustila lisico v piskrãek. Legli

sta in takoj zaspali. ·e preden sta se v spanju prviã obr-nili, je Ïe zopet trkalo na vrata. Ko je Mojca Pokrajculjavpra‰ala, kdo spet trka, je zajavkalo:

»Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, zunaj je bur-ja, slana pada in jaz zmrzujem. Volk sem in izuãen me-sar.«

»Ker nekaj zna‰, le pridi k nama,« je odgovorila Moj-


79

ca Pokrajculja, odprla vrata in pustila volka v piskrãek.Iz spanja jih je zbudilo javkanje:

»Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, odpri mi. Burjabrije, slana pada in jaz, medved, zmrznem, ãe me ne pu-sti‰ k sebi.«

»Kaj pa zna‰?« ga je vpra‰ala Mojca Pokrajculja.»âevljar sem,« je odgovoril medved. Mojca Pokrajcu-

lja mu je nato odprla vrata na steÏaj.»Danes pa res vso noã ne bo miru,« se je hudovalaMojca Pokrajculja, ko je znova zasli‰ala trkanje in tar-

nanje:»Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, pusti me k sebi,

zmrzujem!«»Kdo pa si in kaj zna‰?« je vpra‰ala gospodinja.»Jaz sem zajãek. ·ivati znam kakor krojaã,« se je gla-

sil odgovor. Nato je tudi zajãek dobil svoj kotiãek podpiskrãkom.

Mojca je bila Ïe res huda, ko je zopet nekdo trkal instokal:

»Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, spusti me noter,ne prenesem veã burje in slane.«

Bil je srnjak. Mojca Pokrajculja je tudi tega vzela podstreho, ko je zvedela, da je izuãen drvar. Nato so vsisladko zaspali.

Mojca Pokrajculja je zjutraj poslala vse goste na delo.Volk je poskrbel za dobro veãerjo. Prinesel je veã panjev


80

ãebel, jih zaklal in vse lepo otrebil, med pa oãistil inspravil v lonec. Skuhali so si veãerjo in legli poãivat. Po-noãi je lisica zastokala:

»Avbe, joj, mene pa ãrevo boli!«Mojca Pokrajculja ji je rekla: »Pojdi v kuhinjo in si

skuhaj kamilic!«Lisica je vstala in od‰la v kuhinjo. Komaj so vsi zadre-

mali, je lisica zopet zastokala in tako dolgo javkala, da jije Mojca Pokrajculja zopet rekla, naj si skuha kamilic.lisica je ‰la tako trikrat v kuhinjo kuhat ãaj. Pa je ni pravniã ‰ãipalo po trebuhu in tudi kamilic si ni kuhala. Vede-la je namreã, kam je Mojca Pokrajculja shranila med, inga polizala do kraja. Nato je sladko zaspala.

Zjutraj je Mojca Pokrajculja zopet odredila vsem delo,lisici pa rekla:

»·iviljiãka, ker si bila sinoãi bolna in nisi mogla spa-ti, pa sedaj malo dalje poleÏi, da se spoãije‰.«

V kuhinji je kmalu nato nastal velik hrup in prepir.»Ti si strd polizal!«

»Jaz ne, paã pa ti!« in tako naprej so se obdolÏevali.Mojca Pokrajculja je odloãila:

»Tat je bil domaãin; nihãe drug ni vedel za strd in tudinihãe ni mogel v piskrãek, ker so bila vrata zapahnjena.«Da bi se gostje oprali sramote, je svetoval volk:

»Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sonãimo!


81

Kdor je pojedel med, temu prileze v goltanec in kapalmu bo od ust.«

Vsi so legli pred piskrãkom na travo in takoj zaspali.Lisica je imela slabo vest, zato je bedela. Res, strd ji jeprilezla iz Ïelodca in kapala na tla. BrÏ se je obrisala innamazala s strdjo poleg sebe speãega zajca okoli ust.Nato je tudi ona brez skrbi zaspala.

Zbudil jo je hru‰ã. Zaspanci so se medtem zbudili teropazili, da se zajcu cedi med okoli gobca. Zaãeli so ganeusmiljeno pretepati. Nalomili so mu Ïe prednje noge,‰ele potem je mogel pobegniti. Vsi so tekli za njim inMojca Pokrajculja je ostala sama s piskrãkom.

Zajcu niso veã zrasle polomljene prednje noge, zatoima ‰e danes prednji par nog kraj‰i od zadnjega.


82

Na smrt bolan kralj

Nekdaj je bil kralj neke deÏele na smrt bolan. No-beno zdravilo ni pomagalo in zdravniki so Ïe po-

polnoma obupali. Toda oglasili so se modri ljudje in sosvetovali: »Dobiti je treba ãloveka, ki mu prav niã nasvetu ne manjka. Kralju naj obleãejo srajco tistega ãlo-veka in takoj bo zdrav.«

Hitro so poslali na vse vetrove kraljeve poslance iskattakega ãloveka, ki mu na svetu prav niã ne manjka. Ho-dili so po vseh deÏelah, dolinah in planinah, a na‰li nisoãloveka, ki bi bil popolnoma zadovoljen: temu je manj-kalo to, drugemu zopet ono, torej vsakemu nekaj do po-polne sreãe.

Konãno so v deveti deÏeli naleteli v neki krãmi na ve-seljaka, ki je popival in popeval in bil dobre volje. Po-vpra‰ali so ga, kako da je tako dobre volje? On pa je za-vriskal, udaril s pestjo po mizi in dejal: »Kako bi ne bildobre volje, ko mi na tem boÏjem svetu niã ne manjka!«

Kraljevi poslanci so bili tega sreãnega ãloveka veseliin so mu rekli: »Pojdi z nami pred kralja, bogat bo‰!«

Veseljak pa jim odgovori: »Kaj bogat, zakaj bogat, jazsem Ïe dovolj bogat; ne grem.«


83

Veliko truda so imeli, da so ga konãno le spravili v vozin peljali pred kralja, ki je bil Ïe v zadnjih vzdihljajih.

»Hitro sleci srajco!« so vsi silili vanj. — On pa jih jekar debelo gledal in migal z glavo. — »Srajco dol, sraj-co s sebe, slecite srajco!« so vpili vsi vprek.

Kako so vsi ostrmeli, ko se je izkazalo, da veseljak niimel — srajce. Kralj je moral Ïalostno umreti. Ni ga ãlo-veka, ki bi mu na svetu niãesar ne manjkalo.


84

Natanãni hlapec

Nekemu hudomu‰nemu gra‰ãaku je zmanjkalohlapca. Kdo bi mu tudi sluÏil? Vsak, ki je hotel

biti pri njem za hlapca, je moral vloÏiti sto goldinarjevin se z gra‰ãakom takole pogoditi: ãe se bo hlapec prejrazjezil, mu bo gospodar izrezal tri jermene s hrbta inizgubi vloÏenih sto goldinarjev, ãe bo pa gospodar prejjezen, mu bo storil hlapec ravno tako in k svojim vloÏe-nim sto goldinarjem dobi ‰e drugih sto. — Plaãa je bilares lepa, a kdo bi ne utegnil razjeziti se nad hudomu‰-nim gra‰ãakom, ki je tak posebneÏ? Marsikdo je pri‰elzdrav in s sto goldinarji v grad, a je Ïe ãez nekaj dni vesrazmesarjen in s praznim Ïepom zapustil grad.

V revni bajti blizu gradu je bival oãe s tremi sinovi, kiso imeli vsak po sto goldinarjev zapu‰ãine po materi. Vsiso bili odrasli in za vsako delo pripravni. Doma za vse nibilo dovolj dela, pripravne sluÏbe pa niso mogli dobiti;kar oznani grajski gospod, da potrebuje hlapca. Vsak jehotel prvi v sluÏbo, ‰e celo najmlaj‰i brat, ki je veljal zaprecej prismojenega ter je vedno tiãal v zapeãku in var-oval maãko. Tudi ta je prosil oãeta, naj ga pusti v grad.Ker se bratje niso med seboj zedinili, doloãi oãe, da gre


85

prvi najstarej‰i sluÏit h gra‰ãaku. Vzame torej svojih stogoldinarjev ter se pogodi z gra‰ãakom.

Drugega dne zarana zbudi gra‰ãak hlapca ter mureãe: »Danes pojde‰ orat, zajtrka pa ne dobi‰ na njivo;domov pa tudi prej ne sme‰, dokler ne bo ‰el pes, ki ti gadam s seboj.«

Hlapec vstane, napreÏe konja, pokliãe psa, ki ga je ku-harica prav dobro nahranila, in gre orat. Sonce je ravnovzhajalo, ko pride na njivo; pes se zlekne pod leskovgrm, hlapec pa orje in orje, da mu pot curkoma teãe policu. Poldne je Ïe minilo, Ïelodec mu Ïe kruli, pes pa sele ne gane z mesta. ·ele proti veãeru se dvigne izpodgrma in gre proti gradu, hlapec pa s plugom za njim.

»Ali si kaj jezen, da mora‰ tako dolgo ãakati na zaj-trk?« ga vpra‰a gra‰ãak, ki ga je ãakal pred kolarno.

»Kaj, vraga, bi ne bil jezen?!« se huduje hlapec. »Vesdan moram teÏko orati, da me zlodej ne vzame, pa ‰ejesti ne dobim.«

Gra‰ãak potegne noÏ iz Ïepa, ureÏe hlapcu tri jerme-ne s hrbta in ga spodi.

Drugi dan pride srednji brat. Pogodi se z gra‰ãakomravno tako kot najstarej‰i brat in vloÏi sto goldinarjev.Gospodar mu veli iti orat, a tudi njemu se zgodi enakokot bratu: ves krvav in s praznim Ïepom pride zveãerdomov.

Zdaj gre tretji — najmlaj‰i brat — ki so ga za prismo-


86

jenega imeli, v grad. Ko se z gra‰ãakom pogodita, gapo‰lje orat. Hlapec napreÏe konja, pokliãe nasiãeno ‰ãe-ne in gre na njivo. Pes po stari navadi leÏe pod leskovgrm, hlapec pa ureÏe eno brazdo sem, drugo tja, zgra-bi otiko in jo zakadi v ‰ãene. »Kajun, kajun!« cvili pes ingre brÏ domov, sluga s konji pa za njim.

»Kaj si Ïe doma?« se zaãudi gra‰ãak.»Saj ste mi rekli, naj tedaj pridem domov, ko bo ‰el

pes,«mu odgovori hlapec. — »Saj menda niste jeznizato?«

»Kaj ‰e! Bo Ïe kdo drugi njive zoral,« pravi gospodar,ko se domisli pogodbe. — »Zdaj pa Ïeni ‰tiri vole vograd na pa‰o, pa bog ne daj lese odpreti ali pa plotapresekati. Vole pa mora‰ vseeno v ograd spraviti!«

»Bom Ïe!« mu odvrne hlapec, gre po vole in vrÏe se-kiro na ramo. Ko vole do plota priÏene, udari vsakega ssekiro po ãelu, da se zvrne. Potem pa jih razseka in zme-ãe v ograd.

»So voli Ïe v ogradu?« vpra‰a gra‰ãak hlapca. »Seve-da so,« odvrne ta.

»Kako si jih pa noter spravil? Morebiti si leso podrl,ali pa plot presekal, ker ima‰ sekiro?«

»Kaj ‰e! Pobil sem jih in nato po kosih v ograd zme-tal. Saj menda niste jezni?«

»Glej ga no! Kaj bi bil jezen? Imam ‰e veã volov. Zdajpa pojdi in meso domov pripelji!«


87

Natanãni sluga gre, naloÏi volovino na voz in jo za-pelje mimo gradu svojima bratoma na dom.

»Kam si shranil volovino?« ga vpra‰a gospodar, ko sevrne v grad.

»Bratoma sem jo zapeljal, ko nimata niã jesti; saj vammenda ni Ïal?« poroãa poslu‰ni hlapec.

»Kaj bi mi bilo Ïal; saj imam ‰e veã mesa,« pravi gra-‰ãak. — »Zdaj bo‰ pa voz sto mernikov sor‰ãice (me-‰anega zrnja) peljal v mlin. Toda bog ne daj, da bi ti kdopomagal spravljati na voz ali z voza.«

Hlapec napreÏe voz, na katerem je bilo Ïe vse pri-pravljeno, in poãasi gre proti mlinu. Kogar med potjodohiti ali sreãa, ga prosi, naj gre z njim k mlinu, da mupomaga Ïito z voza in melo na voz spraviti. Dosti jihdobi, ki so mu bili v pomoã, nato pa zapelje vse skupajbratoma domov.

»Kje pa ima‰ moko?« vpra‰a gra‰ãak hlapca, ki sespraznim vozom vraãa v grad.

»Bratoma sem jo zapeljal, ki imata meso, kruha pa ne.Ali vas to jezi?«

»Kaj bi me jezilo, saj imam ‰e zrnja in moke,« pravigospodar in ‰kriplje z zobmi. — »Jutri pripelji iz vinskekleti tisti sod, ki v kotu stoji, a ga mora‰ ti sam skotalitina voz!«

Hlapec se pelje h gorici in med potjo dobi dovolj lju-


88

di, ki mu pomorejo sto veder velik sod spraviti na voz.Potem ga zapelje bratoma.

»Kje pa ima‰ vino?« ga vpra‰a gra‰ãak, ko se vrne spraznim sodom.

»Brata ga pijeta. Saj veste, gospod, da je h kruhu inmesu treba tudi vina. Saj menda zaradi tega niste hudi?«

»Ne boj se! Saj imam ‰e veliko vina,« pravi gra‰ãak indrgeta od jeze.

»Zdaj pa si zapomni, kar ti naroãim. Zveãer se peljemz gospo v gorico. Ker to noã mesec ne sveti, nama mora‰ti svetiti, a ti mora‰ biti pri koãiji, ko se bova odpeljalaz doma in ko bova pri vinskem hramu izstopila.«

»Vse bo v redu, gospod!« odgovori postreÏljivi hla-pec. Zveãer je stala koãija pripravljena pred shrambo zavozove, hlapec pa je Ïaril za orehovim deblom velik kosgobe. Gra‰ãak pride z gospo in oba sedeta v koãijo, hla-pec pa se usede zadaj in vtakne razÏarjeno gobo v slam-nato streho. âez nekaj ãasa je bil ves grad v ognju. Ko sepripeljejo v gorico, je Ïe stal poslu‰ni hlapec pri koãiji.Ko se od tam odpravljajo, porine hlapec spet Ïareão go-bo v slamnati kap. Svetel ogenj, ki je kmalu zajel ves vin-ski hram, je razsvetljeval vso okolico tako jasno, da gra-‰ãak ne bi mogel prehvaliti svojega hlapca.

»Kaj vraga si storil, da si mi grad zaÏgal?« zarenãi go-spodar nad hlapcem, ko od svojega gradu ne vidi dru-gega ko kup pepela in oÏganega kamenja.


89

»Svetil sem. Kakor ste mi naroãili,« odgovori. — »Sajmenda niste jezni?«

»Kaj ‰e!« odvrne gra‰ãak ves zelen od jeze. — »Sajlahko pri gorici v vinskem hramu prenoãimo. Hajdi vgorico!«

»Ne vem, ãe bo kaj,« pravi hlapec. — »Saj ste videli,da sem vam tudi domov grede svetil.«

»Kaj si tudi tam zaÏgal?« kriãi gra‰ãak.»No, no, saj vas menda ne bo jeza pograbila?« ga to-

laÏi hlapec in i‰ãe noÏ v Ïepu.»Zakaj bi me jeza pograbila?« se miri gra‰ãak, ki mu

je bila koÏa draga. — »Imam ‰e dovolj denarja; gremopo svetu in ti — z nami. Nocoj nas bo Ïe sosed vzel podstreho.«

Sosednji gra‰ãak jim da veãerjo ter jim odloãi dve sobiza prenoãevanje. Hlapec vso noã ni zatisnil oãesa; ne-prenehoma sta mu rojila po glavi dva stotaka. Polnoã jeÏe davno minila, ko sli‰i, da se v sosednji sobi pogovarjagra‰ãak s svojo gospo. Hitro smukne k vratom in prikljuãavnici poslu‰a.

»Znebiti se ga moram, ãe bi bil tudi sam zlodej!« reãegospodar svoji Ïeni. — »Jutri pridemo do morja; tam bo-mo prenoãili na ladji. Midva se uleÏeva po dolgem navz-gor, on pa mora nama pred nogami poprek leÏati. Kdorod naju se prvi zbudi, tisti ga sune v morje.«


90

»Vraga bo‰ sunil, ne mene!« reãe tiho zviti hlapec inzleze nazaj v posteljo.

Proti veãeru drugega dne pridejo do morja, kjer na-meravajo na ladji prenoãiti. UleÏejo se, kakor sta se go-spod in gospa dogovorila. Hlapec leÏe na doloãeno mes-to in se dela, kakor da bi spal. Ko gospod in gospa za-spita, hlapec vstane, vzame gra‰ãakovo Ïeno in jo poloÏina svoje mesto, sam pa se uleÏe h gra‰ãaku. Ko se ta ãeznekaj ãasa prebudi, sune z vso moãjo svojo Ïeno, seve-da v — morje.

»Re‰ila sva se!« pravi zraven leÏeãemu hlapcu.»Kaj ‰e!« se hlapec smeje. — »Îene ste se re‰ili, ne pa

mene!«»Da bi te strela!« zakriãi gra‰ãak.»Saj morebiti niste jezni?« se mu smeji poredni hla-

pec in i‰ãe noÏ.»Vraga! Kaj bi ne bil, ko si me ob vse pripravil, ‰e celo

ob Ïeno! Tu ima‰ dve sto goldinarjev, pa se poberi!«»Pogodba je bila drugaãna,« pravi hlapec, potegne

noÏ iz Ïepa in ureÏe tri jermene z gra‰ãakovega hrbta.Potem pa jo pobri‰e domov, kjer je ãepel, kakor prej vzapeãku in varoval svojo maãko. Vsi pa so imeli zdaj do-sti jesti in piti.


91

O ‰tirih godcih

S tirje godci, ki so hodili od vasi do vasi in godli pogostilnah ter se tako preÏivljali, so pri‰li nekega ve-

ãera do podrtega gradu. Mesec je obseval razpadle zido-ve in skozi okna so molele veje dreves. Tedaj je rekeleden izmed godcev: »Tovari‰i, napravimo podokniconekdanjim prebivalcem gradu.« Ostali godci so bili stem predlogom zadovoljni in vsi skupaj so zaigrali vese-lo poskoãnico. Ko so prenehali gosti, je stopil iz razva-lin majhen, star moÏiãek, se jim zahvalil za godbo in dalvsakemu orehovo vejico, rekoã:

»Nesite te vejice svojim otrokom!«Godci so vzeli vejice, toda med potjo so jih pometali

v travo in zabavljali nad starcem: »Kaj drugega naj binam bil raje dal. âemu bodo otrokom te vejice, saj jihimajo doma dosti.« Samo eden je vtaknil vejico v Ïep injo dal otrokom, ko je pri‰el domov.

Drugo jutro so pa priskakali otroci k njemu vsi izne-nadeni in rekli: »Oãe, zakaj si nam pa prinesel tako trdeorehe, da jih ‰e raztolãi ne moremo. Pa tako lepo rumeniso vsi. Takih orehov ‰e nismo videli.«

Godec je zaãuden gledal orehovo vejico, na kateri je

ˆ


92

viselo vse polno zlatih orehov. Hitel je pripovedovat otej ãudni zgodbi svojim tovari‰em. Ko so to sli‰ali osta-li godci, so ‰li iskat svoje vejice. Ves dan so iskali po tra-vi, vendar so se morali nazadnje vrniti praznih rok do-mov.

Ta pravljica nas uãi, da ãlovek ne sme nikdar preziratiniti najmanj‰ega daru.


93

O bikcu Markcu

Nekoã je Ïivelo dekle, ki je imelo sina Markca. Îi-vela sta v siroma‰ni koãi, dekle je s teÏavo pri-

sluÏila toliko, da sta se s sinom preÏivljala.Leta so tekla, in ko je sin Ïe nekoliko zrasel, ga je po-

klical zdaj ta, zdaj drugi kmet, da je gnal njegove kravena pa‰o. Markec je res gonil na pa‰o. Bil pa je zelo pre-tepa‰ki, kakor je veã takih, zato so ga drugi pastirji zaãelibíti in vlaãiti po tleh. Ker je bilo drugih veã, on pa sam,so bili drugi moãnej‰i, tako da jih je Markec vselej naj-veã izkupil.

Markec pa ni rad prena‰al, da so ga drugi pastirji takov niã devali. Zato se je vselej, ko je prignal krave na pa‰o,umaknil od drugih pastirjev in se skrival pred njimi.

Med skrivanjem je veãkrat pri‰el na pust kraj, kamorljudje niso zahajali. Nekoã je na‰el na tem kraju mladevile. Markec teh mladih vil ni poznal, stare pa ni bilozraven. Dolgo jih je gledal, in ko je opazil, da jih soncemoãno Ïge, jim je naredil senco iz vej. Potem pa bi zelorad vedel, kdo so; skril se je za grm in tam ãakal, da seod kod vrne stara vila. âez nekaj ãasa je pri‰la stara vila,in ko je videla, da so mlade v senci, je priãela govoriti:


94

»O, ko bi vedela, kdo je mojim mladim to dobroto na-pravil, bi mu naredila, kar bi Ïelel.«

Markec pa je imel samo to Ïeljo, da bi bil moãan, zatose je oglasil:

»Jaz sem to napravil.«Vila je nato rekla: »No, ãe si ti to napravil, mi povej,

kak‰no Ïeljo naj ti izpolnim.«Markec je odgovoril: »Niã drugega si ne Ïelim kot to,

da bi bil moãan, da me drugi otroci ne bi mogli tepsti.«Vila mu je rekla: »No, to ti lahko naredim. Trikrat te

moram podojiti in tako bo‰ moãan, da se nihãe ne bomogel meriti s teboj.«

Markec pa, ki bi bil rad zelo moãan, je ‰el, da ga je vilapodojila.

Ko ga je vila podojila, je bil Ïe veãer in treba je bilognati Ïivino domov. Vrnil se je k pastirjem. Pastirji pa sobili zelo jezni, ker Markec ni ostal pri Ïivini in so moralioni paziti tudi na njegovo, in so ga zaãeli tepsti. Markecje zdaj Ïe vedel, da je moãnej‰i; zgrabil je prvega pastirjain ga vrgel v drugega. Nazadnje pa so pastirji le obvla-dali Markca, kajti on je bil sam, pastirjev pa veã.

Drugi dan je ‰el Markec spet na tisti kraj, kjer so bilevile, in je rekel stari vili, da ‰e ni dovolj moãan. Vila muje rekla, da ga bo ‰e enkrat podojila, potem bo res moã-nej‰i.

Podojila ga je. Ko se je vrnil zveãer k pastirjem, ki so


95

ga hoteli natepsti, je bil Ïe tako moãan, da je vse zvlekelna kup. Zato so ga priãeli otroci doma toÏiti in so govo-rili, da je hotel Markec vse poklati.

Ko so prignali tretji dan na pa‰o, Markec spet ni ostalpri pastirjih, temveã je od‰el k vilam in rekel stari vili, datudi zdaj ‰e ni dovolj moãan. Vila mu je rekla, da ga bo‰e enkrat podojila in da bo potem najmoãnej‰i.

Podojila ga je in Markec je bil Ïe tako moãan, ko se jevrnil k pastirjem, da je zmetal vse na kup, na vrh njih pase je nato spravil sam. Pastirji se mu odslej niso veã upalikaj narediti, temveã so ga doma toÏili, rekoã, da ne bodo‰li veã na pa‰o, ãe tega Markca ne izÏenejo.

Nato so va‰ki veljaki tako razsodili, da morata oba —Markec in njegova mati — oditi iz vasi. Ko je mati zve-dela, kaj Markec na pa‰i s pastirji poãenja, in da mora-ta zato oba oditi iz vasi, mu je rekla:

»Sli‰i‰, Markec! Zakaj si na pa‰i tako poreden, da pa-stirjem ne da‰ miru? Vidi‰, zdaj so tako razsodili, da mo-rava oba oditi iz vasi!«

Markec pa ji je nato rekel: »Ej, mati, zakaj bi vi ‰li izvasi? Ostanite vi tu, grem jaz sam po svetu. Zdaj sem Ïetako moãan, da se nikogar ne bojim!«

Markec je res od‰el po svetu in pri‰el h kovaãu. O temkovaãu je sli‰al praviti, da noben uãenec ne ostane prinjem eno leto, zato bi rad vedel, kak‰no delo ima, da bine mogel ostati pri njem.


96

Ko je stopil v kovaãnico in pozdravil, ga je kovaãvpra‰al: »Ej, deãko, kaj bi rad?«

Markec je odgovoril: »Kova‰tva bi se rad uãil.« Kovaãmu nato reãe: »Dobro, jaz te vzamem, toda tako dolgomora‰ ostati pri meni, da mi s sabljo razseka‰ nakova-lo na dvoje. Ko to naredi‰, lahko odide‰ dalje.«

Markec je v to privolil in je ostal pri kovaãu. Komaj jeminil dan, odkar je bil Markec tam, Ïe je prosil kovaãaza sabljo, ker bi rad vedel, kako je moãan. Kovaã pa muje rekel: »Ej, ti norãek, ‰ele en dan si tu, pa Ïe misli‰,kako si moãan.«

Markec pa je rekel: »Samo dajte mi jo, da poizkusim.«Kovaã mu je velel: »Idi in vzemi si jo, tam na Ïeblju visi.«

Markec vzame sabljo in gre z njo k nakovalu. Tam jesamo enkrat zamahnil in tako usekal, da je razklal ãetr-tino nakovala. Kovaã mu je nato rekel: »Zdaj vidi‰, danisi ‰e tako moãan; mora‰ ostati ‰e dalje!«

Drugi dan je Markec spet prosil za sabljo. Kovaã muje rekel: »Ej, saj vidi‰, da nisi ‰e tako moãan!«

Markec pa je prosil: »Samo dajte mi jo, da poizkusim,ãe sem Ïe bolj moãan.«

Ko je dobil Markec sabljo v roke, je zamahnil z njo intako usekal, da se je sablja pogreznila do polovice nako-vala. Zdaj mu je spet rekel kovaã: »Vidi‰, da ‰e nisi takomoãan; ‰e mora‰ ostati tu!«

Nakovalo pa so vselej zakovali zopet skupaj.


97

Ko je pri‰el tretji dan, je Markec spet prosil za sabljo.Kovaã mu jo je dal. Markec pa je zdaj tako usekal po

nakovalu, da je nakovalo razpadlo na dvoje. Kovaã ga Ïeni mogel dalje zadrÏevati, zato mu je rekel: »Zdaj lahkogre‰ svobodno po svetu, kamor hoãe‰. Ti si svojo po-godbo izpolnil in jaz te ne morem veã zadrÏevati.«

Markec pa mu je rekel: »Toda jaz bi ne ‰el rad kartako. Dati mi morate kak‰no plaãilo. — Napravite mitako palico, da se ne razleti, ãe jo vrÏem kvi‰ku in padena tla. To naj bo moja plaãa. âe pa mi tega ne napravi-te, mi morate plaãati v denarju.«

Kovaã je napravil palico iz samega ãistega jekla. Ko jebila gotova, jo je Markec zgrabil in vrgel kvi‰ku. âetrture je ni bilo nazaj. Ko pa je padla na zemljo, je prilete-la na kamen in se razletela na dvoje. Markec je nato re-kel kovaãu: »Jaz s tem nisem zadovoljen. âe mi ne da-ste tiste sablje, ki sem z njo razsekal nakovalo, tedajbom zlomil nad vami to palico, ki je ostala.«

Kovaã se je prestra‰il in mu je dal raj‰i sabljo, kakorda bi na njem lomil jekleno palico.

Ko je Markec dobil sabljo, se je poslovil od kovaãa in‰el po svetu, kamor so ga vodile oãi. Na potu je zvedelo nekem bogatem grofu, ki ima tri hãere. Vsaka ima zla-to jabolko, in ko se bodo moÏile, bo vsaka vrgla zlatojabolko kvi‰ku; kateri mladeniã jabolko ujame, tisti dobigrofovo hãer.


98

Markec je ‰el k temu grofu in si izprosil sluÏbo prinjem. Ta grof je imel Ïe toliko pastirjev, kolikor je v letudni. Vsak je bil samo en dan pri njem, in ko je nekoã napa‰o gnal, mu je ta rekel: »Ravno pastirja mi je treba. âeÏeli‰ biti pastir, ostani pri meni.«

Markec je privolil, grof pa mu je ‰e rekel: »Za plaão sepa prej ne bova pogajala kakor ‰ele ãez tri dni, ãe mi bo‰dotlej sluÏil.«

Prvi dan je gnal Markec Ïivino na pa‰o in si vzel vse-mogoãe igraãe s seboj, da bi si z njimi tam kratil ãas. Koje prignal na pa‰o, je pustil vso Ïivino, da se je razkro-pila, kajti grof je rekel, da je vse njegovo, kamor seÏeoko. Îivina se je rada pasla, zato jo je Markec pustil izmisli. Zakuril je ogenj in si pripravil igraãe; ulival je pi-‰ãali in zvonãke in si tako kratil ãas. Ko je bila popoldneÏe tretja ura, se mu je nenadoma prikazal sam parkljastivrag in ga vpra‰al: »Kako, da sme‰ tu vsepovsod pasti?«

Markec pa je odgovoril: »Zakaj bi ne smel tu pasti, sajje vse to od mojega gospoda.«

Parkljasti je nato popadel Markca in tako dolgo sta semetala, da sta Ïe onemogla. Popolnoma sta se Ïe zmu-ãila, pa le ni mogel nobeden drugega vreãi. Naposled stasi morala oddahniti. Zdaj pa je ‰el Markec in si pripasaltisto sabljo, ki jo je dobil pri kovaãu. Ko sta se drugiãspoprijela, je vrgel parkljastega s tako silo ob tla, da seje ta do vratu pogreznil v zemljo. Tedaj je Markec priãel


99

spra‰evati parkljastega: »Kako si mogel imeti tako veli-ko oblast tu na zemlji mojega gospoda?«

Parkljasti je odgovoril: »Hm, tega ti jaz ne smem po-vedati, kajti imam starej‰ega brata in ta, ãe ga obvlada‰,ti morebiti pove.«

Ker pa mu parkljasti tega ni hotel povedati, ga je Mar-kec s sabljo razsekal in vrgel v ribnik. — Nato se je zve-ãerilo in treba je bilo gnati Ïivino domov. Markec je zdajzbral vse zvonce, ki jih je bil ulil, privezal jih je kravamna vratove, da so z njimi zvonãkljale, on pa je piskal napi‰ãal, pokal z biãem in vriskal. Tako je gnal Ïivino spa‰e, kakor burkeÏ, ki prihaja v vas.

Grofove hãere so iz zgornjih sob to opazile in ‰le gro-fu povedat: »Ej, oãe, to vam je pastir! Ta Ïene krave spa‰e z veseljem, od drugih pa se nihãe ni veã vrnil, ãe jele enkrat gnal na pa‰o.« (Seveda se ni mogel vrniti no-ben pastir, ker je vsakega parkljasti raztrgal.)

Drugi dan se je zgodilo ravno tako kot prvi dan. Mar-kec je gnal Ïivino na pa‰o in se tam zabaval z igraãami.Ko je bíla Ïe tretja ura, je pri‰el k njemu parkljasti, ki jeimel dve glavi, in je vpra‰al Markca: »Kako, da sme‰ tuvsepovsod pasti? Ali si ti tu veã kot jaz?«

Markec pa je odgovoril: »Zakaj bi ne bil jaz tu veã kotti, saj je vse to od mojega gospoda.«

Nato sta se spoprijela in metala, kakor s tistim prvidan. Nazadnje je Markec obvladal parkljastega in ga je


100

vpra‰al: »Kako si ti pri‰el do tako velike oblasti na zemljimojega gospoda?«

Parkljasti mu je rekel: »Hm, tega ti ne smem povedati.Imam ‰e enega starej‰ega brata, in ãe tega obvlada‰, tipove on.«

Nato je Markec tudi tega parkljastega razsekal in gavrgel v ribnik. Krave je pa zveãer gnal s pa‰e domovprav tako slovesno kot prvi veãer.

Napoãil je tretji dan in Markec je spet gnal na pa‰o.Zdaj pa je pri‰el k njemu tak parkljasti, ki je imel tri gla-ve. Borila sta se tako hudo, da sta si morala trikrat od-dahniti. Ko sta si tretjiã oddahnila, si je Markec opasalsabljo. Nato sta se spoprijela. Markec je tega parkljaste-ga tako tre‰ãil ob tla, da se je do vratu pogreznil v zem-ljo. Nato mu je rekel: »âe mi zdaj ne pove‰, kako si do-bil to zemljo v oblast, te vsega razsekam na drobne ko-sce.«

Parkljasti mu je zaãel pripovedovati: »Tamle je ka-men. âe si tako moãan, da ga premakne‰ z mesta, se tiodpro stopnice, ki vodijo pod zemljo. Po teh stopnicahmora‰ iti navzdol in pride‰ do krãme, kjer je vse okame-nelo. Kar bo‰ videl tam — je vse tvoje, in ãesar se dotak-ne‰ vse oÏivi.«

Ko je parkljasti to povedal, je Markec zamahnil s sab-ljo in ga razsekal na drobne ko‰ãke. Nato ga je vrgel vribnik kot prva dva. Potem je ‰el in odvalil tisti kamen,


101

ki mu ga je pokazal parkljasti, in resniãno na‰el podnjim stopnice v podzemlje. ·el je po stopnicah, kakor bi‰el v pivnico in pri‰el do krãme, ki je bila okamenela zvsem, kar je bilo v njej.

Najprej je stopil Markec v klet, v kuhinjo in je pogle-dal v vsako luknjo. Ko je pri‰el v sobo, je na‰el okame-nelo natakarico. Stopil je k nji in se je dotaknil. Nataka-rica je takoj oÏivela in vpra‰ala Markca, kaj Ïeli jesti inpiti. Markec pa ‰e ni hotel niã jesti in piti, temveã bi radvidel, kaj vse je tam pri tisti krãmi. — Nato je ‰la nata-karica z Markcem najprej v hlev. Tam sta na‰la tri oka-menele konje in koãijaÏa na leÏi‰ãu, ki je bil tudi okame-nel. Markec se je dotaknil koãijaÏa in konj in vsi so roã-no oÏiveli. Nato je pokazala natakarica Markcu kurnik,kjer so bile koko‰i, svinjake, kjer so bile svinje, in kjerkoli se je Markec dotaknil katere Ïivali, je vsaka takojoÏivela. Naposled sta pri‰la v tisto sobo, kjer sta bila krã-mar in njegova Ïena. Tu pa je natakarica rekla Markcu:»Teh se nikar ne dotikaj, ker tedaj za naju ne bo dobro!«

Markec se je tedaj res obrnil od okamnelih in se vrnilna zemljo.

Ko je pri‰el k svoji Ïivini, je bil Ïe veãer in treba je bilognati domov. To pa je naredil tako slovesno in buãno kotprva dva veãera. Odslej ni maral nesti nobene jedi veãs seboj, temveã je vselej ‰el v tisto krãmo pod zemljo in


102

je tam jedel in pil, kolikor ga je bila volja. Ko pa je na-poãil veãer, je vedno gnal Ïivino buãno domov.

Tako je preteklo leto dni, kar je sluÏil pri grofu. Gro-fovi so ga vsi zelo radi imeli in tudi on je bil zadovoljen.

Ko je ‰lo Markcu leto h koncu, so se ravno namerava-le grofove hãere moÏiti. Grof je dal oznaniti, naj pride-jo iz vseh krajev mladeniãi plemenitih star‰ev in grofov-ski sinovi, ãe‰ da bodo njegove hãere metale jabolkakvi‰ku, in kateri mladeniã jabolko ujame, dobi tisto hãerza Ïeno, od katere je bilo jabolko.

