slovenske novele [ 1935 ] - cloverleaf-mall.com · slovenske novele 1935 beseda 6 »to ni tako,...

BESeDASLOVENSKE NOVELE 1935

1

Slovenskenovele

[ 1935 ]

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

SLOVENSKE NOVELE 1935

Tiskana izdaja je iz‰la priDelavski zaloÏbi v KrekoviknjiÏnici, Ljubljana 1935

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-301-3

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

V S E B I N A

Ivo Grahor: Nata‰a 4

Cene Kranjc: Zgodba o ãe‰njah 31

Stanko Vuk: Dominik 44

Bogomir Magajna: Nirvana 58

Ciril Kosmaã: Hi‰a ‰t. 14 94

Bogomir Magajna: Transfuzija 152


4

I V A N G R A H O R

Nata‰a

I.

Nata‰a iz Ïenskega oddelka Tretjega doma sovjetovje stala tisti dan Ïe drugiã pred upravnikom. Pro-

sila je za podalj‰anje dovoljenja, da sme bivati v domubrezplaãno. Prviã ‰e ni imela zdravni‰kega spriãevala injo je upravnik nagnal ponj, drugiã je pri‰la tako naglonato, da po njegovem mnenju najbrÏe ‰e ni utegnilaopraviti v bolnici in torej sploh ni ‰la tja; potuhniti sehoãe kar tako, da bi ji po milosti spregledal stanarino,ker nima s ãim plaãati. Delat naj gre! Sprejel jo je zara-di tega ‰e stroÏe, kakor je bila njegova navada, jo preme-ril oãitajoãe od nog, od sivih klobuãevinastih falink, doobledele sinje rute na ãelu, ki ji je ‰e bolj nakazovala pe-pelnato barvo obraza, in dejal mrko mimo nje:

»DrÏavljan Nikojeva, na va‰ dosedanji prostor v spal-nici ãakajo Ïe desetke tovari‰ev, ki jih moramo vzeti podstreho.«

Zelo bled in strog se ji je zdel Ïe prej, in vso pot v bol-nico in nazaj se ni mogla otresti misli o tem moÏu, ki sopravili o njem v domu, da je v vojni toliko pretrpel in davendar nikdar ne zine besede o sebi. Nasprotniki so ga


5

v vojni ujeli, ko je nesel zaupna sporoãila, in ga muãili,da bi izdal. In ti nasprotniki so bili sovraÏniki revoluci-je. Sam Bog ve, kako se je re‰il; in zdaj je upravnik veli-kega stanovanjskega doma za 500 oseb, za delegate raz-nih sej in kongresov in za politiãne begunce, ki prihajajoz vsega sveta v Moskvo. Z vsemi se po svoje sporazumein nikomur ne priznava predpravice, nikomur ne dapodpore, ãe se mu ne izkaÏe s pravimi listinami, niko-mur tudi ne odreãe prostora.

»Ta dom je namenjen delavcem, komunistom,« je na-daljeval upravnik. »A vi niste komunist.«

Ne, Nata‰a ni bila komunistka, niti ni natanko vede-la, kaj je komunizem. Pobrskala je v svojem spominu innaglo nabrala nekaj imen, toda to vse skupaj ni bilo niã.Pra‰ka, njen tovari‰ iz otro‰kih tabori‰ã iz Dolge ulice,je bil komunist, kradel je in so ga bolj‰eviki zaprli. Sta-ri ãuvaj v hi‰i, kjer je njena mati pred petimi leti do svojesmrti ‰ivala zdravnikovim, je bil tudi navdu‰en za revo-lucijo kakor oni, pa je nekoga ubil in so ga zaprli. Ne,Nata‰a ni bila komunist. Da je bil njen oãe socialist in jezaradi tega umrl v Sibiriji v pregnanstvu, to po njenisodbi ni bilo v nikaki zvezi s komunizmom. V zadregi jepogledala upravnika in se poskusila izogniti zahtevane-mu odgovoru z mislijo, ki se ji je sama vsilila:

»âe ste vi komunist, tovari‰ upravnik, potem sem tudijaz.«


6

»To ni tako, drÏavljanka«, se je smejal. »Vpisani mo-rate biti v stranko. Kdor ni ãlan stranke, ni komunist,«je dodal strogo in mrzlo.

Pomislila je, da Pra‰ka in stari ãuvaj najbrÏe nista bilaãlana in so ju torej zato zaprli. Do tu je bila stvar v redu.Toda kaj pa bo zdaj z njo, ãe zahteva upravnik, da morabiti ona ãlan stranke in je drugaãe veã ne obdrÏi v domu,ãeprav je prinesla s seboj zdravni‰ko spriãevalo? Odloã-no se je postavila k mizi in izjavila z jasnim stavkom:

»Tedaj, tovari‰ upravnik, se pa prijavljam, da me ta-koj vpi‰ete v stranko.«

»Nu, prav lepo. Prijavim vas v novo celico na‰ega do-ma, da vas sprejmo kot kandidatko. âe se boste potru-dili in se nauãili politgràmote, vas ãez dve leti, najpoz-neje ãez tri leta sprejmemo v stranko. Razumeli. Dajtezdaj va‰o familijo!«

âez tri leta!? Nata‰a se je skoraj zadu‰ila ob sami mislina dolga tri leta! Ona da potrebuje samo brezplaãnostanovanje za zdaj, je poniÏno pripomnila. Toda uprav-nika je v istem hipu zmotil telefonski zvonãek in medtem se je spet premislila; upravniku se ne bi hotela za-meriti.

Odpri je spet dolgo debelo knjigo, med tem pa je go-voril:

»Tudi ãe bi bili zdaj Ïe ãlan stranke, vas ne moremsprejeti za nadaljnji mesec v dom. Ta teden bo vse na-


7

polnjeno. Sporoãiti bi moral naãelstvu delovnega odse-ka in odkomandirali bi vas tja, kjer je veã prostora; vzadnjem ãasu potrebujemo zaupnih delavcev za Vzhod,v Tiflis, Samaro, Buharo.«

Nata‰o so oblivale kaplje znoja, ko je ta imena na‰te-val. O vsem tem se ji ni niti sanjalo, razen o Vzhodu.Vzhod, Vzhod, Sibir. Sibir se ji je zdel znan. V njenihmoÏganih je vstajalo rahlo znamenje na nebu, kakorzarja vzhajajoãega sonca in oãetovo ime. Da. Oãe jeumrl menda v Sibiriji. Niti pol leta ni vzdrÏal.

»Nata‰a Nikitina Samojeva!« je tisti hip prebralupravnik iz svoje knjige in dvignil glavo pokonci, da muje obvisel nos natanko nad robom stranice. »Rojena leta1906. v Sajeviãih, okraj pelenjski, gubernija vjazemska.Va‰ oãe, uãitelj?« Je spet povzdignil glas in pogledalNata‰o.

»Umrl.«»Kdaj?«»Ne vemo.«»V Sibiru?«»V Sibiru,« je zategnila Nata‰a.Upravnik je pazljivo bral pripombo: Najstarej‰a iz

skupine zapu‰ãenih (bezprizornih) otrok, klet Dolgeulice ‰t. 17.

»Imate ‰e kak‰ne druge dokumente?« je spet vpra‰al.


8

Podala mu je zdravnikovo spriãevalo, ki ga je Ïe vesãas drÏala v roki, spriãevalo, da ima ‰e pravico bivati vdomu en mesec, dokler popolnoma ne okreva.

Videla je, da ima ta listek velik pomen, kajti upravnikga je preãital, razburjeno vstal in preãital znova. Zardelje in ni mogel izgovoriti nobene besede. Med tem pa jepremetaval in zapiral knjige, da se je kar prestra‰ila.Konãno je vendarle spet obstal in vpra‰al: »Písmena?«— »Da.« — Pomeril jo je skoraj jezno: »Kaj, ali nisi znalaÏe prej povedati, da Ïe ima‰ listek?«

Pla‰no se je primaknila, ker ‰e ni razumela, kam me-rijo te besede.

»Bolna si ‰e,« je dejal upravnik.»Bolna?« je ponovila za njim in se vsa zmedla. »Jaz

nisem bolna. Ozdravela sem . . .«»Zdravnik potrjuje s tem listkom, da si ‰e bolna.«»To je le tako, za pravico do brezplaãnega stanova-

nja.«»Haha! No, mislil sem, da tega listka nima‰. Pozdra-

vi se torej lepo pri nas!«Vpisal jo je v dnevno knjigo, ji pomolil novo nakazni-

co ter nato zami‰ljeno zrl proti vratom. Ona je odhaja-joã gledala postrani nanj in opazila v njegovem obrazuprikrit smehljaj, ki se mu je lomil ob bradi kakor sencana belem pesku.


9

»Poãakajte!« jo je naenkrat ustavil. »Povejte, kaj sizdaj mislite o meni!«

»Da ste resni in strogi,« je odgovorila odkritosrãno.»Ne, bedak sem.«Po teh besedah se je obrnil in stopil k pisalniku.


10

II.

Zanimiv ãlovek,« se je zaokrenila in malo pomislila.Ali naj jo je upravnik pogodil na najbolj skriti misli?

Uãi naj se politgramote! Spet uãi! Ko ji tega niso mogliubiti v glavo niti v bolnici. In tam je bila lepo dobo. Polleta bo zdaj, odkar so miliãniki na kurski Ïeleznici po-grabili njo in ‰e nekaj prijateljic ter jih oddali v zavod zazdravljenje spolnih bolezni. Ko je ozdravela tam, jo jevrgla ‰e pljuãnica v posteljo in vmes so minili Ïe mese-ci, hajd v drugo bolnico! Ona pa ves ta ãas ni hotela ve-deti niãesar o politgramoti. Zato so jo vse prijateljicezapustile, zato so se norãevale iz nje; toda ona preda-vanj in kroÏkov ni marala. Njo je Ïivljenje Ïe kot otrokavrglo v mreÏo predmestnega Ïivljenja. Zdaj pa je Ïe pre-velika za ‰ole. Glad, kri na ulicah, glad, ropanje in pote-panje, to je bilo ‰e v njenem svetu. Vse ostalo se ji nizdelo resniãno. Da je bilo njeno Ïivljenje teÏko! Pusto nibilo. V bolnici je bilo spoãetka res ‰e nekako, bivala jemed znanimi obrazi, otroki in dekleti, ki so se jim ‰epoznali brlogi in smolnati ogorki na obrazih. Zapu‰ãeniotroci so bili okrog nje, ki se jih je nekdo usmilil in jih


11

shranil v bolnico, da so dobivali tu jesti in piti. ·ele po-lagoma so ti otroci priãenjali razumevati, da ni tako od-redil nihãe drugi kakor milicija. In zanje je bilo to odkrit-je tako nenavadno, da se mu poslej niso veã uprli. Uãi-mo se novo Ïivljenje! — Ha! âesto se je od srca nasme-jala tem paglavcem: drugi dan so pa spet pobegnili.

A tudi v Nata‰i to novo Ïivljenje ni nikoli pognalokali, ãeprav je ostala med ljudmi, in priznati si je morala,da njeno vedenje nasproti upravniku ta dan ni bilo od-kritosrãno. Kako sme‰no je to njegovo uradovanje! Pravza prav ji je bila skrb samo za to, da bi smela ‰e daljebivati v domu. Njej se je hotelo samo Ïivljenja, ki pa jebilo z domom Ïe ista stvar; na primer njena ljubezen zMàrijem, Italijanom, ki ga je spoznala v mo‰kem oddel-ku doma. Pred dobrim mesecem je pri‰el, ‰e niti bese-de ni znal ruski, in sta se Ïe pomenila za prvi sestanek,ruski ljudje pa je ne razumejo. Nata‰a se je ‰ele potemspet lahko razÏivela. Niã ni bila veã osamljena med temidelovnimi, mrkimi ljudmi, ki se jim ne bi mogla nikoliprivaditi. Mario je bil popolnoma drugaãen ãlovek. Onje znal zmerom vse prav ukreniti. Ugleden je Ïe in bo-gat. Zato se tudi sama ne bo prav niã trudila, da bi sina‰la zaposlitve.

Nekaj dni po tem pogovoru z upravnikom pa je jeladvomiti, ali ji Mario sploh i‰ãe kje zaposlitve. ·e ta veãerga povpra‰a in opomni.


12

»Kaj bi iskal!« je zavpil nad njo in se ozrl v tovari‰a, kista ga vsak veãer obiskovala v njegovi sobi ali pa je onzahajal k njima. — »Torsen!« — je poklical starej‰ega, Ïesivega ‰krbca, ki je Nata‰o spominjal na Ïidovskegatrgovca s kruhom. — »Stari, ali ima‰ ti kak‰no zaposli-tev za tovari‰a Nata‰jo?«

Pri teh besedah je pomignil onima dvema in se sredismeha nalival s pivom, da mu je pijaãa brizgnila iz ustna rokav in po sobi. »Dolgãas ji je menda,« je dejal oni.Vsi trije so se smejali in tudi sama se je morala, toda oniso se ji potem posmehovali ‰e ves veãer in ko je od‰la, jebila pijana in slabe volje.

Prebujala se je odslej vsak dan bolj zmuãena in za-skrbljena. Njeno razmerje z Màrijem od dne, ko jo jeuÏalil, ni bilo veã v redu. Sum, da se Mario ne veseli veãnjene udanosti in ljubezni, je rastel v njeni podzavesti Ïedavno; davno je tudi Ïe zaãutila svojo odvisnost od nje-ga, odvisnost pa po njeni vesti in mi‰ljenju ne more do-pu‰ãati svobode. Pra‰ka je bil res lopov, toda ni se jismejal in ni Ïalil. Ali je mogoãe to neumno, da i‰ãe dela.Mario ni odgovoril, a zdelo se ji je, da misli tako. Zdaj jevsaj vedela, da ji sploh ni iskal dela.

Med tem pa se je v domu pripetilo nekaj, kar jo je ‰ebolj zmedlo. Ko je pri‰la zveãer po Màrija, ki je s svoji-mi rojaki v domu igral kvarte, kakr‰nih prej ‰e ni vide-la, so pravkar govorili o njej. Ker je imela na nogah svoje


13

edine ãevlje, mehke falinke, je menda niso pravoãasnoopazili in tako je utegnila razumeti ‰e tri ali ‰tiri besede.

»Bolna je,« je dejal mali zidarãek Karlo.»Kaj tebi to mar?« ga je zavrnil Mario jezno.»Pravim ti, in to je moja poslednja beseda o tem, da

pusti Nata‰o.«»Moralista!« je zaklel Mario. »Bolna! Lepo bi se ti Ïen-

ska zahvalila za tvoje neÏne skrbi. Îenska ve samo . . . «»Ne gre, da bi izkori‰ãal njeno zaljubljenost.«»Nata‰a!« ju je opozoril tretji.


14

III.

Orgije pijanãevanja, ki jih je uvel Mario, so seponavljale v njegovi sobi na Petrovki veãer za ve-

ãerom. Njegovih rojakov ni bilo tja, zato pa je Torsenprivabil vsakokrat novega znanca. Nekoã so povabili ‰edve dekleti. Mario je nehal biti prijazen z Nata‰o, po ne-kem veãeru ji je tudi prepovedal obiskovati sobo njego-vih rojakov, kamor je poredkoma ‰e zahajal igrat. To jebil zanjo hud udarec, a uprla se ni. Ali ni bil Pra‰ka tudinekoã tak‰en. In Nata‰a bi se bila mogoãe Ïe privadilatemu Ïivotarjenju, da ni nenadno zmagalo v njej spetnemirno srce, razoãarano v nerazumljivem otro‰kemhrepenenju po neãem neznanem. To hrepenenje jo jeposlej podilo po mestu dan na dan in jo uvedlo poãasimed »nove ljudi«, kakor jih je zaniãljivo imenovala Mà-rijeva pijana druÏba na Petrovki. Po dolgi primerjavi tehdveh svetov je ‰ele prav zaslutila svojo slabost, da seudaja ljudem, ki jih sovraÏi, ki se ji studijo, in da ni nje-no Ïivljenje niã drugega, kakor boj z Màrijem in strahpred gnusnim pijancem Torsenom, ki se ji je ‰e v sanjahprikazoval in se je ovijal kakor ostudna kaãa. Mario pa


15

je spal v takih sanjah kraj nje in se ni hotel zbuditi. Inpri‰el je dan, ko so vse te gnusne sanje postale resnica.Ne, ona ni videla poti iz brloga. Vse jo je vleklo tja. Od-kar je spoznala, da jo Mario ljubi le kot gospodar vlaãu-go, ga je trajno opazovala, da bi v kak‰ni njegovi bese-di mogla dokazati to podlo misel. Globlje njena misel nisegla. Naãrta o svojem Ïivljenju brez Màrija ni imela,ãutila je, kako si sama zmerom strastneje Ïeli pijaãe,kako ji primanjkuje volje za sleherno resno delo in mi-sel; a to je ni motilo, da ne bi v svojih najbistrej‰ih tre-nutkih preklinjala Màrija in sebe kovala v otro‰ke sanjein neko drugaãno Ïivljenje. On je kriv njenega propada,brezdelja . . . Njen sanjavi obraz je znal sproti prikrititrpljenje in njej sami se ni zdelo Ïe niã veã hudo ali Ïa-ljivo, ãe so Ïenske govorile o njej le kot o lenobi, delo-mrÏnici, ãe je upravnik preãrtal njeno prijavo v klub inso se ji tudi vsi stanovalci umikali. Nata‰a ni bila nava-jena, misliti na sodbo ljudi. Zami‰ljena je posedala nasvoji postelji pri oknu in o popoldnevih opazovala pada-joãi mrak.

Pozno popoldne je slonela na postelji s knjigo, ki je nirazumela. Zato pa so se ji tem razloãneje vrstile misli osebi, in to je bilo za Nata‰o mnogo, je bilo pravo biãanjein uÏitek. Druga za drugo so se ji porajale v tihi, praznisobi in pod temi turobnimi mislimi so se bliÏali sozvo-ki mrtva‰ke koraãnice. Zdelo se ji je, da zvene ti akordi


16

v njeni notranjosti, neskonãno daleã, nedosegljivi, in dase jih spominja le kot pesmi iz daljnih dni.

Nekoga iz doma so pokopavali. Kakor mogoãna sila jepriklepala turobna Ïalostinka Nata‰o k postelji. Zdelo seji je, da vidi skozi okno; in to okno je okno novega Ïiv-ljenja, tistega, v katerem doslej ni znala Ïiveti in ki ga nivredna. Bil je prvi pogreb tega Ïivljenja. In kakor ji jebilo doslej daljno in tuje, tako je ob Ïalostinki nad njimnenadoma zaãutila njegovo bliÏino.

Med tem se je nad mestom zgrnila noã, iz nje pa jevstalo onkraj temnega vrta veliko razsvetljeno mesto, vkaterem je Ïivljenje hitelo dalje svojo neskonãno pot. Zaonimi ulicami, nekje na dnu je nekoã Ïivela.

Ta pogreb iz tretjega doma je bil hkratu Nata‰in prvipogreb v novem Ïivljenju. Îalna koraãnica jo je dvignilanad bliÏnjo resniãnost, razpela ji vso du‰o pred oãi invso samotnost. Obudila je v nji tudi novo vero, ki je do-tlej ‰e ni razumela. Zato jo je zadel ta pogreb tako ne-priãakovano in tako moãno, kakor da je umrl nekdonjej, ki ni imela Ïe davno nikogar svojega na svetu. Invera v novo Ïivljenje se je zdela nji brez ãloveka ‰e ta hipnemogoãa. Bojevala se je zdaj z vero zdaj z nevero, natose je du‰evno zmuãena zmerom oklenila misli na Màri-ja.

On je stal med tema dvema svetovoma. Bil je doma tuin tam. Ali pa je en njegov obraz samo krinka; in kate-


17

ri? ·e ga ni mogla obsoditi, ‰e je dvomila, ali je bil njensum upraviãen, toda tega si ni veã prikrivala, da v zad-njem ãasu nima veã ãuta zanjo; in kako teÏko si ga bo ‰ekdaj pridobila! Saj v njem ni nikdar verjela v tovari‰tvo,v njegovem naãinu Ïivljenja od danes do jutri nekako nibilo prostora za ta pojem. Nji je bilo tovari‰tvo le pojemsreãnih in moãnih ljudi, ki delajo, ki hite iz noãi v mrakza svojimi vsakdanjimi skrbmi in posli. Nekoã se jih jebala, zdaj hrepeni k njim. Njena usoda pa je, iskati sebe.