Prvi dan, ko je metala najstarej‰a hãi jabolko kvi‰ku,je Markec zgodaj vstal in gnal na pa‰o. Tam je spotoma‰el v tisto krãmo pod zemljo in je velel koãijaÏu, najosedla tistega konja, ki je bakrene barve. On si je tudioblekel rdeão obleko, in ko je bilo vse nared, je ‰el skonjem po stopnicah navzgor. Ko sta pri‰la na zemljo,je vpra‰al konj Markca: »Kako bova ‰la, po zraku ali pozemlji?«

Markec je odgovoril: »Pojdiva tako, da ne zamudiva!«Pri grofu se je zbralo vtem Ïe mnogo mladeniãev.Vsi so bili na konjih in so ãakali, kdaj vrÏe najstarej‰a

hãi svoje jabolko. Ravno ga je hotela vreãi, ko je zagle-dal grof, da ja‰e proti njim ‰e en mladeniã. Zato je velelhãeri: »Malo poãakaj, tamle prihaja ‰e eden!«

Ko je mladeniã prijahal do njih, se je lepo priklonil,kot je navada pri gospodi, in je vpra‰al grofa, ali sme


103

tudi on k njim pristopiti ali ne. Grof mu je nato rekel, dase jim sme pridruÏiti vsak, ki je za to pripravljen. Mla-deniã se je nato postavil nekje ob kraju, in ko je grofo-va hãi vrgla jabolko kvi‰ku, se je s konjem vzdignil vzrak in jabolko mimogrede ujel, ko je letelo navzdol ktlom. Ko je Ïe imel jabolko v rokah, je z njim takoj od-jezdil. Nihãe ga ni poznal, zato tudi nihãe ni vedel, kogaje dobila grofova hãi.

Zveãer je Markec prignal s pa‰e, in ko je delo opravil,je ‰el v svojo sobico. Tam je poloÏil na mizo jabolko, kisi ga je bil prisvojil, in ga priãel ogledovati. Grofova hãise je sprehajala kraj njegove sobice, in ko je skozi luk-njico kljuãavnice opazila, da je v Markãevi sobici svet-lo, je hotela noter. Markec je zdaj hitro pospravil jabolkoin poloÏil tja vÏigalice. Ko je vstopila grofova hãi, je ta-koj vpra‰ala Markca: »Kaj ima‰, da se tako sveti?«

Markec je odgovoril: »Niã drugega nimam kot vÏiga-lice, pa se te svetijo.«

Grofova hãi mu je zaãela pripovedovati: »Ej, Markec,ko bi bil ti danes doma, bi morda jaz ne bila tako nesreã-na! OmoÏila sem se, a ne vem, kdo je moj moÏ. Tistimladeniã, ki je ujel moje jabolko, je odjezdil in ne vemokam. Pa tudi poznal ga ni nihãe. âe bi ostal ti doma, bilahko ti ujel moje jabolko.«

Nato je Markec rekel: »Ej, vidi‰, tisti so vsi veliki go-spodje, jaz pa sem siromak; kaj bi poãel med njimi?«


104

Ko je najstarej‰a hãi od‰la, je ãez nekaj ãasa pri‰la nasprehodu mimo Markãeve sobice srednja hãi, ki naj bidrugi dan metala kvi‰ku zlato jabolko. Tudi ta je opazila,da se v Markãevi sobici nekaj sveti, in ker Markec ‰e nispal, je potrkala na vrata in vstopila. Ko je vstopila, jezaãela Markcu govoriti: »Markec, jutri bo moja zaroka.Jutri ostani doma, da bo‰ videl, kaj bo. Moja sestra jedanes metala svoje jabolko, zdaj pa ne ve, koga ima zamoÏa.«

Markec pa je odgovoril: »Ej, jaz ne smem drugega de-lati kot to, kar je v pogodbi. Svojo sluÏbo moram zvestoopravljati.« — Markec pa si je mislil, da laÏe pride s pa‰ein ujame jabolko, kakor pa, ãe bi doma ãakal nanj. Sred-nja hãi je nato od‰la.

Markec je drugi dan zgodaj gnal na pa‰o. Ko je pri-gnal tja, je ‰el takoj v tisto krãmo pod zemljo in velelkoãijaÏu, naj osedla srebrnega konja. KoãijaÏ je osedlalkonja, Markec pa je oblekel srebrno obleko. Ko je bilo Ïevse nared, je gnal konja ven in ga zajahal. Konj je zdajvpra‰al: »Kako bova ‰la, po zraku ali po zemlji?«

Markec je odgovoril: »Pojdiva tako, da ne zamudiva!«In od‰la sta po drugi poti, ne tam kot prvi dan.

Vtem je pri‰lo pri grofu skupaj mnogo grofovskihmladeniãev, ki so ãakali, kdaj bo srednja hãi vrgla jabol-ko kvi‰ku. Ravno je hotela vreãi, ko je grof opazil, da oddaleã jaha ‰e neki mladeniã proti njim. Zato je velel hãe-


105

ri: »Malo poãakaj, tam jaha ‰e eden. Ko pride sem, tedajvrzi jabolko!«

Mladeniã je prijahal, se lepo pred grofom priklonil inga vpra‰al, ãe se sme tudi on vstopiti mednje. Grof muje odgovoril, da sme pristopiti vsak, ki je za to priprav-ljen. Mladeniã se je tedaj nastavil na kraju, in ko je vrglahãi jabolko kvi‰ku, se je vzdignil konj z njim v zrak, onpa je z obema rokama ujel jabolko. Ko ga je imel v ro-kah, je roãno odjahal z njim — da vsi drugi niso vedeli,kdo je in od kod je pri‰el. Tega si pa nihãe niti mislil ni,da bi bil ta lepi mladeniã — Markec.

Ko je zveãer prignal Markec s pa‰e in poveãerjal, jepoloÏil na mizo obe zlati jabolki, ki si ju je prisvojil, in jupriãel gledati. Srednja grofova hãi pa se je sprehajalakraj njegove sobice in je videla, da se v Markãevi sobicinekaj moãno sveti. Zato je hotela noter, Markec pa jespet pospravil jabolki in nastavil vÏigalice na mizo. Koje grofova hãi vstopila, je takoj vpra‰ala: »Markec, kajima‰, da se tako moãno sveti?«

Markec je odgovoril: »VÏigalice imam na mizi in te setako svetijo.«

Ona pa mu je zaãela toÏiti: »Danes bi bil lahko ostaldoma, pa bi se mi najbrÏ ne bila zgodila taka nesreãa.Ravno tako sem postala nesreãna kot moja sestra. Prija-hal je mladeniã, in ko sem vrgla jabolko kvi‰ku, ga je ujelin z njim od‰el. Zdaj ne vem, kdo je bil.«


106

Nato je Markec spregovoril: »Oh, kaj bi mogel jaz pritem pomagati, ãeravno bi bil doma? Jaz bi tam tako nemogel biti med gospodo.«

Nato je srednja hãi od‰la, ãez nekaj ãasa pa je pri‰la kMarkãevi sobici najmlaj‰a hãi, ki naj bi tretji dan metalajabolko kvi‰ku. Ta je imela Markca ‰e najraj‰i, in ko jevidela, da se v njegovi sobici sveti, je potrkala na vratain vstopila. Ko je vstopila, je zelo lepo priãela prositiMarkca, naj ostane drugi dan doma, da bo videl, kaj sebo zgodilo. Markec pa v to ni hotel privoliti, temveã jerekel, da mora svojo sluÏbo zvesto izpolnjevati.

Drugi dan je res gnal Markec krave na pa‰o. Ko je hi-tro tja prignal, je ‰el spotoma v tisto krãmo pod zemljo.Tam je velel koãijaÏu, naj urno osedla zlatega konja, onpa je tudi oblekel zlato obleko in nato od‰el. Ko sta pri-‰la na zemljo, je konj vpra‰al: »Kako bova ‰la, po zrakuali po zemlji?«

Nato je Markec rekel: »Pojdiva tako, da ne bo pre-pozno!«

Medtem pa se je se‰lo pri grofu mnogo grofovskih ingosposkih mladeniãev, ki so ãakali, kdaj bo vrgla naj-mlaj‰a hãi svoje zlato jabolko kvi‰ku. Ravno je hotelavreãi, ko je grof zagledal ‰e enega mladeniãa v zlatiopravi, ki je jahal proti njim. Zato je velel hãerki: »Malopoãakaj, ker tamle jaha ‰e neki mladeniã! Naj pride ‰eta, potem vrzi jabolko kvi‰ku.«


107

Ko je prijahal mladeniã do grofa, se je pred njim lepopriklonil in ga vpra‰al, ali sme tudi on pristopiti k njimali ne. Grof mu je odgovoril, da sme k njim pristopitivsak, ki je za to pripravljen. Mladeniã se je nastavil nekjepri kraju, in ko je grofova hãi vrgla zlato jabolko kvi‰ku,se je vzdignil konj z njim v zrak, da ga je ujel z obemarokama. Ko pa je imel jabolko v rokah, je takoj odjahalz njim. Nihãe ga ni poznal in tudi nihãe ni vedel, od kodje pri‰el in kam je od‰el. Zato pa tudi nihãe ni vedel, ko-ga je dobila najmlaj‰a grofova hãi.

Ko je zveãer Markec prignal s pa‰e in poveãerjal, je ‰elv svojo sobico in poloÏil vsa tri jabolka na mizo ter seveselil nad njimi. Spet so se pri‰le gospodiãne sprehajat.Najprej je pri‰la najstarej‰a in je takoj opazila, da se vMarkãevi sobici nekaj sveti. Pogledala je skozi luknjicokljuãavnice in takoj se ji je zdelo, da ima Markec nekajtakega na mizi, kot so bila njihova jabolka. Zato je po-trkala na vrata in hotela vstopiti. Markec pa je roãnopospravil jabolka in nastavil vÏigalice na mizo, da bi jotako prevaril. Gospodiãna je vstopila in je takoj vpra‰ala:»Markec, kaj si pa imel nekaj takega na mizi, kot so bilana‰a jabolka?«

On pa je odgovoril: »Ej, kako, da bi jaz imel va‰a ja-bolka! Kje naj jih vzamem?«

Nato je gospodiãna od‰la, Markec je pa poloÏil jabol-ka nazaj na mizo.


108

âez nekaj ãasa je bila na sprehodu srednja hãi in tudita je videla, da se v Markãevi sobici nekaj sveti. Tudi njejse je zdelo tako, da ima Markec nekaj takega na mizi,kot so bila njihova jabolka. Zato je potrkala na vrata inhotela vstopiti. Markec je nato roãno pospravil jabolkain nastavil vÏigalice na mizo, da bi jo tako prevaril. Ko jegospodiãna vstopila, je takoj vpra‰ala: »Markec, kaj sipa imel nekaj takega na mizi, kot so bila na‰a jabolka?«

On pa je odgovoril: »Ej, kako bi jaz imel kaj takega?Kje naj vzamem va‰a jabolka?«

Gospodiãna je nato od‰la, Markec pa je spet poloÏiljabolka na mizo.

âez nekaj ãasa se je pri‰la sprehajat najmlaj‰a grofo-va hãi. Ko je opazila, da se v Markãevi sobici nekaj moã-no sveti, je tako dolgo gledala skozi luknjico kljuãavni-ce, dokler ni videla, da je na enem jabolku zapisano nje-no ime. Ko je to opazila, jo je takoj ob‰lo veliko veseljein je hotela v sobico. Markec pa je zdaj spet hitro po-spravil jabolka kakor prej, ko sta starej‰i hãerki hoteli vnjegovo sobico.

Ko je zdaj najmlaj‰a gospodiãna stopila v sobico, jetakoj rekla Markcu: »Ej, Markec, ti ima‰ na‰a jabolka, kismo jih metale kvi‰ku!«

Markec pa je odgovoril: »I, kje pa naj vzamem va‰ajabolka?«

Gospodiãna pa je bila zelo prijazna in premetena, sto-


109

pila je k njemu in mu pretipala vse Ïepe. Ko je na‰la prinjem tista jabolka, je rekla: »Ker ima‰ ti moje jabolko, negrem zdaj nikamor od tebe, samo tja, kamor bo‰ ‰el ti.«

Markcu je ravno tisti dan preteklo leto, da je moral itidalje. Drugi dan je zato rano vstal in priãel spravljatiskupaj vse svoje stvari. Ko je gospodiãna videla, da se jeod vseh poslovil in se gospodi za vse lepo zahvalil, jetudi ona pobrala, kar je imela, in ‰la z njim.

Markec je peljal gospodiãno po drugem potu v tistokrãmo, ne pa tam, koder je gonil krave. To pa je napra-vil zato, da bi ona ne znala domov.

·la sta po velikem gozdu in pri‰la do vode. Tam jeMarkec rekel gospodiãni: »Skoãi v vodo!« (To je pa de-jal, ker bi se rad prepriãal, ãe mu bo res zvesta.) Ona jeto vzela za resnico in je Ïe hotela skoãiti v vodo. Markecjo je tedaj prijel in komaj zadrÏal, da se ni utopila tam,kjer je rekel, naj skoãi noter.

·la sta dalje in ãez nekaj ãasa je priãel Markec go-voriti: »Hm, ãe ti le misli‰ iti z menoj naprej, se jaz obe-sim!«

Ona pa je odgovorila: »âe se ti obesi‰, se obesim jaz‰e pred teboj.«

Ko sta pri‰la do prvega drevesa, si je ona Ïe navezalaokoli vratu nekak‰ne vezi, kajti ãe bi se Markec res ho-tel obesiti, bi si jih ona zadrgnila ‰e pred njim.

Zdaj je Markec spoznal, da je zvesta in stanovitna,


110

zato je ‰el z njo v tisto krãmo pod zemljo. Tam sta Ïivelatri leta in zelo dobro jima je bilo. Niã drugega nista de-lala kakor jedla in pila, zato sta se pa tudi tako spreme-nila, da ju nihãe ni mogel veã spoznati.

Ko so pretekla tri leta, se je Markãevi Ïeni — tako bo-mo odslej imenovali gospodiãno, ki Markca ni hotelazapustiti — neko noã sanjalo o sestrah in star‰ih. Te sa-nje so jo moãno uÏalostile. Bila je zelo potrta in Ïalost-na, zato jo je moÏ vpra‰al: »Kaj ti je, da si tako Ïalostnain zami‰ljena?«

Ona je odgovorila: »Sanjalo se mi je o sestrah in star-‰ih in zelo rada bi videla, kako Ïive.«

Zato je prosila moÏa, da bi jih ‰la rada pogledat in jerekla: »Nama gre tu dobro, toda za domaãe se bojim, kose mi je tako o njih sanjalo.«

Markec je nato rekel: »No, ãe bi jih tako rada videla,bova ‰la v tvojo domaãijo, toda ne smeva se izdati, kerbi rad vedel, ali naju bodo spoznali ali ne.«

Tedaj sta se odpravila v njeno domaãijo. Pri‰la sta tjaravno zveãer in sta prosila za prenoãi‰ãe. To sta tudi do-bila. Dali so jima sobico, kjer bi prenoãila, in tudi veãer-jo so jima prinesli. Poznal pa ju ni nihãe.

Po veãerji sta obe grofovi hãerki, ki ‰e nista bili omo-Ïeni, ostali dolgo pri njih, da so se pogovorili o tem inonem. Markãeva Ïena je prinesla s seboj vsa tri jabolkain preden so ‰li spat, jih je vzela iz ko‰arice ter jih po-


111

loÏila na mizo. Ko sta grofovi hãeri zagledali jabolka invideli na njih svoji imeni, sta takoj vpra‰ali: »Gospa, kjepa sta vidva kupila ta jabolka? To so ravno taka jabolka,kot smo jih me metale kvi‰ku, ko smo se moÏile. Poznejesmo videle, da jih je imel tisti pastir, ki je sluÏil pri nas.S tem pastirjem je od‰la tudi najina mlaj‰a sestra in onjiju ni nikdar veã nobenega glasu.«

Tedaj se Markãeva Ïena Ïe ni mogla veã zadrÏevati inje rekla: »Jabolka poznata, da so taka, kot smo jih me-metale kvi‰ku, naju pa ne poznata.«

Nato so se priãeli bolj ogledovati in spoznavati.Ko so se Ïe spoznali in je Markãeva Ïena vrnila se-

strama jabolki, Markec pa je povedal vso zgodbo, kodsta hodila in kako sta Ïivela, tedaj so napravili velikoÏenitovanje, na katerem so jedli, pili in se veselili.

Po Ïenitovanju je grof kot oãe Markãeve Ïene dalMarkcu in njegovi Ïeni posestvo in ju nagovoril, naj za-pustita tisto krãmo pod zemljo in naj se preselita na toposestvo.

Markec in Ïena sta tako naredila. Vso vrednost, ki jebila v krãmi, sta spravila na to posestvo; tudi koãijaÏa innatakarico sta vzela s seboj.

Ko so na novem posestvu spravili Ïe vse v red, so pri-redili ‰e eno veliko gostovanje, na katero so povabilitudi mene. Dali so mi jesti in piti, nato pa so mi veleli,naj odidem.


112

O dvanajstih bratih in sestrah

Bil je bogat kralj, ki je imel dvanajst sinov. Ko so od-rasli, so se zaãeli pogovarjati: »Ko bi bil kje na sve-

tu tak oãe, ki bi imel dvanajst hãera, bi vzeli vsak eno zaÏeno.«

Starej‰i sin reãe: »Pojdimo jih iskat, morda dobimooãeta, ki ima dvanajst hãera, da vzamemo vsak eno zaÏeno.« Ko so se drugi dan odpravljali na pot, je bil naj-mlaj‰i brat bolan; dal pa jim je svojo sliko, da jo pokaÏe-jo nevesti. ãe jo najdejo. Potem gredo z doma in pride-jo do treh cest. Tam jih ãaka star moÏ in jih vpra‰a:»Kam greste?« Bratje mu povedo in vpra‰ajo, kje bi biloãe, ki bi imel dvanajst hãera, da bi vzeli vsak po eno zaÏeno. MoÏ jim pove, v katerem mestu najdejo takegaoãeta. MoÏ jim pa tudi reãe: »Vraãati se ne smete po‰irokih cestah, ampak po ozkih stezah, sicer boste ne-sreãni.«

Bratje gredo dalje in pridejo v tisto mesto, kakor jimje povedal moÏ. Skoraj zvedo, da ima tamkaj‰nji kraljdvanajst hãera. Napotijo se k njemu, poklonijo se, kakorje navada pri imenitnih kraljevskih osebah, in reko:»Gospod kralj, zvedeli smo, da imate dvanajst hãera,


113

nas je pa dvanajst bratov; poslednji leÏi doma bolan,imamo njegovo sliko. Ali bi nam hoteli dati vsakemu poeno hãer za Ïeno; sinovi smo tega in tega kralja.« Kraljje bil takoj zadovoljen in kraljeviãi se zaroãe. Najmlaj‰akraljiãna pa je bila Ïalostna, ker ni vedela, ali je njen Ïe-nin res tako zal, kakor je na sliki. Vzamejo konje, jihosedlajo, sedejo nanje in se odpravijo domov.

Na poti reãe starej‰i brat: »Zdaj nas je triindvajset, nise nam bati nesreãe; le pojdimo domov kar po ‰irokicesti.« Res jahajo do trde noãi, potem pa pridejo na pla-njavo, kjer prenoãe in pospe. Najmlaj‰a sestra pa ni mo-gla zaspati, ker ni imela Ïenina, skrbelo jo je nekaj. Zju-traj pa so vsi okamneli, samo najmlaj‰a nevesta ne, kerni ponoãi zaspala. Îalostna hodi okoli kamnov in ne ve,kaj bi poãela.

Ob devetih dopoldne pride po poti star moÏ k njej injo vpra‰a: »Dekle, kaj dela‰ tu?« Dekle mu pove, da sotu njene sestre in drugih enajst bratov, ki so vsi okam-neli. Potem ji reãe stari moÏ: »âe hoãe‰ k meni v sluÏbo,dobi‰ dobro plaãilo. Ob devetih dopoldne bo‰ hodilakropit to kamenje.« Kraljiãna privoli, saj ne ve, kam bi‰la. Vselej je bila Ïalostna, kadar je pri‰la kropit svojeokamnele sestre.

V tem ãasu ozdravi doma najmlaj‰i brat. Pogleda se vzrcalo, toda v njem se ne vidi. Takoj ve, da so njegovibratje nesreãni, in zato reãe oãetu: »Vem, da so se moji


114

bratje ponesreãili, pojdem jih iskat.« Oãe mu brani re-koã: »Ne hodi jih iskat, da se tudi tebi kaj ne primeri.«Sin pa niã ne mara, vzame najbolj‰ega konja, denarja indrugega bra‰na in gre na pot.

Pride do tistih treh cest. Tam ga Ïe ãaka tisti stari moÏin ga vpra‰a: »Mladeniã, kam gre‰?«

Kraljeviã reãe: »Svoje brate grem iskat, vem, da so seponesreãili. Imam namreã zrcalo: ãe se vidim v njem,vem, da so sreãni, ãe pa se ne vidim, vem, da so nesreã-ni. Nas je dvanajst bratov; po svetu smo ‰li iskat oãeta,ki bi imel dvanajst hãera, da bi vzeli vsak po eno za Ïe-no.«

MoÏ mu reãe: »Povedal sem jim, da se ne smejo vra-ãati po ‰irokih cestah, pa me niso ubogali, zato so ne-sreãni.« Potem mu pove: »Ko pride‰ v to in to mesto,vpra‰aj po tem in tem kralju, ki ima dvanajst hãera. Po-vedali ti bodo, kje je; potem pojdi k njemu, da natankopoizve‰, kdaj so od‰li. Vraãati pa se ne sme‰ po ‰irokihcestah, temveã po ozkih, da se ne ponesreãi‰.«

Najmlaj‰i sin gre in sreãa lisico. Ta ga vpra‰a: »Kam,dragi mladeniã?« Pove ji. Lisica ga prosi: »Daj mi jesti,da ne poginem od lakote; v veliko pomoã ti bom.« Mla-deniã seÏe v torbo, vrÏe ji kos mesa in reãe: »Vsaka Ïi-val mora imeti ÏiveÏ na svetu, tako tudi ti, lisica.«

Gre spet dalje. Ne dolgo nato sreãa volka, ki ga pro-si: »Dragi mladeniã, daj mi jesti, da ne poginem od la-


115

kote; v veliko pomoã ti bom.« Mladeniã seÏe v torbo,vrÏe mu kos mesa in reãe: »Vsaka Ïival mora imeti ÏiveÏna svetu, tako tudi ti, volk.«

Mladeniã gre dalje. Skoraj ga sreãa mladeniã in gaprosi: »Daj mi jesti, jaz ti pa dam to lepo zlato ribo!« Damu kruha in mesa, oni mu pa podari ribo. Nekaj ãasa jonese s seboj, potlej se mu zaãne smiliti. Ko pride do stu-denca, jo izpusti v vodo in gre dalje.

Kmalu pride v mesto, kakor mu je povedal tisti starimoÏ in izve, kje je kraljeva palaãa. Sli‰i tudi, da je imelkralj dvanajst hãera in da so vse od‰le z enajstimi Ïeni-ni. Zdaj pove, da je on dvanajsti sin, ki je bil tedaj bolan,ko so ‰li drugi snubit. Odpravi se h kralju. Ta mu poveravno tako, kakor so mu povedali ljudje. Mladeniã pravi:»Jaz jih grem iskat, ker jih ni domov.«

Vrne se na pot in si misli: — Zdaj ne smem iti po oz-kih stezah, kajti moji bratje so ‰li domov po ‰irokih ces-tah. Torej moram iti tudi jaz po ‰irokih, ãe jih hoãemnajti.

Ves dan hodi in zveãer pride na veliko planjavo. Tammora prenoãiti, toda spati ne more. Ko zjutraj vstane,zaãne ogledovati tisto kamenje, ki je bilo podobno jez-decem, in si misli: — Poãakati moram, da kdo pride inmi pove, kaj to kamenje pomeni. Morda so tukaj mojiokamneli bratje in one sestre. — Vendar sam sebi neverjame. Ob devetih pride dekle tistega starega moÏa


116

kamenje kropit. Ko vidi, kako mladeniã ogleduje kame-nje, se ji zdi precej znan in si misli: — Kaj, ko bi bil tomoj Ïenin! — Pogleda sliko in ‰e bolj seji utrdi vera, ali‰e ne verjame dobro sama sebi. Gre in pokropi kamenjeter se Ïe misli vrniti domov. Mladeniã pa stopi k njej injo vpra‰a: »Kako, da ti kropi‰ to kamenje? Kaj pomeni-jo te podobe?« Dekle mu priãne pojasnjevati, da je tonjenih enajst sester in ravno toliko njihovih okamnelihÏeninov. »Jaz sem pa dvanajsta sestra in sluÏim pri sta-rem moÏu; vsak dan moram kropiti kamenje.« Mlade-niã sedaj spozna, da so tu gotovo njegovi okamneli brat-je. Spra‰uje jo ‰e natanãneje, dokler se mu stvar do do-brega ne pojasni. Nato reãe: »Jaz sem pa dvanajsti brat,ki sem taãas leÏal doma bolan; zdaj sem ozdravel in sem‰el iskat svoje brate, ker sem vedel, da so nesreãni.«

Ona ‰e enkrat pogleda sliko in oba spoznata, da stazaroãenca. V roke si seÏeta in se objameta, mladeniã pavpra‰a: »Ali je mogoãe re‰iti brate in sestre?« Dekle mureãe: »Ne vem, ali jih je mogoãe re‰iti ali ne.«

On jo pouãi, naj vpra‰a starega moÏa, ki mu sluÏi:»Ali bom ‰e dolgo hodila kropit to kamenje? Ali bodokdaj re‰eni ali nikoli? Potlej mi bo‰ povedala, ko pride‰jutri ob devetih kamenje kropit, da jih re‰im, ãe jih jemogoãe re‰iti.«

Dekle gre domov. Ko se snideta z moÏem na samoti,ga vpra‰a, kakor jo je nauãil Ïenin. MoÏ ji reãe: »Res jih


117

je mogoãe re‰iti, toda ni ãloveka na svetu, da bi jih re‰il.V stekleni gori je jezero; sredi jezera plava raca, ki imajajce. Tisto se ji mora vzeti, potlej pa z njim nekolikomazati vsako kamnito podobo in takoj oÏivi.«

Drugi dan ob devetih gre dekle kamenje kropit. Mla-deniã ji pride Ïe naproti in jo vpra‰a. Dekle mu pove,kakor ji je povedal moÏ, da je brate in sestre mogoãere‰iti, in potem mu reãe: »Saj ne more‰ storiti tega.« Onpa odgovori: »Poskusil bom, ãe je le mogoãe.«

Odpravi se proti stekleni gori. Dolgo ãasa mine, pre-den jo najde. Tam mu pride naproti tisti volk, ki mu jenekdaj dal mesa, in ga vpra‰a: »Kaj pa hodi‰ tukaj?«Mladeniã mu pove, da je v stekleni gori jezero, po njempa plava raca, ki ima jajce, tisto jajce bi rad dobil. Volkmu reãe: »Pojdi z menoj!« Pelje ga v stekleno goro, vsvoj brlog. Gresta dalje in prideta do jezera. Tamkaj za-gleda mladeniã raco, ki plava sredi jezera, a do nje nemore.

Tedaj se spomni lisice, ki ji je dal nekoã mesa. Roãnopride lisica k njemu in on ji reãe: »Pomagaj mi dobiti toraco, ki plava sredi jezera!« Lisica se roãno spusti v je-zero in plava do race. Lisica jo zgrabi, raca pa spusti jaj-ce v jezero, da se potopi na dno.

Tedaj se spomni mladeniã zlate ribe. »Ko bi mi zdajmogla pomagati!« Kakor hitro si je to mislil, Ïe mu roã-no riba prinese jajce. Vzame ga in gre do svojih okam-


118

nelih bratov. Tam poãaka drugega dne, da pride nevestakamenje kropit. Zdaj brÏ ubije jajce in pomaÏe vsakegaãloveka in konja, da oÏivi. Ko vsi oÏive, jim reãe: »Takojpojdimo dalje, da nas ãarovnik ne dobi!«

Pridejo do ‰iroke vode in ne vedo, kako bi pri‰li ãez.Najmlaj‰i brat reãe: »PoÏenimo konje, saj znajo dobroplavati!« Toliko da pridejo ãez sredo vode, Ïe prisopihaza njimi ãarovnik. Toda nima veã pravice do njih, ker soÏe ãez sredo vode.

Bratje sreãno pridejo z nevestami domov in oãe jimpripravi veliko gostijo.


119

O dveh bratih in velikanih

Pred davnim ãasom, ko so bivali ‰e velikani na zem-lji, sta Ïivela dva brata, ki sta morala star‰em trdo

delati; za plaãilo pa sta dobila veã udarcev kot jesti. Kosta nekega dne cepila drva v gozdu pod velikim hras-tom, sta sklenila pobegniti. Poslovila sta se in si obljubi-la, da se bosta ãez pol leta zopet sestala pod istim hras-tom.

Mlaj‰i brat je ‰el po gozdu proti vzhodu in proti ve-ãeru pri‰el do velike votline, v kateri so prebivali velika-ni. Ti so bili neusmiljeni in so jedli tudi ãlove‰ko meso.Velikanov tedaj ni bilo doma. Deãek, ki o vsem tem niniã vedel, je sklenil tu prenoãiti in se je zato skril podveliko posteljo. Kmalu nato so pri‰li velikani domov inlegli k poãitku. Deãek od strahu ni mogel zatisniti oãe-sa in je poslu‰al, kaj so govorili velikani med seboj. —Prvi je rekel:

»Nedaleã od tod je mlin, v katerem je lepa deklica.Jutri hoãem iti ponjo.«

Drugi je dejal, da ve za drevo, pod katerim je zakopanvelik zaklad. Zraven tistega drevesa stanuje reven tesar,


120

ki pa o zakladu niã ne ve. Jutri pojde on sam ponj. Tre-tji zopet:

»Vem za grad, kjer morajo ljudje daleã nositi vodo.Takoj poleg gradu pa je kamen in na njem sedi velikaÏaba ter varuje studenec, ki izvira skrit pod kamnom. ToÏabo hoãem jutri ubiti in pokazati gra‰ãaku, za kar mebo bogato obdaril.« — âetrti je zopet rekel:

»Hãi na‰ega kralja je hudo bolna, a ji noben zdravnikne ve zdravila. Pomaga ji pa lahko samo jabolko z jabla-ne, ki rase pred na‰o votlino. Jutri hoãem nesti to jabol-ko v grad in kralj mi bo dal hãer za Ïeno.«

Nato so velikani zaspali. Tedaj je deãek tiho zlezel izvotline, odtrgal jabolko in od‰el. Najprej je tekel k mli-narju in mu rekel:

»Pazite, jutri zjutraj vam hoãe velikan ugrabiti va‰ohãer!«

Nato je ‰el k tesarju, mu zapovedal posekati drevo inkopati na tistem mestu. Tesar je slu‰al in izkopal velikzaklad, ki ga je delil z njim. Od tesarja se je odpravil vgrad, kjer je manjkalo vode. Gra‰ãaku je velel, naj zapo-ve ubiti Ïabo in odvaliti kamen. Gra‰ãak ga je slu‰al innjegovi sluÏabniki so na‰li pod kamnom velik studenec.Za plaãilo ga je gra‰ãak bogato obdaril.

Nazadnje je ‰el mladeniã v kraljevo palaão, kjer je vseÏalovalo zaradi kraljiãine bolezni. Mladeniã je velel kra-lju, naj ga pelje k bolni hãeri, da jo ozdravi. Kralj ga je


121

peljal v hãerino sobo, in ko je stopil tja, je mladeniã po-dal dekletu ãudodelno jabolko. Komaj je jabolko pouÏi-la, je bila zdrava. Iz hvaleÏnosti mu je kralj dal hãer zaÏeno. Dal mu je tudi veliko imetje in grad, na kateremsta skupaj prebivala.

Vtem pa je preteklo ravno pol leta in mlaj‰i brat je ‰elna dogovorjeno mesto. Tu je Ïe na‰el starej‰ega brata, kise mu je pa medtem slabo godilo. Pripovedoval mu je osvoji sreãi in ga povabil k sebi na grad. Vendar pa sta-rej‰i brat ni hotel iti z njim in je raj‰i ‰el v votlino veli-kanov. Upal je, da ga bo doletela enaka sreãa kot brata.Legel je pod posteljo in ãakal velikanov. Ti so pri‰li zelonezadovoljni; povsod so namreã pri‰li prepozno.

»Nekdo nas je moral poslu‰ati,« so dejali in priãelipreiskovati votlino.

Pod posteljo so na‰li starej‰ega brata, ga zvlekli izpodnje in ga — poÏrli.

Tako je bil starej‰i brat kaznovan zavoljo tega, ker nibil zadovoljen, kar mu je bil ponudil mlaj‰i brat. Mlaj‰ibrat pa je ‰e dolgo Ïivel na gradu sreãno in zadovoljnos kraljevo hãerjo.


122

O juna‰kem kovaãu

Oãe je imel silno moãnega sina. Da ga v uk k ãevljar-ju, misleã, da bo brez velikega truda dobre ãevlje

narejal. Pa kakor je dreto v roko prijel, jo je Ïe utrgal.Nazadnje ga mojster spodi od sebe in mu reãe: »Jaz tene morem rediti, pojdi drugam, in ker si tako moãan,pojdi za kovaãa.« Svèt mu je bil v‰eã, a tudi pri kovaãuni dolgo ostal. Ko je s kladivom udaril na nakovalo, se jevse potreslo, nakovalo pa se je pogreznilo v tla. »Izberisi plaãilo,« mu reãe kovaã, »kakr‰no si hoãe‰, samo dagre‰ od mene proã.« — âe Ïe mora biti, naj bo, — si mislimladi kovaã. Zato reãe gospodarju: »Tisti Ïelezni kol, kileÏi zadaj za hi‰o, mi dajte za plaãilo.« Mojster je bilvesel, da se ga tako hitro iznebi, zato veli ‰estim hlap-cem, naj gredo po kol. Butec (tako so mladega kovaãaimenovali) pride ravno do njih, ko se hlapci s kolom navso moã trudijo, a ga niti ne premaknejo. »Kaj se igratekakor bebci,« jih nagovori Butec, vzdigne kol in z njimodide. Niã veã ga ni bilo nazaj, ‰el je namreã po svetu strebuhom za kruhom. Ko pride Ïe v tretjo deÏelo in greravno skozi gozd, zapazi ãloveka, ki je smreke s koreni-nami ruval. Takoj sta si postala prijatelja. Zdaj gresta


123

oba dalje, da prideta v sosednjo deÏelo. Tako prideta mi-mo nekega mlina, ko zagledata mlinarja, ki se je z mlin-skimi kamni igral. Metal jih je kvi‰ku in nato z rokamilovil. ·e s tem sta se seznanila.

Med potjo so se poizkusili, kdo izmed njih bo kamenvi‰e zagnal. Prvi ga zaÏene mlinar — celo uro so ãakali,da je kamen priletel nazaj. Nato ga vrÏe smrekar — ‰edalj ãasa ga ni bilo nazaj. Konãno pride na vrsto kovaã;zaÏene ga — tri dni so ãakali, da je priletel nazaj. »Vsitrije smo moãni dovolj, da se vseh velikanov ne boji-mo,« so si mislili in ‰li dalje po svetu.

Nekega dne jih pelje pot mimo velikega gozda, nadesni strani pa je stal visok in velik grad. Zavijejo v grad,kjer najdejo lepo stanovanje in dovolj hrane, ker tu za-radi strahov ni nihãe prebival. Tu ostanejo in se pogovo-re, da bo vsak dan eden od njih kuhal kosilo. Ko bo ko-silo kuhano, naj na strehi izobesi zastavo v znamenjeostalima dvema, ki bosta na lovu, da je ãas kosila.

Prvi dan je kuhal mlinar. Îe je hotel izobesiti na strehizastavo, kar pride k njemu beraã in ga poprosi malomesa. Mlinar mu ga ponudi ko‰ãek; beraã pa ga spustina tla in lepo prosi mlinarja, naj mu ga pobere, ker jesam Ïe star in se ne more veã pripogibati. Mlinar seskloni po mesu, beraã pa popade kovaãev kol in priãneudrihati po kuharju. Ubogi reveÏ ni pomnil, da bi bilkdaj tako hudo tepen. Beraã ga pusti na pol mrtvega in


124

zbeÏi. Medtem pa lovca Ïe teÏko ãakata in pazita, kdajbosta zagledala zastavo. Toda tega nista doãakala. Kersta Ïe bila preveã laãna, sta ‰la proti veãeru domov. Zelosta bila jezna, ko sta zagledala tovari‰a na pol mrtvegana tleh. Da bi ju potolaÏil, jima je priãel pripovedovati,kaj se mu je pripetilo; toda kljub temu sta ga imela obale za slabiãa. Nato mu obveÏeta rane in napravita po-steljo.