Iskati si dela ni zdaj veã mislila, delo ni bilo glavno.Glavno je bilo, da bi spet ãutila nekoga poleg sebe. Zatose je vselej veselila Màrija. Ali naj ga zapusti, kot tova-ri‰a? »Zbogom! Ne razume‰? O, jaz sem niãvrednica. . . « se je pogovarjala z njim.

Stresla se je ob misli, da bo nocoj spet pri njem, v nje-govi sobi na Petrovki. Ali pa bodo v sobi spet gostje,Torsen, Andrejev; umazani trgovec in podli Torsen. Kobi v tem hipu stopil Mario pred njo, bi pokleknila pre-denj in ga prosila usmiljenja. Sklenjeni roki sta se ji za-Ïeli od groze in strahu. Vse to ni imelo veã smisla, pre-veã je zaãutila, da nima dovolj moãi za tak‰no Ïivljenje.Da, postala je preobãutljiva, kakor je Ïe enkrat Mariodejal.

Nocoj se mora odloãiti med njima.V prvi temi je ‰la na Petrovko, prehodila razburjena

‰e dve ulici, krenila nazaj in se splazila previdno do


18

sobe. Nocoj ni pri‰la k njemu veãerjat. Ni planila v sobo.Naglo se je umaknila od vrat, ko je zasli‰ala v sobi mo‰-ke glasove in znani krohot. PriÏela se je k steni in po-slu‰ala. Màrija ‰e ni bilo. DruÏba ga je priãakovala in gapsujoã preklinjala. Govorili so vmes o Nata‰i, vsaj takoje razumela imena, ki jih rabijo za dekleta z ulice. Nekdoje razbijal enakomerno z noÏem po mizi in mlaskal zjezikom. Po teh znakih je spoznala Torsena. Z njim je bilgotovo Andrejev. Z jedjo si preganjata dolgãas.

Dalje ni poslu‰ala.Mario jim je torej prepustil sobo in njo. Sam pa je ‰el

morda k svojim rojakom igrat kôpe.Vrnila se je naglo domov in brez pozdrava stopila v

dolgo mo‰ko sobo v prvem nadstropju. Do enajste ureje dovoljen obisk. Njej pa Ïe ni bilo treba niti tega dovo-ljenja. Izmed vseh ‰estinpetdesetih postelj morda ni no-bene, na kateri ni Ïe kdaj s tovari‰i in dekleti kramljala.Kamorkoli séde, jo sprejmejo. Vãasi ji ponudijo ãaja ssladkorjem. âeprav je Ïe dolgo ni bilo sem, ‰e dobro ve,kateri stol je ob tej uri prost in kdaj se vrne lastnik te alione postelje iz mesta. Tiho séde, ko se naveliãa sedeti nastolu, sezuje falinke in se skljuãi vsa na tovari‰ko poste-ljo ob peãi.

V gorenjem delu sobe so sedeli kvartaãi. V ‰umu innavdu‰enju nad igro so se nekateri nehote ozrli.


19

Poglej! Nata‰a je pri‰la, niã posebnega. Nekoã je bilaMàrijeva ljubica. Malo bleda je, ni ‰e prav ozdravela ‰ezdaj ne, in postarala se je. Dolgi svetli bubi lasje ji spre-minjajo obraz v ‰e bolj Ïalostno, pepelnato masko. Nje-na obleka je kljub zimi ‰e ista, tenka, s kratkim vrhnjimsuknjiãem, ki ga v sobi ne odloÏi. Na nogah pa sevedafalinki; ne bi bila ona, ãe ne bi imela teh. Le zakaj seMario ne obrne? Zapazili so, da mu ne bo prav, in utih-nili. Sli‰i se samo ‰e igra ter vmes moãno dihanje neko-ga, ki spi v dolnjem koncu sobe. Kmalu pride noãni nad-zornik dôma in bo pozval goste, naj se odstranijo. Igrapostaja nervozna. Vrag vedi, zakaj ni veã prave igre!

Nata‰a je v hipu pozabila na dvome in vse prej‰njeodloãne misli. Njeno zadovoljstvo, da sedi zdaj tu, da jena‰la Màrija in da sme zdaj sedeti tako rekoã med nji-mi, ji je bilo nedvomno poseben uÏitek, podobno ugod-ju muÏika, ko se prviã na vlaku lahko zlekne pod klop inzaspi. Mnogo veã tudi ona ni potrebovala. Naslonila seje na vznoÏje Ïeleznega posteljnjaka in opazovala osvet-ljeno skupino kvartaãev. Sedeli so kakor doma v najboljtihi sobi. In tudi ta trenutek ni pomislila, da so domoviteh ljudi v daljnih krajih. Na bliÏnji postelji sta zasenãe-na navidezno spala veliki mehanik, Italijan, in njegovodekle, Rusinja. Onkraj med Bolgari se je nekdo pogovar-jal v drdrajoãem jeziku. Tik Nata‰e sta stali ob mizicidve njeni znanki. Jetiãna Îidovka je izbirala rutice in


20

poloÏila eno na vzglavje Nata‰ine postelje ter ‰epetajerekla: »Posodil mi jo je, pa sem jo oprala. Ali ti tega ãa-ka‰?« — »Ne vem, koga misli‰,« je odvrnila Nata‰a. —»Dober ãlovek,« je dodala Îidovka in sedla na nasprot-no posteljo. Nato sta utihnili. Igralci so postajali spetglasni. NeÏni Fabio in drobni Karlo sta se priãkala. Vzro-ka ni vedela. Poslu‰ala je Màrijev glas, ko je miril ona-dva. Obraz je okrenila po dolgi sobi ãez vse tri vrsteposteljnjakov, da bi videla vsakogar, ki stopi v sobo. Ne-nadoma se ji je zazdelo, da je tudi ona doma v tej sobi.Bilo je toplo. Rahla svetloba je obsevala mimo senãni-kov komaj neznatne delce sobane. Pri peãi je nekogapremagal spanec. Kovaã v kotu je smrãal. V poltemi jerazumela, da vsi radi prihajajo sem. Vzljubila je zaraditega tovari‰ice, ki jih je tu spoznala. Spomnila se jesamih lepih dni z Màrijem. Res, njej ni bilo treba niãe-sar veã, tu se je spet zbralo vse Ïivljenje. Zatopila se je vmisli in obãutja, oãi so ji tavale po poljanah in daleã doobzorja, ki je v njenih predstavah do tega trenutka ob-dajalo ta tihi dom kot svoje sredi‰ãe. Po ‰irnih poljanahkrog mesta je plavala ti‰ina, ki jo veãno spremljajo zvokiveliãastne koraãnice. Po svoji navadi je sklenila roki vnaroãju in se priÏela nanje. S krãevitim notranjim vzdi-hom je za‰epetala sama pri sebi brez jasne misli: Îive-ti! Îiveti! O, Ïe davno je pozabila, Ïe davno ni mislila nato, da je bila prej zelo bolna ali da bi umrla.


21

»Nata‰a,« je nenadoma rekel Kario.»Naj ãaka,« je dejal Mario.»Jaz mislim, da tebe ãaka, ne mene.«»Saj to je. Molãi, naj odide!«»Nata‰a!« je nadaljeval oni po rusko. »Lezi in zaspi!«»Molãi in igraj!« sta ga prekinila soigravca.Nata‰a se je zdrznila. Podmolklo je sli‰ala svoje ime.»Enajst bo ura, dovoli mi, da grem spat, Mario! Za-

spana sem.«»Ti kar pojdi!«»Tebe sem ãakala, dragi.« Najraje bi se bila zasmeja-

la od dobre volje.»Tako, tako,« je zategnil Karlo. »Glej, v ãem je stvar!«Mario se je naglo odmaknil od mize in ga osorno po-

gledal.»V ãem? Kaj to tebi mar?«»Haha, kaj meni mar. Zdaj vidi‰. Kadar pride tebe ãa-

kat, potem glej, da se spravi‰ domov pokorno in sreã-no!«

»Ne bomo nehali igrati?« je vpra‰al Fabio.»Zakaj pa?«»No, Ïe ve‰, zakaj,« je dodal Karlo in odloãno vstal.»Igraj!«»Pustimo! Nata‰a je bolna.«»Spravi se spat!«»Jaz? Jaz nisem bolna.«


22

Mario je vstal, obstal tam, daleã od nje in jo nevoljnoo‰vrknil s pogledom. Nehote se je dvignila in pokleknilana postelji ter ga opazovala. Zavedela se je, da vidi vsonjegovo krasno postavo, rast, ki je bolj tenka od dekliãjein krepka ko pri metalcih diska. Njegov glas jo je znovapredramil.

»Pojdi zdaj, Nata‰a! Dovolj je tega. AIi sem te jaz va-bil? Povej!«

Nata‰a je molãe zrla vanj. Njegovo vpra‰anje se ji jezazdelo drzno. Usta je neopazno odprla od zaãudenja.V hipu se je domislila, zakaj je bila pri‰la.

»Noãem,« je konãno izrekla eno samo besedo, izgo-vorila pa jo je tako trdo, uporno, da se je Mario zdrznilin se zbal njene slabe volje.

»Noãe‰. Pa pusti! Jaz sem pri‰el igrat s tovari‰i in nemaram, da bi nas tu motila. Ali si Ïe veãerjala? Kupilsem ti funt masla. Ali si ga na‰la? Doma se pomeniva.«

»Ne maram tvojega masla.«»Zakaj pa lazi‰ za menoj?«»In kam bi hotel ti, naj grem?«»Izgini.«»Ne igraj se z menoj!« je nehote dopolnila najbolj

skrito misel, da mu je vse samo igra.Stopil je k njej in jo stisnil za roko. Glasno pa je dodal,

da so mogli vsi sli‰ati: »Pojdi domov!«»Kam?«


23

»Na Petrovko pojdi in me poãakaj. Saj ni daleã. Jazmoram nocoj ‰e v klub.«

Gledala ga je uporno in vpra‰ujoãe.»Domov pojdi, pa v svojo posteljo!« se je nevljudno

oglasil Karlo.Mario je divje zagrozil z oãmi in ji glasno ukazal:»Pojdi, ãe ti reãem!«»Ne. Ne bo‰ mi ukazoval.«Pogledala mu je v obraz in sama zaãutila, kako ji gore

oãi in obraz od nenadnega sovra‰tva. Sum se ji je utrdil.Da, namenoma se je umaknil iz svoje sobe in prepustilnjo samo onima dvema.

Zgrabila jo je silna volja, da bi mu povedala to zdajlepred vsemi. Pred vsem svetom. Naj oni razsodijo!

»K Torsenu in onemu ‰krbcu!?« je siknila.V istem hipu je zaãutila pekoã udarec na licu. Mario

se je bil sklonil tik do nje in jo udaril po ustih.»Nehaj!«»Bije‰ me ‰e!« je vzkliknila in se prijela za lice. »Ti

hinavec, podleÏ! Torej je vse resnica? Moj Bog! Nisemverjela.«

»DrÏi jezik!« je zamahnil Mario znova in jo hotel po-grabiti za lase.

Medtem pa je Ïe planil Karlo k njemu in ga odrinil,rekoã:

»Ti, nehaj!«


24

Da bi prepreãila pretep med njima, sta stopila Fabioin ostali Italijan bliÏe. Màrijeve pesti, ki so se Ïe neopaz-no dvigale proti njemu, so padle. Karlo je zaniãljivomeril njegove kretnje.

»Zakaj?« je vpra‰al. »Sramuj se, da si jo udaril!«»S kak‰no pravico jo tepe‰?« je vpra‰al Fabio.»Tu ni nikak‰ne pravice,« je povzel Karlo. »Kdor bije

Ïenske, nima pravice do zagovora.«»Jaz ti pokaÏem, s kak‰no pravico! S kak‰no pravico

se pa ti vme‰ava‰ v moje zadeve!« je vpil Mario, todaneprijazni obrazi vseh tovari‰ev so mu spet vzeli po-gum. Raztogotilo ga je, da Nata‰a joãe, in ves zmeden seje priãel zagovarjati.

»Jaz skrbim zanjo, ne ti. Ali ste kdaj storili zanjo letoliko, kolikor jaz vsak dan? Vi, vi idijoti!«

»Glej, glej!« ga je prekinil Karlo. »Kaj si ji pa dal?«»Vpra‰aj jo! Jaz sem ji bil tovari‰, ko je vi niste niti

videli. Pri meni je dobila hrane, kadarkoli. . .«»In zato misli‰, da si njen gospodar. Jaz ti povem, da

jo ti izkori‰ãa‰, ne ona tebe. Razume‰? O, ti ne razume‰.Seveda ne. Videl sem Ïe, kaj je tebi. In zdaj si jo ‰e uda-ril.«

»Ali si ti tovari‰?« je nadaljeval, ko so vsi molãali.»Vzemi si jo pa ti, ki si samaritan! Vzemi si jo. Jaz sem

danes dovolj spoznal to vlaãugo.«


25

»Mi smo tebe spoznali. Nam ne more‰ niãesar utvar-jati,« je dejal nenadoma rezko Fabio.

»Stoj! Naj ponovi, kar je dejal,« se je razjezil Karlo inostro prekinil oba. »Ponovi!«

»Niãvredno vlaãugo!« je ponovil Mario.»Mario!« je kriknila isti hip Nata‰a. »Mario! PodleÏ!

PodleÏ! LaÏe‰, sam ve‰, da si laÏnik. Jaz sem — Jaz semhodila k njemu, ker sem ga ljubila?« je nadaljevala protitovari‰em. »Pa nisem slutila.«

»A zdaj me Ïali‰ pred tem idiotom,« je zavpil Marioves zmeden.

»Verjela sem ti, da hoãe‰ mene, mene!«»Ali ti nisem zato dal vsega? Moji nameni so po‰teni,

jaz . . .«Zdaj mu ni mogla veã oprostiti.»Ali tudi to, da si upijanil Torsena? Ali tudi to? In me-

ne si upijanil.«Mario je prebledel in se umikal pred razbesnelo Na-

ta‰o. Videlo se je, da ga je njena obtoÏba zadela kot kla-divo.

»Tudi to,« je nadaljevala, »da si me izvabljal po na-roãilu?«

»Kdaj? Kdaj? Naj pove kdaj!« je kriknil obtoÏeni, gle-dajoã mimo nje.

»To naj ti jaz povem? Sam ve‰! Sam povej, zdaj, tupred vsemi. V du‰o ti vidim, da ve‰. Zdajle, nocoj sta me


26

ãakala Andrejev in Torsen. Zdaj vedi ‰e to. Pred vsemipovem, ker se ne bojim nikogar. Niti tebe ne, ti, ti, ki sime prodajal!«

Màrija so oãitno zadele njene obtoÏbe v jedro slabevesti in samozavesti; planil je, pograbil Nata‰o z obemarokama za rame in jo poskusil potegniti s postelje. Ko semu je naglo izvila, jo je potegnil in vlekel za lase. Vide-ti je bilo, kakor bi jo bil znova udaril. Njegova sirovostje tako presenetila navzoãne tovari‰e, da se prvi hip nih-ãe ni zganil dekletu na pomoã. Tem urnej‰i pa je bilKarlo nato, ki je kot blisk ‰inil vmes in z enim udarcemv obraz odbil napadalca od njegove Ïrtve, pa ga z vsosilo tre‰ãil na tla ob vznoÏju nasprotne postelje. Vsiokrog so ‰e osupli stali na prej‰njem mestu, ko si je Na-ta‰a popravila lase, potegnila ovratnik kratkega pla‰ãana obraz, in hotela oditi, a je samo zajokala. Njen obrazje bil videti ‰e bolj izmuãen, ‰e starej‰i in ‰e bolj upadel.Kakor da so vsi hkratu opazili njeno tenko, kratko kril-ce in vso siroma‰nost, se jim je zazdelo, da se trese tudiod mraza. Boj med onima jih ni zadel tako kakor to, dase med njimi godi nekaj stra‰nega s tem dekletom, ki sejim je vedno smililo, ker je bila sirota. Karlo je ‰e drhtelin si razburjeno popravljal lase.

»Poznam te!« je strogo dejal dvigajoãemu se nasprot-niku. »Vedno si le igral pred nami tovari‰a. Ti si bil ved-no gospod.«


27

Mario je ‰r‰e ‰vignil z oãmi po njem in po Nata‰i in sstudom odvrnil: »Vse to zaradi te vlaãuge, zaradi vlaãu-ge!« je ponovil kljub stra‰nemu Karlovemu gibu, ki jevznemiril celo ostala dva. — »Zaradi bednega, histeriã-nega vri‰ãa se nisem ‰e nikdar tepel, niti . . .«

»Ven!« je kriknil ta hip Karlo in se zagnal vanj. »Ven,ti pravim, ti izkori‰ãevalec Ïensk, ti kreatura . . .«

Ruvala sta se proti vratom, dokler se ni Mario ustavil,da si poi‰ãe suknjo. Tedaj so obstrmeli pred njegovimkrasnim koÏuhom, pred suknjo, ki so jo vsi na njem po-znali in ki ni nikdar prej zbudila v njih slabe misli. Ob-stali so pred to polgosposko kretnjo ãloveka, ki se je sepred eno minuto do smrti pregre‰il nad bednim, svojimdekletom in si zdaj z obiãajnimi, bahavimi gibi uravnavasvoj dragi pla‰ã. Isti Mario je pred trenutkom omenjalkruh in maslo, ki ga je dajal dekletu, zaljubljenemu vanj.In zakaj ga je dajal? Ali niso dekletove besede v njeninagli jezi izdale gole resnice? Nihãe ni veã dvomil, da sobile njene obtoÏbe veã ko histerija. Tam stoji Ïrtev, tuneãlove‰ki plitveÏ, izkori‰ãevalec. ZaÏeleli so si, naj ãim-prej izgine iz sobe, niso ga mogli veã gledati sprião tega,da so ga ‰e pred nekaj ãasa spo‰tovali med seboj kot to-vari‰a. Kaj hoãe ta ãlovek zdaj ‰e od njih?

Ozrl se je ‰e enkrat proti vsem, kakor da je ãakal nato, in zamahnil z roko v smer proti Karlu. Sovra‰tvo in


28

zaniãevanje njegovega pogleda sta se zagrizli v tovari‰ain v Nata‰o.

»Za tak‰no nesramnico!« je ‰e enkrat siknil med zob-mi in se zagnal mimo. Nato je nenadno obstal pred sku-pino tovari‰ev in glasno, poãasi in s poudarkom izgovo-ril proti Karlu: »Vidi se, da nisi bil obsojen zastonj nagalero, ubijalec!«

»Izgini!« so temno zrasli nad njim in nekateri so po-sku‰ali zastaviti pot, da se ne bi znova spopadla. Mariopa si je s komolci napravil pot med njimi in ‰inil kotblisk mimo njih. Z eno roko v Ïepu in sklonjen do tal, jebil videti pripravljen na boj. Mario se je naglo zaustavilin stala sta si skljuãena za napad z oãmi v oãi.

»Ven, izkori‰ãevalec Ïensk in laÏnik!« je kriknil Kar-lo nad njim in ‰krtnil z zobmi, da je vsem zastala kri inso s strahom priãakovali najgroznej‰ega dejanja. A hi-treje kakor tovari‰i se je zavedela iz tega Nata‰a, ki jepreko ramen opazovala prizor. Nepriãakovana Karlovapomoã ji je do tega hipa dajala moãi in poguma, da se jeuprla Màriju in izpovedala svojo obtoÏbo, ki se je sicerne bi bila nikdar upala glasno izreãi. In njena obtoÏba jebila praviãna. Zdaj je vedela, da je Mario ni nikdar lju-bil in da je navaden lopov. Kljub temu pa se je v vsejsvoji notranjosti zbala zanj, ko se ji je zazdelo, da je opa-zila v Karlovi roki noÏ.

»Pustite ga!« je kriknila. »Pustite ga!«


29

Preden so se nasprotniki zavedeli iz strahu in novegazaãudenja, je Ïe planila od peãi sem ter se vrgla predKarla.

Mario je izrabil priliko in pobegnil.


30

IV.

Kaj je zdaj?« se je umaknil Karlo od nje, spravil noÏv Ïep in vpra‰ujoãe zrl zdaj njo zdaj tovari‰e, ki

niso bili niã manj kakor on zmedeni in preseneãeni nadtem preokretom. »Ali si prej govorila resnico ali ne?«

Sopel je ‰e, vznemirjen od podle Màrijeve Ïalitve, kijo je moral na Nata‰ino zahtevo poÏreti brez osvete.Smrtno uÏaljen, po njeni krivdi . . . Toda spoznal je izpogledov, da tudi oni niso verjeli Màrijevim besedam.Zato se je nekoliko pomirjen obrnil k Nata‰i, ki se jeonemogla zgrudila in jokala v blazino na postelji.