Drugi dan kuha kosilo smrekar, kovaã gre pa sam nalov. Enako se primeri tudi smrekarju. ·krat namreã, ki sije vzel podobo starãka, ga ravno tako namaha s kolornkakor prej‰nji dan mlinarja. Kovaã teÏko ãaka, kdaj bozagledal zastavo, a vse zaman. Ker le ni niã, gre domov.Ko zagleda smrekarja leÏeãega na tleh, se razjezi, oz-merja ga in reãe: »Vidim, da sta oba zaniã! Jutri ostanemjaz sam doma, bom videl, kaj se bo zgodilo meni.«

Res ostane. Komaj je meso kuhano, Ïe pride starec inga prosi boÏjega daru. Godrnjaje mu poda ko‰ãek mesain mu veli, naj se urno pobere od tod. Tudi danes uidestarãku meso iz rok, tudi danes prosi, da bi mu ga po-bral. »Kaj?«se zadere kovaã. »Ali si tako len, da ga ‰epobrati noãe‰?« in Ïe mu neusmiljeno boÏa pleãa s ko-lom. Beraã mu komaj uide. Zadaj za gradom se pogrez-ne v zemljo. »Tako!« se togoti kovaã nad ostalima dve-ma, »jaz sem mu pa le dal, kar mu gre.«

Ko bolnika ozdravita, gredo gledat, kje je tista luknja,


125

v katero se je starec pogreznil in izginil v zemljo. Zapa-zijo stra‰no brezno. »Eden naj se spusti po vrvi na dno,«pravi kovaã tovari‰ema, ki pa se oba branita. Naposledvendarle privolita. Tedaj priveÏejo vrv na skalo, zravenpa zvonec, da bi tisti, ki se spusti v jamo, pri veãji nevar-nosti pozvonil. Mlinar poizkusi prvi, potem smrekar, paoba sta kmalu pozvonila in se vrnila. Konãno se spustikovaã sam.

S seboj vzame tudi Ïelezni kol, da bi se v nevarnostibranil. Ko pride do dna, otiplje Ïelezna vrata s teÏkimzapahom. Moãno udari s kolom po njih, poru‰i jih in,ãudo, nov svet se mu odpre, nova zemlja. Vse je mnogolep‰e kot na na‰i zemlji. Ko se kovaã nekoliko zave, gredalje. Zapazi tri gradove: prvi je bil srebrn, drugi zlat, vtretjega pa se kar ni mogel ozreti, tako se je svetil. Pre-mi‰ljuje, kaj naj stori. Naposled se odloãi, da gre v vse trigradove.

Stopi v prvi grad. Velika kaãa, kakr‰ne doslej ‰e nik-dar ni videl, je straÏila pred vrati. Kovaã jo udari z Ïelez-nim kolom, da obleÏi mrtva, nato pa stopi v grad. Lepadeklica prihiti k njemu, ga pozdravlja kot re‰itelja in mupove, da je bila zakleta. Veselje obeh je bilo neizmernoveliko. Urno jo odpelje k luknji, kjer je pri‰el sam v tasvet, priveÏe jo na vrv in pozvoni. Re‰ena deklica muzdaj pove, da sta v drugih dveh gradovih ‰e dve zakletideklici. V hvaleÏen spomin mu podari prstan iz samih


126

demantov. Koj nato jo potegneta kvi‰ku smrekar in mli-nar. Obema je bila tako v‰eã, da bi jo vsak rad imel.

Kovaã se napoti zdaj v zlati grad, na roko si natakneprstan in srãno odkoraka dalje. Îe namerava stopiti vgrad, kar mu iz gostega grma pride nasproti neznanskogrda po‰ast, ki ga hoãe poÏreti. Krvav boj se vname mednjima in kovaã komaj premaga po‰ast. Kakor v prvemgradu, mu tudi tu pride naproti deklica, toda veliko lep-‰a kakor prva. Tudi to po‰lje na zemljo. Deklica mu dav dar zlat meã in ga zagotavlja, da ga bo ‰e potreboval.Ko smrekar in mlinar zagledata deklico, ki je ‰e lep‰a odprve, se priãneta prepirati, ãigava bo. Drug drugemusilita prvo.

Z meãem opasan in s kolom v roki gre kovaã v tretjigrad. Pred silno velikimi vrati stoji na straÏi stra‰en zmajs tremi glavami. Kovaã ga hitro butne s kolom. Mislil je,da bo zver pokonãal, toda niã ni opravil. Jezna se zaÏe-ne vanj in ga hoãe poÏreti. Dolgo se bojujeta, konãnozver omaga in kovaã ji odseka vse tri glave z meãem, kimu ga je podarila re‰ena deklica. Kakor se ob silnem po-tresu strese zemlja, prav tako se je zdaj vse streslo, ko seje zmaj smrtno ranjen zgrudil na tla.

Kovaã gre v grad in zagleda deklico, ki je ‰e mnogolep‰a, kakor sta bili prej‰nji dve. Kakor danica medzvezdami je bila njena lepota med drugimi deklicami.Ko se drug drugega ne moreta nagledati in ko se neko-


127

liko zavesta, se zgodi, da mu deklica priseÏe, da ga nik-dar ne bo pozabila. Nato jo odpelje tja, kjer je pri‰el vjamo, in jo kakor prvi dve po vrvi po‰lje na zemljo. Kopa smrekar in mlinar to deklico zagledata, se zaãnetazanjo do dobrega biti.

Zdaj pozvoni ‰e sam kovaã, toda neãeta ga potegnitikvi‰ku, ker sta dobro vedela, ãigava bi bila potem naj-lep‰a deklica, za katero se zdaj pretepata.

Kovaã ne ve, kam bi se dal. Zato gre v vse tri gradovein si nabere zlata, srebra in demantov, kolikor jih morenesti. Ko pride v zadnji grad, zapazi, da v kotiãku ãepi‰krat, ki se trese kakor ‰iba, tako se je zbal Butca. Kovaãmu veli, naj mu pokaÏe vrata, kjer bi se moglo priti iz-pod zemlje. Skrat izvleãe velik kljuã, mu ga da in povepot, po kateri naj gre, da bo sreãno pri‰el na zemljo.»Kaj?« se zgrozi nad ‰kratom. »Kaj, jaz sam si bom ho-dil vrata odpirat! — Urno, ‰krat, ãe ne, ti bom s kolompomagal!«

Rad ali nerad je moral iti. ·krat zazvoni, vrata se od-pro in glej ãudo, videl je, da so se vsi trije gradovi po-greznili v zemljo.

Prestra‰en hitro zapusti podzemeljske kraje, hiti iznjih in pride na dan. Gradove pa, ki so se pogreznili vzemljo, zagleda na lepih ravninah. Ne ve, ali se mu sanjaali je resnica. Ko se gradovom bliÏa, vidi smrekarja inmlinarja, ki se ravno pretepata za tretjega dekleta. Silno


128

se prestra‰ita, ko ga zagledata. Kot bi trenil, se srditi bojneha. Na kolenih ga jokaje prosita odpu‰ãanja. Veliko-du‰no jima odpusti, toda s pogojem, da bo zadnja dekli-ca njegova, prva mlinarjeva, druga pa smrekarjeva.

Vse tri deklice se mu prisrãno zahvalijo za re‰itev innajlep‰a mu rada poda roko v zakon. V hipu se potemves spremeni — ni bil veã divji, neotesani kovaã, marveãlep in mlad gospod, ves v svilo obleãen. Tudi silna moãmu izgine, ker je ni veã potreboval. Enako se je zgodilotudi z mlinarjem in s smrekarjem.

Tri dni nato so vsi trije obhajali veselo svatbo. Vsak jeimel en grad: kovaã najlep‰ega, mlinar srebrnega, smre-kar pa zlatega. Njih rod je cvetel mnogo stoletij.


129

O mladeniãu, ki bi rad strah poznal

Mati je imela sina, ki ni poznal strahu. Ker je toli-kokrat sli‰al o njem, vpra‰a nekega dne mater:

»Mati, povejte mi vendar, kaj je to — strah?«Mati mu pravi: »Ve‰, ljubi sinko, strah je taka stvar, ki

je na sredi votla, okoli kraja je pa niã ni.«»Ej, mati,« odgovori sin, »nekaj pa mora vendarle biti

strah, ko toliko govore o njem; spoznati ga moram, ãe-prav grem do konca sveta!«

In res se nekega dne poslovi od matere in odide posvetu, da bi spoznal strah.

V neki vasi se ponudi za hlapca, rekoã: »Jaz ostanempri vas za hlapca zastonj, ãe mi pokaÏete strah; rad bi gaspoznal, ker mi toliko govore o njem.«

Gospodar ga je pripravljen vzeti v sluÏbo, rekoã: »No,pa ostani pri meni; jaz ti Ïe pokaÏem strah.«

Nekaj dni prej so v tisti vasi obesili razbojnika; visel jeÏe dalj ãasa na ve‰alih.

Ko se nekega veãera vraãata gospodar in hlapec iz go-zda domov, gresta mimo ve‰al in gospodar skrivaj spus-ti sekiro na tla. — Îe sta skoraj doma, ko veli gospodarhlapcu: »Na poti sem izgubil sekiro, pojdi ponjo!«


130

Hlapec gre po isti poti, kjer sta ‰la, ko pride do ve‰al,se oglasi obe‰enec: »Oh, kako sem Ïejen!«

Hlapec pogleda kvi‰ku in pravi: »âe si Ïejen, pa pij!«To reãe in s klobukom zajame vode v bliÏnji luÏi in muponudi, rekoã: »Na, pij!«

Ko hlapec odhaja, se spet oglasi obe‰enec: »Joj, kakosem Ïejen!«

»I, bo‰ pa spet pil,« reãe hlapec in mu ponudi vode.»Zdaj mislim, da si se Ïe napil,« ‰e pravi in hoãe dalje,a tretjiã se oglasi oni na ve‰alih: »Joj, kako sem Ïejen!«

»âe si res tako Ïejen,« pravi hlapec, spleza na ve‰alain obe‰enca odreÏe. Potem ga nese k luÏi in mu potisneglavo vanjo, rekoã: »Pa vso posrebaj, ãe hoãe‰!« Ko po-tem najde sekiro, se vrne.

Doma pripoveduje gospodarju, kako je dajal piti obe-‰encu, ki ga je prosil vode. »Mislil je, da ga bom vso noãnapajal, no, in veste, kaj sem storil? Odrezal sem ga zve‰al in postavil na glavo v luÏo. Zdaj mislim, da se Ïenapije, ali ne!«

»Ti si srãen deãko!« pravi gospodar.»Rekli ste, da mi pokaÏete strah,« reãe hlapec, »kdaj

pa bo to, oãe?«»Pri meni ga ne bo‰ videl,« odgovori gospodar, »in

mislim, da ga ti sploh ne najde‰ nikjer.« Drugega dne Ïegre mladeniã spet iskat strahu po svetu.

Sli‰al je, da v nekem mlinu stra‰i, da hodi vanj vsako


131

noã devet vragov mlet moko in kvartat. Pri tem mlinu setorej mladeniã ponudi za hlapca in mlinar ga sprejme.

Zveãer, ko so ‰li vsi iz mlina zaradi strahov, se mlade-niã zapre sam vanj in priãakuje vragov. — Skoraj pridejodrug za drugim v mlin. Nekateri odpro zatvornice inmeljejo, drugi sedejo okoli mize in vrÏejo karte. Mlade-niã jih gleda od strani in vragi ga ne zapazijo.

Skoraj izteãe eden mlinskih kamnov, ker ni veã me-ljiva pod njim, mladeniã pa zgrabi bliÏnjega vraga zavrat in mu potisne glavo pod kamen, da mu jo odmelje.

»Jaz vas Ïe nauãim, da boste nekoliko bolj pazili nakamne, da se ne bodo prazni vrteli! In ãe se mi takoj nepoberete od tu, zmeljem vas vse, kolikor vas je!«

Vragi se ga res zboje in zbeÏe, mladeniã pa leÏe poãi-vat in sreãno prespi vso noã. Toda strahu, kakr‰nega jehotel poznati, le ni videl. Zato drugo jutro takoj odpo-ve sluÏbo in gre dalje po svetu.

Na poti sli‰i, da v starem gradu stra‰i. V ta grad se to-rej nameni in se ponudi za hlapca. Ko ga gra‰ãak sprej-me, mu mladeniã pove, da za plaãilo ne zahteva druge-ga, kakor da mu pokaÏejo strah. —«Ej, pri nas,« pravigra‰ãak, »ga bo‰ ‰e preveã uÏil, ãe ostane‰!«

Bil je to star grad, o katerem so vedeli pripovedovatiljudje silno mnogo. Zveãer, ko odidejo vsi iz gradu, osta-ne mladeniã sam v njem, da bi videl strah.

Proti polnoãi je laãen, gre v kuhinjo, zakuri in prista-


132

vik ognju lonec ka‰e. Ko bije ura polnoã, sli‰i nad saboglas: »Oj, padel bom!« Mladeniã pogleda kvi‰ku, in koniãesar ne opazi, pravi: »Ej, le padi, samo glej, da ne vmoj lonec!« Komaj to izgovori, Ïe pade velika noga natla. Mladeniã se za to mnogo ne meni, temveã kuha da-lje svojo ka‰o. — Spet se zaãuje glas: »Joj, padel bom!«— »Le padi,« odgovori mladeniã, »jaz ti ne branim, sa-mo v mojo ka‰o ne!« In druga noga pade na tla. Tretjiãse zasli‰i glas: »Joj, padel bom!« — »Le padi, kakor tidrago!« odgovori mladeniã, in Ïe leÏi roka na tleh. —âetrtiã se zaãuje: »Joj, padel bom!« — »Le padi!« reãepogumno mladeniã in druga roka s trupom vred padena tla. Mladeniã je kuhano ka‰o Ïe odstavil od ognja, kospet zasli‰i glas: »Joj, padel bom!« »Ne jezi me! Kar pa-di!« odgovori nevoljno mladeniã, »sicer ti grem poma-gat, da laÏe pade‰!« — Zdaj pade velikanska glava z ro-potom na tla. V tem hipu se zdruÏijo vsi udje in velikanse postavi predenj na noge.

»Kdo pa si ti?« ga vpra‰a mladeniã. Ko pa ne dobi od-govora, dene svojo ka‰o lepo v skledo in jo nese v sobo.Velikan stopa za njim.

Mladeniã sede za mizo in jé. Velikan, ki doslej ni dalglasu od sebe, se zdaj oglasi, rekoã: »Daj mi nekolikoka‰e!«

»Tam je kuhinja in lonec, pa si jo skuhaj, kakor sem si


133

jo moral jaz, ãe hoãe‰ jesti. Sicer se poberi, da me ne uje-zi‰!«

Toda velikan se ne gane, niti ne zine besedice. Komladeniã ka‰o pojé in vidi, da velikan ‰e vedno stojipred njim, ga pogleda srepo in reãe: »Zdaj se mi pa lezgubi, da grem spat! Tu mi ne bo‰ razsajal in rogovilil,kajti imeti hoãem mir.«

Velikana te besede ujeze, pa stegne roke, da bi prijelmladeniãa za vrat; tisti hip prime mladeniã priÏganosveão in mu jo vtakne pod nos, da velikan takoj odsto-pi.

»Velik si in premalo te ni,« pravi mladeniã, »todaveruj mi, da se te kaj malo bojim, in ãe bo‰ dolgo iskal,tudi skoraj katero iztakne‰!«

Velikan ne odgovori niã, temveã se stegne na policonad vrati in vzame kljuã z nje. »Pojdi za menoj!« reãemladeniãu, in le-ta stopa za njim.

»Odpri vrata!« veli velikan.»O, le sam jih odpri!« odgovori mladeniã. »Ti si jih

zadnji zaprl, zato jih tudi prvi odpri!«Velikan mora zdaj sam prijeti za kljuko in odpreti. Ko

prideta do kuhinjskih vrat, spet postoji velikan in velimladeniãu, naj jih odpre.

»Prijatelj, ne jezi me in jih sam odpri!« odgovori mla-deniã. »Ti si jih zadnji zaprl, ti jih torej tudi odpri!«

Velikan odpre vrata. Stopita v kuhinjo, kjer je prej


134

mladeniã kuhal ka‰o. Iz kuhinje so drÏale duri v klet, kiso bile pa zaklenjene.

»Sezi na polico!« veli velikan, »in vzemi kljuã z nje terodpri!«

»Jaz Ïe ne!« reãe mladeniã. »Kdor jih je zaklenil, najjih tudi odpre!«

Spet mora velikan sam odpreti. Zdaj prideta v pro-storno klet, kjer zagleda mladeniã tri velike kadi; v prviso bili cekini, v drugi srebrni denarji, v tretji bakreninovci. Velikan se obrne k mladeniãu in mu reãe: »Vidi‰,ko bi me ti slu‰al in kje odprl vrata, bi te raztrgal nadrobne kosce. Poslu‰aj in povem ti, kdo sem! Nekdajsem bil gospodar tega gradu in ãeprav sem bil neizmer-no bogat, sem kljub temu neusmiljeno tlaãil in zatiralsvoje podloÏnike. Toda ne samo, da sem kmete grozo-vito zatiral, celo varal sem jih. Zato se pokorim maloneÏe sto let. Denar, ki ga vidi‰ v teh kadeh, sem si pridobilpo krivici. — S tem, da me nisi slu‰al, ko sem ti velel od-preti vrata, si me re‰il stra‰ne pokore. Z denarjem sto-ri, kakor ti reãem: Tretjino obdrÏi sam, tretjino razdelisiromakom, tretjino pa izroãi sedanjemu lastniku tegagradu!« Ko to izgovori, velikan izgine.

Vtem se je Ïe zdanilo. Mladeniã vzame denar in sto-ri z njim, kakor mu je naroãil duh.

Ker le ni videl strahu, kakr‰nega je hotel poznati, odi-de iz gradu in se napoti domov. Med potom se uÏeja,


135

zato gre k studencu pit. Ko pije, skoãi Ïaba v vodo in onse je tako prestra‰il, da ga kar kurja polt oblije.

»Ej,« pravi sam sebi, »zdaj pa vidim, da res ni strahu,da je na sredi votel, okoli ga pa niã ni.«


136

O povodnem moÏu

I

Z ivel je deãek, ki se je rad kopal. Tudi ko je nekegadne zaradi naliva in povodnji voda narasla, ni str-

pel doma. ·el je k vodi, ãeravno sta mu oãe in mati bra-nila.

Ko je pri‰el do vode, se je slekel in skoãil vanjo. Todavoda je bila prevelika. Odnesla ga je. Deãek je grabil zrokami, mahal in krilil na vse strani. Kriãal in jokal je naves glas, da ga je zaãul sam povodni moÏ na dnu vode.In dobro, da ga je ãul, ker ‰e tisti hip je deãek zajel vodov nos in usta ter se izgubil kakor v snu.

Ko je prihitel povodni moÏ, ga je na‰el Ïe speãega. Le‰e valovi so ga nesli dalje. Povodni moÏ sicer ni trpel, dabi pri‰el kdo Ïiv v njegovo vodno kraljestvo, zato je vsa-kogar, ki je padel v vodo, utopil. Ta drobni deãek pa muje bil neznansko v‰eã. Îal bi mu bilo, ãe bi utonil, zatoje sklenil, da ga re‰i. Saj se je tudi poãutil osamelega vsvojem prostranem kraljestvu, zato se je razveselil tegalepega deãka, ki mu bo delal dru‰ãino.

Odnesel ga je v naroãju v svoj prekrasni grad na dnuvode. Îiv ãlovek ‰e ni prestopil praga tega gradu. Sedajse je to prvikrat zgodilo. PoloÏil je deãka v posteljo, ki je

ˆ


137

bila vsa iz stekla in je stala sredi steklene sobe. Nato jeod‰el in ãakal skrit, da se deãek zbudi.

Deãek se je prebudil. Pogledal je okrog sebe in spo-znal, da leÏi v stekleni postelji sredi steklene sobe. Obpostelji je stala mizica, na mizici igraãka pri igraãki —vse iz kristalnega stekla. Deãka sta prevzela lepota inblesk, segel je po steklenih igraãkah in se igral. Tisti hipse je domislil doma in zajokal.

Prihitel je povodni moÏ in ga vpra‰al:»Po kom joãe‰, drobni moj deãek?«»Po domu,« je odgovoril deãek in jokal neutolaÏno.

Povodni moÏ ga je vpra‰al:»Ali je dom lep‰i od tega bogastva, ki je pred teboj?«»Lep‰i,« je odgovoril deãek in jokal ‰e huje.Povodni moÏ je videl, da je vsaka beseda odveã, zato

je od‰el. Ko se je deãek izjokal, je zaspal. Tedaj je pri‰elpovodni moÏ po prstih in ga odnesel v drugo sobo. Kose je deãek prebudil, je pogledal okrog sebe in spoznal,da leÏi v postelji, ki je vsa iz srebra in stoji sredi sobe ssrebrnim stropom in podom. Ob postelji je stala mizi-ca, na njej igraãe — vse iz svetlega srebra. Zavzet je gle-dal deãek to bogastvo, nato je segel z roko po igraãah inse igral. Îe tisti hip pa mu je postala igra dolgoãasna.Spomnil se je bratca in sestrice, s katerima se je igraldoma, in hudo zajokal.


138

Prihitel je povodni moÏ in ga vpra‰al: »Po kom joãe‰,drobni moj deãek?«

»Po bratcu in sestrici,« je odgovoril deãek in jokal ‰ehuje. Ker se ni dal utolaÏiti, je povodni moÏ od‰el. Deãekje nato zaspal. Takrat je pri‰el zopet povodni moÏ poprstih in ga odnesel v tretjo sobo.

Ko se je deãek prebudil, je spoznal, da ga je bil po-vodni moÏ prenesel v posteljico iz suhega zlata, ki je sta-la sredi sobe, tudi zidane iz samega zlata. Vse, kar je bilov njej, je bilo iz najãistej‰ega zlata: mizica, stoli in igraã-ke. Deãek je sli‰al Ïe mnogo o ãarobnih zlatih zakladih,nikdar pa si ni mogel predstavljati tolikega bleska, ki gaje sedaj slepil v oãi. Oãaran je segel po zlatih igraãkah inse igral. A ne dolgo. Spomnil se je oãeta in matere terzopet glasno zajokal.

Prihitel je povodni moÏ in ga vpra‰al:»Po kom joka‰, drobni moj deãek?«»Po oãetu in materi,« mu je odgovoril deãek in jokal

glasno, preglasno.»Ali sta oãe in mati draÏja ko ãisto zlato?« se je ãudil

povodni moÏ, ki ni poznal niti oãeta niti matere, pa tudine bratov in sester.

»DraÏja,« je rekel deãek.Povodni moÏ je ‰el in nabral vse bisere, ki so jih skri

vale globoãine njegovega vodnega kraljestva. Vsul jih jepred deãka, da je segel kup do stropa, in vpra‰al:


139

»Ali sta ti oãe in mati draÏja tudi od teh biserov?«Deãek je moral zatisniti oãi, da ga toliki sij ni oslepil.

Iskrilo in svetilo se je, kakor bi vse naokrog gorelo.Odgovoril je povodnemu moÏu:

»Zaman si prizadeva‰, da bi na‰el ceno mojemu oãetuin materi. DraÏja sta mi od zlata in biserov, draÏja ko vessvet.«

Povodni moÏ je spoznal, da ne bo mogel deãka z niãi-mer utolaÏiti. âakal je, da je zaspal, nato ga je odneselprevidno v naroãju iz vode in ga poloÏil speãega nabreg. Tu ga je ‰e ãakala njegova revna obleka, ki jo je bilslekel, preden je ‰el v vodo. Povodni moÏ je poiskal Ïepena njej, jih napolnil s samim suhim zlatom in z biseri terod‰el.

Deãek se je prebudil iz sna in spoznal, da leÏi na bre-gu ob vodi. Vstal je in se oblekel. V resnici ni vedel, alise mu je vse to, ãesar se je spominjal o povodnem moÏuin njegovem kraljestvu, samo sanjalo ali je resniãno do-Ïivel. Ko pa je segel v Ïepe ter otipal zlato in bisere, jespoznal, da se mu ni sanjalo, marveã da je vse gola re-snica. Stekel je domov k oãetu in materi, bratcu in ses-trici. Na‰el jih je vse jokajoãe, ker so vsi mislili, da je uto-nil. Veselja ni bilo zato ne konca ne kraja. Ker jim nimanjkalo zlata in biserov, je odslej tudi rev‰ãina pobeg-nila od njih in se je mednje naselila sreãa. Postavili so silepo novo hi‰o in sreãno Ïiveli v njej. Deãek se je ‰e ho-


140

dil kopat, toda samo takrat, ko ni bilo naliva. ·e takratle v plitvino, kamor povodni moÏ ni zahajal.

Povodni moÏ se le vrnil v svoje vodno kraljestvo in bilsila Ïalosten. Mislil je, da hrani v svojem gradu najdraÏjezaklade sveta. Sedaj pa je spoznal, da poznajo ljudje ‰eveãje dragocenosti, imajo oãeta, mater, brate in sestre,katerih povodni moÏ ni imel. To ga je tako razÏalostilo,da je jokal tri dni neprenehoma, da so se stresali bregoviin so vode glasno ‰umele kakor ob povodnji. Nato se jenapotil, da prei‰ãe vse skrite kotiãke svojega kraljestva,ãe se morda ne skrivajo v njih dragocenosti, katerih dotedaj ni na‰el.

II

Neka mati je imela dva sina in hãerko. Sina grestanekega dne na polje orat in naroãita materi, naj

jima sestra prinese obed na polje. Tako je tudi storila.Sestra nese obed mimo velike vode. Na obreÏju te

vode pa se je vrtelo veliko kolo. Naenkrat se kolo usta-vi in velik, kosmat moÏ se ji prikaÏe. Prime jo okoli pasuin jo zavleãe v svoj podvodni grad.

Brata sta se ‰e zmerom zana‰ala, da jima sestra prine-se obed, ãeravno je bilo poldne Ïe davno minilo. Ker paobeda le nihãe ne prinese, se odpravita domov in vpra-


141

‰ata mater, zakaj sestra ni prinesla obeda. Mati se pre-stra‰i in po‰lje starej‰ega sina za njo, zakaj pri vodnemkolesu se je Ïe veãkrat kaj hudega pripetilo.

Ko mladeniã pride do tistega kolesa na obreÏju reke,udari po njem. Kolo se hipoma ustavi, a pred njim seprikaÏe povodni moÏ. Brat ga prosi za sestro. PovodnimoÏ ga vzame s seboj v stekleni grad ter postavi predenjkolaã bronca in bokal Ïvepla, rekoã:

»âe to poje‰ in popije‰, dobi‰ sestro nazaj; ãe pa ne tevrÏem, da se v proso razleti‰.«

Brat ne more ne jesti ne piti. Povodni moÏ ga res vrÏetako, da se v proso razleti, sestri pa veli, naj to proso po-bere in hrani, ãe hoãe imeti spomin na starej‰ega brata.

Ker tega toliko ãasa ni domov, po‰lje mati mlaj‰egasina za njim. Tudi ta pride do tistega kolesa, ki se maho-ma ustavi, ko udari po njem. Nato se prikaÏe povodnimoÏ in ga vzame s seboj pod vodo. Tam mu pokaÏe dvakolaãa bronca in bokal Ïvepla ter mu zaÏuga, da ga bozdrobil v prah, ãe vsega ne poje in popije. Ker tega nemore storiti, stori povodni moÏ, kar mu je zaÏugal. Nje-gova sestra ujetnica povodnega moÏa — pomete prah inga hrani kot spomin na svojega mlaj‰ega brata.

Mater presune silna Ïalost, ker ni nobenega njenihotrok nazaj. Zato si neprenehoma Ïeli, da bi dobila ‰eenega sina. To se zgodi. Ko njen tretji sin doraste, vpra‰amater, zakaj je vedno tako Ïalostna. Njemu se je nam-


142

reã sanjalo, da je imel dva brata in eno sestro, ki pa jevse povodni moÏ ugrabil. Mati mu tega ni hotela pove-dati. Da bi mu mati povedala resnico, si izmisli najmlaj‰isin zvijaão ter reãe materi, da se mu je sanjalo o denar-jih, ki so skriti pod vogalom hi‰e. Tja pelje mater, pri-vzdigne vogal in reãe materi, naj seÏe pod vogal po de-narje. Ko mati seÏe z roko po denarju, spusti sin hi‰nivogal na materino roko in jo tako primora, da mu povevse od konca do kraja.

Zdaj gre najmlaj‰i brat iskat svoja starej‰a brata insestro. Ko pride do tistega kolesa, udari tako silno ponjem, da se razleti v male kosce. Povodni moÏ pride vesprestra‰en izpod vode ter ga vpra‰a, kaj bi rad. Ko izve,da bi rad imel brata in sestro nazaj, ga pelje povodnimoÏ v stekleni grad. Tam mu pokaÏe tri kolaãe broncain dva bokala Ïvepla, kar mladeniã mahoma poje in po-pije. Zdaj se gresta metat, a povodni moÏ je bil slab‰i inmlaj‰i brat ga stisne v kot tako trdo, da mu da v hipubrata in sestro nazaj. Ker pa ga najmlaj‰i brat ‰e ni ho-tel izpustiti, mu ‰e obljubi, da odslej ne stori nikdar veãkaj takega.

Zato tudi ni veã sli‰ati o povodnem moÏu, da bi kogaugrabil ali da bi kje razsajal.


143

O treh bratih in o treh hãerah

B il je oãe, ki je imel tri sinove. Kakor vsakemu, jepri‰la tudi njemu zadnja ura. Poklical je svoje tri

sinove k postelji in jim rekel: »PremoÏenja vam ne mo-rem zapustiti, ker ga nimam. Pojdite po svetu sluÏbeiskat, boste Ïe kaj na‰li. Zdi se mi, da boste sreãni.«

Oãe umrje in sinovi so ‰li po svetu sluÏbe iskat. Pride-jo do belega gradu in tu so hoteli vpra‰ati, ali bi ne bilozanje kaj sluÏbe. Ko stopijo v hi‰o, vidijo grofa, ki je se-del za mizo, zelo zelo Ïalosten. Vpra‰ajo ga, kaj mu teÏisrce. Smilil se jim je in radi bi mu pomagali. Pa jim pra-vi grof:

»Kaj bi vam pravil o svoji veliki nesreãi, saj mi ne mo-rete pomagati!« — Dolgo so ga nagovarjali, naj se jimrazodene, in dolgo se ni dal sprositi. Konãno vendarpravi:

»Naj bo! Pomagati mi sicer ne morete, a ãloveku jelaÏe, ãe komu more potoÏiti. Poslu‰ajte torej: Imel semtri hãere, pa mi je vse tri pobrala divja Ïena. Na vrtuimam tudi jablano, ki vsak dan rodi zlato jabolko. Pa no-benega ‰e nisem odtrgal. Vselej, kadar koli ga hoãem


144

odtrgati, pride iz tal neka Ïena, ki me prehiti in odnesejabolko v zemljo. Kako bi tedaj ne bil Ïalosten!«

Bratje pravijo: »Hãera res ne vemo kako re‰iti, posku-siti pa hoãemo svojo sreão zoper Ïeno in ni vrag, da bije ne prehiteli!«

Takoj drugi dan je poskusil najstarej‰i brat. Komaj jebilo jabolko zrelo, Ïe ga je imela Ïena v roki. Ko se jespet danilo, je Ïe stal srednji brat na vrtu. Ko je bilo zlatojabolko zrelo, skoãi in ga hoãe odtrgati, pa kakor bi tre-nil, se zemlja odpre, iz jame skoãi Ïena in ga prehiti, dasam ni vedel kdaj in kako.

Naslednji dan spet ãaka najmlaj‰i brat na vrtu. Jabol-ko je zrelo — on in Ïena, ki se je pri tej priãi prikazala iztal, skoãita in se oba isti hip stegneta po njem. Toda Ïe-na je bila malo prekratka in jo je prehitel. Îena pa sespusti spet v zemljo, toda zdaj se zemlja ni veã zagrnilaza njo, temveã je ostala globoka jama. Zato so bratjesklenili, da hoãejo enega izmed njih spustiti po vrvi vjamo, da vsaj vidi, kaj je tam. Najstarej‰i brat je bil takojpri volji. Prinesli so vrv, nanjo privezali kamen in nanjse je usedel brat, ki so mu dali vrvico v roko. To vrvicoso privezali za zvonãek, ki so ga obesili vrh jame. âe bise mu utegnilo hudo goditi, ali ãe bi spet rad pri‰el nazemljo, tedaj bo lahko pozvonil.

Spustili so ga v jamo in pri‰el je na drugi svet. Skoãi skamna in hodi okrog. Kar zagleda Ïensko in po kratkem


145

pogovoru spozna, da je najstarej‰a grofova hãi. Pelje jok vrvi, posadi na kamen, potegne za vrvico — in poteg-nili so jo na beli dan. Ko so vrv spet spustili v jamo, so‰e njega spravili na zemljo.

Zdaj sede srednji brat na kamen in spustili so ‰e nje-ga v jamo. Ko stopi na trdna tla, gre tudi on malo na-okrog in zagleda srednjo grofovo hãer, ki jo tudi spravina zemljo tako, kakor njegov brat prvo njeno sestro.Tudi njega so nato potegnili iz jame.

Naposled gre v jamo ‰e najmlaj‰i brat. Ko pride naspodnji svet, se ãudi, da je tu spodaj vse drugaãe kakorzgoraj. Gre tedaj malo ogledovat. Konãno naleti na de-klico in se priãne z njo pogovarjati. Med drugim mu pri-poveduje tudi, da je njen oãe na lep‰em svetu mogoãengospod, da jo je ugrabila neka grda Ïenska, ki je Ïe prejpripravila njenega oãeta ob starej‰i dve njeni sestri. Mla-deniã ji pove, da sta njeni dve sestri Ïe re‰eni, in jo pe-lje k vrvi. Tudi njo so potegnili na beli dan. — Preden pasta se loãila, mu je deklica dala v spomin bel robãek, vkaterem je bilo z rdeãimi nitmi v‰ito njeno ime.

Ko so vrv spet spustili v jamo, da bi spravili ‰e njegaven, in ko je hotel ravno sesti na privezan kamen, se ka-men odveÏe in pade na tla tako trdo, da je zemljo predrl.

Spet se je naredila globoka luknja. Mladeniã je poteg-nil za vrv, da so jo spustili ‰e niÏe. Poprijel se je in sespustil v novo jamo.


146

âez dolgo ãasa pride spet na drugi svet in najde tamv svoje zaãudenje tisto Ïeno, ki ji je bil vzel zlato jabol-ko na grofovem vrtu. Ona mu je povedala, da je zaãara-na in da mora ljudem kolikor mogoãe veliko ‰kodovati.Pove mu pa tudi, da jo lahko re‰i, ãe le hoãe.

Mladeniã jo povpra‰a, kaj mu je treba narediti. Îenamu zaãne pripovedovati:

»Tukaj vidi‰ jezero, ki je tako ‰iroko, da ne more‰ vi-deti ãez, ko bi ‰e tako napenjal oãi. Tu ti dam golobãkain tri grahova zrna. Golobãek te ponese ãez jezero. Sedinanj in v Ïep daj tri zrna. Ko te bo Ïe teÏko nosil, vrzieno zrno v vodo in pri priãi bo zrastel hribãek, na kate-rem se bosta lahko odpoãila.

Ko te bo prinesel na drugi breg, bo‰ tam zagledal cer-kvico. Stopi vanjo, in ko pride‰ ven, bom Ïe stala predcerkvijo in blagor tebi in meni — re‰ena bom.«

Mladeniã je sedel na golobãka, dal tri grahova zrna vÏep in golobãek je letel z njim ãez jezero. Daleã ga je pri-nesel in se zelo upehal. Mladeniã vrÏe v vodo prvo zrno,zrastel je hribãek in odpoãila sta se. Spet sta letela daljein golobãek se je spet utrudil pod teÏo, ki jo je nosil.Drugo zrno je padlo v vodo in spet je zrastel zelen hrib-ãek in golobãek si je oddahnil. Zletel je v tretje in ganesel dalje. Nesel ga je daleã daleã in se utrudil. Mlade-niãa je zaãelo skrbeti. Eno samo zrno je ‰e imel, pa krajani videti nikjer, kaj bo!


147

Golobãek je pe‰al in moral je vreãi tretje zrno v vodo.Spet je pomagal zelen hribãek. Ko sta se odpoãila, ga jespet zadel golobãek in letel z njim dalje, kar vedno da-lje. Golobãek je Ïe tako teÏko nosil, da se je s perutnica-mi Ïe zadeval ob vodo, da je bil mladeniã ves moker. Kajbo, brega le ‰e ni videti! Ravno, ko je golobãek Ïe one-mogel in padel v vodo, zaãuti, oj, sreãa, trdno zemljopod nogami. Zlezla sta na suho, ãeprav z veliko teÏavo.Zdaj zagleda mladeniã tudi cerkvico pred seboj, ki mujo je prej zakrivala gosta megla.

Mladeniã vesel stopi v cerkev. Ko se vrne, ga Ïena Ïeãaka in mu iz hvaleÏnosti podari tri zlate krone.

Nato je Ïenska izginila, mladeniã pa je ‰el naprej. Kotako hodi in hodi, se mu dozdeva svet vedno lep‰i inlep‰i. Nekega veãera pride tudi do velikega gradu. Grevanj in prosi ljudi, da bi ga prenoãili.

Odgovorili so mu, da nimajo prostora, ker bodo zju-traj obhajali Ïenitovanje starej‰ih dveh grofovih hãera.Zato se je Ïe zbralo toliko gostov, da ne vedo, kje in ka-ko jih bodo spravili ãez noã. Rekli so mu tudi: »Ne vemopa tudi ne, od kod ste in kaj ste? Kaj je va‰e opravilo inkaj vas je pripeljalo v ta kraj?« Mladeniã ni vedel, kaj biodgovoril. Pride mu na misel in pravi: »Zlatar sem, starekrone popravljam, pa tudi nove narejam, ãe mi kdoveli.«

»âe pa je tako, bi nam bili lahko na pomoã. Zlatar ‰e


148

ni prinesel kron nevestama. âe obljubite, da nareditedve kroni do jutri, ko bo ãas k poroki, lahko ostanete.«

»Kaj bi jih ne in kako bi jih ne! In ‰e druge priprave nebom potreboval, kakor kladivo in dva bokala le‰nikov.Samo to vam povem, da morate iti vsi spat, ker svojeumetnije noãem izdati.«

Prav! Vsi so ‰li spat in on je tolkel le‰nike vso noã. Koso zjutraj vstali, jim pokaÏe dve kroni od tistih treh, kimu jih je bila dala tista Ïena pred cerkvijo. Vse ga je ob-ãudovalo in celo povabili so ga, naj po poroki sede knjim za mlzo.

Rajali so, da je bilo kaj! Z najmlaj‰o hãerko je tudi ple-sal — in veliko plesal. Vroãe mu je bilo in obri‰e si pot sãela. Hãi vidi na robãku svoje ime in ga spozna za svo-jega re‰itelja. Tudi on je ‰ele zdaj spoznal svoja brata,njih neveste in beli grad. Kmalu je spoznal tudi najmlaj-‰o hãer za svojo nevesto. ·e tisti dan je bilo tudi njunoÏenitovanje; ãetudi ni bilo prepozno, niso ‰li k poroki, ‰liso paã ‰ele drugi dan. So bili svatje vsaj en dan veã sku-paj.

Dolgo in dolgo je Ïivelo vseh ‰est sreãno skupaj nabelem gradu — in ‰e zdaj Ïive, ãe niso Ïe pomrli.


149

O treh grahih

Zivel je siromak, ki ni imel niti kruha za svojega sina.Zato mu reãe, naj si gre po svetu iskat sreão. »Idi,

sinko,«mu pravi, »kamor hoãe‰! Samo tega ne pozabi,da prvo stvar, ki jo sreãa‰, pobere‰ in jo shrani‰.«

Tako se poslovita. Oãe ostane doma, sin pa odide podolgi pra‰ni cesti s torbo na rami v daljni svet.

Ko tako nekaj ãasa hodi, zagleda na cesti grahovozrno. Spomni se oãetovega nasveta, pobere zrno in gaspravi v torbo. Gre dalje in najde drugo grahovo zrno.Tudi to pobere in spravi v torbo. Proti veãeru najde tret-je grahovo zrno, ki ga tudi pobere in shrani.

Pozno zveãer je Ïe bilo, ko pride do velikega gradu inzaprosi prenoãi‰ãa.

»Za eno noã Ïe dobi‰ posteljo,« mu pravi gra‰ãakovaÏena, ko je merila ãednega mladeniãa od nog do glave.Ugajal ji je, ‰e bolj pa je ugajal njeni hãeri, ki je stala po-leg matere.

»Ta tujec, ki smo ga sprejeli danes pod streho, pa nivideti siromak,« pravi pri veãerji gra‰ãakova Ïena svo-jemu moÏu. »NajbrÏ se je samo preoblekel, da bi videl,kako je pri nas. Mislim namreã, da bi rad vzel najino

ˆ


150

hãer za Ïeno. Pa Ïe ‰e pridemo na ãisto, da vidimo, priãem smo.«

Svojemu sluÏabniku naroãi gra‰ãakova Ïena, naj tuj-cu odkaÏe slabo posteljo in naj pazi, kaj bo ponoãi po-ãel. »âe je v resnici siromak, bo dobro spal tudi na sla-bi postelji. âe pa je iz imenitnej‰e hi‰e, vso noã ne boimel miru,« pojasni gra‰ãakinja zvijaão svojemu moÏu.

Mladeniãu res odkaÏejo prenoãi‰ãe, kakor je bilo uka-zano. On se sleãe in leÏe v posteljo. Ker pa se je bal, dabi mu kdo ponoãi torbe ne izmaknil, ki je bila edino nje-govo premoÏenje, si jo dene pod glavo. Torba pa ni biladobro zaprta. Zato so silili trije grahki iz torbe pod nje-ga. On jih je pobiral in zopet tlaãil v torbo. Komaj jespravil enega nazaj, Ïe mu je pri tem u‰el drugi iz torbe.Ko je ujel drugega in ga deval v torbo, mu Ïe uide tretji.To se je ponavljalo vso noã, tako da niti oãi ni zatisnil.

»No, kako je bilo ponoãi?« vpra‰a drugo jutro rado-vedna gra‰ãakinja sluÏabnika, ki je skrit pod posteljoopazoval tujca.

»Vso noã se je preobraãal na postelji. Bilo me je Ïestrah, da se podre name.«

»Aha! Saj se mi je takoj zdelo, da ni siromak,« se razveseli gra‰ãakinja in gre roãno poroãat to veselo novicomoÏu in hãeri. Vsi trije se dogovore, da tujca ‰e en danzadrÏe na gradu. Da se pa o njem docela uverijo, ãe je


151

res samo preobleãen imenitnik, mu hoãejo drugo noãodkazati mehko in lepo posteljo.

Ker so bili drugi dan z mladeniãem vsi zelo prijazni,res ostane na gradu ‰e eno noã. Po dobri veãerji mu zaprenoãi‰ãe odkaÏejo imenitno sobo, ki je bila bogato inpotratno opravljena.

»Ej, vedno lep‰e!« si misli siromak. »Vidim, da sem vdobri in po‰teni hi‰i. âemu bi deval torbo pod glavo invso noã lovil grahe, kakor sem vãeraj. Raj‰i se po‰tenonaspim.« — Res obesi torbo na obe‰alnik, se razpravi,leÏe v mehko posteljo in sladko spi vso noã.

»Kako je bilo nocoj?« vpra‰a zjutraj gra‰ãakinja slu-Ïabnika, ki je zopet pazil pod posteljo.

»Vso noã je nepretrgoma spal,« se je glasil odgovor.»Saj sem vedela, da ni siromak,« pravi vzrado‰ãena

gra‰ãakinja. »Prav gotovo je najmanj plemiã, ãe ne celokraljeviã.« — Seveda nese to novico ‰e toplo moÏu inhãeri.

Po zajtrku pride tujec h grofu, da bi se mu zahvalil zavso prijaznost in skrbno postreÏbo, ki je je bil deleÏenna gradu.

»Kam pa namerava‰ sedaj, prijatelj?« ga vpra‰a lju-beznivo gra‰ãak.

»Po dolgi pra‰ni cesti, sam ne vem kam.«»No, ãe je pa tako, te pa ne pustimo nikamor. Vidi‰,

jaz imam hãer istih let, kakor si ti. Videl si jo in upam, da


152

ti je v‰eã. âe te je volja, ti jo ‰e danes dam za Ïeno. Po-tem pa Ïe bo, kakor bo.«

Sicer je siromak sprva kar ostrmel pri teh odkritosrã-nih besedah, vendar se je takoj zna‰el in privolil v to ne-navadno Ïenitev.

·e tisti dan se je vse izvr‰ilo. Napravili so veliko gosti-jo, ki je trajala ‰tirideset dni in ‰tirideset noãi. Ves ta ãasni bilo videti v gradu niti enega Ïalostnega obraza. ·ecelo sreãni Ïenin si ni belil glave in ni bil prav niã v skr-beh, kaj bo iz vsega tega.

Ko pa mine ‰tirideseti dan, pokliãe mati gra‰ãakinjasvojega zeta k sebi in mu reãe: »Sinko moj! Gostija jekonãana in jutri se odpravita na pot, da pokaÏe‰ Ïenisvoj grad.«

»Svoj grad?!« — bi bil skoro zakriãal siroma‰ni Ïeninin toliko, da ni povedal po pravici in resnici, da imanamreã njegov oãe doma samo raztrgano bajto, ne pagradu. Vendar se ‰e zadnji hip premisli in molãe pritrdi,da odideta drugi dan z nevesto na njegov grad. V tistemtrenutku pa ga seveda mine vse veselje in globoka Ïalostin skrb sta se mu brali z obraza.

»Na obrazu ti vidim, da se teÏko loãi‰ od nas,« pri-stavi dobrohotno gra‰ãakinja. »Pa potolaÏi se, ljubi mojzet! Saj se kmalu zopet vidimo. Ostanita tam samo ne-kaj ãasa in potem se zopet vrnita k nam.«

Drugi dan naloÏe na velik voz tri vreãe ovsa za konje,


153

vreão denarja, nanj sedeta mladoporoãenca in ‰e dvastreÏnika. Tako se odpeljejo proti moÏevemu — gradu.

Mlada gospa je bila Ïalostna, ‰e bolj Ïalosten pa je bilnjen moÏ. Vsi so mislili, da sta potrta zaradi tega, ker sose ravnokar loãili od doma. Mladega moÏa je ta Ïalosttako potrla, da ni zinil niti besedice in se je v resnici za-smilil svoji Ïeni, ker je mislila, da je tako mehkega srca.On pa je mislil ves ãas samo na to, kako bo, kadar pri-dejo do oãetove razdrte bajtice. To je bil tudi pravi vzroknjegove velike Ïalosti.

Proti veãeru se pomika voz s potniki skozi velik gozd.Mlada gospa vpra‰a svojega potrtega moÏa, ãe je ‰e da-leã do njegovega gradu.

»Ej, do tja je ‰e daleã, zelo daleã,« ji odgovori on.»Lahko ‰e brez skrbi zaspi‰, preden pridemo tja.«

Ona res zadremlje. To priloÏnost pa porabi njen moÏin skoãi z voza. »Raj‰i grem v smrt, kakor da bi ji pove-dal, kak‰en siromak sem,« si misli in gre daleã proã odceste v gozd. Komaj pa napravi nekaj korakov, Ïe mupride nasproti moÏ beloglavec.

»Kam pa ti, sinko, v tej temni noãi?« ga ogovori moÏz belo glavo.

»BeÏim v smrt!« odgovori beloglavcu in mu vse od-krito prizna, kako se je godila vsa ta ãudna zgodba, ki boimela ‰e bolj ãuden konec.

»Ej, ãemu bi se Ïalostil, prijatelj!« pravi beloglavec.


154

»Sedi raj‰i na voz in se pelji s svojo Ïenko ‰e nekaj ãasanaprej! Kmalu prideta do mojega gradu. Jaz odhajamsedaj z doma in se vrnem ‰ele ãez leto dni. Ves ta ãas silahko ti gospod v mojem gradu. Ali enega nikar ne po-zabi: Ko se bom vraãal, takrat se ves grad moãno strese.Vidva z Ïeno pa glejta, da takrat nemudoma zbeÏita izgradu. âe se le malo zamudita, vama odbije zadnja ura!«

Mladi moÏ se starcu lepo zahvali in se vrne k vozu, kiga je ãakal na cesti.

»Skoraj sem zgre‰il in iskal sem pravo pot,« je pomi-ril vznemirjeno Ïeno, ki se je bila medtem prebudila inpogre‰ila svojega moÏa. »Zdaj sem se prepriãal, da smona pravi poti in nimamo veã daleã do mojega doma.«

âez nekaj ãasa res dospo do velikega gradu, ki je bilves razsvetljen. Pred vrati stoji cela vrsta lepo obleãenihslug, ki se priklanjajo in poniÏno pozdravljajo pri‰lecekot svoje nove gospodarje.

»Joj! Tvoj grad je pa lep‰i kakor na‰!« se je zaãudilamlada gospa in bila na tihem zelo zadovoljna, da je slu-‰ala svojo prebrisano mater in se poroãila z na videzsiroma‰nim tujcem.

Pa mine teden, mine mesec v veselem in zadovoljnemÏivljenju na gradu, pride konec leta. Takrat se pa gradzavrti in strese tako moãno, da se je hotelo vse poru‰iti.·ele tedaj se spomni gra‰ãak-siromak besed beloglavegastarãka. S svojo Ïeno hoãe zbeÏati, a Ïene ne najde ni-


155

kjer. Teka iz ene sobane v drugo, iz kleti v shrambe, izshrambe na podstre‰je, od tam zopet v klet, a Ïene nenajde nikjer. Naposled najde v kleti namesto Ïene sta-ro grdo babo, ki ga je ‰e gr‰e gledala. On pa njenih grdihpogledov ne opazi, ker je bil v prevelikih skrbeh za svojoÏeno. Zato se obrne h grdi starki in jo lepo poprosi:

»Ali veste, dobra mati, kje je moja Ïena? Povsod joi‰ãem, pa je nikjer ne najdem. ·e danes mora umreti, ãene zapusti prej gradu, preden se vrne njegov gospod.«

Baba pa mu odgovori: »Niã se ne boj, sinek! Pojdi hkuharici in ji povej, naj da v mlin sedemkrat vsejanoÏito. Iz te moke naj sedemkrat zamesi kruh in ga sedem-krat speãe. Ta kruh naj poloÏi pred grajska vrata, za dru-go pa ne skrbi!«

»Dvakrat mi je Ïe pomagala dobra sreãa; morda metudi tretjiã ne zapusti,« si misli gra‰ãak-siromak ter po-mirjen odide h kuharici, ki ji vse tako naroãi, kakor je bilzvedel od tiste Ïen‰ãine.

Ko pa naroãilo opravi, Ïe se strese grad v drugo, insicer tako moãno, da so kar stene pokale.

»Stokrat se poru‰i grad, preden bo speãen tisti kruh,«si misli gra‰ãak-siromak. »A zdaj; kar je, to je. Raj‰i umr-jem, kot da bi napravil svoji Ïeni Ïalost in sramoto, da jevzela za moÏa — beraãa.«

Medtem pa je kuharica Ïe spekla kruh in ga poloÏilapred vrata, kakor ji je bilo naroãeno. To je bila njegova


156

sreãa. Proti vratom se je Ïe valil velikanski zmaj, ki jeimel sedem glav in v vsaki glavi sedem jezikov; tako jebil stra‰en!

»Po ljudeh smrdi v mojem gradu!« je tulil zmaj Ïe oddaleã; iz Ïrel pa mu je ‰vigal sedemkrat sedem metrovdolg plamen.

»Hej, vrata! Îelezna vrata mojega gradu! Kaj ne po-znate veã svojega gospoda, da se noãete odpreti?« za-vpije pred vrati.

Takrat se oglasi sedemkrat speãeni kruh in pravi:»Zmaj! Ves tvoj trud je zaman. Le, ãe se da‰ sedem-

krat posejati, sedemkrat poÏeti, sedemkrat zmleti, se-demkrat zamesiti in sedemkrat speãi, potem pridi in seti umaknem, drugaãe ne!«

Zmaj se strahovito razjezi, da ga vrata ne ubogajo. Zvso silo se poÏene v vrata, tako da se grad trikrat zavrti.A vrata se ne odpro. ZaÏene se drugiã, in sicer s takosilo, da se grad ‰estkrat zavrti. A vrata se ne ganejo. Za-Ïene se ‰e tretjiã v vrata, in sicer s tako moãjo, da se samrazleti na male kosce in pogine pred svojim gradom.

Tako je ostal siromak gospod v zmajevem gradu ssvojo lepo Ïenico. ·e danes sreãno Ïivita, ãe Ïe nistaumrla.


157

O zlatih jabolkih

Oãe in mati sta imela tri sinove. Prebivali so v liãnihi‰ici, poleg katere je bil vrt, kjer so zorela zlata ja-

bolka. Ko so Ïe dozorevala, se je vsako noã eno izgubi-lo. Kdo jih je hodil krast, niso mogli dognati. Zato reãeoãe sinovom, naj jih gre vsako noã eden straÏit.

Prvo noã po‰lje starej‰ega. Mati mu speãe potico, oãepa mu da bokal vina, da bi se ponoãi krepãal in ne za-spal.

Ko se znoãi, gre starej‰i sin na vrt, sede pod jablano,se najé in napije, potem pa zadremlje in trdno spi vsonoã.

Ko pride zjutraj oãe na vrt in pre‰teje jabolka, vidi, daje — kakor po navadi — eno manj. — »Slabo si straÏil,«ga ozmerja oãe, »ko je eno jabolko zopet izginilo.«

Drugi veãer po‰lje oãe srednjega sina na vrt. Tudi te-mu speãe mati potico, oãe pa mu da vina s seboj, da bilaÏe bedel ponoãi.

Ko pride srednji sin na vrt, sede, pojé in popije, potempa zadremlje in spi vso noã.

Drugo jutro, ko pride oãe pogledat na vrt, je eno ja-bolko zopet izginilo.


158

»Vidva mi Ïe ne bosta veã straÏila jabolk!« se jezi oãe.— In mlaj‰i sin pravi: »Oãe, nocoj pojdem jaz na vrt; vi-deli boste, da ujamem tatu, ki nam krade jabolka.«

»·e starej‰a dva nista niãesar opravila, kaj bo‰ le ti!«pravi oãe.

Ko se znoãi, vzame mlaj‰i sin nekoliko ãrnega kruhain vode s seboj, vrÏe pu‰ko ãez ramo in gre na vrt. Tusede pod jablano, naba‰e pu‰ko in oprezuje za tatom.

Okoli polnoãi prileti ãrn ptiã, krokar, naravnost najablano. Mladeniã pomeri in ustreli. Z drevesa padetajabolko in ptiã. Ta pa se takoj zopet pobere in odleti vbliÏnji grad.

Ko pride drugo jutro oãe pogledat in pre‰teje jabolka,zapazi, da zopet eno manjka.

»Sinko, slabo si straÏil,« ga kara oãe.»Oãe, ne jezite se,« pravi mladeniã. »Dobro sem stra-

Ïil in tudi videl, kdo hodi na‰a jabolka krast. Opolnoãije priletel ãrn ptiã in utrgal jabolko; ustrelil sem, nato stapadla ptiã in jabolko. Toda ptiãa sem samo obstrelil; ka-kor bi trenil, se je spet pobral in odletel v grad. Ali do-biti ga moram, oãe, prej ne odneham.«

Mladeniã se res napoti naravnost v grad. Tu vpra‰a,kje imajo tistega ptiãa, ki hodi na njihov vrt jabolkakrast. Povedo mu, da v gradu nimajo nobenega ptiãa.»Imeti ga hoãem,« pravi mladeniã, »dobro sem videl,kako je odletel z na‰ega vrta naravnost v va‰ grad.« —


159

»âe bo‰ molãal,« mu reãe hi‰na, »ti ga pokaÏem. Bolanje in leÏi zgoraj na postelji ves krvav.« Nato ga hi‰na od-vede v sobo, kjer je leÏal ptiã.

»Zakaj si kradel na‰a jabolka?« pravi mladeniã. »Zatote zdaj ubijem.«

»Pusti me,« ga prosi ptiã, »dam ti zato lep grad, z bak-rom pokrit.«

»Niã mi ne bo‰ dal, ker tudi niãesar ne maram. Ubi-jem te!«

»Dam ti ‰e en grad — s srebrom pokrit — samo, dame pusti‰ Ïivega,« ga prosi ptiã.

Toda mladeniã se ne meni za obljubljene gradove,temveã mu ‰e vedno grozi, da ga bo ubil.

Ptiã ga prosi: »Dam ti ‰e en grad — z zlatom pokrit, ãemi ne stori‰ Ïalega.«

Ker se mladeniã le ne da pregovoriti, mu obljubi ‰ezlat prstan. — »Kadar ga na prstu trikrat zasuãe‰, bo‰imel, kar koli si izvoli‰: jedi in pijaãe. âe ga zopet za-suãe‰, bo‰ imel vojakov, kolikor jih bo‰ hotel.« Obljubimu tudi zlato koãijo, zlato konjsko vprego in konje, ãega pusti Ïivega.

Mladeniã je zadovoljen in ãrni ptiã mu da vse, kar muje obljubil.

Mladeniã je imel sedaj tri lepe gradove, razen tega ãu-dodelni prstan, s katerim je dobil vse, kar koli si je Ïelel.


160

Nekega dne pa pride njegov sosed, ki je imel tam bli-zu svoj grad, z vojaki pred njegov grad in navali nanj.Mladeniã se jih niã kaj ne ustra‰i, temveã zasuãe prstanna roki in pravi, naj pride toliko vojakov, kolikor je so-vraÏnikov. Toda njegova vojska je preslaba, sovraÏnikizmagujejo. Zasuãe drugiã prstan in pravi, naj pride ‰eenkrat toliko vojakov. Tudi to se zgodi, toda ‰e vedno nemorejo zapoditi sovraÏnikov od gradu. Tretjiã zasuãeprstan in pravi, naj jih pride desetkrat toliko. Zdaj ‰elese mu posreãi, da jih premaga.

Ko naposled pobegnejo, zapreÏe in se pelje domov koãetu in materi. Domaãi ga ne spoznajo. Pa jih prosi, dabi smel pri njih prenoãiti. Oni pa se branijo, ãe‰ da souboÏni in nimajo prikladnega leÏi‰ãa za takega gospo-da. Ko pa on pravi, da je zadovoljen, samo da bo podstreho, ga sprejmejo.

Pomenkujejo se o tem in onem in domaãi mu tudi po-toÏijo, da so pred nekaj leti izgubili najmlaj‰ega sina, okaterem ne vedo, kam bi bil pre‰el. — »Ali bi ga ‰e spo-znali, ãe bi sedaj pri‰el?« vpra‰a tujec. — »Kako bi ga nespoznali,« mu odgovore, »ãe ne po drugem, spoznali biga po tem, da nima enega prsta na roki.«

Nato sname tujec rokavice z rok in roditelji spozna-jo svojega sina.

Vpra‰ajo ga, kaj Ïeli veãerjati, on pa jim odgovori:


161

»Niã ne skrbite za to.« Trikrat zasuãe prstan na roki inmiza je polna najslaj‰ih jedi in pijaã.

Pili so in jedli in bili dobre volje; celo meni so dali ne-koliko piti, da imam ‰e zdaj moker jezik.


162

Od kdaj ima zajãek kratek rep

Prvi vinograd je prekopal in z vinikami zasadil samvolk, ki je povabil na delo lisico in zajãka. Za oba

kopaãa pomagaãa je pripravil sladko juÏino: zvrhan lo-nec meda.

Vsi trije so pridno delali. Lisico pa je zamikalo, da bi‰e pred juÏino poskusila strd. Obrnila se je od dela protibliÏnji lozi in zabavkala:

»Hoj, hoj!«»Kaj pa je?« sta vpra‰ala volk in zajãek.»Na botrinjo me kliãejo!« se je zlagala lisica.»Pa pojdi!« je odvrnil volk.»In kmalu se vrni na delo,« je dodal zajãek.In lisica je od‰la pod grm, kamor je volk skril lonec z

medom. Nalizala se je sladke strdi ter se vrnila k volkuin zajãku.

»Kako ste krstili?« je zaradovedil volk.»Priãetek!« se je zahihitala lisica.»Ste dobro jedli, botrica?« je vpra‰al ‰e zajãek. »Do-

bro in sladko,« je zahinavãila lisica.In kopali so dalje. Kmalu pa se je lisica spet obrnila

proti lozi in zabavkala:


163

»Hoj, hoj!«»Kaj pa je?« sta vpra‰ala volk in zajãek.»Na botrinjo me kliãejo,« je odgovorila lisica.»Pa pojdi!« je privolil volk.»In skoraj se vrni,« je prikimal zajãek. Lisica je od‰la.

Ko pa se je vrnila, je na vpra‰anje, kako so krstili, od-vrnila:

»Osredek!«Ko pa je lisica v tretje od‰la z dela in polizala ves med

iz lonca, sta volk in zajãek, utrujena od teÏkega dela, za-spala. Zvitorepka se je vrnila k njima in s preostankimedu speãemu zajãku namazala gobãek. Potlej je za-klicala:

»Pokonci, zaspanca!«»Oho, si Ïe nazaj? Kako ste krstili?« je zazehal volk.

»Dokonãek!« se je zahihitala lisica.»Ste dobro jedli?« je vpra‰al zajãek in si otiral krmeÏ-

ljavãke.»Dobro in sladko,« se je oblizovala lisica. »Kaj pa ti,

kumek, ali nam ne bo‰ privo‰ãil juÏine?« se je obrnila kvolku.

»Saj res,« je pokimal volk. »Poldne je in ãas je, da obe-dujemo.«

Potlej je planil pod grm v bliÏnji lozi, kamor je bil daviskril lonec z medom. A vrnil se je s praznim loncem injezljivo zarenãal:


164

»Nekdo je polizal med. Oh, ãe bi le vedel, kdo je tat,raztrgal bi mu vrat!«

Zdajci je lisica priliznjeno spregovorila:»Zajãek je polizal med, ko si ti spal, kumek volk.«»Jaz ga Ïe nisem, res ne!« se je branil zajãek.»Oh, kaj bi le lagal, saj ima‰ ‰e zdaj gobãek namazan

zmedom!«Takrat je volk zarenãal in planil proti zajãku, da bi mu

raztrgal vrat. Zajãek pa jo je ucvrl v dir, da se je kar pra-‰ilo za njim. Volk pa za njim. Ujel je zajãka za rep ter muga odgriznil, a uhitel ga ni, da bi mu pregriznil vrat.

Od takrat je zajãek — kratkorepec.


165

Od kdaj so mravlje kruljave

B ila je nekdaj zelo huda zima. Drevje je pokalo odsamega mraza in pod nogami je ‰kripalo, kakor bi

hodil po zdrobljenem steklu. Zaradi hudega mraza somorale uboge Ïivali mnogo trpeti.

Za vasjo je stal gozd, v katerem so si napravile prid-ne mravlje veliko mravlji‰ãe, da bi bile pozimi na gor-kem. Do tega mravlji‰ãa je prilezel nekega jutra jeÏ, vespremrl in oslabel. Ko je zagledal veliko mravlji‰ãe, je za-vidal mravljam njihovo gorko stanovanje in sklenil, pro-siti jih za streho. Po dolgem preudarjanju je lahno po-trkal na vrata.

»Kdo je?« se znotraj oglasi droben mravljin glas.»Jaz sem, jeÏ,« odvrne jeÏ, »prosim vas, dobre mrav-

lje, vzemite me pod streho. Zunaj je tak mraz, da bommoral poginiti, ãe me odÏenete.«

»Prevelik si za na‰e stanovanje,« mu odgovori mrav-lja, »poleg tega pa ‰e ves bodiãast. Vse nas lahko s svo-jimi iglami pomori‰. S tem Ïe ne bo niã.«

»Lepo vas prosim, vzemite me pod streho. Ne bomvam delal nadlege. Prav lepo se bom stisnil v kot podpeã in bom ãisto pri miru.«


166

»Sama ne smem niãesar dovoliti,« odvrne vratarica.»Vpra‰ala bom druge, ãe so s tem zadovoljne.« Po tehbesedah se vrata mravlji‰ãa zapro.

Kmalu se zopet prikaÏe mravlja vratarica in naznanijeÏu, da je sprejet. Kdo drugi bi bil te novice bolj veselkot on! Zadovoljen stopi v mravlji‰ãe in se stisne podpeã. Komaj pa so se duri za jeÏem zaprle, potrka Ïe zo-pet nekdo na vrata.

»Kdo nas zopet nadleguje?« pravi mravlja.»Jaz, lisica, vas prav poniÏno prosim strehe. Zunaj je

mraz, da mi pokajo kosti, vrhu tega so mi ‰e psi za pe-tami.«

»Prav Ïal, ne moremo te sprejeti. Imamo Ïe jeÏa.«»Lepo vas prosim, dobre mravlje, sprejmite me. Ni-

kogar ne bom nadlegovala. Legla bom za zapeãek inbom ãisto mirna.«

»Vpra‰ala bom druge,« odvrne zopet mravlja in zapreduri.

âez nekoliko ãasa pride mravlja iz mravlji‰ãa in povelisici, da sme vstopiti. Lisica, ki je ãutila, da so ji psi Ïeblizu, hitro smukne v mravlji‰ãe in leÏe za zapeãek. Ko-maj je lisica legla za zapeãek, Ïe zopet potrka nekdo navrata.

Bil je murãek.»Danes pa res nimamo miru!« se huduje vratarica.»Kdo je Ïe zopet zunaj?«


167

»Jaz, murãek, vas lepo prosim, sestre mravlje, strehe.Hudobni krt mi je podrl stanovanje in sedaj nimam kamiti v tej hudi zimi,« ji reãe murãek.

»Nikogar veã ne moremo sprejeti; imamo Ïe jeÏa inlisico,« mu nevoljno odvrne mravlja.

»Usmilite se me vendar, sprejmite me, sestre mravlje.Majhen sem in ne bom nikomur v nadlego. Vrhu tegavam bom godel za kratek ãas.«

Mravlja pa je ostala neizprosna in ‰ele po dolgem mo-ledovanju se je murãku posreãilo priti na gorko. Ko jepri‰el v mravlji‰ãe, je skoãil na klop pri peãi. Ko si neko-liko ogreje otrple ude, priãne veselo gosti. Mravlje sostrmele nad lepo godbo in ‰e celo lisico je premotilo.Hitro skoãi izza zapeãka in priãne plesati. Pri plesu sistrga ob jeÏu ves rep, jezna priãne zabavljati nad njim inkonãno pregovori mravlje, da sklenejo pognati jeÏa posvetu. JeÏu ne pomaga niti pro‰nja niti upiranje. Ko noãesam zapustiti mravlji‰ãa, ga primejo mravlje in lisica inga zakade po bregu, ki se je razprostiral pred mravlji-‰ãem.

»Hvala bogu, da smo se iznebile tega ‰ivankarja!«reãe veselo lisica.

»Zdaj me pa poslu‰ajte, mravlje!« nadaljuje. »Na gor-kem smo, godca imamo, spodobi se ‰e pojedina.«

»Kako pa hoãe‰ napraviti pozimi pojedino? Saj ima-mo komaj za vsakdanjo hrano,« ji ugovarjajo mravlje.


168

»Niã se ne bojte, to je moja skrb! Napraviti vam ho-ãem pojedino. Poslu‰ajte! — Ko sem si ‰la vãeraj zveãeriskat v grad kuro za veãerjo, sem sli‰ala gra‰ãakinjo, kije rekla dekli: ,Micka, kar sva si napekli danes za poju-tranjo pojedino, shraniva kar v pritliãju. Saj nihãe ne veza to!’ — Jaz sem si pa mislila: Vam Ïe pokaÏem, ali vekdo za to ali ne. Poãakala sem, da so v gradu ugasili luãin nato sem ‰la pogledat v shrambo, kaj so dobregaspekli. To so vam bile reãi! ·e danes se mi cede sline ponjih. Vsakovrstne sladkarije, peãenke, perutnina, v kotupa poln sod najbolj‰ega vina. Za veãerjo sem si vzela sa-mo peãenega purana. Vse to vam hoãem zdaj prinesti,ãe hoãete. Lahko dobim vse, zakaj okno je odprto in Sul-tan je poginil pred dobrim tednom. Pripravite mi vreãoin zveãer grem v grad!«

Mravlje hitro pripravijo vreão, veseleã se dobre poje-dine. Zveãer oprta lisica vreão in odide v grad. Previdnoskoãi skozi okno v shrambo in napolni najprej vreão ssladkarijami. Potem skoãi skozi okno in nese v mrav-lji‰ãe. To se je ponavljalo toliko ãasa, da je znosila vsestvari, ki so bile v shrambi. Ko odide zadnjiã, ogloda vnaglici kraão in pusti kost na oknu.

Mravlje se ne morejo dovolj naãuditi dobrim stvaremin ne vedo, kje bi priãele. Medtem se pa oglasi murãekÏalostno: »Mene si pa ãisto pozabila. Cel dan Ïe godem


169

in grlo imam tako kakor izsu‰ena goba. Zakaj nisi pri-nesla vina, o katerem si prej pravila?«

»Ali imate kaj steklenic?« vpra‰a lisica mravlje.»Grem iskat ‰e vino, na katero sem v naglici ãisto poza-bila.«

Mravlje hitro prineso steklenice, lisica jih dene v vre-ão in se odpravi v grad po vino.

Ko se vrne z vinom, se priãno gostiti. Mravlje se vsetako najedo in napijo, da se priãno konãno z lisico vredvrteti po mravlji‰ãu. Ker pa je bila lisica prevelika zamravlje, zraven pa tudi nerodna, jim je vedno stopala ponogah in jim tako skrivila vse noge.

Od tega ãasa so vse mravlje nekoliko kruljave.


170

Palãek

Zivela sta moÏ in Ïena, ki pa nista imela otrok. »Ah,«si je Ïelela Ïena, »vsaj tako dete bi rada, kakor je

moj palec, ãe veãjega nisem vredna.« Njena Ïelja se ji jeres izpolnila in dobila je dete, tako majceno kakor palec.Zato je dobilo ime Palãek.

Ko je bilo Palãku dvanajst let, ga mati po‰lje v gozd,da nabere gob za obed. Palãku pa se je v gozdu malcezadremalo, sede na veliko kaãjo gobo in zaspi. Poznoponoãi se prebudi. Nekdo se je bil namreã ob njega spo-taknil.

»Kaj me brca‰?« se naãemeri Palãek.Tisti, ki se je bil spotaknil ob Palãka, je bil namreã to-

lovaj. Drugi tolovaj je ‰el za prvim in tudi zadene z nogoob Palãka.

»Prijatelj,« se zadere Palãek, »ali te ni sram, da me pokrivici brca‰?«

Tolovaj gleda, gleda, pa nikogar ne vidi. PriÏge vÏiga-lico, pa zapazi, da se na gobi repenãi majhen moÏiãek.»Ravno tebe potrebujeva, Palãek,« pravi vesel prvi tolo-vaj. »Ti bo‰ najin najbolj‰i pomagaã, ker si tako majhen.Hajdi z nama!«

ˆ


171

Pa pridejo do bogatega posestnika. Tam po‰ljeta Palã-ka v hlev, da jima znotraj odpre, ker hoãeta konja ukras-ti. Palãek se res privleãe skozi luknjico v hlev. Razgledase in vidi dva konja: starega in mladega. Zato kar glasnovpra‰a tolovaja, ki sta stala pred vrati: »Starega ali mla-dega?«

»Tiho, Palãek, tiho!« ga svari prvi tolovaj. »Sicer segospodar prebudi, pa pojdemo praznih rok od tu.«

»Hoãete starega ali mladega!« se zadere Palãek jezen.Gospodar se res prebudi in pride z luãjo v hlev. Seve-

da sta se tolovaja Ïe prej skrila.»âemu mi sveti‰, norec?« zakriãi Palãek nad gospo-

darjem. — Gospodar gleda po vseh kotih, od kod prihajatako moãen glas, pa nikogar ne vidi.

»Prosim te, ne sveti mi vendar naravnost v oãi!« seoglasi Palãek znova. Gospodarju so se Ïe prej jeÏili lasje.Ko pa vnoviã zasli‰i odloãni glas, pa nikogar ne vidi, sezgrozi in zbeÏi v hi‰o.

Medtem pa mu tatovi odÏenejo najlep‰ega konja.Pri drugi hi‰i je gospodarila Ïenska. Tolovaji se dogo-

vore, da ji pokradejo maslo, in zopet po‰ljejo Palãka na-prej. »Veliko ali malo?« vpra‰a tiste pred durmi.

»Bodi vendar tiho, drugaãe nam vse pokazi‰!« ga sva-ri veliki tolovaj.

Toda Palãku tudi sedaj svarilo ne zaleÏe.


172

»Veliko ali malo?« se ‰e bolj zadere in Ïe sedi na pol-nem loncu masla.

Îena se prebudi in takoj misli, da ji hoãejo ukrastimaslo. Zato luãi ne priÏge, temveã hiti kar v temi vshrambo in zgrabi lonec z maslom, da bi ga odnesla.

»Kam pa me nese‰, baba?« se zadere Palãek na loncu.Tega se gospodinja tako prestra‰i, da spusti lonec inzbeÏi nazaj v sobo ter se dobro zaklene.