»Ali te je Ïalil ali ne? Te je udaril ali te ni? Te je dajaldrugim ali ne? Govori!«

»Ljubi‰ ga,« je napol vpra‰al Fabio.»Priznaj, da ne more‰ ljubiti tak‰nega podleÏa! Zakaj

si pri‰la za njim k nam, ako ga ljubi‰? Sploh te jaz nerazumem,« se je razburil Karlo spet zaradi nje.

»Nisem vlaãuga! Nisem vlaãuga!« je kriknila, kakorda je presli‰ala vsa vpra‰anja. »Samo v meni ni bilomoãi, moãi ni bilo. Ljubila sem Màrija. Naj bo to posled-njikrat, da sem izgovorila njegovo ime. Jaz sem kriva, neon.«


31

C E N E K R A N J C

Zgodba o ãe‰njah

Îe spet sta vzkipela. Kar videti se nista mogla. Jezikse je razvezal in pest se je stisnila, da sta le zasli‰ala

drug drugega. Gosar je Brecljev voz, ki je po njegovemmnenju stal na Gosarjevem svetu, s sekiro razbil nadrobne kosce. Brecelj je Gosarjevo koko‰, ki je pri‰lapred njegov hlev, zapodil, da jo je kar spodneslo domov.Gosar je postavil pred Brecljeva okna tri metre ‰iroke in‰tiri metre visoke planke. Pravil je, da bo grunt prodal,samo da mu ne bo veã treba gledati takega soseda. Bre-celj pa je zamahnil s predpasnikom in se smejal, smejal.

Gosar pa je natanãno vedel, da je Brecelj dobil nekidenar, Brecelj pa prav niã in tudi kdo drugi ne, samoGosar. In potem je ‰lo naprej: pravde za dvori‰ãe, za potna polje, za vozove in za sto nepotrebnih besed.

Prelepo so cvetele ãe‰nje, kar ‰ibile so se v belem bo-gastvu. Mi smo stali pod njimi, gledali Gosarja in Brec-lja, kako sta bila huda drug na drugega, pa smo se jihhitro naveliãali in spet stopili k svojim opravkom. Vse jetako lepo raslo, trava in ogromne smreke nad hi‰ami,


32

vse je tako lepo di‰alo, skrite marjetice v travi in ko‰ateãe‰nje za podi, vse je tako veselo Ïivelo, ãebljajoãe Ïogi-ce, ki so se valile okrog Tonjeve koklje in Koblanãevikonji, ki so hrzali in tolkli z moãnimi podkvami ob trd-ni hrast vsak veãer dolgo v noã. Gosarjeva in Brecljevajeza je bila le nekaj ãisto postranskega, ãeprav se je vveãerih sli‰ala po vrtovih ãez pol vasi.

âudovita pomlad je zveãer poklicala Brecljevo Kristi-no in Gosarjevega Tonãka. Le enkrat sta pomagala oãe-toma, ki sta preveã skoãila drug v drugega, potem panikdar veã. In ‰e takrat, ko sta se oãeta tepla, sta se Kri-stina in Tonãek ob njih skoraj objela. In ko sta Gosar inBrecelj v brezmejnem sovra‰tvu vsa kipeca ‰la vsak vsvojo hi‰o, sta se Kristina in Tonãek umaknila drug oddrugega, ker sta se neãesa zbala in sta vsa trepetala.

Tonãek je imel ‰tirinajst let in Ïe ni veã hodil v ‰olo,nad vse rad pa je imel ãe‰nje. Kristina tudi ni veã hodi-la v ‰olo, imela je ãrne lase in ãrne oãi in na Brecljevemvrtu so stale tri ãe‰nje in vse so cvetele, kar so le mogle.Dve sta bili rdeãi, tretja pa bela. Tudi Kristina jih je ime-la rada, a tako ne kot Tonãek. Tonãek je pa vse videl, ka-ko cveto: na vsaki veji je toliko cvetov, da bo ãe‰enj ‰evse polno, tudi ãe bo komaj vsak deseti cvet rodil sad.Tudi to je Ïe vedel, kje bo dobil strah in ga skrivaj prine-sel Kristini, da vrane ne bodo upale v ãe‰njo, da bi vse


33

okavsale in pometale na tla. In tudi vse druge ãe‰nje vvasi je imel pre‰tete, pa saj se je tako lepo videlo s polja,kako stoje posejane med jablani in hru‰kami okrog hi‰in podov. Vse je cvetelo in raslo, tudi Tonãek in Kristi-na.

Zveãer je ‰la po vodo. Oãe je bil Ïejen in je ‰la po sve-Ïe vode v studenec. Tudi Tonãek je bil pri studencu in vtravi pri njem ‰e nekdo. Kristina je skoraj pritekla v hrib,hitro odprla kanglo in se sklonila k vodi. NajbrÏ jo jebilo strah. Tonãka in opazila in ko je toãila vodo, je sto-pil k nji in ji prijazno poloÏil roko na ramo. Malo se jestresla, pa ga je takoj spoznala in se mu je zasmejala.

»Kako sta se spet kregala! Ali res ne bo konca teh pre-tepov?«

»Jaz bi ‰el kar od doma! SluÏit bom ‰el.«»Jaz bi ‰la kar od doma! SluÏit bi ‰la.«In sta oba natoãila mrzle vode in stopila izpod drev-

ja.»Ali bova ‰la skupaj, Kristina?«»âe bi ‰la, s teboj bi ‰la tako lahko.«»In bova oba zasluÏila, kajne?«»Oba.«Tesno drug ob drugem sta ‰la od studenca. Tedaj je

planil Gosar iz trave, da je Kristina zbeÏala na svojostran in da je Tonãek obstrmel sredi steze. Niã ni rekel


34

Gosar, samo k otroku je stopil in ga prijel za ovratnik invlekel za seboj. Tonãku je padla kangla iz rok, pa je nimogel pobrati in Gosar jo je brcnil po travi, da je Kri-stina vsa zatrepetala. Gosar pa ni ‰e vedno niã rekel,samo za vrat je drÏal trdo kot s kle‰ãami in roke so semu tresle in ‰kripal je z zobmi. Odprl je hi‰na vrata, dada so ‰ipe za‰klepetale, odprl je druga, ki so vodila navrh, da so udarila ob steno, odprl je tretja, ki so vodilana podstre‰je, da so se skoraj podrla. Tonãka je nato vle-kel za seboj, Tonãek ni niã videl, Gosar je moral videtivse. âez grede ga je vlekel, Tonãek je skoraj pri vsaki pa-del, in pri‰la sta do zidanih golobnjakov, kjer Ïe ni bilogolobov veã let. Gosar je odprl najveãji golobnjak, dvig-nil Tonãka in ga vrgel vanj.

»Tako,« je siknil, zaprl vrata, jih zaslonil z neãim in‰el. Vrata na podstre‰je je zaklenil in kljuã vzel iz klju-ãavnice.

Tonãek se je ves tresel, uprl se je v vrata, z roko je po-tipal okrog sebe, pa je povsod prijel za zid. Videl ni niãin je spet prijemal za surovo opeko nad glavo in majalvrata, ki se niso dala odpreti. Potem je sli‰al, kako vpijeoãe v hlevu nad kravami, ki niso vsega pojedle in kakoje kmalu zaprl hlevna vrata in stopil v hi‰o. Potem nisli‰al nobenega glasu veã. Jokal je in spet iskal z roko, dabi kje na‰el kaj, a se je le nekoliko mogel ganiti. Potem


35

je z nogo otipal dve stari gnezdi in jih spravil k sebi, stre-sel mrvo iz njih in si jo dal pod glavo. Spet se je uprl vvrata, pritisnil je z vso silo, a udala se niso. Na Kristinoje pomislil in spet poslu‰al, da bi kje ujel kak glas, a vseje bilo tiho, le prav majhen veter je ‰umel s hriba. Potemje ope‰al in zaspal.

Sedi v ozki rogovili vrh ãe‰nje in vleãe k sebi veje.Vsaka veja — rdeã venec okroglih ãe‰enj. Kar gleda jihin gladi, v vsaki se vidi samo sonce in v vsaki se vidi tudiTonãek, samo ãe ãe‰njo prav obrne. Res je rogovila zeloozka, in teÏko sedi v nji, veãkrat se mora prestopiti nadrugo vejo, da mu noga ne zaspi, vãasih se mora z roka-mi trdneje oprijeti debla, da ga veter, ki moãneje poteg-ne, ne vrÏe na tla, tudi presesti se mora vãasih, drugaãese bo kar zarasel v ãe‰njo — a tele veje so res kot rdeãivenci. Da morejo biti ãe‰nje tako lepe!

Tamle je strah, ki ga je prinesel Kristini, da vrane nebodo upale v ãe‰njo: v raztrgane hlaãe je natlaãil slame,k hlaãam je pri‰il suknjiã in ga pokril s starim klobukom.Suknjiãu je dal v roke belo palico in strah je bil tako stra-‰en, da se ga je ‰e Kristina bala. Skupaj sta ga zveãerspravila v ãe‰njo. Vrane so se ga prve dni tako bale, daso se od daleã ognile ãe‰nji in so kriãale, da je bilo vese-lje. A ãe‰nje so zorele vedno bolj, vedno bliÏje so priha-jale vrane in Tonãka je zaãelo skrbeti: Kaj bo, ko se stra-


36

‰ila ne bodo veã bale? In res! Neko dopoldne se je praviz spodnjih vej rdeãe ãe‰nje dvignila vrana. Nekaj je bilotreba narediti. In Tonãek je pri‰el k meni, ustrelila svatisto predrzno vrano in jo privezala k stra‰ilu na belopalico! Ko bi vi sli‰ali, kaj so poãele drugi dan vrane! Vsekozolce so hotele razkopati in izkljuvati vse mladike zjablan, na ãe‰njo pa ni upala nobena.

Tonãek se mora spet presesti v svoji tesni rogovili,spet mora stopiti na drugo vejo. Tamle gre pa Kristina.

»Kristina ali hoãe‰ ãe‰enj?«Kristina pride pod ãe‰njo, nastavi predpasnik, Tonãek

odlomi najbolj polno vejico in ji jo vrÏe.Tedaj zaãuti v rokah tako slabost in tudi Ïelodec ga

zaãne boleti, da se zboji, da ne bi padel na tia. Trdnejese oprime veje, a takrat stopi tako nerodno, da mu nogaspodrsne. Tonãek izgubi ravnoteÏje in zaãne padati. Ane leti dolgo. âuti, da se je naslonil na neko stvar in kozaãne tipati, kje je, otiplje hrapavo opeko in takrat sezbudi.