Vtem pa ji tolovaji odneso vse maslo.»Konja in maslo Ïe imamo,« pravi prvi tolovaj. »Zdaj

potrebujemo ‰e mesa.« —Pa pridejo do mesarja in zopetnaÏeno Palãka v mesnico.

»KoÏe hoãete ali meso?«»Tiho, Palãek, tiho!« ga uãijo tolovaji. »Lahko se pre

budi mesar.«»Torej: koÏe ali meso?« zakriãi Palãek in Ïe se spravi

na kup mesa. Mesar se res prebudi, steãe v mesnico, po-grabi meso in koÏe ter hoãe vse skupaj odnesti.

»Norec, kaj me tako ti‰ãi‰?« se oglasi Palãek.»Joj, to je pa gotovo sam vrag!« se prestra‰i mesar,

spusti koÏe in meso na tla ter zbeÏi v hi‰o.Ko se je tolovajem vse tako posreãilo, odidejo domov

v svojo, pod velikim bregom skrito hi‰o. Pripravijo sidobro veãerjo ter jedo in pijo. Za Palãka pa se nihãe nezmeni.


173

»Hoj, gospodje, kaj pa jaz? Ali naj samo sline poÏi-ram?!« se naãemeri Palãek. »Tudi jaz sem laãen.«

»Ti pa glodaj koÏe!« se zasmeje prvi tolovaj, drugi pase mu reÏijo.

Palãek zgrabi ‰ibo in spleza na streho.»Hi‰o vam razbijem,« se dere in mlati po strehi. »Vi

grdi, nehvaleÏni tolovaji!«Pravijo, da ‰e dandanes sedi Palãek na strehi, razbija

in kriãi. Naj ljudje le vidijo, da res ni vredno pomagatitolovajem.


174

Pastirãek

Svoje dni je pasel majhen deãek v Istri blizu morjanekoliko krav, ki jim je bilo pridruÏenih tudi nekaj

ovac in koz. Bilo je popoldne in pekoãe sonce je pripe-kalo na zemljo. Kar deãek zagleda tri lepe deklice, ki sospale na mehki trati. Bile so vile. Neizreãeno so bile lepe,pa tudi zelo podobne so si bile: skoro enake so bile medseboj. Mirno so leÏale in vsaj na videz sladko spale. De-ãek niti malo ni pomislil, da bi utegnile biti vile. Mislil je,da so navadne deklice, ki so se po soncu sprehajajoãeutrudile, pa so legle in zaspale.

—Toda sonce jih bo opeklo, — misli deãek sam prisebi. — ·koda tako lepih obrazov! Moram jim pomagati.

Splezal je na bliÏnjo lipo, nalomil prav ko‰atih vej injih zasadil okoli deklic tako, da jih sonce ni moglo niãveã poÏgati.

Ne dolgo nato se vile zbude in vstanejo. Priãno se ãu-diti in spra‰evati druga drugo, kdo le je bil tako usmi-ljen, da jih je ubranil pred sonãno pripeko. (Dobro pa sovse vedele, kaj se je bilo zgodilo, kajti vile nikdar ne spe,temveã se le narede, kot bi spale. Spra‰evale so le zato,da vidijo, ali se bo deãek oglasil ali ne).


175

Pastirãek pa se ni oglasil, marveã je poizku‰al celozbeÏati, ker vil ni mogel gledati; lasje so se jim namreãpreveã ble‰ãali. Svetili so se kakor suho, ãisto zlato. — Vtem trenutku so bile Ïe vse tri pri njem. Ni jim mogeluiti. Povpra‰ale so ga, kaj hoãe v dar, ker jih je obvaro-val pred Ïgoãim soncem. Deãek pa si ni upal niã prosi-ti. Ponujale so mu ãudno mo‰njo denarja, ki ni v njejnikdar zmanjkalo rumenih cekinov. Toda pastirãek zavse to ni niã maral, ker denarjev ‰e poznal ni. Da bi se paz denarjem samo igral in ga ogledoval, tudi ni hotel, kaj-ti denar je mrtev, on pa je imel Ïiva goveda in ovce, ki somu bile nad vse. Ko so vile to opazile, so mu rekle:

»Ko bo‰ zveãer gnal domov, bo‰ sli‰al za seboj odmorja sem zvonãkljanje vsakovrstnih zvoncev, pa nikarse med potjo ne oziraj, dokler ne pride‰ domov.«

To so rekle in izginile.Zdaj ‰ele je deãek spoznal, da to niso bile navadne

deklice kakor druge, ampak brÏkone vile.Poãasi se je sonce bolj in bolj nagibalo v morje in pas-

tirãek Ïene svojo ãredico domov. âim bolj se je bliÏaldomu, tem veãje zvonjenje in bingljanje je sli‰al za hrb-tom. Toda pozabil je, kar so mu bile vile naroãile. Ko jebil Ïe na pol pota, se radoveden obrne, da vidi, kdo liÏene za njim toliko blaga1? Pa zagledal je veliko trumoovac, krav in koz, ki so ‰le iz morja za njegovim blagom.

1 blago = govedo in druge domaãe Ïivali.


176

V trenutku pa, ko se je ozrl nazaj, je vse prenehalo ho-diti na suho iz morja. Samo tista truma ga je spremila dodoma, ki je bila Ïe zunaj. âe bi pastirãek ne bil pogledalnazaj, bi imel neizreãeno veliko blaga; pa saj mu je bilotudi to dovolj, ker je tudi revne sosede bogato obdaril zblagom, ki so mu ga bile vile prav ãudno podarile.


177

Pastirãek in ãarovnikova hãi

Z ivela je revna mati, ki je imela sina edinca. Bil jekrepak in pogumen za tri sovrstnike. SluÏil je za

pastirãka. Nekoã je ‰el napajat k jezeru. Tedaj je opazil,da se v srebrni vodici kopajo tri lepe deklice. Skril se jeza grm in jih opazoval. Na bregu je videl tanãiãaste ob-leke, ki so jih deklice odloÏile, ko so se ‰le kopat. ·inilamu je v glavo nagajiva misel: smuknil je k oblekam ineno odnesel ter jo ucvrl proti domu. Deklice so to pre-cej opazile, zavre‰ãale so in planile po svojo obleko. To-da ena je ostala brez nje, ker je njeno odnesel pastirãek.Tista je hitro krenila za fantiãem in ga milo prosila:

»Daj mi obleko nazaj! Vrni mi jo!«Pastirãek se je za trenutek ustavil, se zasmejal in ji

rekel:»Dam ti jo, ãe se z menoj poroãi‰!«Pa mu je odvrnila:»Rada bi se poroãila s teboj, a sem ãarovnikova hãi in

se ne smem poroãiti s teboj.«»Niã zato, ti pa obleke ne dam,« je odvrnil fant. Lepa

deklica je le prosila in prosila, on se je samo smehljal.Blizu vasi je deklica ‰e zadnjiã prosila:


178

»Daj mi obleko nazaj. âe hoãe‰, da se poroãiva, mora‰priti v Deveto deÏelo na Stekleno goro k mojemu oãetuin ga prositi zame.«

»Velja, pri‰el bom,« je odvrnil in ji podal obleko.Ona se je odela vanjo in v hipu jo je zmanjkalo, kot bi

bila rahla meglica.Pastirãek je stopil do svoje matere. Povedal ji je dogo-

dek in jo prosil za popotnjo, da se odpravi v Deveto de-Ïelo na Stekleno goro.

Dolgo je hodil, da je pri‰el do osamljene hi‰e, v kate-ri je prebival star moÏ. Stopil je do njega in ga povpra‰al:

»Ali kaj ve‰ za Stekleno goro v Deveti deÏeli, na katerije hi‰ica z mojo nevestico?«

Starec je odkimal:»Nikoli ‰e nisem sli‰al o tem. Poãakaj, morda vedo kaj

moje Ïivali.«Stopil je iz hi‰e in sklical vse Ïivali. Povpra‰al jih je po

Stekleni gori v Deveti deÏeli. Vse so odkimale in rekle:»Nikoli ‰e nismo sli‰ale o tem.«In se je starec obrnil k pastirãku in dejal:»Stopi do mojega starej‰ega brata, morda on kaj ve.

Toda Ïe od daleã vpij, da mu prina‰a‰ pozdrave od mlaj-‰ega brata, ãe ne te zdrobi v sonãni prah, ‰e preden sto-pi‰ v njegovo koão.«

Fantiã se je lepo zahvalil in se odpravil dalje. Spet je


179

dolgo dolgo hodil, dokler ni zapazil koãe starãevega bra-ta.

Precej, ko jo je zapazil, je zaãel vpiti:»Prina‰am ti pozdrave tvojega mlaj‰ega brata!«Zasli‰al ga je drugi starec in mu odvrnil:»âe prina‰a‰ pozdrave, le pridi sem, da se pogovori-

va.« Fant je stopil do njega in ga pobaral:»Ali kaj ve‰ za Stekleno goro v Deveti deÏeli, na kateri

je hi‰ica z mojo nevestico?«Tudi ta je odkimal in mu odgovoril: »Nikoli ‰e nisem

sli‰al o tem. Poãakaj, morda vedo kaj moji ptiãki.«Stopil je iz koãe in sklical vse ptiãke. Povpra‰al jih je

po Stekleni gori v Deveti deÏeli. Vsi so odkimali in rekli:»·e nikoli nismo sli‰ali o tem.«Obrnil se je k fantiãu in mu dejal:»Stopi do mojega starej‰ega brata, morda on kaj ve.

Îe od daleã pa mu mora‰ povedati, da prina‰a‰ pozdra-ve mlaj‰ih dveh bratov, ãe ne, te zmelje v sonãni prah.«

»Lepa hvala,« se je zahvalil pastirãek in od‰el dalje.Tudi sedaj je hodil dolgo, da je pri‰el do koãe tretjegastarca. Îe od daleã mu je klical:

»Prina‰am ti pozdrave mlaj‰ih dveh bratov!«Sli‰al ga je in povabil:»Le pridi sem, ãe prina‰a‰ pozdrave od bratcev.«Pastirãek se mu je pribliÏal, in ko sta se pogovorila, ga

je ‰e vpra‰al:


180

»Ali kaj ve‰ za Stekleno goro v Deveti deÏeli, na katerije hi‰ica z mojo nevestico?«

»Nikoli nisem sli‰al o tem,« je odvrnil tretji starec innadaljeval: »âakaj, morda vedo kaj moji vetrovi.«

Sklical je vetrove in jih povpra‰al, ãe kaj vedo za Ste-kleno goro v Deveti deÏeli. Takoj je odgovoril Krivec:

»Prav dobro vem za Stekleno goro. Toda kdor hoãenanjo, mora imeti tri pare Ïeleznih ‰kornjev, tako hudaje pot nanjo. Take ‰kornje zna skovati samo tisti kovaãpod Stekleno goro.«

Pastirãek ga je lepo prosil: »PokaÏi mi pot tja.«»Kar z menoj pojdi,« je rekel Krivec. Fant ga je ubo-

gal in ‰el tam, koder je pihal. Kmalu sta bila pri kovaã-nici pod Stekleno goro. Kovaã je moãno razpihal ogenjin hitro skoval pastirãku ‰kornje. Dal jih je fantu in munaroãil:

»Imej veã v glavi kakor v nogah, drugaãe ne pride‰ navrh.«

Pastirãek ga ni niti dobro poslu‰al. Mudilo se mu je inse je kar pognal v breg. Toda pri‰el je komaj do polovi-ce gore in je v hitrici toliko izrabil ‰kornje, da so bili ãis-to gladki. Naenkrat je reklo frrrr in je zdrsnil po bregunavzdol naravnost pred kovaãnico. Kovaã mu je moralskovati druge, ‰e moãnej‰e ‰kornje. Ko mu jih je izroãil,ga je spet opomnil:


181


Tudi sedaj ni fant v naglici niã pomislil, kaj naj bi po-menil kovaãev opomin. Zagnal se je v breg in bil kma-lu ãisto pod vrhom. Tam so pa bili ‰kornji spet tolikozdrsani, da je reklo frrrr in je znova obstal pred kovaã-nico.

Kovaã mu je skoval ‰e tretji par in mu ‰e bolj pomen-ljivo rekel:


To pot je pastirãek Preudaril te besede in se mu je po-svetilo. Sedaj se ni veã zaletel v breg, temveã je lepo mir-no stopil v goro. Dolgo je sicer hodil, a ‰kornji se muvendar niso toliko zdrsali in je sreãno pri‰el na vrh.

Prispel je do lepega vrta, sredi katerega je bila ãarov-nikova hi‰a. Stopil je vanjo in pred samega ãarovnika.Najprej ga je pozdravil, nato pa poprosil za hãerko. âa-rovnik se je debelo zasmejal in rekel:

»Dam ti jo, ãe mi stori‰ tri dela, ki ti jih bom naloÏil.âe ne, te pa spremenim v volka in se bo‰ vse Ïivljenjeklatil po gozdovih in hostah.«

Nato ga je zaprl v jeão. Zveãer mu je prinesla jesti nje-gova deklica in ga je nauãila:

»Jutri ti bo naloÏil moj oãe, da bo‰ moral uganiti, ka-tera sem jaz. Mene in moji dve sestri bo napravil ãisto


182

enake in ti bo‰ moral ugibati, katera sem. Takrat dobropazi, ker bom jaz izpustila iz pesti muho; po tem me bo‰spoznal.«

Pastirãek si je dobro zapomnil in ko mu je ãarovnikdrugi dan velel doloãiti, katera je njegova nevestica, jepazil samo, katera bo izpustila muho. Ko je to opazil, jemirno pokazal nanjo in rekel:

»Ta je!«»Uganil si,« je rekel ãarovnik, »za jutri ti naloÏim dru-

go delo. Do opoldne mora‰ posekati ta gozd nad mojohi‰o, pripraviti drva, jih nacepiti, da bo z njimi zakurje-na peã in speãen kruh, ki ga bom jedel pri kosilu.«

Pastirãek je obstal in premi‰ljal, kako bi naloÏeno deloizvr‰il. Niã pametnega mu ni pri‰lo na misel, zato jeostal kar tako kriÏem rok tja do drugega jutra. Ko mu jenjegova deklica prinesla zajtrk, ga je na‰la Ïalostnega inobupanega.

Povpra‰ala ga je:»Glej ga, ali se ne misli‰ lotiti dela?«On ji je pa odvrnil:»Kaj se ãem pehati, ko vem, da ne zmorem.«Ona se mu je od srca nasmejala in se trikrat zavrtela-

na petah. Ko se je prviã zavrtela, je bil ves gozd podrt, kose je drugiã, so bila drva Ïe doma, tretjiã pa je bil kruhÏe peãen in na ãarovnikovi mizi.

Opoldne se je ãarovnik zelo zaãudil, ko je na‰el vse po


183

naroãilu. Za tretji dan mu je naloÏil ‰e poslednje delo.Naroãil mu je:

»Do jutri opoldne mi posekaj hosto na drugi stranihi‰e, ki se vleãe tja do morja. âez mi naredi belo cesto,po kateri se bom po kosilu peljal na izprehod k morju.«

Pastirãku je ‰lo ‰e bolj za nohte. Na vse naãine je ugi-bal, kako bi se izmotal, toda do drugega dne je ostal karkriÏem rok, ker si ni znal pomagati. Ko mu je deklicaprinesla juÏino, ga je na‰la skoraj v solzah, zato ga jemorala kar na hitro potolaÏiti. Zavrtela se je enkrat ingozd je bil posekan, drugiã in je bila cesta Ïe zgrajena,tretjiã pa je na njej stala zlata koãija, pripravljena za ãa-rovnika. Ko je bilo vse izvr‰eno, je fantiã stopil pred ãa-rovnika. Pohvalil se je:

»Vse sem izvr‰il.«âarovnik je ‰e bolj zaãudeno gledal. Moral je ostati

moÏ beseda, zato je odgovoril:»Izvr‰il si, kar sem ti naloÏil. Dam ti hãerko, lahko jo

takoj odpelje‰.«Fantiã in deklica sta se takoj odpravila in od‰la iz ãa-

rovnikove hi‰e.Komaj sta se dobro umaknila, Ïe je pri‰la domov ãa-

rovnikova Ïena. Takoj je opazila, da ene hãerke ni doma.Povpra‰ala je po njej in moÏ ji je povedal, kako in kaj.Ona pa se je razjezila:

»Uh, da si tako neumen. Saj ni niti enega dela izvr‰il


184

fant sam. Vse je naredila najina hãi, ki ga je hotela imeti.Kar precej stopi za njima in mi pripelji nepridipravapred moje oãi!«

Hoãe‰ noãe‰ se je ãarovnik odpravil za mladima.Onadva sta pri‰la Ïe precej daleã. Naenkrat je deklicazaãutila, da ju preganjajo. Naredila je ãire ãare in izpre-menila sebe v ‰iroko reko, pastirãka pa v ãolniãek, ki jeplaval po reki. Îe je ãarovnik pri‰el do reke. Nikjer niopazil beguncev, zato se je vrnil domov.

Doma ga je ãarovnica precej prijela:»Kje ju ima‰?«»Ju nisem veã na‰el,« je odvrnil ãarovnik. »Le ‰iroka

reka se je valila v daljo in ãolniãek je plaval po njej.«»Uh, da si tako neumen! To sta bila vendar onadva.

Kar hitro pojdi za njima in mi ju pripelji, da ju raz-trgam.«

Znova se je odpravil ãarovnik za njima. Deklica je tospet zaãutila, naredila ãire ãare in izpremenila sebe vkravico, njega pa v majhnega pastirãka, ki je kravico pa-sel na zeleni trati.

âarovnik ju ni spoznal, zato je brez njiju pri‰el do-mov.

âarovnica ga je spet prijela:»Kje ju ima‰?«Povedal ji je, da je videl samo mladega pastirãka, ki je

pasel kravico. Ona pa:


185

»Uh, da si tako neumen. To sta bila onadva. Vidim, damoram sama za njima.« In res se je sama odpravila, dabi ju dohitela.

Tudi v tretje je deklica zaãutila, da ju preganjajo. ·e toje ãutila, da gre zdaj za njima ãarovnica. Zato je urnoposlednjiã naredila ãire ãare in tako sta se re‰ila.

Re‰ena deklica in pastirãek sta pri‰la sreãno domov.Poroãila sta se in naredila veliko Ïenitovanje, na katerosem bil tudi jaz povabljen. Dali so mi iz naprstnika jesti,iz re‰eta piti; z lopato pa po zadnji plati, da je ‰e sedajpoznati.


186

Podganek

Z ivel je reven mladeniã, ki mu je bilo ime Podganek.Ker je Ïivel v rev‰ãini, je tuhtal, kako bi pri‰el zlah-

ka do kruha; kajti delati se mu je toÏilo, stradati pa nihotel. Neko noã, ko ni mogel spati, jo iztuhta, da pojdepo svetu in se razglasi za desetnika. Takoj drugi dan po-bere ‰ila in kopita ter gre svet goljufat.

Hodi po svetu ter pride k nekemu grofu in se mu izdaza desetnika. Grof mu pove, da je zmanjkal njegovi Ïenidrag prstan in sumi, da so ga ukradli sluÏabniki. Obljubimu sto zlatnikov, ãe mu ga dobi in prinese nazaj.

Podganek gre k sluÏabnikom in zahteva, da vrnejoprstan. SluÏabniki mu dajo prstan in ga prosijo, da bi jihne izdal pri grofu; za to mu obljubijo sto zlatnikov.

Podganek pa je bil zvit. Prstan da petelinu, da ga po-Ïre; nato gre h grofu in mu pove, da prstana nimajo slu-Ïabniki, temveã da ga je poÏrl petelin. Hitro zakoljejopetelina in najdejo prstan v njegovem golÏunu. Grof muizplaãa obljubljenih sto zlatnikov in sluÏabniki tudi, kerjih ni izdal.

Podganek se je smejal v pest, ker je zasluÏil tako na-lahkem dvesto zlatnikov.

ˆ


187

Zdaj se hoãe grof ‰e bolj uveriti o Podgankovem de-setni‰tvu; zato prinese pod skledo pokrito podgano inga vpra‰a: »Kaj je notri?«

Podganek je v veliki zadregi, zato zaãne vzdihovati vsvoji obupanosti: »O ti Podganek, kam si pri‰el! O tiubogi Podganek, kaj ti je storiti?«

»O ti spak ti; zdaj pa vem, da ve‰ vse,« mu reãe grofter privzdigne skledo in velika podgana ‰ine izpod nje.

Grof je mislil, da pravijo tam, kjer je bil Podganekdoma, podgani — podganek.

Ko se odpravi Podganek dalje po svetu, ga grof neko-liko spremi. Po poti ga marsikaj spra‰uje. Pa se naenkratgrof skloni, skrije nekaj prav naglo v pest ter vpra‰aPodganka:

»Desetnik, kaj imam v pesti?«»Kaj neki imate, maãje blato imate!«Grof je imel res to v pesti, zato je Podganku verjel, da

je desetnik.

ˆ


188

Praprotno seme

Med zeli‰ãa, ki imajo vãasi ãudno moã, da namutegnejo v mnogih reãeh pomagati ali ‰kodovati

ali prihodnjo sreão ali nesreão prerokovati, spada tudipraprot. Cela rastlina pa za to ni dobra, porabiti se morelahko le seme. Praprotno seme ima namreã svojo moãravno h kresu, ko je dan najdalj‰i in noã najkraj‰a. Po-slu‰aj, kaj se je nekdaj pripetilo.

Neki gospodar je imel hlapca. Vroã dan je bil; kosilasta ves dan na travniku in zveãer Ïe trudna pri‰la do-mov. Po veãerji ukaÏe gospodar hlapcu, naj oba volaÏene na pa‰o, ker gredo drugi dan po seno na najdaljnitravnik. Hlapec slu‰a, ãeravno ne prerad, ker bi raj‰i ‰elspat. Komaj pride na travnik, kamor je vola nagnal napa‰o, Ïe truden sede na kamen in zadremlje. Ko se zbu-di, ne vidi veã volov. Hitro skoãi na noge in ju gre iskat.Dolgo je Ïe hodil in ves trudenje Ïe bil od kratkegaspanja, ‰e bolj pa od slabega pota. Preklinjal je in grozil,da bo vola pretepel, ker sta se mu skrila. Ali kmalu ju jezapazil v svoje veliko veselje v neki dolinici, ko sta medpraprotjo mirno leÏala in preÏvekovala. Nalahko stopibliÏe in se pripravlja, kako bi ju najbolj pretepel. Ves pa


189

se prestra‰i, ko zasli‰i glas starega vola, ki je govorilmlaj‰emu te besede:

»Blagor tebi, tovari‰, ki bo‰ ‰e dolgo ãasa Ïivel in si ‰edobro klajo pri gospodarju sluÏil, jaz pa bom moral Ïeprihodnjo jesen poginiti in moje meso bodo ljudje po-jedli, kakor je Ïe njihova navada.« Îalostno je izrekel tomlaj‰emu tovari‰u in debela solza se mu je udrla po licu.— »Prihodnjo pomlad pa,« je govoril dalje, »bo‰ ti z no-vim tovari‰em oral za repo, ali ko boste Ïe nekolikobrazd na njivi zorali, se bo izpod brazde prikazala veli-ka in stra‰na kaãa. Udrla jo bo za gospodarjem, ki boravno pluÏil, in ga bo v nogo smrtno piãila.«

»Pa kaj, ali se mu ne bo moglo pomagati?« vpra‰amlaj‰i vol.

»Nihãe drug mu ne bo mogel pomagati kot le hla-pec,« reãe dalje stari vol. »Hlapec bi mu pomagal, ãe bikaãi, brÏ ko se bo pokazala, z gorjaão pravo pot do go-spodarja pokazal. Toda vstaniva in pojdiva domov, hla-pec naju Ïe i‰ãe in gorje nama, ãe naju dobi.«

Ko to izreãe, vstaneta in gresta proti domu. Hlapec je‰el mirno in pohlevno za njima, ‰e dotakniti se ni upalnobenega, tako se je bal.

Ko se je pribliÏala jesen, je gospodar res prodal stare-ga vola in v mesnici je prodani storil konec. Prihodnjopomlad, ko so za repo orali, se je vse zgodilo natanãnotako, kakor je govoril vol na kresni veãer. Kaãa je prilezla


190

izpod brazde ter jo udarila za gospodarjem z odprtimgobcem. Ali hlapec je dobro pazil nanjo in ji z gorjaãorazbil ãrepinjo. Ko je gospodar videl, kako ãudno ga jehlapec re‰il, povpra‰a ves zavzet hlapca, od kod je on tovedel. Ta pa je vse povedal, kar sta se vola pogovarjala.Vendar pa hlapec ni ãisto niã vedel, kako da je on rav-no takrat sli‰al vola govoriti. — Niã ni vedel, da se mu jebilo praprotno seme usulo v ‰kornje, ko bi bil pa to ve-del, bi ne bil niã sli‰al.


191

Pravljica o Dravi

B ilo je v tistih ãasih, ko na‰i pradedje rÏi in p‰enice‰e niso poznali. Tedaj je Ïivel ob Dravi na Koro‰-

kem zelo bogat ribiã. Vse svoje premoÏenje si je prido-bil s tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaleÏnostije nekega dne vpra‰al Dravo:

»Mamica Dravica, s ãim naj ti povrnem, ker si mi po-magala do blagostanja?«

Drava je nato odgovorila:»Pojdi daleã po svetu. Tam v daljnem kraju najde‰ lju-

di, ki imajo bel in rÏen kruh; od vsakega mi po en hle-bec kupi in mi ga prinesi!«

Ribiã se je odpravil na pot in pri‰el v bogate in lepekraje. Ljudje so tam jedli, ãesar on dotlej ni poznal: lepkruhek. Kupil je dva hleba, kakor mu je bila Drava ve-lela — naroãila. Ko se je vrnil, je vrgel hleb p‰eniãnegain hleb rÏenega kruha v Dravo. — Nato je Drava zaãelanara‰ãati in je poplavila ves levi in desni breg. Ko pa jevoda odtekla, je priãela zemlja odganjati lepo rÏ in ru-meno p‰enico.

Tako so ljudje dobili seme in povsod so zaãeli sejati rÏin p‰enico.


192

Pravljica o Ïabi

Nekoã je Ïivela grofica. Imela je lep grad in velikoposestvo, a Ïivela je popolnoma sama, neomoÏe-

na, z majhno delovno druÏino. Star‰i so ji bili Ïe davnoumrli. âeprav je bila grofica in plemenitega stanu, je nibilo sram dela. Sama je kuhala, sama je nosila vodo insekala drva, sama je molzla krave in jim skrbela zakrmo. Hodila je zanje Ïet travo na njivo.

Nekega dne je Ïela grofica deteljo na njivi, a kolikor-krat je s srpom zamahnila, tolikokrat ji je bila zelena Ïa-bica pod srpom. Tako ni mogla grofica niãesar naÏeti neda bi ranila Ïivalce. Dvakrat jo je tako odnesla daleãstran, a Ïabica ji je bila ‰e vedno pod srpom. Jezna po-loÏi grofica srp na stran, prime zeleno Ïival in jo odne-se trikrat dlje, kakor jo je bila odnesla prviã in drugiã.

»Tukaj bodi!« ji reãe. »Ko pa bo‰ imela mlade, takratti hoãem biti babica.«

Pustila je Ïabo tam in od‰la zopet Ïet. Sedaj je lahkoÏela in naÏela je dovolj detelje za Ïivino, ker ji Ïaba niveã nagajala.

Potem je preteklo sedem let in grofica ie zopet Ïelatravo na njivi. Mimo nje se pripelje gospod v ãrni koãi-


193

ji, ki je bil obleãen v zeleno obleko in je imel rdeão ãe-pico na glavi. Ko zagleda grofico na njivi, ustavi konje,stopi iz voza, pristopi h grofici in jo takole nagovori:

»Izpolnite torej sedaj obljubo, ki ste jo bili storili predsedmimi leti!«

»Kak‰no obljubo? Jaz se niãesar ne spominjam.«»Pred sedmimi leti ste neki Ïabici obljubili, da ji bo-

ste za babico, ko bo imela mlade. Ali se spominjate?«»Spominjam se; no — in kaj potem?«»Îaba ima sedem mladih in sedaj sem pri‰el po vas,

da ji boste za babico.«Grofici se je stemnilo pred oãmi, gospod v zeleni ob-

leki in z rdeão ãepico na glavi — kj je bil sam vrag, Ïabapa njegova Ïena — pa je prijel grofico pod pazduho, joodvedel k vozu in jo posadil vanj. Sam pa je sedel navoz, mahnil z biãem po konjih in ti so dirjali kot veterdalje. Grofica ni niãesar videla, kajti vrag ji je vzel vid.Vse naokrog je razsajala grozna burja, da grofica tudisli‰ala in ãutila ni niãesar. Vozila sta se pod zemljo tridni in tri noãi. âetrti dan sta se pripeljala v pekel in ‰eletu so se grofici odprle oãi. V zapu‰ãenem kraju je stalavragova palaãa — pravi pekel. Grofica stopi v grad inzagleda tam sedem mladih Ïab in med njimi staro, ki joje bila videla pred sedmimi leti na njivi. Vsaka izmedÏabic je imela neko orodje v rokah, kakor: vilice, Ïlico,noÏ, sekiro, kroÏnik, kuhalnico in burkle.


194

Ko so Ïabe grofico zagledale, so jo prijazno pozdravi-le. Stara Ïaba pa ji je velela, naj gre zamesit pogaãe in jihspeã, toda naroãila ji je, naj vzame za vsako pogaão sa-mo eno Ïlico testa, ki so ga imeli v peklu vedno dovolj,ãeprav niso nikoli nosili Ïita v mlin. Testo je bilo nam-reã z zgornjega sveta, kjer imajo Ïene navado reãi, kadarjim pade testo iz rok: »Idi k vragu!«

Îelja gospodinji se izpolni in tako imajo v peklu ved-no dosti testa.

Grofica je tedaj od‰la pogaãe peã, a je vzela namestoene Ïlice testa dve Ïlici. Tako je napekla obilo pogaã.

Sedem dni je morala ostati grofica v peklu. Ko pa bi sesmela vrniti na drugi svet, ji je takole govorila staraÏaba:

»Moj moÏ te bo za to plaãal, da si bila moji deci babi-ca. Ponujal ti bo denarja, kolikor ga bo‰ hotela, a ti ga nesme‰ vzeti. Zahtevaj samo one dvoje hlaãe, ki vise tam-kaj na klinu. âe se ne da‰ pregovoriti, bo‰ hlaãe dobila,ãeprav jih bo teÏko daI. Sicer ti jih bo dal, a jih bo hotelvzeti nazaj. Zato sedaj zelo pazi, kaj ti povem. Hlaãedeni v predpasnik in ga dobro pritisni k sebi, kajti mojmoÏ bo pri‰el za teboj v taki nevihti, da se bo drevje po-diralo in bodo letele strehe raz hi‰. Tedaj trdno pritisnik sebi predpasnik, da ti veter ne odnese hlaã. Ko pa pri-de‰ do prve konoplje, lezi na zemljo in burja bo takojprenehala. Tako stori in dobro bo!«


195

Tako je govorila in svetovala vragova Ïena grofici, komoÏa ni bilo doma.

Na veãer se je vrnil moÏ domov in vpra‰al grofico zaplaão, ker je bila njegovi deci babica, rekoã:

»Kaj Ïeli‰ za plaão, ko si bila moji deci babica?«»One dvoje hlaãe, ki vise tamkaj na klinu.«»Tega ne, tega pa ne! Dam ti pa tretjino drvenke pe-

nez1!«»Jaz Ïelim samo hlaãe, ki vise tamkaj na klinu.«»Ne, ne! Dam ti raj‰i pol drvenke zlata.«»Jaz hoãem samo hlaãe in niã drugega!«»Celo drvenko zlata ti dam namesto hlaã!«Vrag je sprevidel, da se grofica ne da pregovoriti, pa

ji je jezen dal hlaãe. Grofica jih dene v predpasnik, seposlovi in odide. Toda ni bila ‰e daleã, ko je nastala takaburja, da so se lomila drevesa in se podirale strehe razhi‰. Grofica si je dobro zapomnila besede vragove Ïenein je trdno stiskala predpasnik k sebi, da bi ji veter neodnesel hlaã, ki jih je nosila v predpasniku.

Ko pa je pri‰la do prve konoplje, je legla na zemljo inburja je takoj minila. Vrag sedaj ni imel veã moãi do njein se je z groznim rjovenjem in ‰umom odpravil nazaj vsvoje kraljestvo.

Grofica pa je potovala sedem let in zopet pri‰la v svo-jo domovino na svoj grad. Tukaj je poloÏila hlaãe na

1 drvenika = mernik (lesena posoda za merjenje Ïita, 28 litrov); penezi = denar


196

mizo in glej! — Zletela sta dva bela goloba skozi oknoproti nebu. Bila sta to grofiãina oãe in mati, ki sta bila dotedaj v peklu.


197

Prijazna in prepirljiva deklica

Uboga deklica je imela hudo maãeho. Ta pisanamati je bila vsa zaljubljena v svojo pravo hãerko,

ki je ubogo deklico tudi sovraÏila in preganjala, kjer je lemogla. V bliÏini je stal grad, v katerem je vsako noã stra-‰ilo. V ta grad je nekoã poslala maãeha svojo siroto pre-noãevat, ker je na tihem mislila, da se je tako znebi.

Sirota je ubogala in bila vesela, da je vsaj preko noãine bo nihãe preganjal. V kuhinji na gradu si je priãelapripravljati veãerjo in ‰e preden je bila veãerja kuhana,je primijavkal mucek: »Deklica, ali bo tudi zame kaj ve-ãerje?«

Deklica prijazno odgovori: »O, da, kar v sobo stopi,bova vsaj druÏno veãerjala!«

Deklica je kuhala dalje. Komaj je bil maãek v sobi, Ïese prikaÏe na pragu kuÏek: »Deklica, mi bo‰ dala kaj ve-ãerje?«

Deklica spet reãe: »O, da, kar v sobo stopi, tam Ïemunej1 ãaka!«

Nato pride ‰e petelinãek in jo prosi za veãerjo. Dekli-ca tudi njega po‰lje prav tako prijazno v sobo k maãku

1 munej = maãek.


198

in psiãku. — Ko je deklica veãerjo skuhala, so vsi skupajjedli, nato pa legli spat.

Ponoãi prilomasti v sobo stra‰en moÏ. Deklica v stra-hu zajoka in priãne klicati: »Munej, munej, mevkaj, dame moÏ ne sne! — KuÏej1, kuÏej, lajaj, da me moÏ nepojé! Petelinãek, poj, poj, da me moÏ ne poÏre!«

Maãek je zamijavkal, psiãek zalajal, petelinãek zapel;moÏ pa se je ustra‰il, vrgel v sobo zlat kolovrat in od‰el.

S tem kolovratom je pri‰la sirota zjutraj domov. Po-Ïre‰na maãeha je zlati kolovrat vzela in drugi veãer po-slala svojo hãerko-ljubljenko v grad, rekoã: »âe je ta ne-umnica toliko prinesla, dobi‰ ti ‰e kaj lep‰ega in bolj-‰ega!« Zato je zveãer poslala njo prenoãevat v grad.

Tudi hudobna deklica si je v gradu kuhala veãerjo, papride maãek in jo vpra‰a: »Deklica, mi bo‰ dala kaj ve-ãerje?«

Ona pa ga je ozmerjala: »Zate ni niã, mrha maãja!«Nato pride psiãek in jo prosi za veãerjo.

»Poberi se, grdoba!« in ga zapodi.Nazadnje pride ‰e petelinãek in ga naÏene: »Jastreb

naj te odnese, kruljavec!«Nato je sama poveãerjala in legla spat.Ponoãi spet prilomasti stra‰ni moÏ in deklica v stra-

hu priãne klicati: »Munej, munej, mevkaj, da me moÏ nesne!«

1 kuÏej = psiãek (kuÏek)


199

Maãek pa ji odgovori: »Sama jedla, sama mevkaj!«Deklica spet: »KuÏej, lajaj, da me moÏ ne pojé!«»Sama jedla, sama lajaj!«»Petelinãek, poj, poj, da me moÏ ne poÏre!«»Sama jedla, sama poj!«Nihãe se ni oglasil zanjo. Stra‰ni moÏ je zlahka opra-

vil svoje: zgrabil jo je in jo na kose raztrgal, glavo pa po-stavil na okno.

Ker zjutraj deklice ni bilo domov, jo je ‰la mati iskatin z grozo je videla, kaj se je s hãerko zgodilo.