Ni se mogel spomniti, kje je. Potem je otipal vrata,gnezdo, ki ga je imel pod glavo in se zavedel. Vse telo gaje bolelo. Poslu‰al je, da bi sli‰al ãloveka, napenjal oãi, dabi kaj videl. Tema, pod njim je nekaj za‰krtalo; udaril jez roko po vratih in ‰krtanje je prenehalo.


37

Neskonãno dolgo je slonel ves zvit v golobnjaku. Vãa-sih je zadremal, a ga je nenaden ‰um spet zbudil. Tudipetelini so zapeli. Vãasih se mu je zdelo, da nekdo gre,in pazljivo je poslu‰al, pa spet ni mogel ujeti nobenegaglasu. Kaj si bo mislila Kristina o njem, ko bo zvedela, daje bil zaprt. A vrata se niso udala, ãeprav niso bila po-sebno moãna, ker z vso moãjo se Tonãek vanje nitiupreti ni mogel.

Tedaj se mu je zazdelo, da se nekoliko sveti luknja,skozi katero so izletavali golobje. Opazil je, da je napolzama‰ena s kosem opeke in z nogo je tisto opeko tolikopremaknil, da je bila vsa luknja prosta. Droben pramensvetlobe je zasijal v njegovo jeão. Zelo ga je bil vesel.Sklonil se je, da bi videl, kak‰en dan je Ïe zunaj, a se jetakoj prestra‰il. Spomnil se je namreã, da ‰e sedaj nisopodrli odra, ki so ga bili postavili, ko so popravljali zid,in vedel je, da leÏi vprav ob golobnjakih debel les in daje tako ãisto zaprt. Tisto svetlobo, ki je silila k njemu, jegledal, in bilo mu je hudo.

Nekdo je stopil k podstre‰nim vratom in tam ãaka.Tonãek ga je dobro sli‰al. Îe je hotel poklicati, ko je za-‰kripal kljuã in so se vrata odprla. âez grede je stopaloãe. Odprl je golobnjak in poloÏil pred Tonãka kos kru-ha in lonec vode.


38

»Pet minut ima‰. Opravi, kar hoãe‰!« In oãe se jeobrnil.

»Oãe — «»Molãi! ——— z njegovo hãerjo!« Ni ga Tonãek dobro

razumel, besede pa ni rekel nobene veã.âez nekaj minut je oãe zaprl sina nazaj v golobnjak in

podstre‰na vrata zaklenil.Sedajle Ïene Micika krave na pa‰o. Kruh je pozabila,

in kliãe, naj ga ji prineso. Nekdo res teãe za njo.Voz ropota mimo hi‰e. Voznik poãi z biãem in Tonãek

ve, da je to Brecljev MatevÏ. Ve tudi, da gre po steljo inda se pelje z njim tudi Kristina. Dolgo ãasa sli‰i voz, kiropota po izsu‰eni cesti.

Spet voz in za njim drugi in tretji, glinarji gredo vgmajno.

Po strehi nad Tonãkom hodi golob. Njegove stopinjese sli‰ijo, kot da pada po opeki droben deÏ.

Pri Tonjevih kliãejo Mici, naj gre jest, kam se je ven-dar uteknila.

Sedem zvoni, ‰ele sedem je ura.Spet nekaj voz. Nekdo zapre hi‰na vrata in vse po hi‰i

utihne.Neskonãno dolge ure teko. Tonãek napol sedi, napol

leÏi v svoji luknji. Niti obrniti se ne more. Zakliãe, a gaje takoj samega sebe sram. Molãal bo, Kristina ne sme


39

zvedeti, kje je bil. ZamiÏi in hoãe zaspati. Potem bo pri-‰el oãe in ga bo izpustil. Sili se in sili, a spanca ni. Od-kru‰i ko‰ãek kruha, pojesti ga ne more. Spije poÏirekvode, pa si polije in zmoãi suknjiã in srajco. Oãi ga bolein z obema rokama si stiska razboleli hrbet. Vse je tihov hi‰i, vsak ãas pa mora priti kdo domov, da bo skuhaljuÏino. PreÏivi ‰e nekaj dolgih ur in potem zasli‰i krave,ki jih Micika spravlja v hlev. Zaspi in v nekakem polsnusli‰i okrog sebe razliãne glasove in kliãe, ki jih pa ne ra-zume. Spet se prebudi, skozi lino sveti trudna svetloba,pa spet zaspi. Ne ve veã, koliko ãasa je zaprt, teden dniali Ïe dolgi mesec. Pri cerkvi spet nekaj zvoni, v njego-vi jeãi je zelo vroãe in voda v loncu se je ãisto ogrela. Pijejo in jo poliva po sebi. Vsi glasovi okrog njega so sezdruÏili v drdranje voza, ki vozi okoli hi‰e: ãe gre ãeztravo, ga ne sli‰i skoraj niã, ko pride na cesto, zaropotamoãneje. Boleãine v kriÏu so vedno huj‰e, tudi glava gaboli, a kriãal ne bo. Bog ve, kaj si Kristina misli, ker gatako dolgo ni niã iz hi‰e. Saj ga je vendar morala po-gre‰iti. Na polje ga Ïe tako dolgo ni bilo, ko je ‰la vgmajno po steljo ali po drva, ga tudi ni videla. Bog ve,koga bo vpra‰ala po njem? Pa ãe‰nje, vse bodo pojedlidrugi. Saj je toliko otrok in ‰olarjev, gotovo stoje skorajod jutra do noãi pod njimi, in tisti, ki so tako sreãni, dajih obirajo z vej, jim jih morajo metati kar naprej na tla.


40

Pa je toliko mislil, da jih bo nabral poln predpasnik, jihdoma lepo izbral, zveãer pa jih bo dal Kristini, da jih boimela tudi Kristina, ki sama ne upa na ãe‰njo. In ãe‰njegredo po glavi Tonãku kar naprej, vsak dan, sedaj ko sovsi pozabili nanj, ‰e Micika, ki je gotovo huda, ker ji nihotel pomagati pasti krav in ji je gotovo popolnoma vse-eno, ãe Tonãek takoj umre. Mama bi pa gotovo pri‰la inga re‰ila, pa oãe stoji sredi stopnic in nikogar ne pusti napodstre‰je. âe‰nje, ãe‰nje! Ali je sedaj prav za prav vred-no, da pride ‰e kdaj iz tega golobnjaka, ko pa ãe‰enj niveã? Kako je bilo lansko leto lepo! Brecljev hlapec je pri-nesel ogromno lestvo, varno jo je naslonil ob deblo, pa‰e ni segala do vej. Ko je pri‰el do konca lestve, se jeoprijel debla in ‰e cela dva metra je moral plezati, pa jeprijel prvo vejo in se med velikim stokanjem spravilnanjo. Cela tropa otrok pod ãe‰njo ga je obãudovala inkomaj ãakala, da bi jim zagnal ãe‰enj. Potem jim je pazaãel mesto ãe‰enj metati same peãke in skakali so zatistimi peãkami in gledali in iskali po travi, pa ãe‰nje nibilo nikjer nobene. Pa so takoj vedeli, kako jih hlapecvleãe. »Daj no, zaÏeni Ïe vendar kak‰no ãe‰njo!« — »Donobenih ne morem!« Pa to ni bilo niã res; veje so se karkrivile, tako so bile navezane. A hlapec je bil laãen in seje najprej sam najedel, potem je ‰ele zaãel metati dru-gim. Pa kako je bilo imenitno pri Govãevi ãe‰nji! Po bre-


41

gu so se valile na travnik, kot da so pirhi. No pa so setudi lahko. Saj trava je bila pod ãe‰njo ãisto pohojena. PaFrancelj! Ko se je naveliãal jesti in metati na tla, ali misli-te, da je pri‰el nazaj na tla po lestvi? Kaj ‰e! Kar spustilse je koncu vej, od veje do veje, vedno je bil bliÏje zem-lji, za zadnjo vejo se je pa prijel, se nekoliko zagugal inbil je na tleh. Seveda ima Govãeva ãe‰nja veje skoraj pritleh, ne pa tako visoko kot Brecljeva. — Pod Zornetovoãe‰njo pa ni bilo toliko prijetno. Samo Vinko je smelvanjo, drugi pa nobeden ne. Niso pustili, da bi ne polo-mili vej. A kak‰ne so pa bile Zornetove ãe‰nje, kot jabol-ka! In ni ãudno, ãe jih je smel obirati samo Vinko. Vejjim ni pa nihãe polomil. Zelo so pa oblomili ponoãiklo‰trsko ãe‰njo. Taka je bila neko nedeljo zjutraj, da joje bilo kar hudo pogledati. ·e tega ne, da bi veje vsajlepo odrezali, kar odkrehali so jih, da je bela koÏa vise-la z vse ãe‰nje. In takrat ‰e ãisto dozorela ni. Nekdo jemoral biti zelo laãen, da je kar zelene ãe‰nje z vejamimoral pojesti.

Tonãek je mislil na ãe‰nje. Bolj kot hrbet in noge, kijih ni mogel iztegniti, ga je bolelo to, da so mu vse ãe‰njedrugi obrali, da jih ne bo videl, kako se bodo vse rdeãesvetile v soncu. Spet je hotel zavpiti, sedaj je bil pa Ïeveã kot teden dni zaprt in tako laãen, da ni mogel veãÏiveti. A zbal se je zopet. Morda bi ga kdo drugi sli‰al in


42

potem bi poizvedovali, kaj je z njim in po vsi vasi bi go-vorili in ko bi ‰el po cesti, bi vsi kazali za njim: Poglejtega, zaradi Kristine je bil zaprt! In je molãal. — Bil je po-zabljen od vseh. ·e sonce ni veã sijalo skozi lino, v nje-govi jeãi je bila tema. ·e mi‰ pod njim ni veã ‰krtala invozovi po cesti niso veã ropotali. Nobene stvari ni veãsli‰al, tudi bolela ga ni nobena reã veã, bil je napolmrtev. In na Kristino je Ïe skorai pozabil, samo za ãe‰-njami mu je bilo neznansko Ïal. Zaspal je.

Spet je za‰kripal kljuã v vratih in Tonãek se je zbudil.Vrata so se odprla, pri‰el je oãe. Odprl je golobnjak.Tonãek se je skoraj zvalil iz njega. Oãe ga je ujel za roko,sicer bi mu bil padel na tla. Ko pa ga je postavil predse,Tonãek ni mogel stati. Ves skljuãen je omahnil na tla.

Oãe je prepla‰en pobral kos kruha, ki ga je prineselsinu, ko ga je pri‰el prviã obiskat, in lonec, v katerem jebila ‰e skoraj vsa voda.

Nato je stopil skozi vrata in po stopnicah navzdol.Tonãek je gledal odprta vrata, a vstal ni, da bi zbeÏal.

Ves bled je sedel na tramu in jokal za prelepimi ãe‰-njami.

Oãe je prinesel latvico mleka in velik kos kruha.»Tu ima‰! Danes te ‰e ne bom izpustil, da bo‰ za vse-

lej vedel, da z onimi nima‰ nobenega opravka, pa pravnobenega!«


43

Latvico mleka in kruh je pustil pred sinom, obrnil seje in podstre‰je zopet zaklenil.

Tonãek je pa legel na hi‰ni strop, iz bliÏnjega kota po-tegnil staro obleko in si jo dal pod glavo. Tam je leÏal injokal. Ko je zasijalo sonce skozi streho, se je splazil k lat-vici in pil, pil.

Potem je poskusil hoditi. Zelo teÏko je ‰lo. A koncupodstre‰ja je bila majhna trikotna lina. Do nje je moralpriti, da bo pogledal, kak‰en dan je. Z veliko teÏavo jeprilezel do line, se vzpel k nji in pogledal skoznjo: Son-ce je pilo roso s treh Brecljevih ãe‰enj, ki so vse bleste-le v razko‰nem belem bogastvu, s treh Brecljevih ãe‰enj,z dveh rdeãih in s tretje bele.


44

S T A N K O V U K

Dominik

DeÏeven marec. MuÏeven in kar niã se ne zdi, da bo kdaj pomlad.

Od morja so pri‰le megle in legle okoli ukrivljenih bo-rov. Po ozkih cestah med nizkimi, kamenitimi ogradamileÏi blato in deÏevnica. S trt curlja na ãrno zemljo. Tis-tih par bajt na Vrhu se vsebolj prijema stara ãrnina. Voknih so cvetliãniki iz praznih konzerv in v njih rastenekaj poganjkov brez zelenja in vonja. Iz enega samegadimnika se kadi za spoznanje bolj sivo kot megla.

Ko hodim mimo vrat — saj ni veã kot deset okornopozidanih hi‰ — ni vonja po ãrni kavi, niti po preÏganip‰enici. Komaj proti veãeru se bo zasli‰alo prasketavo‰umenje koruzne polente. Na lesenih gankih pred hi‰a-mi vise kite rumene tur‰ice in segajo ãloveku do glave,pred vrati — toliko da ne pod kapom — stoje umazani,revni otroci z velikimi, ãrnimi oãmi. Od povsod kaplja.Iz pi‰kavih Ïlebov, s ploãevine, nakradene kje po jarkih,s stre‰nih korcev, iz golih dreves, iz ãrvivih ograj. Uma-zana deÏevnica je poãrnila z blatom kamenito plo‰ão, kije skoraj pred vsakim pragom.


45

Po malih vrtovih je zemlja ãrna, kot da je pome‰anas prahom od oglja; iz nje rasto ukrivljene smokve z raz-galjeno skorjo in nekaj zelenjave. Morda majaron. Tivrtovi nastanejo tako kot kje na daljnih, kamenitih oto-kih. V ko‰ih naneso ljudje zemljo in pokrijejo kamenje.V razbitih loncih zeleni nekaj ãisto drobcenega, solatipodobnega.

Vas je majhna, vekomaj ãepi na planoti. Od zadnjehi‰e se vidi morje. Ljudje pa so hribovci in niã mornar-skega ni v njih.

* * *Hi‰e so samo na eno stran poti. Na drugi so trte, tisteãudne trte, ki rasto raj‰i med kamenjem kot v dobrizemlji.

Vstopil sem pri zadnjih vratih.Preko dvori‰ãa sem prisel v kuhinjo. Ognji‰ãe iz ope-

ke in z Ïelezno plo‰ão. Napa je ‰e vedno — morda v spo-min na staro pravo. Dolga, izglodana miza — otroci ved-no z noÏici reÏejo vanjo — klop in stol, omara, tista ãud-na omara, ki jo najde‰ v vsaki kuhinji, nekaj kroÏnikov,sol in ‰kaf za vodo.

Stene so gole. Samo blizu okenca visi podobica z Ma-rijo Vi‰arsko. Pod je iz opeke in moker.

Mati je sedela pri oknu in ‰ivala perilo.


46

Po tleh so se igrali otroci z voziãkom, ki je imel zakolesa vretena od sukanca. Ko sem vstopil, so se meustra‰ili in eden je zaklical:

»Mama!«Mati, stara Ïe skoraj sedemdeset let, je vstala, pa me

v mraku deÏevnega popoldneva ni takoj spoznala, ‰eleko se je pribliÏala, je na‰la moj obraz.

»Pa kaj te je prineslo ob takem vremenu?«Oãeta — gospodarja — ni bilo doma. Tudi ob deÏju je

ril med jarki in kavernami, da bi na‰el kaj stare Ïelezni-ne in je prodal. Ko nehajo deÏevja, pa bo priãel okopa-vati zemljo in vsadi breskve.

»Vedno rije, rije, dokler ne bo lep dan udaril s kram-pom ob granato in ga bo razneslo, kot jih je Ïe toliko. Sipri‰el pogledat Dominika? Dominik! Dominik!« je za-vpila.

Toda nihãe ni odgovoril. Truden, starãevski glas, v ka-terem ni bilo niã veã kake Ïenske miline, se je odbil odgolih, vlaÏnih sten v kuhinji.

»Dominik.«Po sobi nad kuhinjo je bilo sli‰ati nekoga, ki je hodil,

toda nihãe se ni oglasil.

* * *Stopil sem po vegastih lesenih stopnicah v prvo nad-stropje. Vsaka vstopnica je za‰kripala drugaãe. Bolj Ïa-


47

lostno, bolj trpko, bolj suho. Gori na hodniku so bile istegole vlaÏne stene, brez vsake slike, ravnotako kot da soljudje s stvarmi ravnokar pobegnili pred vojno. V poduje manjkala deska.

Obstal sem pred edinimi vrati:»Dominik!«Vrata se se odprla. Mlad, ãotast ãlovek je pogledal

ven. Imel je resen obraz, ki je bil lep, ãeprav morda Ïedolgo neobrit. âotal je ãisto nalahno.

Sedel sem za mizo.»Od kod prihaja‰?« me je vpra‰al.»Od morja.«Mahnil je z roko, kot da je Ïe vedel za odgovor.Ni mogel doumeti mojega potepanja, posebno sedaj,

to muÏevno pomlad, ko deÏuje skoraj cel mesec in somegle okoli brinjevih grmov in borov goste ko samota.âeprav ãisto blizu morja, je bil gorjan in mu je bilo tamdoli vse tuje in nedomaãe. Okno, ki je gledalo protimorju, je zadelal z lepenko od bogve kak‰nega ovoja. Izãrnih, katranastih ãrk na nji, se je ‰e bralo: »Attenzionefragile.«

Ni bil visok, ravno prave rasti in postave bi bil, da niãotal. Imel je lep, ãudno resen obraz, ki sem se moralvedno ozirati stran od njega.


48

V sobi je bila dolga kroja‰ka miza, likalnik, polica zmodnimi listi in dvoje, troje knjig. V kotu je stal ‰ivalnistroj s stolico. Ob steni stegnjena kmeãka skrinja.

Vonjalo je po snaÏnosti in po redu. Z nezadelanegaokna se je videlo na vrt. Vedno ista ãrna zemlja ograjenaz bodeão Ïico in mrkim, kamenitim prizidkom. Istaukrivljena smokev in isti razbiti lonci z majaronom. Naoknu stoji stara voja‰ka skodela z odletelim lo‰ãem, vnjej rase pelargonija.

Videlo se je do ograje, pa ‰e do tja bolj slabo, kajtimegla se je plazila skozi nizko grmovje ãisto do oken, daje vse tonilo v ãudno sliko, s katere so pobegnile barve.

MuÏeven gorski marec, vsi dnevi v njem so bili vsepomladi podobni enemu, vsi prihodi in vsa slovesa brezspreminjanj. Z Dominikom se nama je vãasih zgodilo,da sva sedela vse popoldne molãe in je bilo, kot da bigovorila. Vse sva vedela drug od drugega. Prav tako ka-kor njemu ni bilo treba odpirati od prvega dne naprejveã knjige na polici. Prebral jo je enkrat in sedaj je vedelvse: Mariano Mariani: »Povero Cristo«. Ko mi je nekoãpovedal zgodbo tistega jetiãnega ãloveka, se mi je za-zdelo, da mi je povedal svojo. Hãi nekega cestarja mu joje posodila. Cestarja so premestili drugam in knjiga jeostala na polici. Bolj v spomin na Nino kot za kaj druge-ga.


49

Sivo popoldne je zadelalo okna in skoraj se ni veã vi-delo. Dominik je delal hitro.

Dve vajenki danes nista pri‰li, ker je bilo deÏevno.Ena je nesla obleko v vas pod hrib onkraj reke. Dominikje moral hiteti za tri, delal je skljuãen, ãisto podoben do-cela zdravemu ãloveku. Samo kadar se je prestopil pokaj in je z ukrivljenimi sunki prestavljal noge, je ãlove-ka kar na lepem zabolelo v oãeh.

Dominika so pohabili v vojni. Kako in kdaj, ni pove-dal nikomur. Zdravil se je kot ruski ujetnik na Kavkazuin ni nikdar okreval. Tudi toÏil ni nikdar. Vrnil se je krev-sajoã, ãeprav bi se mu morda bolje godilo, ãe bi ostaltam gori. Vsaj tako so pravili nekateri njegovi tovari‰i izvojske. Vrnil se je nenadno, ne da bi prej kaj pisal alisporoãil, potem ko so Ïe deset let vladali sovjeti. Sedelje na prag pred hi‰o in je poklical mater:

»Vrnil sem se,« je dejal. Pa se je zdelo, da je ne vidi.Gledal je ãrne hi‰e, za silo popravljene, vrtove, ki jih gra-dijo kot na otoku Aran, gole smokve, in je ponovil:

»Vrnil sem se!«Potegnil je zrak vase in je vedel, da se je vrnil radi

zemlje, ne radi matere.·ele ko je vstal, je mati videla, da je ãotast. Zajokala je.»Kak‰en pa si, otrok?«»Kaj bi tisto. Samo, da sem doma.«


50

Zveãer so pri‰li ljudje, ki so tudi po vojni doÏiveli re-volucijo in so ga izpra‰evali, kako je zdaj drugod po sve-tu.