200

S kaão se je oÏenil

Kmet je imel tri sinove. Najstarej‰i bi se bil rad oÏe-nil, pa si tega ni upal povedati oãetu. Zato se s

srednjim bratom dogovorita, da pojdeta druÏno iskatnevesto po svetu. Konãno se le ojunaãita, stopita predoãeta in mu razodeneta svoj sklep, rekoã: »Oãe, midvagreva po svetu neveste iskat.«

»Joj, sinko! TeÏko je to za siromaka, kakor smo mi vsi.Kdo naj te vzame?« pravi oãe. Vendar se dogovore tako,da gre najstarej‰i prvi po svetu. âe se njemu posreãi, dadobi Ïeno, potem ‰ele naj gre drugi.

Starej‰i sin odide ter pride do velikega gozda. Vso potsi lepo ÏviÏga in prepeva. V tistem gozdu pa je imel svo-jo hi‰ico starãek, ki je Ïivel Ïe sto in sedem let. »Kam sinamenjen, sinko, ko si tako lepo ÏviÏga‰ in brezskrbnoprepeva‰?« ga vpra‰a starãek.

»Kaj bi si ne ÏviÏgal, kaj bi ne pel, ko pa si grem ne-vesto iskat!« mu odgovori deãko. »Morda pa le najdemtako, ki bi vzela siromaka za moÏa.«

»No, saj to ni tako teÏko,« mu pravi starãek. »Kar poj-di po tej poti dalje, in ko pride‰ iz gozda, zapazi‰ hi‰ico.Tam se oglasi in zve‰ vse drugo.«


201

Deãko se lepo zahvali za dober svet in gre dalje, dok-ler ne pride do tiste hi‰ice, kakor mu je bil starãek pove-dal. Tam se oglasi in pove, kaj bi rad.

»Tri hãere imamo pri hi‰i,« pravi mati. »Izberi si, ka-tera ti je po volji, pa pojdita.« — Tretji dan je Ïe najsta-rej‰i sin z nevesto doma pri oãetu.

»Oãe,« reãe drugi sin ‰e isti dan. »Tudi meni ni Ïive-ti brez Ïene. Îe jutri jo grem tudi jaz iskat.«

Srednjemu bratu se je prav tako godilo kakor starej-‰emu. Tudi on pride v tisti gozd do onega starãka. Ta ganapoti k hi‰ici ob robu gozda in tam si izbere izmeddveh hãera eno za Ïeno. Tretji dan se Ïe vrne z njo koãetu.

»Oãe!« se oglasi nato najmlaj‰i sin pri oãetu. »Tudi jazbi se rad oÏenil, ãeprav me imate vsi za tepãka. Mordapa le najdem katero, ki me vzame.« — Oãe maje z gla-vo in ga odvraãa na vse naãine, da bi ga pregovoril. Kersi pa le ne da niãesar dopovedati, ga slednjiã vendarlepusti, da si gre tudi on iskat Ïene po svetu.

In gre, gre ‰e najmlaj‰i sin ter si lepo ÏviÏga in prepe-va, ko misli, kako bo lepo, ko bo tudi on pripeljal mla-do Ïenico na dom. Pa pride tako do stare vrbe kraj pota.

»MiÏek, kam pa tako veselo?« ga vpra‰a glas.»Po svetu, prijatelj; Ïeno si grem iskat.«»Hm, ãe nima‰ druge Ïelje, ti to tudi jaz lahko izpol-

nim. Kar mene vzemi za Ïeno!« se zopet oglasi isti glas.


202

»Kdo pa si ti, ki me pozna‰ in kliãe‰ po imenu?«vpra‰a MiÏek, se ozira okoli sebe, a nikogar ne vidi.

»Jaz sem kaãja kraljica.«»Kje pa vendar tiãi‰, da te ni videti?«»V vrbi sem. Kar poglej!«MiÏek pogleda v votlo vrbo in res zagleda dolgo, grdo

in ostudno kaão, ki se vije proti njemu in sika z razcep-ljenim jeziãkom. MiÏek se je moãno prestra‰il.

»Vidim, da se me boji‰,« spregovori kaãa. »Pa bodibrez skrbi. Prav niãesar ti ne storim. âe pa hoãe‰ bitisreãen, me poslu‰aj in napravi, kakor ti naroãim: Tuima‰ kljuãek. âe ta kljuãek v Ïepu trikrat obrne‰, ti davsega, ãesar si poÏeli‰. Zdaj pa pojdi domov ter pripra-vi vse potrebno za gostijo. Potem pridite po mene, insicer s takim vozom, ki ima lestvenice. Na vozu naj sedisedem goslaãev: ‰est ãrnih in en bel.«

Deãko res vzame kljuãek, ki je bil ves zlat, gre domovin pove oãetu vse, kako se mu je godilo. »I, pa poizku-si, ãe res kaj zmore tvoj kljuãek,« pravi oãe. »Potem bo-mo Ïe videli, kaj se da napraviti.«

MiÏek trikrat obrne zlati kljuãek.»Skledo gibanic na mizo!« ukaÏe. A komaj izgovori,

Ïe so na mizi ravnokar peãene gibanice, da se ‰e kadi iznjih.

»Tri vrãe vina bi nam ne ‰kodilo,« si misli MiÏek in


203

zopet zasuãe zlati kljuãek. In glej! Ïe stojijo trije vrãisladkega vina pred njimi.

»Sinko, tvoj kljuãek je pa res nekaj vreden,« pravi oãe.»Napravimo torej vse tako, kakor je ukazala kaãja kra-ljica.«

Drugi dan se Ïe peljejo k vrbi, prav tako kakor je na-roãila kaãa: z lestvenim vozom in s sedmimi goslaãi. Kopridejo tja, se priplazi kaãa iz vrbe in sika z jezikom. Vsise je grozno boje in se stiskajo na vozu razen Ïenina Mi-Ïeka.

»Nikar se me ne bojte! Jaz vam samo dobro Ïelim,«spregovori kaãa in zleze na voz k Ïeninu na pravo stran.Ta dva sedita spredaj na vozu, vsi domaãi in povablje-ni gostje pa zadaj. Tako se odpeljejo domov, kjer jih jeãakala gostija. Gostje si komaj upajo za mizo. Nevesta-kaãa se potegne pod mizo, le glavo steguje na mizo terse stiska k Ïeninu MiÏeku, ki sta se mu ‰kodoÏeljno po-smehovala starej‰a brata, da si je tepãek MiÏek izbraltako Ïeno. Ko pa udari ura polnoã, poãi grdi kaãi-nevestikoÏa in poleg Ïenina naenkrat vstane prekrasna dekli-ca, vsa v zlati obleki in z zlato krono na glavi.

»Ti si me re‰il in me vzel za Ïeno, ljubi moj MiÏek,«pravi Ïeninu prelepa nevesta. »Odslej sem tvoja in najumoreta loãiti le motika in lopata, pa niã drugega na sve-tu.«


204

Tako je tudi bilo. Zadovoljno in sreãno sta Ïivela dol-go let. Morda Ïivita ‰e danes, ãe ju nista loãili motika inlopata.


205

Sam

B ila je jesenska noã. V temnem gozdu si je bil moÏnalovil polhov. Ker je bil laãen, je zanetil ogenj, da

bi si jih spekel. Ko jih je obraãal v Ïerjavici, se mu je pri-bliÏal hudobec, ki je iskal krastaãe po gozdu.

»Kako ti je ime?« nagovori zlodej polharja.»Sam mi pravijo,« odvrne le-ta.»Dovoli mi, Sam, da speãem nekoliko krastaã pri tvo-

jem ognju; zelo sem laãen.«»Tega ti nikakor ne dovolim,« se odreÏe polhar; »za-

kuri si, ãe hoãe‰ veãerjati!«»âe mi zlepa ne dovoli‰, dovoli‰ mi zgrda,« zarenãi

hudiã.»Pa se spoprimiva,« mu jezno odgovori polhar, zgra-

bi, kot bi pihnil, goreãe poleno in neusmiljeno udrihahudiãa po glavi in kosmatem licu. Ves osmojen in ope-ãen se spusti ãrni hudobec v temni les ter kliãe rjoveã intuleã tovari‰e na pomoã. Kmalu se zbere okoli njega tol-pa peklen‰ãkov.

»Kdo te je pa tako osmodil?« ga vpra‰ajo prijatelji.»Oj Sam, Sam,« tuli opeãeni zlodej.


206

»âe si se sam, pa sam trpi. âemu tedaj rjove‰ in kliãe‰nas na pomoã?«

Rekó in se razidejo zopet po temnem lesovju, vsak nasvojo stran, vsak po svojem opravku.


207

Samson in ãevljarãek

Svoje dni je Ïivel ãevljarãek, ki je raj‰i lagal, kakor na-bijal Ïeblje v podplate. Nekoã ga je zanesla pot mi-

mo Samsonove bajte. Samson je sedel pred svojo bajtoin se grel. Bil je tolik orjak, da bi lahko nesel pol hriba vko‰u.

âevljarãek se je postavil predenj in mu predlagal, najse poizkusita, kdo od njiju je moãnej‰i. Velikan je debelopogledal pritlikavca in rekel:

»Ali te je ‰e kje kaj? Ti se hoãe‰ poizkusiti z menoj vmoãi? Kar pridi jutri zjutraj, kamenje bova s pestmi dro-bila.«

Drugo jutro je zavezal zviti ãevljarãek v ruto keposkute in ‰el k Samsonu kamenje drobit. — Velikan je po-grabil debelo skalo, jo del na koleno in udaril po njej spestjo s tako moãjo, da se je zdrobila v prah. âevljarãekpa je vzel iz rute kepo skute, jo del na koleno in udarils pestjo, da je brizgnila na vse strani.

Samson je rekel:»Poglejva, kdo je bolje zdrobil svoj kamen. Moj je

prah.«


208

»To ‰e ni niã! Iz mojega se je kar voda pocedila,« muje odgovoril ãevljarãek.

Samson se je ãudil: »MoÏa ni nikjer niã, a moãan je le.Jutri se bova sku‰ala, kdo vrÏe kamen bolj daleã.«

âevljarãek si je prinesel drugo jutro vrabca v Ïepu.Samson je pograbil skalo in jo zabrusil s tako silo, da jeãevljarãka, ki mu je stal preblizu, skoraj odneslo. Ta paje vzel iz Ïepa vrabca in ga izpustil, da je zletel ‰e delj odSamsonove skale ter sploh izginil nekam za goro.

Samsona je jezilo, da ga mali ãevljarãek preka‰a, todani odnehal. Rekel je:

»Jutri greva pa ãe‰nje zobat.«Drugo jutro sta ‰la ãe‰nje zobat. Samson upogne de-

belo vejo in obira ãe‰nje. âevljarãek pa kar zleze naupognjeno vejo in brez skrbi zoblje. Zdajci zagledaSamson na drugem vrhu lep‰e ãe‰nje, zato spusti upog-njeno vejo. Toda joj! »Frrr!« je smuknila veja v zrak in znjo je odletel tudi ãevljarãek, ki je sedel na njej.

Padel je na tla onstran plota ravno pred staro Ïenico,ki je ‰la po poti.

»JejÏe‰a! … Kako sem se ustra‰ila!« je dejala Ïenica, kise je od strahu vgriznila v jezik z edinim zobom, ki se jije ‰e majal v dlesnih. Nato je zaãudeno vpra‰ala:

»Prijatelj, od kod ste pri‰li?«»Naravnost iz nebes!« se je zlagal ãevljarãek.»Jejhata, iz nebes?« se je ãudila Ïenica in se pokriÏa-


209

la. »Potem ste pa videli gori mojega rajnkega MatevÏa.Kako se mu kaj godi?«

»Dandanes je povsod slabo,« je rekel ãevljarãek. »Vnebesih ‰e celo, ker je gori Ïe preveã ljudi in nimajo kajjesti. Va‰ MatevÏ je Ïe bolj star, zato ga drugi ‰e bolj od-rivajo. Tako mi je rekel, naj poprosim pri vas zanj nekajklobas in denarja za pribolj‰ek.«

»Jej, jej, kaj mi poveste!« se je ãudila Ïenica, da ji jesapo jemalo. »·e v nebesih trpi moj rajni MatevÏ po-manjkanje! Roãno mu pripravim kaj za pribolj‰ek, ãehoãete res vzeti s seboj.«

»Pa le hitro,« je rekel ãevljar, »ker se mi mudi. Obis-kati moram ‰e svojce mnogih drugih nebe‰ãanov, za ka-tere imam sporoãila.«

Îenica je peljala ãevljarãka domov in silila vso pot zvpra‰anji vanj, da reveÏ Ïe ni veã vedel, kaj bi ji povedal.

Doma se je zavrtela okrog ognji‰ãa in kmalu je bil pe-ãen v lep kos kraãe in pripravljene klobase. âevljarãek jevse pospravil. Ko je odhajal, mu je naroãila, naj MatevÏaprav lepo pozdravi. Stisnila mu je ‰e nekaj stotakov zaljubega MatevÏa, svojega rajnkega moÏa. âevljarãek jevse lepo obljubil in od‰el.

Proti poldnevu se je vrnil Ïeniãin sin iz mesta. Onamu je povedala, kak‰en nepriãakovan obisk je imela inkako je poslala svojemu rajnemu MatevÏu nekaj klobas,


210

kraão in denarja. Sin je spoznal, da jo je nebe‰ki odpo-slanec prav po‰teno potegnil. Zajahal je konja in hitel zanjim po cesti.

Ko je bil ãevljarãek Ïe daleã, je zasli‰al, da nekdo jez-di za njim. Skoãil je kraj ceste, snel klobuk z glave in gati‰ãal k tlom, kakor bi nekaj skrival.

Îeniãin sin je prijezdil mimo in ga vpra‰al:»Ali ãepite Ïe dolgo ãasa tu ob cesti?«»Danes od sonãnega vzhoda dalje,« se je spet zlagal

ãevljarãek.»Kaj pa delate tukaj, ãe smem vpra‰ati?« je rekel sin.âevljarãek se je namuznil in rekel:»Glejte, sreão sem ujel. Zlatega ptiãa imam pod klo-

bukom. âakati moram, da sonce zaide. Prej ga ne smempogledati.«

»Jej, jej, kaj pravite!« se je zaãudil sin. »Ali ste videlikak‰nega tatu, da bi beÏal tod mimo?«

»Videl sem ga,« je rekel ãevljarãek. »Pol ure je mordaod tega.«

»Kak‰en pa je bil?« je poizvedoval sin.»Ej, kak‰en? Kot drugi ljudje. TeÏko ga ujamete, vam

pravim. Najbolje je, da skoãim jaz za njim, ki sem gavidel. PodrÏite mi samo moj klobuk z zlatim ptiãem zanekaj ãasa in posodite mi va‰ega konja. Roãno vam pri-peljem tatu. Toda gorje, ãe mi pred sonãnim zahodomodkrijete zlatega ptiãa pod klobukom.« Tako je rekel


211

ãevljarãek. Sin je bil zadovoljen s tem, posodil mu je ko-nja in ti‰ãal klobuk k tlom.

Tako je ãakal eno uro, dve, toda ãevljarãka le ni hotelobiti nazaj. Tatu seveda tudi ne. Tako je ãakal zaman doveãera. Ko je sonce za‰lo, si je mislil: »Vsaj zlatega ptiãamu vzamem, ãe me je Ïe za konja osleparil.«

Privzdignil je od strani klobuk in zaãel z roko pravprevidno in poãasi segati po zlatem ptiãu. Ko je zagra-bil, je drÏal v pesti — prazen niã.

Zdaj je spoznal, da ga je tat osleparil ‰e za konja. ·elje Ïalosten domov. Îenica ga je vpra‰ala:

»Ali si dohitel tistega, ki je nesel pribolj‰ek mojemurajnemu MatevÏu?«

»Dohitel,« je rekel sin, »in ‰e konja sem mu dal, da boprej opravil svoje posle tu na zemlji in laÏe pri‰el v ne-besa.«


212

Sedem laÏi

B ila je Ïena, ki je imela tako lepo hãer, da ji v vsemkraju ni bilo para, pa so ji ãuda v oglede hodili.

Îena pa je rekla: »Kdor hoãe dobiti mojo hãer, moratako dolgo z menoj govoriti, da bom rekla, to je laÏ.«

Neki gospod je imel tri hlapce. Najmlaj‰ega med te-mi sta druga dva imela za norca.

Nekoã so peljali tri voze gnoja mimo tiste Ïene.Zjutraj je rekel starej‰i hlapec: »Danes bomo peljali

gnoj mimo tiste Ïene. Danes bomo z njo govorili in jopripravili, da bo rekla: To je laÏ.«

Najmlaj‰i reãe: »Tudi jaz bom govoril z njo.«Zdaj reãe starej‰i hlapec: »Dobro jutro bog daj, mati!

Kaj delate, mati?«Îena reãe: »Zelje plevem.«Zdaj dalje ne ve kaj z njo govoriti, da bi Ïena rekla, to

je laÏ.Zatem pripelje srednji hlapec in reãe: »Dobro jutro

bog daj, mati! Kaj delate, mati?«Îena mu reãe: »Zelje plevem.«Zdaj tudi on dalje ne ve kaj z njo govoriti, da bi Ïena

rekla, to je laÏ.


213

Zdaj pripelje najmlaj‰i hlapec in reãe: »Dobro jutrobog daj, mati! Kaj delate, mati?«

Îena mu reãe: »Zelje plevem.«On pa ji reãe: »Mi smo ga Ïe dolgo devet kadi nare-

zali.«Îena mu reãe: »To je dobro.«A hlapec reãe: »Ni dobro, ker nam je vse segnilo.«Îena reãe: »To je slabo.«A hlapec reãe: »Ni slabo; smo ga zvozili na njivo in je

zraslo debelo hrastje.«Îena reãe: »To je dobro.«A hlapec reãe: »Ni dobro, hrastje je bilo vse votlo.«Îena reãe: »To je slabo.«A hlapec reãe: »Ni slabo, ker je bilo polno meda.«Îena reãe: »To je dobro.«A hlapec reãe: »Ni dobro; pri‰el je medved pa je vse-

ga pojedel.«Îena reãe: »To je slabo.«A hlapec reãe: »Ni slabo; smo dobili medveda, pa smo

devet kadi meda iz njega iztisnili.«A Ïena reãe: »To je sakramenska laÏ.«Tedaj ti je najmlaj‰i hlapec dobil hãer, ãeprav sta ga

starej‰a dva imela za norca.


214

Sedem let pri beli kaãi

Svoje dni je hodil majhen deãek v gozd po drva. Nekega dne je ‰el mimo globoke jame, spolznilo mu je

in je padel vanjo. V jami je bilo mnogo kaã, a prva mednjimi je bila kaãja kraljica ali kaãji lev, bela kaãa z ble-steãim demantom na glavi. Deãek se je bal kaã, vendarmu niso niã hudega storile. Naglo se jih je privadil, lelaãen je bil. Videl pa je, kako liÏejo kaãe neki kamen, paga je zaãel tudi sam lizati in ni bil veã laãen. Tako je pre-Ïivel v luknji med kaãami sedem dolgih let. Ko je sedmoleto minilo, mu je kaãja kraljica rekla:

»Sinko, ti bi ‰el rad domov, ali ne?«»Seveda, rad bi ‰el domov,« ji je odgovoril deãek, »sa-

mo ne vem, kako.«»Ne skrbi za to,« mu je odvrnila kaãja kraljica, »toda

gorje ti, ãe nas izda‰!«Deãek je prisegel kaãji kraljici, da je ne izda, potem ji

je sedel na rep in ona ga je vrgla iz jame.Deãek je ‰el vesel proti domu. Vsi domaãi so se mu

zelo ãudili, ker so mislili, da je Ïe davno mrtev. Na vsenaãine so ga domaãi prosili in silili, naj jim pove, kje jebil toliko ãasa. Deãek pa se je branil, dolgo ãasa se je


215

branil, a ko oni le niso mirovali, jim je povedal, da je bilv jami pri kaãji kraljici. Zdaj spet niso prej mirovali, dok-ler ni obljubil, da jim pokaÏe kaãjo kraljico.

·li so k jami. Deãek je splezal na deseto bukev odjame in glasno zaÏviÏgal. ZaÏviÏgal je prviã — niã, za-ÏviÏgal je drugiã — zopet niã, zaÏviÏgal je tretjiã — in izjame se je prikazala kaãja kraljica, bela kaãa z deman-tom na glavi.

Îalostno je spregovorila:»Sinko, sinko, zakaj si mi prisegel, da me ne izda‰?«

— Potem je rekla navzoãim, naj ji puste, da se ‰e enkratobrne. A ko se je obrnila, je podrla devetero bukev, ledesete ni mogla, na kateri je ãepel deãek. Sreãa njegova,da je zplezal na deseto bukev, kajti drugaãe bi bilo ponjem.


216

Sin jeÏ

Mati je bila sinu zavdala, da je postal jeÏ. Sin — jeÏpa je dejal:

»Zdaj bom ‰el po svetu.«Pri‰el je k nekemu kmetu in ga takole prosil:»Dajte mi, da bom gnal pra‰iãe past. Vsako leto en-

krat bom prignal domov; sto mi jih boste dali in sto veãjih bom prignal domov.«

»Ti ne more‰ pasti, kaj bo neki jeÏ!« je odgovorilkmet. JeÏ pa je tako dolgo prigovarjal, da mu jih je napo-sled kmet le dal.

Med letom je pri‰el v gozd moÏ, ki ni veã znal iz nje-ga, in je rekel:

»Svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pot pokazal.«Pa se oglasi za parobkom jeÏ:»Tu sem, tu; le pojdite, vam Ïe pokaÏem pot.« In mu

jo je pokazal.Drugo leto je spet pri‰el tisti moÏ v gozd in dejal:»O joj, svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pokazal

pot.«In spet se je oglasil jeÏ za parobkom:»Saj sem tukaj, le brÏ pojdite, da vam pokaÏem pot.«


217

Vsako leto je gnal jeÏ svinje domov; sto jih je gnal past,dvesto jih je prignal nazaj.

Tretje leto je spet pri‰el moÏ v tisti gozd in rekel:»O joj, svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pokazal

pot.« Spet se je oglasil jeÏ za parobkom:»Saj sem tu, le hitro pojdite, da vam pokaÏem pot.«

Med potjo je rekel moÏ jeÏku:»Koliko pa bo‰ hotel imeti, ker vsako leto zaidem in

mi vsako leto pokaÏe‰ pot?«JeÏ pa je dejal:»Niã drugega ne, kakor eno va‰ih hãera, saj jih ima-

te tri.«MoÏ mu je obljubil in je ‰el potem domov. Doma je

povedal, kaj je jeÏu obljubil in kako je bilo. Hãere pa sorekle:

»Zakaj bi ga ne vzele, ãe je le kaj zal.« Mislile so nam-reã, da se za jeÏa le pi‰e.

JeÏ je prignal svinje domov in kmet mu je dal plaãiloza vsa tri leta. Nato je rekel jeÏ kmetu:

»Zdaj pa le pojdite z menoj, se greva Ïenit!« Gospo-dar pa mu je odgovoril:

»Kdo neki le bo tebe vzel?«»Boste videli, da me bo.« In sta ‰la. — Nato je rekel

jeÏ: »Jaz bom sedel na petelinu, vi pa na konju.«Priãela sta jezditi proti hi‰i, kjer se je jeÏ nameraval

Ïeniti; konj je priãel rezgetati, petelin pa peti. Ljudje in


218

domaãi so spra‰evali, kdo prihaja, da je taka reã, oãe paje rekel:

»Snubaãi gredo.« Hãere pa hude …Pri‰la sta v hi‰o in vpra‰ala. Starej‰a hãi je rekla: »No-

ãem te, raj‰i si vrat prereÏem.«Druga je tudi dejala:»Jaz te tudi noãem, raj‰i skoãim v vodo.«Najmlaj‰a pa je odgovorila:»Jaz ga pa vzamem.«Nato so od‰li k poroki. Ko so prispeli do obzidja, je jeÏ

rekel:»Le pojdite dalje, kmalu pridem za vami, grem ‰e ma-

lo tja na pokopali‰ãe.«JeÏ je izginil za zidom, od druge strani pa je pri‰el ta-

ko lep mladeniã, da ga ni bilo lep‰ega. Drugima dvemasestrama je bilo tako Ïal, da si je starej‰a prerezala vratin srednja skoãila v vodo.

JeÏ je nevesto odpeljal na svoj dom, kjer je bil prej.Bila sta bogata in sta dolgo Ïivela. Njuni otroci pa Ïivemorebiti — ‰e zdaj.


219

Stekleni most

Z ivel je nekdaj oãe, ki je imel tri sinove, dva sta bilapametna, tretji pa je bil podpeãnik. Ta je namreã

vedno sedel v podpeãku, zato so ga sploh tako imeno-vali. Oãe zboli na smrt. Pokliãe svoje tri sinove ter jimreãe:

»Po dedi‰ãino si pa morate priti tretji veãer na mojgrob. Prvi veãer naj pride starej‰i, drugi veãer srednji,tretji veãer pa najmlaj‰i!«

Ko starãek umrje, si starej‰a dva ne upata na poko-pali‰ãe, ãe‰ naj gre najmlaj‰i, da ga oãe raztrga. In resodide najmlaj‰i na oãetov grob.

Nato pride oãe in reãe: »Ali si ti tukaj?« in mu daoreh, ki naj ga dobro shrani. — Drugi veãer mora spet itinajmlaj‰i namesto srednjega in oãe mu da spet oreh, kiga shrani k prej‰njemu. Tretji veãer pa pride vrsta nanj;zato spet odide na pokopali‰ãe in oãe mu reãe: »Ali si titukaj?«

»Da, jaz sem,« odgovori sin in oãe mu spet da oreh, kiga shrani k prej‰njima v pokopali‰ãnem zidu. Ko pridedomov, ga brata vpra‰ata, kaj je prej‰nja veãera videl napokopali‰ãu.

ˆ


220

Nekaj ãasa mine po tem dogodku, ko da bliÏnji kraljsvojo hãer, ki je bila godna za moÏitev, za stavo. Nare-diti da velik steklen most; kdor prejezdi ta most, dobikraljestvo in kraljiãno.

Starej‰a brata si kupita imenitna konja, kajti vsak jehotel poskusiti svojo sreão. Ko starej‰a brata odjezdita,gre Podpeãnik na pokopali‰ãe in vzame oreh, ki ga je bildobil prvi veãer namesto starej‰ega brata. Stre ga in naj-de v njem voja‰ko obleko in lepega konja. Nato se brÏpreobleãe v vojaka, zasede konja in zdirja proti mostu.Pred mostom je bilo zbrano Ïe veliko imenitne gospo-de in veliko hrabrih junakov je Ïe poizkusilo svojo sreão,a nobeden ni zmagal; vsak se je s konjem povaljal pomostu. Konj na‰ega vojaka pa je skoãil kvi‰ku in kakorbi trenil, je bil na drugi strani, in kakor blisk je spet izgi-nil, da nihãe ni vedel, kam.

Zdaj kralj ni vedel, kdo je dobil stavo. Zato da spetrazglasiti, da kdor preskoãi most, dobi, kar je Ïe oblju-bil. Spet gre najmlaj‰i na pokopali‰ãe in stre oreh sred-njega brata. V njem najde obleko za ãastnika in srebrne-ga konja. Hitro odjezdi k mostu. Tudi zdaj je dobil sta-vo on, medtem ko nihãe drug ni mogel ãez. Spet je izgi-nil, da kralj ni vedel, kdo je dobil stavo. Zato da ‰e en-krat razglasiti, kdo more preskoãiti most. Mlaj‰i gre zdajpo svoj oreh, in ko ga stre, najde v njem obleko za kra-ljeviãa in — zlatega konja. BrÏ ga zasede ter odjezdi pro-


221

ti mostu. Tu ga Ïe vsi priãakujejo in Ïele, naj bi on prviposkusil sreão. On pa odvrne: »Zadnji sem pri‰el in zad-nji tudi poizkusim svojo sreão.«

Vsi so poizkusili, a nihãe ni mogel ãez. Ko pa je po-izkusil Podpeãnik, je bil kakor blisk na drugi strani mo-sta. Nato je hotel brÏ pobegniti, pa pristopi kraljiãna inmu pritisne na ãelo svoj kraljevski peãat, da bi ga v pri-hodnje takoj spoznala. Ko spet mine leto in se nihãe neoglasi, razpo‰lje kraljiãna vojake okoli, da bi poiskali ti-stega, ki ima na ãelu njen peãat. Ti res pogledajo vsake-ga mladeniãa na ãelo, a noben ni imel peãata. Ko papridejo v hi‰o treh bratov, prideta starej‰a brata praz-niãno obleãena. Ko ju vojaki pregledajo in ne najdejopeãata, ju ‰e vpra‰ajo: »Ali imate koga drugega pri hi‰i?«— »Nikogar razen Podpeãnika, ki tu pod peãjo sedi.« Komu pogledajo na ãelo, najdejo na njem kraljiãin peãat.Roãno mora z njimi v kraljevi grad in ãez nekaj dni gakronajo za kralja.


222

·est volkov

Z ivela sta oãe in mati, ki sta imela ‰est otrok. Bili sovsi deãki. Mati jim je pekla kruh samo takrat, ko jim

je oãe prinesel moko. To je bilo vsako soboto. Ves tedenje mlatil zdaj pri tem, zdaj pri onem kmetu, v soboto paje prinesel domov mertek1. Gredoã domov, je vedno sto-pil v mlin, da je zmlel zrnje. Potem ga je vseh ‰est ma-lih sinov Ïeljno ãakalo, da je pri‰el po poti iz gozda. Tekliso mu naproti in mu klicali:

»Ajtek, ajtek, ste prinesli moko, da bomo speklikruh?« Oãe se je sreãen smehljal in jim rekel:

»Sem prinesel, sem!«Nekoã je mati mesila kruh. Otroci, laãni kakor vedno,

so jemali iz kodunj testo in ga jedli. Mati jim je nejevolj-no rekla:

»Tako ste poÏre‰ni kakor volkovi!«V tistem hipu so vsi njeni sinovi postali — volkovi.Mati se je tega stra‰no prestra‰ila. Toda vseh ‰est vol-

kov je od‰lo v gozd.Oãe ni tega ‰e niã vedel. Od‰el je bil mlatit, preden se

ˆ

1 mertek = plaãilo mlatiãa, ki ga prejme ne v denarju, temveã v Ïitu


223

je to zgodilo. Ko je v soboto spet ‰el proti domu, mu nje-govih sinov ni bilo naproti. Tudi v hi‰i je bilo vse tiho.

Îeno je na‰el v kuhinji, ko je jokala.»Kaj se je zgodilo?« jo je vpra‰al:»Mesila sem kruh, pa so mi otroci jedli testo iz ko-

dunj,« reãe Ïena. »Nesreãnica sem jim rekla, da so po-Ïre‰ni kakor volkovi. Spremenili so se res v volkove inod‰li v gozd.«

Tudi oãe je bil Ïalosten. Pa ni bilo pomoãi. Sinov nibilo. Vzel si je hleb kruha in jih ‰el v gozd iskat. Kruh paje kmalu pojedel. Moral se je vrniti. Vzel je cepi in od-‰el spet mlatit.

Kmalu nato mu je Ïena spet rodila dete. Zdaj je bilahãerka. Ta je rasla, rasla in postajala razumna. Vednobolj ãudno se ji je zdelo, da je mati vselej jokala, ko ji jerezala kruh. Hãerka jo je spra‰evala:

»Mama, zakaj jokate?«Mati pa ji ni hotela povedati skrivnosti o njenih ‰estih

bratih, o katerih sam bog ve, ali so Ïivi ali mrtvi. Nekoãpa je hãerka vpra‰ala oãeta, zakaj mati vedno joka, ko jireÏe kruh. Ker je bila hãerka Ïe razumna, ji je oãe pove-dal vzrok materine Ïalosti. Imela je torej ‰est bratov, kipa so postali volkovi. Ko je to zvedela, je dolgo premi‰-ljevala, nazadnje pa je rekla oãetu in materi:

»Iskat jih pojdem. Vse hoãem za njih pretrpeti, samoda jih re‰im.«


224

In res odide. Ide, ide in pride do bistre vode. Prek vo-de ni mogla, zato trudna sede in poãiva. Pa ni sedeladolgo, ko pride iz gozda ‰est volkov. Najprej si sleãe ko-Ïo najveãji volk. V tem hipu je postal lep deãko. Nato sisleãejo koÏo ‰e drugi in se vsi spremenijo v deãke. Prviskoãi v vodo in za njim ‰e drugih pet. Deklica spoznatakoj, da so to njeni bratje. Priplazila se je na tisto me-sto, kjer so bili pustili koÏe. Vzela je koÏo najmlaj‰ega injo odnesla tja, kjer je poãivala. Tam je koÏo skrila podseboj.

Ko so se bratje okopali, pride po koÏo najstarej‰i.Obleãe si jo in postane spet volk. Tako so storili ‰e ‰tir-je bratje, najmlaj‰i pa koÏe ni na‰el. Pet volkov gre vgozd, najmlaj‰i pa je z vso nestrpnostjo iskal koÏo. Na‰elje deklico in takoj vedel, da ima pod seboj koÏo.

»Jaz nisem pravi volk,« ji reãe. »Raztrgam te pa nakosce, ãe mi takoj ne vrne‰ koÏe.«

»Vem, da nisi volk. Prav tako vem, da ima‰ pet bratov,ki tudi niso pravi volkovi. Jaz sem va‰a sestra, ki sempri‰la na svet takrat, ko vas Ïe ni bilo veã doma. Povej misamo, kako bi vas re‰ila. Vse hoãem za vas pretrpeti.«

»Re‰ila nas bo‰ prekletstva samo tako, ãe bo‰ molãala‰est let,« je rekel najmlaj‰i brat.

Deklica je takoj vstala, brat se je oblekel in odhitel vgozd. Nato gre deklica ob bistri vodi proti domu. Ko se


225

zmraãi, ob vodi trudna zaspi. Mimo nje teãe voda, navodo sveti mesec, deklica pa spi in sanja o bratih.

Prav na tistem kraju je lovil ribe mlad ribiã. ·el je obvodi od mesta do mesta in potapljal trnek v vodo. Pri‰elje tako do deklice. Ko jo zagleda, ves zaãuden odloÏitrnek.

Deklico zbudi in jo vpra‰a, zakaj je ostala tako daleãod ljudi ob vodi in tako daleã v gozdu.

Deklica pa ribiãu ni niã odgovorila. Peljal jo je nato nasvoj dom, kjer sta jo njegov oãe in mati z veseljem spre-jela. Deklica ni vedela, kje je. Zato je ostala pri ribiãevih.Mladi ribiã se je v deklico zaljubil in jo vzel za Ïeno.

Mlademu ribiãu pa je hotela soseda — grda Ïenska —dati za Ïeno svojo hãerko. Zato je mlado ribiãevo ÏenosovraÏila. Vse je posku‰ala, da bi jo pri ribiãu oãrnila.Ribiã pa je svojo Ïeno preveã ljubil, da bi kaj dvomil onjej.

Ko mu je rodila prvo dete, je soseda skrivaj vzela otro-ka in ga vrgla doma med svinje. Svinje pa se otroka nisodotaknile. Zato je otroka vzela in ga odnesla v vodo, ri-biãa pa je sku‰ala prepriãati, da je otroka zapravila nje-gova Ïena. Ribiã tega ni verjel. Za otrokom pa mu je bilosilno hudo. Ribiãeva Ïena pa ni spregovorila niti bese-de, da bi se branila pred stra‰no krivico.

Ribiãu je Ïena rodila drugo dete. Soseda ga je spetukradla in ga vrgla v vodo. Pri ribiãevih je nastala Ïalost


226

in v tej Ïalosti je soseda spet podpihovala ribiãa, najÏeno kaznuje zaradi stra‰nih grozodejstev. Ribiã je Ïenigovoril o svojih boleãinah, toda ona ni spregovorila vsvoj zagovor niti besede. Molãe je Ïalovala za otrokom.

Tako se jima je rodilo ‰est otrok in vseh ‰est je sose-da skrivaj znosila v vodo. Ker pa vse to ni niã pomaga-lo, je zaãela soseda trositi okrog glasove, da je ribiãevaÏena ãarovnica. Govorila je o njej, da je dala vseh svojih‰est otrok zapisati hudiãu.

Ta glas je pri‰el do grofa, ki je bil zelo praznoveren.Takoj je obsodil ribiãevo Ïeno na grmado. Zaprli so jo vgrajsko jeão. Toda ona le ni spregovorila!

Îe drugega dne so jo peljali na kraj, kjer je bilo vse-pripravljeno za njeno smrt. Postavili so jo na grmado. ·ezadnjikrat so jo vpra‰ali, kam je dala svoje otroke, onapa je ostala na grmadi mirna in tiha. Raj‰i je hotela iti vsmrt, kakor da bi prelomila, kar je bila obljubila najmlaj-‰emu bratu.

Ravno je hotel grajski hlapec podÏgati grmado, ko soljudje zagledali, da od vode teãe ‰est lepih, moãnih deã-kov in vsak deãko je nosil v naroãju otroka. Med mnoÏi-co je za‰umelo in zabranili so grajskemu hlapcu, da bizaÏgal grmado.

»Poãakaj,« so vpili hlapcu. »Deãki teãejo od vode. Po-ãakajmo, kaj bodo povedali.«

Ko priteãejo do grmade, ribiãeva Ïena takoj spozna


227

svoje brate. V naroãjih so nosili njenih ‰est otrok. K njejna grmado je stopil najmlaj‰i z najmlaj‰im otrokom inji rekel glasno, da je vse ljudstvo sli‰alo:

»Preteklo je ravno ‰est let od takrat, ko si zaãela mol-ãati. Zdaj spet lahko spregovori‰, saj si nas re‰ila pre-kletstva. Tvoje otroke, ki jih je hudobna soseda zmeta-la v vodo, smo re‰ili. Tu so Ïivi in zdravi.«

Mati je sreãna objela svoje otroke in potem svoje bra-te. Ljudje so bili preseneãeni nad toliko ljubeznijo mla-de ribiãeve Ïene do svojih bratov. Dvignili so jo z grma-de in vrgli nanjo hudobno sosedo in jo seÏgali.

Bratje in sestra so ‰li kmalu potem iskat v stari krajoãeta in mater. Njuna sreãa in radost sta bili sedaj ne-popisni. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Samo materije bilo hudo zaradi trpljenja, ki ga je povzroãila otro-kom, ker jih je laãne primerjala z volkovi.


228

Tri uganke

V davnih, davnih ãasih, ko so ljudje ‰e Metuzale-movo starost dosegali, je bilo zapovedano stare

ljudi moriti, ki niso imeli veã moãi za delo.Neki sin, ki je gojil veliko ljubezen do svojega oãeta,

ne izvr‰i zapovedane postave, marveã skrije oãeta podkad, ko je bila splo‰na preiskava, in ga skrivaj redi. Tavelika sinova ljubezen se mu kmalu obilo poplaãa.

Kralj tiste deÏele, ki je bil brez mo‰kega potomstva,razmi‰lja, kako bi mogel dobiti najmodrej‰ega mlade-niãa v kraljevini svoji hãeri za moÏa, sebi pa za nasled-nika. Zato si izmisli tri uganke.

Prviã ukaÏe vsem mladeniãem, ki so za moÏitev zre-li, da se snidejo doloãenega dne rano pred sonãnimvzhodom na visokem hribu in kdor prvi zagleda vzha-jajoãe sonce, ugane prvo uganko.

Preden se omenjeni sin odpravi na pot, prosi starãkaza svet. Oãe mu reãe: »Ljubi moj sin! Ko pride‰ na do-loãeni kraj, bodo vsi mladeniãi gledali tja, kjer Ïarkosonce vzhaja, ti pa se obrni k najvi‰jemu hribu v okoli-ci in ko sonce na njegov vrh vrÏe prvi Ïarek, reci: ,Kralj,glej sonce!’«


229

Kakor je starãek povedal, se je tudi zgodilo. Ko mlade-niãi dospejo na goro, gledajo Ïeljno tja, kjer mora son-ce vziti; pouãeni sin pa zre na najvi‰ji vrh, in ko soncepo‰lje prvi svoj Ïarek nanj, veli: »Svetla krona, glejtesonce!« — Kralj ga potreplje po rami, rekoã: »Ti si pogo-dil!« Mladeniãi ga obsujejo z vpra‰anji: »Kako, da si tigledal od sonca proã?« On pa jim odvrne: »In vendarsem ga prej zagledal kot vi.«

Ko pride sin domov, reãe oãetu: »To sem Ïe po kra-ljevi volji uganil, toda ta, ki nam jo je danes naloÏil, bo,se bojim, presegla tvoj razum.« — »Povej jo!« mu velistarãek. Mladeniã nadaljuje: »Kdor bo ne obut, ne bospri‰el, ugane drugo uganko.«

Starãek se nasmeje, rekoã: »Ta je lahka, pa je vendarnihãe ne bo uganil kakor ti. Razliãno bodo ugibali deãki,pa tudi razliãno bo vsak po svoji domi‰ljiji pri‰el na-pravljen: prvi samo v nogavicah, drugi samo v eni noga-vici in na drugo nogo bos, spet drugi z eno obuto in dru-go boso nogo. Ti pa odtrgaj podplate s svojih ãevljev, dabosta nogi obuti in spodaj bosi. Tako kralj tudi misli.«

Napovedani dan pride in deãki hite h kralju na pre-gled. Pouãeni sin dvigne nogi, drugo za drugo, da pre-priãa kralja, da ni ne bos ne obut. »Dobro, dobro!« velikralj, »ti si, moj sinko, Ïe drugiã pogodil mojo misel.«

Zdaj jim napove tretjo uganko, rekoã: »Pojutri‰njem


230

se spet zberemo tu, in kdor bo imel za klobukom naj-lep‰o roÏo, bo re‰il najvaÏnej‰o uganko.«

Radoveden na zadnjo uganko, starãek komaj priãakadoma svojega sina in ga vpra‰a: »Kak‰no nalogo imatepa zdaj?« — »Oj, ta je zvita,« reãe sin. »Kdo bo med to-liko lepimi roÏami ravno tisto zadel, ki jo ima kralj zanajlep‰o?« — »Sinko moj,« reãe oãe. »âez p‰eniãni klasta svet nima roÏe. Za klobuk ga zatakni, pa je gotovatvoja uganka.«

»Hoãem storiti, kakor mi svetujete, dragi. oãe,« reãesin in odide na polje po klas.

Napovedani dan napoãi in deãki vrvijo okra‰eni vsaks svojo roÏo pred kralja. Ko zagledajo za klobukom svo-jega tovari‰a p‰eniãni klas, se priãno na glas smejati, re-koã: »Bedak, klas ni roÏa!«

Kralj Ïe od daleã zapazi med fanti mladeniãa s kla-som. Stopi k njemu in ga objame, rekoã: »Ti, moje dra-go dete, moj zlati sin, ti si moj zet, ti si moj vredni nas-lednik. Ni je, deãki moji, lep‰e roÏe od p‰eniãnega kla-sa,« reãe kralj, obrnjen proti mladini. »Kadar se valovina polju zibljejo po zlatem klasju, ne moremo najtimesta na‰emu veselju; ko nam pa iz njegove bele mokeprineso na mizo vroão pogaão, nam prijetneje zadi‰i kovsaka ‰e tako di‰eãa vrtna roÏa. Te roÏe pridno sadite, ‰emarneje jih plevite!«


231

Obrnjen k mladeniãu s klasom ga kralj vpra‰a: »Sinekmoj, od kod v tebi tolika modrost v tvoji mladosti?«Mladeniã se prepla‰i, ne vedoã, kaj naj odgovori, vendarse kmalu zbere in reãe: »Svetli kralj, povedal bi, ãe bi sene bal ostre kazni.«

»Ne boj se,« mu kralj prijazno veli.»Ko je do tega pri‰lo,« nadaljuje mladeniã, »da bi

moral vzeti svojemu staremu oãetu Ïivljenje, sem stopilk starãku in mu rekel: ,Predragi moj oãe, vi ste mi Ïiv-ljenje dali, me ljubeznivo gojili in oskrbovali, pa bi vamzdaj v zahvalo konãal Ïivljenje? Tega moje srce ne pre-nese. Raj‰i vidim, da se meni vzame moje.’ Nato mi oãeporeko: ,Moj sin, naredi veliko kad, pa jo povezni v kotuv veÏi. Zadaj napravi lino, da bom kdaj pa kdaj mogelven, ti pa mi bo‰ skrivaj prina‰al jesti.’ Tako sem storilin oãeta do danes ohranil pri Ïivljenju. V vsaki vaÏni za-devi mi je dajal navodila in nasvete, kakor je tudi zdajedino on re‰il te uganke.«

Kralja Ïiva otro‰ka ljubezen gane do solz in reãe mla-deniãu: »Ljubi bog, s tem dejanjem si mi postal dvakratljub‰i: tvoje blago in hvaleÏno srce se je pokazalo v vsejsvoji milini, meni pa si snel temno mreno z mojih du‰-nih oãi: zdaj sem ‰ele priãel spoznavati, da so nam mod-rost, nauki in sku‰nje starih v na‰em Ïivljenju potrebne,ãetudi niso veã za delo. Odslej naj povsod obvelja ta za-


232

poved: Vsakdo spo‰tuj vsakega starega! Sinovi pa skrbi-te za svoje star‰e hvaleÏno in ljubeznivo do zadnje urenjihovega Ïivljenja!«


233

UboÏni mladeniã in modra kraljiãna

Star kralj je imel hãer, lepo in mlado, a tudi razum-no in modro, da take ni bilo zlepa. Nje razumnost je

zaslula v deveto deÏelo. Oãe je Ïelel, da se omoÏi, in ji jeãesto tudi prigovarjal. A ona se je branila in branila terse izgovarjala: »Saj mi ni ‰e sile, niti me ne veseli.« Oãepa jo sili in sili, da se naposled lepa kraljiãna vda.

»Naj bo po va‰i Ïelji,« reãe, »ali to vam povem, davzamem samo tistega, ki mi zastavi tako uganko, da jene bom znala uganiti. A to vas prosim, naj umrje vsak,kateremu uganko uganem.«

Kralj si misli: — Kaj bi se ustila. Îenska glava si, ãe-prav si najbistroumnej‰a. Na koncu se vendar najdemoÏ, ki te premodri. — In ji dovoli, kar je prosila.

Od vseh strani so prihajali snubaãi, iz daljnih in bliÏ-njih krajev. Bilo jih je vsake bire: plemenitih in nepleme-nitih, bogatih in ubogih, toda noben ni znal zastavitiuganke, da bi je kraljiãna ne uganila. Vsakemu je rabeljodrobil glavo.

V neki vasici je Ïivela uboga Ïenica s svojim sinom.Drugega nista imela nego nekaj koko‰i in golobov. Njen


234

sin je stopal v dvajseto leto in je bil ãvrst mladeniã. Zatoreãe materi: »Tudi jaz grem kraljiãni zastavit uganko.«

Mati mu brani kakor ve in zna, prosi ga in zaklinja,naj nikamor ne hodi po neumnosti izgubljat mlade gla-ve. Ali sin se ne da preprositi. Ko mati vidi, da ne moresina pregovoriti, ji pride na misel, da bi bilo bolje, ãe gasama umori. Ljub‰e ji je, da umrje od njene roke kot odrabljeve. Zato na videz privoli in speãe sinu dva golobaza na pot. A goloba je bila zastrupila. S sinom je ‰el tudidomaãi pes, kodrasti Grivec. Ko Ïe dalj ãasa hodita, vidimladeniã, da je Grivec laãen. VrÏe mu oba goloba. Tahip zajetni pes pogine. Mladeniã ga pusti tam in odide.Ko gre tako dalje, se mu zaãne pot izgubljati, da napos-led o potu ni bilo nikjer sledu. Zato se vrne. Ko pride namesto, kjer je leÏal pes, ga Ïe ni bilo veã, a namesto nje-ga je leÏalo dvanajst mrtvih vranov. Pobere jih in gre da-lje. Na poti ga zajame mrak, da je moral prenoãiti v goz-du. A ponoãi pride mimo njega ãeta razbojnikov, bilo jihje ‰tiriindvajset. Odvedo ga s seboj v skrivali‰ãe. Mlade-niã je imel pri sebi ‰e tiste vrane. Oskubel jih je, porezaljim glave in noge in jih dal razbojnikom, da si jih napra-vijo za veãerjo. — In res so jedli in vsi poginili.

Drugi dan se napoti mladeniã dalje. Skoraj pride izgozda na plan ter od daleã zagleda mesto, a na hribukraljevi grad. Zdaj zaãne premi‰ljevati, katero uganko bi


235

kraljiãni zastavil. Misli in misli ter se naposled domisli,da bo najbolje, ãe ji zastavi to, kar je na poti do nje izku-sil in sam videl. Zato se oglasi v gradu in hitro ga odve-do pred kraljiãno, ki ga je ãakala sredi svojih dvorjanicna kraljevskem stolu.

Mladeniã pogumno stopi prednjo, in ko mu ukaÏe,spregovori in reãe: »Dva mrtveca sta ubila Ïivega; a ta,ki je bil zdaj mrtev — je ubil drugih dvanajst, in teh dva-najst mrtvih — je ubilo drugih ‰tiriindvajset; toda tisti,ki bi ga imela prva dva ubiti — ‰e Ïivi. Kaj je to?«

Kraljiãna premi‰lja in pregleduje vse knjige, v katerihso bile uganke zapisane. Zunaj je bil rabelj Ïe pripravilklado, na katero bi mladeniã poloÏil glavo, da bi mu joodsekal, a notri si je kraljiãna trla glavo in se naposledvdala in priznala, da te zastavice ne more uganiti. Velelaje mladeniãu, naj ji raztolmaãi. On reãe:

»Ko sem se bil namenil k vam, mi je mati branila. Dapa bi me vi ne dali umoriti, me je hotela zastrupiti s tem,da mi je spekla dva goloba, ki sta bila zastrupljena. Napotu sem ju dal svojemu laãnemu psu, ki je mahomapoginil. Tega psa je pri‰lo jest dvanajst vranov, a vraneje pojedlo spet ‰tiriindvajset razbojnikov. To je dogodek,ki se je pripetil meni na poti k vam.«

Kraljiãna se je vdala in ‰e tisti veãer sta se poroãila.Kralj je ukazal narediti veliko veãerjo, in ko so se najedli


236

in napili, je udaril ob mizo in rekel, da ‰e nikoli ni biltako vesel. Naposled je ‰e plesal s kuhinjsko deklo, damu je na glavi odskakovala krona.


237

Volk, pes in maãka

Pri hi‰i so imeli psa, ki je bil zelo star. Zaradi tega soga spodili od hi‰e. Pes je ‰el od doma in vso pot

jokal. Med potjo ga sreãa volk. Vpra‰a ga: »Kaj ti je, psi-ãek, da joka‰?« — »Saj mi ne more‰ pomagati, kaj bi tipravil,« mu odvrne pes. Toda volk je silil v psa in ta mupove svojo nesreão. Volk mu nato reãe: »âe ni niã dru-gega, ti tu lahko pomagam. Poslu‰aj me! Jutri bodo tvojgospodar in njegova druÏina na senoÏeti kosili. Opoldnejim bo prinesla gospodinja juÏino. S seboj bo vzela tudisvoje najmlaj‰e dete. Ko bodo pojedli, bodo ‰li vsi nadelo, otroka bodo pa pustili v senci na robu gozda. Ti seskrij za mejo; ko bodo od‰li na njivo, se splazi k otroku.Takrat bom pri‰el iz gozda in bom hotel odnesti otroka.Takoj zaãni lajati. Ko pridejo domaãi gledat, kaj je, bomzbeÏal. Ti pa teci za mano, toda ne sme‰ me oklati.«

Kakor sta se dogovorila, tako se je zgodilo. Mati je pri-nesla otroka in juÏino, pes pa se je pribliÏal, ko so bili vsina polju. Kmalu se je priplazil volk in hotel pograbitiotroka. Pes je lajal, domaãi so prihiteli, volk je zbeÏal vgozd, pes pa za njim. Toda pes se je tako ojunaãil, da jepozabil na zagotovilo, da volka ne bo napadel. Krepko


238

ga je zgrabil za nogo in mu vsekal globoko rano. Volk jetuleã izginil, psa pa so domaãi veselo sprejeli v hi‰o inmu dali kruha ter sira, ker je re‰il otroka. Zveãer je od‰elpes iz hi‰e malo po vasi. Kar mu pride nasproti volk.Hudo ga ozmerja in mu pravi: »Zakaj si me ogrizel, kosem ti dejal, da me ne sme‰? Pozivam te na dvoboj.Tamle za vasjo ob gozdu te bom ãakal s svojim tovari-‰em. Tudi ti pripelji prião s seboj. âe ne pride‰, te bomsnedel s koÏo in kostmi vred!«

Îalostno jo je mahnil pes proti domu, iz oãi so mutekle grenke solze in venomer je govoril sam s seboj:»Kje bom dobil tovari‰a, da me bo spremljal? âe dobimdrugega psa, kaj mi pomaga to? Volk dobi drugega vol-ka in oba sva izgubljena.« To je sli‰al maãek, ki je ‰elmimo, pa je dejal psu: »Kaj joka‰, saj ti ni niã hudega!«Toda pes mu je odgovoril: »Kaj ti ve‰! Volk mi je dejal,da se bova spoprijela in da moram pripeljati s seboj pri-ão, kakor jo bo on.« Maãek mu je odvrnil: »âe ni huj-‰ega, bodi brez skrbi. Jaz pojdem s teboj!« Toda pes jedalje toÏil: »Kaj bo‰ ti ubogi muc! Saj te ‰e nihãe videl nebo!« Konãno se je pes vendarle vdal.

Naslednjo noã je maãek poãakal psa. Od‰la sta protigozdu. Maãek je ‰el pred psom z visoko dvignjenim re-pom. BliÏala sta se gozdu, kjer ju je Ïe ãakal volk, ki si jeizbral za tovari‰a medveda. Ko sta volk in medved za-gledala, kako prihajata dva proti njima, je dejal volk


239

medvedu: »Glej, glej, kak‰no Ïival pelje pes pred seboj!Kak‰na Ïivina je paã to? Ve‰ kaj: jaz se skrijem tukaj vlistje, ti, medved, pa zlezi na hrast.« Volk se je skril vlistje, medved je zlezel na hrast. Ves prestra‰en je volkposlu‰al, kaj bo. Pri tem je nekoliko vzdignil glavo, da jelistje za‰umelo. Maãek je zasli‰al ‰um in je mislil, da jemi‰ka, ko je zagledal volkovo uho. Hitro je skoãil inzgrabil uho s tacami. Volk se je prestra‰il ‰e huje, skoãilje pokonci in se zaletel v bliÏnjo skalo, da se je ubil. Ma-ãek se je zbal volka in skoãil na hrast, kjer je skrit ãepelmedved. Ko ga je medved zagledal, si je mislil: »Volka jeÏe ubil, zdaj bo pa ‰e mene. Ne pomaga drugega, kot daskoãim z drevesa in zbeÏim.« Hitro je skoãil na tla intako nesreãno padel na tisto skalo, kjer se je Ïe pone-sreãil volk, da se je tudi sam ubil. Tedaj je skoãil maãekk psu in mu dejal: »Ali si videl, kaj sem storil? Pa me nisihotel za tovari‰a! ·e preden si se ti zavedel, sem ubil dvezveri. Ti nisi storil niãesar, jaz sem pokonãal oba!« Pesse mu je ves sreãen zahvalil in oba sta od‰la vesela do-mov.


240

Vrag se Ïeni

B ila sta oãe in mati, ki sta imela tri hãere. Nesreãapa je hotela, da se jim ni pribliÏal niti en Ïenin. To

je moãno jezilo mater, oãe pa je rekel: »Hoãem jih omo-Ïiti, ãe jih imam dati samemu hudiãu!«

Vrag je bil takoj pripravljen, da ugrabi tri du‰e. Raãu-nal pa je na Ïensko radovednost. Napravljen kot grof jepri‰el k oãetu in ga zaprosil za starej‰o hãer. Z velikimveseljem mu jo je dal, ãe‰: ãe je ne dam takemu gospo-du, komu pak?! Vrag jo je odpeljal v neki navidezen gradin ji rekel:

»Drugega opravila nima‰, kot da nosi‰ iz sobe v sobotole zlato jabolko, le v dvanajsto sobo ne sme‰ pogleda-ti!« Ona vzame zlato jabolko ter teka po gradu iz sobev sobo. Pride do vrat dvanajste sobe; tu postoji in si mi-sli: — Kaj neki bi bilo, ãetudi pogledam? Do zdaj je bilavsaka soba lep‰a, in kdo ve, kaj je ‰ele v tej? — Radoved-nost jo premaga, odpre in zagleda pekel, kako vragi mu-ãijo uboge du‰e. Zlato jabolko pa ji je padlo v pekel, kjerje zgorelo. Vsa zmuãena zapre vrata in teãe proã. Tedajjo sreãa njen moÏ — vrag. »Kje je jabolko?« zavpije inpahne ‰e njo v peklensko brezno.


241

Nato se odpravi vrag k oãetu in mu takole laÏe: »MojiÏeni je silno dolgoãasno; pustite z mano va‰o drugohãer, dobro se ji bo godilo.« Oãe dovoli. Toda doletela joje enaka usoda kakor njeno starej‰o sestro. Pogledala jev pekel, kamor ji je padlo zlato jabolko. Notri zagledatudi svojo sestro, ki ji pravi: »Gorje nama, sestrica, vpeklu sva, od koder ni re‰itve!« Vrag priteãe in pahne ‰enjo v pekel, ker ni imela veã zlatega jabolka.

Vrag se napoti tretjiã k oãetu. Reãe mu: »Kjer sta Ïedve, naj bo ‰e tretja! Dovolite, da odpeljem ‰e najmlaj‰ohãer; malo se bomo poveselili, ker nas bo lepa druÏba!«Vrag odpelje tako ‰e najmlaj‰o hãer, ki je bila pa boljzvita, kot si je vrag mislil. Ko ji je dal zlato jabolko in jiprepovedal, da ne sme pogledati v dvanajsto sobo, si jemislila: — Îe vem, kaj storim: zlato jabolko zaveÏem vpredpasnik, da mi ne odleti. Ker pa ne vidim tu svojihsester — Ïe ni vse v redu. Moram pogledati! — Gre inodpre kar naravnost dvanajsto sobo, kjer se ji pokaÏestra‰na slika: njeni sestri sta v peklenskem breznu. Obevpijeta: »Oh, sestrica, re‰i naju, re‰i, ker ima‰ ‰e tistonesreãno zlato jabolko!« Ona pa jima reãe: »Samo malopotrpita, pa vaju re‰im!« Ko pride vrag domov, jo takojvpra‰a, ali ima ‰e zlato jabolko. Pomoli mu ga pod nos— in vrag si od jeze odgrizne spodnjo ustnico.

Nekega dne vzame mlaj‰a sestra velik ko‰, gre v pe-kel po eno sestro in jo pokrije v ko‰u. Ko pride vrag do-


242

mov, mu reãe: »Nesi, nesi na‰im domov tale dar! Kar narame zadeni in ne glej, kaj jim darujem; moÏje naj nebodo preveã radovedni. âe bi pa hotel pogledati, bomtakoj za teboj in ti Ïe zakriãim: vidim, vidim!« Tako jepouãila tudi sestro v ko‰u, kaj in kako naj reãe, ãe bihotel vrag pokukati v ko‰. Vrag zadene ko‰ na hrbet innese proti hi‰i nesreãnih — ukletih hãera. Potil je reskrvavi pot, ker je nesel babo v ko‰u. Ko pride do hi‰negapraga, zvrne ko‰ kar v hi‰o, ne da bi pogledal, in odhitiproti domu.

âez nekaj dni mu napravi ‰e en ko‰ »daril« za svojestar‰e, ki jih nese vrag prevaranim roditeljem. Malo jebil sicer nejevoljen, a kaj: babo je treba ubogati! In takoje nesel in re‰il iz pekla sam vrag Ïe dve sestri.

Nekega dne pa mu reãe Ïena: »Ti, potem ko se vrne‰,dobi‰ zunaj v veÏi ‰e en ko‰ daril za moje star‰e. Boditako dober in nesi! Pa ne bodi radoveden, ve‰ — saj jetako zadnjiã!« Vrag se je malo jezil, vendar ni niã rekelin od‰el. Medtem pa je ona naredila nekak‰no Ïeno izslame, oblekla jo je v svojo obleko in jo postavila predpeã. V peãi je zakurila ogenj, slamnati Ïeni pa je dala vroko lopar, ãe‰ da ona potika v peã. Sama pa je sedla vko‰ in se pogrnila.

âez nekaj ãasa pride vrag domov, zadene ko‰ in reãeproti slamnati Ïeni: »Zdaj grem, da ve‰!« Po poti pa jebil silno radoveden, kaj neki nosi toliko na dom. Îe hoãe


243

vzeti ko‰ z ramen, kar zavpije v ko‰u: »Vidim, vidim!« —âe vidi‰, pa vidi! si misli vrag in teãe dalje. Mislil je, daga le Ïena zalezuje.

Pride do hi‰e, vrÏe ko‰ v hi‰o in steãe domov. Domapa je slamnata Ïena ‰e vedno potikala v peã. Reãe ji:»Nesel sem, ve‰, a upam, da zadnjiã!« Slamnata Ïena pakar molãi.

»No, ali si jezna ali kaj?«ji reãe in jo hoãe malo pori-niti, a zaãuti ‰um — slame. ·ele zdaj zapazi vrag velikoprevaro. Pograbi slamnato babo in jo porine v peã. Natosteãe v pekel, kjer tudi starej‰ih dveh sester ni bilo veã.Potem pa hiti na njihov dom, ali medtem je izgubil vragvso moã do te hi‰e. Jezno je udaril ob ogel, da se je polhi‰e podrlo.


244

Zdravilno jabolko

Svoje dni je Ïivel kralj, ki je imel tri sinove. DoÏivel jeÏe lepo starost in moãi so ga jele zapu‰ãati. Nekega

dne naglo zboli. Poklicali so najbolj‰e zdravnike vsegakraljestva, da bi vrnili kralju zdravje, a vse zaman. Od-kritosrãno so mu povedali, da se mu bliÏa konec Ïivlje-nja.

Kralj se je vdal v svojo usodo in se pripravljal na dalj-no, zadnjo pot.

Ko ravno ni bilo nikogar v sobi, se odpro duri in v so-bo stopi beraã. Nevolja se je pokazala kralju na obrazu.

Beraã to opazi in reãe: »Kralj, nikar ne bodi nevoljen.Nisem pri‰el k tebi prosjaãit, temveã bi ti rad povedalnekaj vaÏnega, le ãe mi bo‰ verjel.«

»Hitro mi povej! Saj vidi‰, da se mi bliÏa zadnja ura,«odgovori kralj s slabotnim glasom.

»Ni ‰e pri‰la zadnja ura, kralj. Eno zdravilo je ‰e nasvetu, ki ti more vrniti ljubo zdravje.«

»Tega skoraj ne morem verjeti,« pravi bridko kralj,»pa le povej!«

»Prav dobro vem, da bo‰ nejeverno majal z glavo; karti povem, je gola resnica, tako gotovo, kakor sedaj pred


245

teboj stojim. Tebe ozdravi samo zdravilno jabolko. Koga pouÏije‰, bo‰ zdrav kot riba v vodi. Zato po‰lji svojetri sinove po svetu, da ti prineso zdravilno jabolko. Ene-mu se gotovo posreãi. âe ne stori‰ po mojih besedah, tije odbila zadnja ura. — Zbogom, kralj!« S temi beseda-mi zapusti sobo. Kralj ga kliãe nazaj, ker bi rad vedel, kjeje tisti vrt, na katerem raste zdravilno jabolko. Toda nanjegov klic pride sluÏabnik. Temu reãe, naj takoj pokliãeberaãa, ki je ravnokar od‰el. SluÏabnik pravi zaãuden,da ni videl nikogar iti iz sobe, ãeprav je bil blizu kralje-vih vrat.

Kralj se zamisli. âez nekoliko ãasa pokliãe sinove injim reãe: »Sinovi! Moje Ïivljenje ‰e ni konãano. Ozdra-viti me namreã more zdravilno jabolko. Zatorej se od-pravite na pot po svetu. Kdor izmed vas mi prinesezdravilno jabolko, bo naslednik mojega kraljestva.«

Starej‰ima sinovoma to ni bilo po volji, kajti potova-nja nista bila vajena; raj‰i sta se zabavala brez dela popustih in praznih veselicah. Najmlaj‰i sin pa se je razve-selil, ko je sli‰al, da mu preljubi oãe ‰e ne bo umrl.

Vsi se istega dne odpravijo na pot; vsak na drugostran.

Minilo je veã tednov, ko pride najstarej‰i sin v deÏe-lo, kjer ni videl nobenega ãloveka. Gledal je s hribaokrog, pa ni zagledal nobene hi‰e, nobene vasi. Ko sevsemu temu ãudi in gre po beli cesti dalje, vidi prihaja-


246

ti ‰epavega ãloveka. Bil je beraã. Kraljevi sin hoãe pre-vzetno mimo njega, a ta ga lepo poprosi: »PoniÏno pro-sim, milostivi gospod, za majhen dar!« VrÏe mu deseti-co, hromec pa ‰e prosi: »Ko‰ãek kruha, milostivi gos-pod, lepo prosim, laãen sem, da ginem.« Kraljeviãu na-puh ni pustil, da bi ‰e dalje stal pri revnem moÏu. Niãe-sar mu ne odgovori, temveã stopa ponosno dalje. Zdajcise kraljeviã ustavi in se ozre, rekoã: »No, ti beraã, dese-tico si dobil od mene. Ali mi ve‰ povedati, na kateremvrtu je zdravilno jabolko?«

»Le pojdite po tej cesti, skoraj boste dospeli do tegaãudnega vrta. Urno odtrgajte jabolko in hitro odhitite zvrta!«

»Îe prav, Ïe prav!« reãe kraljeviã in se smeje nasvetu,ki mu ga je dal beraã. Pot je bila zelo dolga. Naposledvendar pride do velikih vrat, jih odpre in stopi na vrt.Drevesa ni bilo nobenega, le tam sredi vrta je zelenelaena sama samcata jablana. Gredica je bila pri gredici inna njih je raslo na tisoãe najmilej‰ih cvetlic. âarobnavonjava se je ‰irila po vrtu. Poãasi je stopal kraljevi sinpo poti, ki je vodila k jablani, rastoãi tam na zeleni tra-ti. Sadja ni bilo na njej, samo na eni, daleã k tlom pri-pognjeni veji je viselo lepo rdeãe jabolko. S hitrimi ko-raki gre kraljeviã tja ter odtrga to preãudno jabolko. Ra-doveden ga ogleduje od vseh strani, a je bilo kakor vsa-ko drugo navadno jabolko. Komaj stoji nekaj trenutkov


247

pod drevesom, ga obide teÏka utrujenost. Ni dolgo pre-mi‰ljeval, marveã je legel pod drevo na zeleno trato.

Ni dolgo leÏal, ko se mu pribliÏa ãlovek. Kraljeviãu seje zdelo, kakor da gleda skozi gosto mreÏo. Sedaj ga spo-zna. Bil je tisti beraã. Pripognil se je k leÏeãemu in muvzel iz roke jabolko. Z njim se je dotaknil veje, na kate-ri je prej viselo, in jabolko se je zopet prijelo. Odtrgal jemajhno vejico, se z njo dotaknil kraljeviãa in za‰epetal:»Ti nisi vreden, da bi oãetu prinesel zdravilno jabolko.Zakaj me nisi ubogal? Tako dolgo bodi vran, ãrni vran,dokler ne pride re‰ilni dan!«

In res — spremenjen je bil v ãrnega vrana, ki je zletelkvi‰ku.

Tri dni pozneje je ‰el po isti poti drugi sin, ki se mu jeprimerilo isto kot prvemu.

Zopet tri dni pozneje je bil na isti poti najmlaj‰i sin.Naproti mu pride beraã, ki pa niti ni utegnil poprositimilo‰ãine, kajti kraljeviã mu Ïe vrÏe rumen cekin v klo-buk, rekoã: »Gotovo si laãen, revni moÏ. Ná, ta kos kru-ha,« in hoãe iti dalje. Beraã se mu lepo zahvali in reãe:»Kraljeviã, jaz vem, kam gre‰. Ta pot je prava. Urno od-trgaj jabolko in odhiti z vrta! Danes je zadnji dan. Prejko bo luna vzhajala, mora imeti tvoj oãe zdravilno jabol-ko, sicer bo prepozno. Gorje pa tebi in bratoma, ãe neuboga‰!«

Te besede so dale kraljeviãu novo moã. Kmalu pride


248

do vrta in stopi vanj. Cvetlice so mu mamljivo duhtelenaproti. Pogumno je hitel k jablani. Ko rdeãe jabolkoodtrga, hoãe takoj oditi, kakor mu je zapovedal beraã.Toda glava mu je teÏka in noge utrujene. Îe hoãe leãipod drevo, ko zdajci nekaj nad njim za‰umi. Ozre sekvi‰ku in vidi dva vrana. Grozna slutnja se ga polasti.»Kaj, ko bi bila to moja brata?« mu ‰ine v glavo. Telo semu strese in vsa utrujenost ga mine.

»Moj oãe!« vzklikne glasno in hiti z jabolkom z vrta.Zunaj mu pride naproti beraã.

»Blagor ti, kraljeviã! Trepetal sem Ïe zate. Sedi na ze-leno trato tu in si odpoãij!« Nekoliko trenutkov je beraãmolãal, potem pa spet spregovoril: »Ná, to vejico, vze-mi jo s seboj! V tistem hipu, ko bo oãe zdrav vstal iz po-stelje, pojdi iz gradu ven. Priletela bosta dva vrana insedla predte na zemljo. Hitro se ju dotakni s to vejico.«

In spet se je kraljeviãa lotila utrujenost. Ni se ji mogelubraniti. Zaprl je trudne oãi. Zdelo pa se mu je, da ga jeberaã prijel okoli pasu ter zletel z njim kvi‰ku.

Siv mrak je leÏal na zemlji, ko se je kraljeviã prebudil.Pred seboj je zagledal grad svojega oãeta. Sprva je mislil,daje samo sanjal o zdravilnem jabolku, a ko ga zagledav svoji roki, spozna, da je bila resnica. Spomni se tudi, damora biti pri oãetu, preden vzide luna. Kakor srna odhitikraljeviã v grad.

Ko je kralj jabolko pojedel, je bil zdrav. âvrst in kre-


249

pak je skoãil iz postelje, v kateri je Ïe tako dolgo leÏal.Kraljeviã pa je hitel iz sobe. Ko pride iz gradu na plano,mu priletita naproti dva vrana in sedeta predenj nazemljo. Glej ãudo! Komaj se ju dotakne z vejico, ki mujo je dal beraã, Ïe sta stala pred njim njegova brata.

V gradu je zavladalo veliko veselje. Starej‰a kraljeviãasta bila nekam potrta, kajti njun najmlaj‰i brat je postaloãetov naslednik, âeprav sta onadva mislila, da se tonikdar ne more zgoditi.

Tudi jaz sem bil tam, sicer bi ne vedel, kako se je tozgodilo.


250

Zlata ptica

Kralj je imel na svojem vrtu neizreãeno lepo jabla-no, ki je rodila zlata jabolka, a jih nikoli niso mogli

dobiti. Vsako jutro je eno manjkalo. Noã in dan je po-stavljal k drevesu straÏe, da bi zasaãil tatu, toda tudi naj-bolj‰i straÏniki niso mogli dobiti nikogar, ki bi hodil pojabolka, pa je vendar manjkalo slednje jutro po eno. Vseto ni niã pomagalo in vojaki so se Ïe branili hoditi nastraÏo.

Kralj pa je imel tri sinove. Starej‰a dva sta bila bolj po-redna in mlaj‰ega brata nista niã kaj marala. Kralj je re-kel, naj straÏijo tudi sinovi in prvo noã je ‰el najstarej‰i.Vzel je pu‰ko, jo dobro napolnil, hodil gor in dol in gle-dal okoli sebe, kdaj in od kod bo kdo pri‰el. Vso noã nibilo nikogar, toda drugo jutro je jabolko le manjkalo.Drugo noã gre srednji sin. Z nabito pu‰ko hodi gor indol kakor prvi in gleda okoli sebe, kdaj in od kod bo kdopri‰el nad jablano, pa nikogar ni bilo, a jabolko je lemanjkalo. Tretjo noã gre najmlaj‰i. Namesto s svinãe-nim zrnjem nabije pu‰ko z grahom, ãe‰ da tatu ne boustrelil, temveã ga samo spoznal, kak‰en tiãek je to, kizna tako krasti, da ga nihãe ne zasaãi. Zveãer se ustopi


251

pod drevo, upre oãi v jabolka in gleda venomer vanja,ne da bi se ozrl kamor koli. Kar prileti okoli polnoãi iz-pod neba ptiã tako tiho, da se ni niã sli‰alo, in se spustina drevo. S kremplji prime jabolko, najmlaj‰i pa pomeri,sproÏi in mu odstreli tri peresa. Ptiã se ustra‰i, pustijabolko in zleti. Sin pobere peresa in vidi, da so iz ãistegazlata. Ko brata sli‰ita strel, brÏ vstaneta, priteãeta k mlaj-‰emu in ga vpra‰ata, od kod je pri‰el tat. On pa jimareãe: »Gledala bi, pa bi ga videla.«

Nato odide k oãetu in mu pokaÏe tista tri peresa. Kerso bila peresa zlata, je rekel kralj sam pri sebi: — Kakolep mora biti ‰ele ptiã, ki ima taka peresa! — Ker bi garad imel, pravi naglas: »Kdor mi ga prinese, bo kralj.«

Starej‰ega je kraljestvo zelo mikalo; vzel je bra‰no inpu‰ko in ‰el iskat ptiãa. ·el je v gozd, kajti v gozdu soptice najraj‰i, ãe‰ tam jo bo Ïe kje dobil. Hodil in hodilje po gozdovih in se oziral po drevesih, da bi zagledalptico, ali zlate ptice ni bilo na nobenem. Pride do trate,in ker je bil laãen, stopi raz konja, sede na tla, vzamebra‰no iz torbe in zaãne jesti. Tedaj pa pride k njemumedved in ga prosi, naj da tudi njemu kaj jesti, rekoã:»Daj ‰e meni malo, ker sem laãen.«

Starej‰i pogleda, zareÏi nad medvedom in pravi: »Sajbo komaj zame dosti, pa bom ‰e tebi dajal! Poberi se odmene; zate in za take, kot si ti, so v gozdu zverine. Poj-di in lovi jih!«


252

Medved se obrne in pravi: »Le poãakaj, ‰e slabo se tibo godilo!« Zarenãi in odide.

Ko se kraljeviã najé, gre dalje in pade roparjem v roke.Vse mu vzamejo, kar je imel: denar in konja, in mu za-Ïugajo, da ga celo umore, ko jih je prosil, naj ga spuste,ker je kraljevi sin. Ko pa jih je le za boÏjo voljo prosil, najmu vsaj Ïivljenje puste, so roparji rekli, da drugaãe ne,le ãe se jim pridruÏi in hodi z njimi ropat. Kaj je hotel?·e bog, da ga niso umorili. ·el je z njimi in postal — ro-par.

Leto je preteklo, toda starej‰ega sina ‰e ni bilo domov.Zato reãe srednji sin oãetu, da namerava zdaj on iti iskatzlatega ptiãa. Oãe ga pusti, ker je obljubil, da se ob letuvrne domov, naj dobi ptiãa ali ne. Oãe mu da konja,pu‰ko, denarja in bra‰no. Srednji sin se napravi, zaja‰ekonja in jezdi po isti poti, po kateri je ‰el starej‰i brat. Vgozdu gleda po drevesih po zlatem ptiãu, toda zaman.Pride do iste trate, in ker je bil laãen, se ustavi, stopi razkonja, vzame bra‰no iz torbe in zaãne jesti. Spet pridemedved in ga prosi, naj mu da kaj jesti, ker je laãen. Tudita ga zapodi kot prvi in pravi: »Poberi se od mene! Zatein za take, kot si ti, so v gozdu zverine. Pojdi in lovi jih!«

Medved se obrne in pravi: »Le poãakaj, ‰e slabo se tibo godilo!« Zarenãi in gre.

Ko se srednji brat najé, gre dalje in roparji ga dobe.Vzamejo mu vse, kar je imel: denar in konja, in mu za-


253

Ïugajo, da ga celo umore, kajti starej‰i brat ga je spoznalin se zbal, da bi oãetu ne povedal, kaj je on. Ker pa leprosi in prosi, mu prizanesejo, seveda, ãe se jim pridruÏiin dela to, kar oni. Kaj hoãe? ·e bog, da ga niso umori-li. ·el je z njimi in postal — ropar.

Leto je preteklo in tudi srednjega sina ni hotelo bitinazaj. Zdaj reãe oãetu ‰e mlaj‰i sin, da hoãe iti tudi oniskat zlatega ptiãa. Oãe mu pa pravi: »Dva sta Ïe ‰la inju ni nazaj. Iti hoãe‰ ‰e ti, da tudi tebe ne bo. Ostani do-ma, vidi‰, edino tebe ‰e imam, ali naj ‰e tebe izgubim?«

Toda sin ni dal miru. Tako dolgo je naganjal oãeta, daga je pustil, mu dal konja, denarja in bra‰no.

Najmlaj‰i sin je jezdil po ravno isti poti in pri‰el naisto trato, kjer sta bila prej‰nje in poprej‰nje leto njego-va brata. Stopi raz konja, vzame bra‰no iz torbe in zaã-ne jesti. Spet pride medved in ga prosi: »Daj ‰e menimalo, saj vidi‰, da sem laãen.«

Ta pa — dobrega srca, kakor je bil — reãe: »O, le tu-kaj z menoj jej, kolikor hoãe‰ in kolikor se ti poljubi. BoÏe kako ‰lo, ãe zmanjka.« In medved je jedel in jedel, daje njemu le malo ostalo. Nato seÏe ‰e v torbo in jo po-polnoma izprazni. Toda medved spet jé, da je bil kralje-viã prav malo deleÏen. Medved pa ‰e ni bil sit. Pravi mu:»Daj mi ‰e konja, da ga snem in se najem, ker sem la-ãen.«


254

»I,« pravi on, »saj ti bi ga dal, pa nimam potem nakom jezditi.«

Medved odgovori: »Bo‰ pa mene jezdil.«Kraljeviã pravi: »Kako bom tebe jezdil, ko se mi bo

vsak smejal, kdor me bo videl.«Medved pa mu spet odvrne: »Naravnost tja te bom

prinesel, kjer je tista stvar, ki jo i‰ãe‰.«Ko kraljeviã to sli‰i, si misli: — âe ti ve‰, kaj i‰ãem,

tudi ve‰, kje je! — in reãe: »I — no, pa ga snej, da se naje‰in lakoto zamori‰.«

Tedaj plane medved nad konja, ga razmesari in se na-jé. Ko se je nasitil, mu reãe: »Zdaj pa ureÏi leskovo ‰ibo,ki je v enem letu zrasla, zaja‰i me in prinesel te bom dozlatih ptiãev.«

Mladeniã je urezal leskovo ‰ibo, kar je je v enem letuzraslo, zajahal medveda in dirjala sta, da sta pridirjalado skale. Pri skali se medved ustavi in pravi: »Tu, v tejskali je cela jata zlatih ptiãev v zlatih kletkah. Mahni zleskovko po skali. Odprla se bo, pojdi vanjo in vzemiprvega ptiãa, ki ti pride v roke, toda nikar ne izbiraj, dase ne zbude straÏniki in te ne ujamejo.«

Stopil je z medveda, mahnil z leskovko po skali inskala se je odprla. Stopi v lep, prostoren kraj; na obehstraneh so visele zlate kletke z zlatimi ptiãi, prvi lep‰i oddrugega. ·el je od ptiãa do ptiãa in vsak mu je bil boljv‰eã, dokler ni pri‰el do konca votline, kjer je bil najlep‰i


255

ptiã. Tega vzame in se obrne. Toda preden pride do dru-gega konca, se straÏe zbude, ga primejo in mu hudo Ïu-gajo. Vpra‰ajo ga tudi, zakaj je hotel ptiãa ukrasti. Mla-deniã pa se ‰e nikoli ni zlagal in pove vse od konca dokraja. StraÏniki so mu obljubili, da ga izpuste in mu po-dare zlatega ptiãa, ãe jim pripelje takega in takega konja,ki mu ni v devetih deÏelah enakega.

Ko pride iz votline do medveda, mu reãe medved:»Vidi‰, zakaj me nisi poslu‰al in vzel takoj prvo ptico, dokatere si pri‰el? Jaz sicer vem za takega konja, toda mo-ra‰ me ubogati in storiti, kakor ti bom rekel. Vzemi les-kovko, sedi spet name in si misli, da bi bil rad tam, kjerso tisti konji, ki jih v devetih deÏelah ni takih.«

Mladeniã je vzel leskovko, sedel na medveda in si mi-slil: »O, da bi bil tam, kjer so tisti konji!« Komaj je tomislil, je Ïe bil pred skalo.

Medved mu reãe: »Udari spet s ‰ibo po skali in skalase bo odprla. Dobil bo‰ konjev celo ãredo. OdveÏi prve-ga, ki pride‰ do njega, in nikar ne izbiraj, da se straÏni-ki ne zbude in te ne ujamejo.«

Mladeniã stopi z medveda, udari s ‰ibo po skali, ki seodpre in razmakne v votlino. Na obeh straneh so staliprivezani konji, lepi, da bi jih kar gledal, prvi lep‰i oddrugega, zadnji na koncu jame pa najlep‰i. Tega mlade-niã odveÏe in odpelje iz jame, toda od ropota kopit sestraÏniki zbude, ga primejo in mu hudo Ïugajo. Vpra-


256

‰ajo ga tudi, zakaj je hotel konja ukrasti. Po pravici jimpove vse od kraja do konca in obljubili so mu, da ga iz-puste in mu dajo konja, ãe jim pripelje morsko deklico.Mladeniã jim obljubi in odide iz jame.

Ko pride do medveda, ga medved o‰teje kot prviã, re-koã: »Saj sem ti rekel, zakaj me nisi poslu‰al? Paã vem,kje in kako bi se dala dobiti morska deklica. Tu spodajni daleã morje. Pojdi v mesto in si nakupi vsakovrstne-ga kramarskega blaga, z njim pojdi na breg morja in gatam prodajaj. Pri‰le bodo tri morske deklice. Kupãuj sa-mo s tisto, ki ti bo najbolj v‰eã. Ko bo nakupila in hote-la oditi, naj ti da roko, da bo sreãa veãja. Takrat si pamisli, da bi bil rad pri konjih. Roãno bo‰ tam, kjer si Ïe-li‰. Tako delaj ves ãas.« To medved reãe in gre svojo pot.

Mladeniã gre in gre in pride do mesta. Tu nakupi vsa-ke vrste kramarskega blaga: trakov, ‰ivank in drugih po-dobnih reãi. S tem blagom gre k morju in ga tam razloÏinaprodaj. Pridejo tri morske deklice, prva lep‰a od dru-ge. Samo s tisto, ki se mu je zdela najlep‰a, je kupãeval.Ko je deklica nakupila, kar je Ïelela, ji mladeniã reãe, najmu seÏe v roko, da bo sreãa veãja. Deklica mu seÏe v ro-ko, on pa si misli: — Ko bi bil zdaj pri konjih!

Kakor bi trenil z oãmi, je bil mladeniã z morsko dekli-co pri konjih. Tam so mu dali prej obljubljenega konjain vsi zamaknjeni so gledali morsko deklico, pa se jeniso mogli nagledati. Mladeniã sede na konja in preden


257

gre, jih prosi, da bi ‰e smel deklici seãi v roko za slovo.Radi so mu dovolili, veseli, da so le deklico dobili. On jiseÏe v roko in si misli: — O, ko bi bil zdaj tam, kjer sozlati ptiãi!

Kakor bi z oãmi trenil, je bil pri zlatih ptiãih: on, mor-ska deklica in konj. Vsi veseli ogledujejo konja, tako le-pega in ognja polnega. Roãno mu prineso najlep‰egazlatega ptiãa v najlep‰i zlati kletki, ko ‰e s konja ni sto-pil. Toda kakor hitro je dobil ptiãa in prijel deklico zaroko, si je mislil: — O, ko bi bil zdaj pri medvedu!

Takoj je bil Ïe pri medvedu on, morska deklica, konjin zlati ptiã. Medved mu reãe: »Zdaj ima‰ vse in sreãa teãaka. Samo enega se varuj: varuj se kupovati mesa z vis-lic!« Medved to izgovori in gre svojo pot.

Mladeniã pa jezdi z morsko deklico dalje proti domuin pride v mesto. V mestu je vrelo skupaj polno ljudi. Tose mu je ãudno zdelo in povpra‰al je prvega, ki je pri‰elmimo njega, kaj to pomeni. Ta mu pove, da peljejo dvatatova obesit. Stopi bliÏe, da bi videl, kdo sta ta dva ne-sreãnika. Toda joj! V njiju spozna svoja starej‰a brata.Vpra‰a, kaj sta storila, in povedo mu, da sta zelo velikopokradla. Smilita se mu, saj sta vendar brata. Zato vpra-‰a, ali ju je mogoãe re‰iti. »O, paã,« mu reko, »kdor pla-ãa ‰e enkrat toliko, kolikor sta vzela.« Ker je imel ‰e oddoma dovolj denarja, na‰teje odkupnino in gre svojopot iz mesta.


258

Ko sta brata zvedela, da sta re‰ena smrti, bi rada ve-dela, kdo ju je odkupil, in vpra‰ala sta vsakega, kje jenjun re‰itelj. Pokazali so jima pot, po kateri je ‰el izmesta.

Gresta za njim, in ko ga zagledata, spoznata, da jenjun brat in da nese zlato ptico domov. Zbala sta se, dabi doma ne povedal, kaj se je z njima Ïe zgodilo. Iz za-visti sta ga ubila in pustila mrtvega na cesti. Vzela stakonja, morsko deklico in zlato ptico in ‰la proti domu.

Vse se ju je veselilo, posebno pa oãe — kralj. Konja sodali v hlev, toda odsihmal se je tako shudil, da ni smelnihãe k njemu, in so mu morali z vrha dajati zobanja.Tudi morska deklica je bila tako Ïalostna, da ni moglabesede spregovoriti. Zlata ptica je vedno nosila pove-‰eno glavo in tudi ni dala glasu od sebe. Vsi so mislili, dajo bo zdaj zdaj konec.

Tedaj pa pride medved do mrliãa na poti. Odkopljeneko korenino, jo stolãe na kamnu, kane sok mrtvemuv usta in mladeniã oÏivi in ozdravi. Nato medved izgi-ne in niã veã ni bilo sli‰ati o njem. Mladeniã pa gre vstrgani obleki domov. Nihãe ga ni spoznal. Vpra‰a posvojem konju, a vse ga debelo gleda in misli, da je bla-zen. PokaÏejo mu konja v hlevu in povedo, da ne smenihãe v njegovo bliÏino. On gre k njemu. Ko ga konj za-gleda, zaãne veselo rezgetati in se mu da boÏati in gla-diti, kot bi bil najbolj krotka Ïival. Vse strmi. Nato spet


259

vpra‰a: »Kje je moja ptica, zlata ptica? Dajte mi jo na-zaj!«

·el je naravnost v kraljevo stanovanje, v tisto sobo,kjer je visela kletka z zlato ptico. Komaj ga ptica zagle-da, zaãne na ves glas tako nebe‰ko prepevati, da se jerazlegalo po vsem gradu, kot bi godli sami nebe‰ki an-gelci. Ko kralj sli‰i ptico tako prepevati, prihiti v sobo, izdruge sobe pa morska deklica, ki se ji je to ãudno zazde-lo. Komaj zagleda mladeniãa, razpne bele roãice, skoãik njemu, ga objame, se ga oklene in pritisne na srce, ka-kor bi ga veã ne hotela izpustiti.

Oãe je bil priãa vsemu temu in ni vedel, kaj naj reãe.Spozna svojega sina, in ko izve, kako sta brata z njimravnala, in kaj se je z njima godilo, se razhudi ter zapo-ve oba starej‰a sinova obesiti, ker sta to tudi zasluÏila.Mlaj‰emu pa je dal kraljestvo in naredili so veliko sva-tov‰ãino, kajti oÏenil se je z lepo morsko deklico.


260

Zlata ribica

Neka maãeha naÏene svojega bedastega pastorkaz re‰etom po vode. NerodneÏ — kakor ga je ime-

novala — gre k studencu, zajame vode, pa namesto vodeostane v re‰etu le ribica, ki se je sedaj, ko je voda iz re-‰eta odtekla, priãela hudo premetavati. Îe jo hoãe na-mesto vode odnesti maãehi, a kako ostrmi, ko ga ribicatakole nagovori:

»Ljubi moj, deni me v vodo nazaj, saj vidi‰, da moramna suhem umreti. Tudi tebi bi se ne zdelo dobro, ãe bite kdo v vodo pahnil in bi moral utoniti — saj ti ne bozastonj. Kar bo‰ v mojem imenu prosil, ti bo dano.«

Dobrega srca, kakor je bil, brez pomisleka vrÏe ribi-co nazaj v vodo in poskusi vodo zajeti, ãe se mu ni ribi-ca morda zlagala. Z besedami: »Zlata ribica — da bi re-‰eto vodo drÏalo!« porine re‰eto v vodo in ga spet dvig-ne. Toda sam skoro ni mogel verjeti, ko je videl, da re-‰eto drÏi vodo.

Ko pride domov, poloÏi re‰eto z vodo na klop in leÏevznak na peã. Maãehi pa se nikakor ni zdelo prav, ker jev re‰etu vode prinesel, zato si je mislila, da mora biti


261

ãarovnik. NaÏene ga v hosto, naj ji hitro bukev za drvaposeka in jo privleãe domov.

âeravno nevoljen, se ji vendar vda in se odpravi z do-ma. Ko pride v hosto, zaÏene sekiro na tla, si izbere bu-kev in reãe:

»Zlata ribica — da bi bukev padla!« in bukev Ïe leÏina tleh. On pa sede nanjo, spet spregovori znane bese-de in bukev se zaãne gibati naravnost proti domu.

Pot je vodila mimo gradu, v katerem je ravno mladagospodiãna pri oknu stala. âudno se ji zdi, da bukev sa-ma NerodneÏa nese, namesto da bi jo on s konji vlekeldomov.

Zato ãudeã se zavpije:»Glej ga, NerodneÏa! Namesto da on bukev nese, pa

bukev nese njega. Ti si zares ãarovnik!«To je bilo NerodneÏu preveã. Mislil si je: »Poãakaj, ti

bom Ïe pokazal, ker pravi‰, da sem ãarovnik!« Zato izjeze v imenu zlate ribice poÏeli, da bi gospodiãna noseãapostala, in gre svojo pot dalje.

Ko na bukvi prijaha domov, si maãeha misli: — No,zdaj pa vem, da zna ãarati, — in ga z besedami:

»Poberi se mi, ãarovnik, izpred oãi, niã veã te noãemtrpeti doma!« spodi od hi‰e.

Ker ni vedel, kam naj se obrne, se ponudi v gra‰ãini zapastirja in tam ostane.


262

Gospodiãna pa je rodila prav zalega fantiãka, za kate-rega nihãe ni vedel, kdo je njegov oãe.

Ko je bil fantiã Ïe tri leta star, je povabil gra‰ãak vseviteze tiste deÏele na veselico. Bili so prav dobre volje.Medtem pelje gra‰ãak svoje drage goste v prostranodvorano, kjer je bil tri leta stari fantiãek z zlatim jabol-kom v rokah. Gra‰ãak je namreã rekel, komur bo fantiãjabolko podal, tisti je njegov oãe. Toda fantiã ni hoteldati jabolka nikomur iz rok. O tem pa je sli‰al tudi pas-tir ter je ‰el v tisto dvorano, kot da i‰ãe gospoda. Ko od-pre vrata, mu Ïe priteãe naproti otrok ter mu ponudijabolko. Gra‰ãak pa ‰e vendar noãe verjeti, da bi bilanjegova hãi s pastirjem imela otroka, in pravi:

»âe bo‰ ti prej vagan1 orehov pre‰tel, kakor jaz peãe-no koko‰ razrezal, ti bom ‰ele verjel, da je otrok tvoj.«

Pastir je bil s tem zadovoljen in si je dal prinesti orehe,gospod pa koko‰. Oba sta se spravila na delo.

Pastir gospoda niti ne pogleda, kaj dela, temveã hitropremetava orehe ter vsakikrat reãe:

»Zlata ribica — in ta dva ore‰ca!«Gra‰ãak pa si je mislil, da bo tako prej gotov kot pa-

stir in upira vanj oãi. In glej! Pastir je orehe Ïe pre‰tel,preden je gospod koko‰ naãel. To ga razjezi. Nikakor ‰ene more verjeti, da bi bil pastir oãe tega otroka. V jezi

1 vagan = stara mera okoli 25 litrov.


263

zapove, naj hãer, pastirja in otroka denejo v sod in vseskupaj vrÏejo v vodo.

Lepa gospodiãna je v sodu jokala, ker se je gotovesmrti bala. Toda pastir jo je tolaÏil z besedami:

»Niã se ne boj! Dokler sem jaz pri tebi, se ti ne bo pri-petilo niã hudega.«

Ko se je pastirju zdelo, da je sod po vodi Ïe dosti da-leã priplaval, reãe, naj sod skoãi na suho in se raztre‰ãi.Îe so na suhem in vidijo pred seboj lep grad. Vsi trijegredo naravnost vanj. Ko pridejo v grad, jih z veselimglasom pozdravijo:

»Îivio, na‰ gospod!«Tu je prej‰nji pastir zdaj ostal in postal imeniten go-

spod.


264

Îelezni prstan

V bajti na kraju vasi je nekoã Ïivela siroma‰na Ïena,ki je imela sina edinca. S teÏkim delom je mati pre-

Ïivljala sebe in otroka. Ko je sin dorastel v deãka, je spo-znal, kako teÏko je njuno Ïivljenje. Odloãil se je, da nebo veã v breme sirotni materi in da si poi‰ãe kruha pridrugih ljudeh.

Stopi v sluÏbo, in ko zasluÏi tri krajcarje, se ga polotiÏelja, da bi ‰el po svetu za kruhom in za sreão. Poslovise od matere, vzame s sabo tri krajcarje in se odpravi napot.

Dolgo hodi po poti in naposled prispe v neznano vas.Laãen je in Ïe se odloãi, da si kupi za krajcar kruha, karzagleda na vasi tropo otrok, ki kamnajo starega in bed-nega psa. Zasmili se mu Ïival, pa stopi k mladeniãem injih prosi, naj puste psa pri miru. HudobneÏi se mu po-smehujejo in ‰e dalje obmetavajo Ïival s kamenjem. Te-daj jim reãe deãek: »Pustite meni psa, dam vam zanjkrajcar!« Otroãaji so zadovoljni, vzamejo krajcar in pre-puste Ïival deãku.

Dalje potuje deãek po svetu v soncu in vroãini in obnjegovi strani hodi pes. Na poti ga Ïival ogovori in mu


265

pravi: »Îivljenje si mi re‰il. Kako naj ti poplaãam? Pritebi ostanem, morda me bo‰ kdaj ‰e potreboval.« Takokorakata dalje po svetu.

Po dolgi hoji prispe deãek v drugo vas. Truden inlaãen je od dolge poti in Ïe si hoãe kupiti za krajcar kru-ha, kar zagleda na mostu nad globoko vodo kopo otrokz vreão v rokah. Stopi k njim in jih vpra‰a, kaj imajo vvreãi, in otroci mu povedo, da so zavezali vanjo staromaãko, ki jo bodo zdaj vrgli v valove. Deãku se Ïival za-smili, pa poprosi otroke, naj jo dajo njemu in on jim pla-ãa krajcar. Otroci odveÏejo vreão in mu dajo maãko, de-ãek pa seÏe v Ïep ter jim izroãi krajcar.

Od tod potuje deãek dalje po svetu. Z njim hodita pesin maãka. Med potom se oglasi maãka in pravi: »Îiv-ljenje si mi otel. Kako naj ti poplaãam? Pri tebi ostanem,morda me bo‰ ‰e potreboval.«

Dolgo hodi deãek v spremstvu psa in maãke, ko pri-de do zelenega pa‰nika. Na pa‰niku, tik poti, zagledapastirja, ki vihti dolgo palico in ubija pisano kaão. »Kajdela‰?« vpra‰a deãek pastirja. In pastir mu odgovori:»Grdo kaão ubijam.« A tudi ta Ïival se deãku zasmili,zato prosi pastirja, naj jo prepusti njemu. Obljubi mukrajcar za plaãilo. Pastir vzame denar in mu prepustikaão.

Tako potujejo naprej deãek, pes, maãka in kaãa. Napoti se kaãa oglasi in pravi: »Îivljenje si mi otel. Kako


266

naj ti poplaãam? S tabo ne morem hoditi po svetu, kersem preveã osovraÏena; zato pojdi v grad mojega oãe-ta, kralja vseh kaã, dala ti bom Ïelezni prstan in doklerga bo‰ imel, se ti bo izpolnilo vse, kar bo‰ Ïelel. Pomnipa dobro, kar ti ‰e povem! Ko pridemo do gradu, seustavi pred vhodom, in ko ti bom vrgla prstan v roke, seulezi na tla; kajti takrat se bo moj oãe, kralj vseh kaã,hudo razsrdil in bo zamahnil z repom, da se bo zemljastresla.« Deãek odgovori, da je vse razumel in da bo sto-ril, kakor mu je svetovala.

Preko pa‰nika dospe deãek v spremstvu Ïivali podvisoko goro. Od tod plezajo po strmini med grmovjemin med skalami, kakor jim kaãa kaÏe pot. Pridejo podvrh gore. Tam je bila visoka navpiãna skala in pod toskalo je bil grad kralja vseh kaã. Kaãa pripelje deãka dovhoda in mu reãe, naj tam poãaka. Sama se splazi v gradin po kratkem ãasu mu vrÏe v roko Ïelezni prstan. De-ãek ga vzame, nato se vrÏe hitro na tla, kakor mu je bilonaroãeno. Takrat za‰umi kakor vihar in kralj vseh kaãzamahne s tako silo pred vhodom, da se zemlja strese.Nato se vse pomiri.

Deãek vstane in se vrne v dolino. Dolgo Ïe ni jedel,zato ãuti lakoto v sebi. No, sedaj mu je vse laÏe kot prej.Sede kraj poti in si poÏeli jedi in glej, Ïe so pred njim.Naje se in nasiti tudi Ïivali, nato krene proti domu, daosreãi mater in sebe.


267

Zveseli se mati, ko ugleda sina, ãeprav se je vrnil na-videzno ubog, kakor je bil prej. Deãek pa ji niãesar nepove.

Zveãer gresta mati in sin poãivat. Ko leÏeta v posteljoin ko mati zaspi, si deãek Ïeli, da bi bila na mestu, kjerje domaãa hi‰a, prelepa palaãa z visokimi okni in pro-stranimi sobami. V teh sobah naj bi bila lepa oprava indraga posoda. Mati in on naj bi se zbudila v mehkih inlepih posteljah. V omarah naj bi bila najlep‰a oblaãila inv izbi na mizi naj bi bila najbolj‰a jedila. Okoli palaãe najbi se razprostiral lep vrt in v njem naj bi cvetele pisanecvetlice.

Kar je deãek mislil, se je tudi zgodilo.Ko se mati zjutraj zbudi, se zelo zaãudi. Namesto v

stari bajti se znajde v prelepi palaãi, mesto na trdi po-stelji se zbudi na mehkih belih blazinah v prelepi sobi.Vstane in gre iz sobe v sobo in druga je lep‰a od druge.Pride v izbo in vidi mizo obloÏeno z najbolj‰imi jedili.Naposled stopi v sobo k sinu in ga vpra‰a v strahu inveselju, kako je mogoãe, da se je tako izpremenilo. De-ãek ji pove vse po vrsti, kako je hodil po svetu, kaj je do-Ïivel in kako je dobil Ïelezni prstan.

Zdaj Ïivita mati in sin sreãna in vesela. Niãesar jimane manjka; kar si le poÏelita, vse se jima izpolni.

Sãasom doraste deãek v mladeniãa in mati se postara,da ne zmore veã vseh hi‰nih opravil. Odloãi se mlade-


268

niã, da se poroãi. Reãe torej materi: »Grem, da si po-i‰ãem nevesto in jo pripeljem na dom. Tako boste Ïive-li v miru in ne bo vam treba toliko delati in skrbeti.«

Mladeniã se odpravi in gre naravnost do kralja tistedeÏele ter ga prosi, naj bi mu dal hãer za Ïeno. Kralj sezavzame in se skoraj razhudi, ãe‰ kako si upa preprostãlovek prositi za roko njegove hãere. A sli‰al je bil o mla-deniãevi sreãi in o prelepi palaãi, pa si misli: »Kar takoga ne odÏenem; postavim mu pogoje, in ker jih ne bomogel izvr‰iti, bo moral oditi praznih rok.« Obrne se kmladeniãu ter mu pravi: »Dam ti hãer za Ïeno, ãe po-stavi‰ na moj vrt najlep‰o in najveãjo smreko, ki raste vgozdu.«

Drugo jutro vstane kralj ob zori in se nemalo zaãudi,ko vidi v vrtu najveãjo in najlep‰o smreko, kar jih je bilov gozdu. A tudi sedaj se obotavlja in noãe dati snubcubesede. Reãe mu drugiã: »Dam ti hãer za Ïeno, ãe zgra-di‰ poleg mojega gradu palaão iz samega stekla.«

Naslednji dan vstane zelo zgodaj in poleg gradu ugle-da palaão iz samega stekla. ·e v tretje pravi mladeniãu:»Dam ti hãer za Ïeno, ãe naredi‰, da bo peljala od tvo-jega gradu do mojega ‰iroka cesta in da bodo rasla obcesti najlep‰a drevesa, pa tako, da bo vsako drugaãno inda bo na vsakem drevesu prepevala druga ptica.«

Tretji dan vstane kralj zarana in vidi, da drÏi od nje-govega gradu do mladeniãevega ‰iroka cesta in da rase-


269

jo ob cesti drevesa, od katerih je vsako drugaãno in pojena vsakem drevesu druga ptica.

Sedaj se kralj ne more veã ustavljati; vda se ter obljubimladeniãu hãer v zakon.

Bilo pa je tako, da je ljubila kraljeva hãi princa iz so-sedne deÏele in je nanj ãakala, da pride in jo zasnubi.Zdaj izve, da jo je oãe obljubil drugemu v zakon. Oãe-tovi volji se ne more ustavljati, a v srcu sklene, da se boma‰ãevala nad mladeniãem.

Kralj priredi bogato gostijo in mladeniã ter princesi-nja se poroãita. Po poroki odpelje mladi moÏ svojo Ïenona novi dom in njegova mati jo sprejme rade volje in zodprtimi rokami.

Kraljeva hãi je navidezno zadovoljna, prijazna je domladeniãa in njegove matere. Mladeniã je vesel, ker mi-sli, da je osreãil nevesto, mater in sebe. Pa ãeravno senevesta dobrika mlademu moÏu, kuje v srcu ãrne nakle-pe in komaj ãaka, da bi se ga iznebila.

Ko nekoã najde kraljeva hãi mladeniãa na samem, gavpra‰a sladko in zaupljivo: »Povej mi, kako je to, da lah-ko naredi‰ vse, kar hoãe‰?« Mladeniã se spoãetka obo-tavlja, a naposled ji vse zaupa in ji pove, da ima Ïelezniprstan in kar si Ïeli, vse se mu izpolni. Nato vpra‰a kra-ljeva hãi: »In kje hrani‰ Ïelezni prstan?« On ji pove, daga nosi privezanega na vrvici okoli vratu.

Ko gresta zveãer poãivat in ko mladeniã zaspi, se sklo-


270

ni kraljeva hãi k njemu, mu odpne srajco, prereÏe s ‰kar-jami vrvico in mu vzame prstan.

Drugo jutro se mladeniã zbudi in ne more verjeti svo-jim oãem. Znajde se v bajti, ki sta jo imela z materjo,preden je dobil Ïelezni prstan. Lepe palaãe ni bilo nikjer,pa tudi princesinja je bila izginila. Îalosten in potrt hodiokoli in ne ve, kaj bi poãel; pa stopita k njemu pes inmaãka ter ga ogovorita: »Pojdimo iskat prstan, mordaga le najdemo. SluÏiti ti hoãeva, in kar Ïeli‰, vse naredi-va.« Zadovoljen je mladeniã in vsi trije se odpravijo posvetu iskat ãudodelni prstan.

Hodijo skozi mesta in vasi, skozi globoke gozdove inpreko razseÏnih planjav in pridejo naposled do velikepu‰ãave. Gredo skozi pu‰ãavo in ne vidijo nikjer ne bilkene drevesa, ne studenca ne ãlove‰kega bivali‰ãa, in kopridejo onkraj pu‰ãave, zagledajo pred sabo ‰iroko mor-je. Ustavijo se na bregu morja in mladeniã je ‰e bolj Ïa-losten. Pes in maãka pa ga potolaÏita in reãeta: »Tu osta-ni in naju poãakaj: midva greva v vodo, preplavava mor-je, in ãe najdeva Ïelezni prstan onkraj morja, ti ga pri-neseva.« Mladeniã je zadovoljen in Ïivali skoãita v vodo.

Plavata noã in dan po morju in tretje jutro doseÏetadrugi breg ter stopita na suho. Hodita po tuji deÏeli inne hodita dolgo, ko prideta do prelepega gradu. Ustavi-ta se pred obzidjem, a v grad ne moreta, kajti vrata sobila zaprta. Pa gresta okoli obzidja in prideta do dreve-


271

sa tik ob zidu. Ustavita se in maãka pravi psu: »Tu mepoãakaj; jaz splezam po drevesu na zid in grem od todv grad in pogledam, ali je v njem Ïelezni prstan.«

Maãka spleza na drevo, z drevesa skoãi na zid, z zidapa na tla. Sedaj gre v grad in zamijavka, kakor je primaãki v navadi. Takoj prihiti kraljeva hãi, pogleda maã-ko in pravi princu iz sosednje deÏele, s katerim je sedajtu Ïivela: »Glej, prav tako maãko smo imeli na prej‰-njem domu! Naj ostane kar pri nas, nam bo vsaj mi‰ilovila.«

Maãka ostane v gradu in stika skrivaj po vseh kotih inpo vseh prostorih, da bi na‰la Ïelezni prstan, a vse za-man. Povsod je Ïe bila, vse preiskala, le v princesinjinosobo se ji ‰e ni posreãilo priti. Nekoã najde vrata v tosobo odprta; zmuzne se skoznje in skoãi pod posteljo,da bi se skrila. Tako ãaka veãera in noãi.

Zveãer prideta princ in princesinja v sobo, in ko leÏetapoãivat ter zaspita, se splazi maãka izpod postelje in i‰ãepo sobi, da bi na‰la Ïelezni prstan. Kar zagleda drobnomi‰ko, in, hop, plane nanjo ter jo zgrabi. Mi‰ka pa seoglasi in pravi: »Pusti me Ïiveti, za plaãilo ti poi‰ãem inprinesem Ïelezni prstan.« Maãka jo izpusti in mi‰ka ste-ãe pod omaro ter priãne glodati les. Gloda, gloda in na-posled se pregloda v omaro. Zleze vanjo in prinese venÏelezni prstan. Izroãi ga maãki, sama pa skoãi v luknji-co.


272

Zdaj premi‰lja maãka, kaj naj naredi, da pride ne-opaÏena iz sobe. Pa zaãne mijavkati in mijavka, doklerse ne zbudi princesinja, ki vstane iz postelje ter jo zapo-di skozi vrata.

Maãka nese Ïelezni prstan iz gradu, skoãi na obzidjein spleza po drevesu na tla. Tu najde psa in mu pove, daje na‰la, kar sta iskala.

Sedaj potujeta zopet proti domu. Prideta do morja,skoãita v vodo in plavata proti drugemu bregu. Ko pasta sredi morja, reãe pes: »Daj, da nesem jaz prstan! Ni-ãesar ‰e nisem storil za gospodarja, da bi mu poplaãaldobroto, ko me je re‰il iz rok hudodelneÏev.« Maãka sebrani in mu neãe dati prstana in tako se prepirata, v pre-piru pa pade maãki prstan iz gobãka v morje.

Hudo Ïalostna sta oba. Molãe plavata dalje. Zgodi sepa, da priplava mimo zlata riba. Pes jo popade, a riba gaprosi: »Pusti mi Ïivljenje; za plaãilo ti prinesem Ïelezniprstan, ki leÏi na dnu morja.« Pes izpusti ribo; riba spla-va v globino morja, prinese Ïelezni prstan in mu ga da.Zopet sta Ïivali veseli in plavata urno proti bregu.

Ko priplavata pes in maãka tretji dan k bregu, najde-ta tam mladeniãa, ki ju je ãakal. Pes mu izroãi Ïelezniprstan in maãka mu pripoveduje, kje in kako ga je do-bila. Zdaj se vrnejo vsi trije proti domu.

Doma pove mladeniã sirotni materi, da je zopet na‰elÏelezni prstan, in tudi ona je sreãna in vesela. In mlade-


273

niã priveÏe prstan na vrvico ter si ga obesi okoli vratu.Potem si misli in reãe: »Princ in princesinja naj Ïivitaodslej v tej revni bajti, mi pa se preselimo v prelepi gradonkraj morja.«

In zgodilo se je tako.


274

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-045-6

slovenske pravljice - cloverleaf-mallcloverleaf-mall.com/knjige/slovenske_pravljice.pdf · sedem...

Documents