»Kaj bi ne bilo revolucije! Pomislite: dva dni smo mar-‰irali kot ujetniki drug ob drugem po samih strni‰ãih,kmetje tam okoli so pa poznali kruh samo za BoÏiã, zaVeliko noã in za smrt. Tam, kadar hoãejo povedati, daãlovek umira, pravijo: ,samo kruh ‰e jé’.«

Ljudje so se ãudili in hodili veãer za veãerom, doklerse jim ni skril. Prvo pot jim je nekaj povedal, zdaj mu jebilo Ïal. Saj ni pri‰el domov iskat ljudi!

Spoãetka je bil mrk, ker ni mogel kopati zemlje. Ko jeoãe okopaval trte, je sedel na kamenit prizidek in je gle-dal ãrno prst.

»Oãe, zemlja je dobra.«»Je, ãe jo dobro okopuje‰ in gnoji‰. In ãe dobro sadi‰.«»Oãe, bi verjeli: Zemljo sem sanjal. Na‰o zemljo sem

sanjal tam gori. In trte, oãe.«Oãe je molãal.

* * *To popoldne sva sedela tiho. Gledal sem pelargonijo naoknu v skodelici. Dominik je rezal novo obleko. Potemje priÏgal luã in zaprl polkna.

»Kako je z Jelo?« sem ga vpra‰al.Zmignil je z rameni.


51

»Vedno enako. Îe leto dni.«Prej je bila pri njemu. Nauãil jo je ‰ivati in rezati. Bila

je slabotno dekletce z lepim, mehkim obrazom. Po na-vadi je delala pri ‰ivalnem stroju v kotu in ni nikdar go-vorila. Samo vãasih je vpra‰ala:

»Dominik, je prav tako?«»Prav.«Bila je pridna in dobra. Morda ga je imela rada. Pri

sedemnajstih letih je vse mogoãe. Njena druÏina je bilavsa jetiãna in lansko leto je zbolela ‰e ona. Nekaka usta-nova za pobijanje jetike jo je spravila v neki sanatorij.

Dominik hodi sedaj vsak ponedeljek, ko ni tolikodela, k njej v mesto. Na cesti pod goro poãaka na avto-bus. Vmes nakupi pomaranã in ilustriranih listov ter jihji nese. Ko se je vrnil iz vojske, je prinesel s sabo ãudenãut za pravico, ki ga ljudje niso vajeni. Vsak ponedeljeknese Jeli celo tedenski zasluÏek, kot da ‰e vedno dela prinjemu.

Toda, odkar je Jela v sanatoriju za jetiãne, je postalanervozna in ãudna. Vãasih noãe listov, vãasih vrÏe po-maranãe pred njim skozi okno. On potrpi vse, kakor daga draÏi ljubljen otrok.

»Saj se pogodba med ãlovekom in ãlovekom priãne‰ele takrat, ko ni veã pogodbe med delodajalcem in de-lavcem. Ko si delavec ne more veã sluÏiti kruha, takrat


52

nastane nova pogodba, ki je nobeden ne podpi‰e in ven-dar terja Bog odgovora od nje.«

Pustil je delo in stopil sredi sobe.»Kaj misli‰, da bi lahko ne zasluÏil veã? Kaj misli‰, da

bi si ne mogel kaj prihraniti? Samo ãe bi hotel. Zato nitreba biti nepo‰ten. Samo srce mora imeti ãlovek za to.Vajenkam bi plaãeval polovico manj kot plaãam. Takokot drugi. No, in ãe bi hotele Ïiveti, bi morale na cestoza drugo polovico. Tako kot vse druge. Saj ni moja skrb,koliko rabijo. Vem samo, koliko jim gre po sindikatnitarifi. Vse drugo je solzavost, ki ni za na‰ ãas.«

Prenehal je, ko da poslu‰a sam svoj odmev. Vedel je,da ne govori resnice. Pogledal je pelargonijo in jo z oknaprenesel vso mokro na nezakurjeno peã.

»Ne, saj ni res tako, kaj vem, zakaj to delam. Moram,nekaj moram. Saj to ni solzavost. Iz vojske sem prineselÏeljo po zemlji, po prav tej zemlji in nekako ãudno meh-kobo. Zdaj vidim, da nisem za zemljo. Pokveka sem. Inpomisli: ‰ele tu sem videl, da nisem za njo. Vso pot semmislil, kako bo pomlad in bom delal na vrtu. Vse sempreraãunil, kako bom okopal, tokajca sem mislil nasadi-ti. ·ele ko sem videl oãeta, kako je vihtel motiko, sem sezavedel . . . No, in tako je ostalo, da gojim pelargonije vstarih, razbitih loncih . . . In da ne morem biti Ïival, ka-kor so drugi. Sam sem kakor razbit lonec. Samo malo


53

zelene mehkobe ‰e raste v meni. Du‰o mi je razbilo vvojni kot kroÏnik. Drobci so se zasadili po vsem telesu.«

Malo je poãakal, zvi‰al stenj pri luãi in sedel na mizo.»Hudiãa malo pozna ãlovek Ïivljenje. Taki smo ko

veter, ki preobrne strani knjige in bi kdo mislil, da jo jeprebral.«

Od spodaj, iz kuhinje, se je sli‰al zategli materin klic:»Dominik! Dominik! Veãerja!«Zavonjalo je po osmojeni polenti.Pri‰la je njegova polsestra Rezika, lepa sloka osem-

najstletna deklica, ki je delala v mestu. Dominik jo jena‰el v hi‰i, ko se je vrnil. Vendar se nista mogla nikdarnavaditi drug na drugega kot brat na sestro.

Dominik je vedel, da sem prihajal radi Rezike.»No, pa grem veãerjat. Ti ostane‰ tu?« se je obregnil

ob sestro.»Tu. «Edino radi Rezike se z Dominikom nisva mogla do-

umeti. Jaz sem hodil ob lepih noãeh k nji v vas, ‰e pre-den je on pri‰el domov in sem prihajal ‰e potem. Domi-nik me je imel rad, toda nisem bil delavec. Zemlje nisemljubil po njegovo. Vinograda nisem znal okopavati. Nitiplesti tur‰iãnih kit. Bil sem daleã od zemlje in od roko-delstva, ãeprav so bili iz moje rodovine vsi ãevljarji. To,da sem ‰tudiral, ni imelo zanj pomena. Delati nisemznal. In zemlje ljubiti tudi ne.


54

Spominjam se, da sva se z Dominikom sreãala prviãna plesu v sosednji vasi. Tam mu je nekdo, ko sem ‰elmimo, dejal skoraj na glas:

»To je oni, ki lazi za Reziko.«

* * *Ko je od‰el veãerjat, sva sedla z dekletom za mizo.

»Vedno bolj je nemiren. In ãuden. Zadnjo soboto semga na‰la pred mojo ‰krinjo. Predal je bil odprt. Gledal jevanj. Sam bogvedi kaj je mislil. Tam je samo moje peri-lo. Potem ga je bilo sram in je vpil name, da noãe, dapride‰ veã, da nisi zame in vse tako.«

»Koga pa hoãe?« sem se vznevoljil.»Delavca. Delavca. âloveka, ki bo garal in mu pomeãe

iz sobe ‰e tisto pelargonijo. âloveka, ki bo delal na zem-lji in ne bo hotel nikamor, ki bo razumel, da ostane tu zaveãno, da ga bodo nesli ‰ele mrtvega iz te hi‰e. Sama nevem, od kje je prinesel to zagrizeno misel o zemlji, zem-lji in zemlji. Neznosen postaja. Oãe ga uboga in matimolãi. Jaz ne vem, s ãim si se mu tako zameril.«

»Mislim, da se mu nisem zameril.« Pomolãal sem, koda mi je teÏko. »Vem pa, da nisem ãlovek, ki ga i‰ãezate,« sem potiho rekel ãez ãas.

»In ti kaj misli‰,« je skoraj proseãe dahnila.


55

»Ne vem. Morda ima prav. Morda so res potrebniljudje, ki ostanejo na zemlji in ki garajo. Jaz pa nisemtake sorte.«

»Torej ima Dominik prav?«»Ima in nima. Zemlja ni vse in tudi ne ãlovek, ki osta-

ne vedno na isti krpi. Danes pa je morda tako potrebno.Morda je potrebno, da si ãlovek sluÏi kruh iz zemlje intako ostane tam, kjer je, iz roda v rod — kolikor ãasa jepotrebno, kot da bi si ga sluÏil drugaãe in bi moral zanjim kdovekam. Potem bi se vrnil in bi na‰el tujce in bibil sam tujec na svojem gruntu. Tudi to ni dobro.«

Dominik se je vrnil. Nekaj ãasa smo sedeli tako neka-ko v zadregi. Potem se je pogovor poãasi razvnel. Govo-rili smo o brezposelnosti in o tujih zemljah, o pomladi,ki da je deÏevna in o ãe‰njah, ki bodo pozne.

Iz kuhinje se je sli‰ala harmonika in mo‰ki pogovor.Dominikov oãe je bil zidarski mojster in godec. Rezikase je zastrmela v zabito okno in je mislila bogve kaj.

Dominik je sedel na nizki skrinji in je pravil o kav-ka‰kih gorah.

Potem je pogovor spet zamrl kot ogenj, ki so pozabi-li naloÏiti nanj. Rezika je od‰la spat. Z Dominikom sva‰e malo pokramljala, a ne takoj. Bilo je ãasa.

»Ljubezen? Saj nisi zanjo. Nisi. Nisi. Kot nisi za zem-ljo in za delo,« je dejal po dolgem molãanju poãasi.

Nato trdo, skoraj osorno:


56

»Mlad si ‰e. Ko doÏivi‰ vojno in smrt in se vrne‰ ão-tast kot jaz, bo‰ poskusil zlepiti razbiti kroÏnik du‰e sãimerkoli. Morda z zemljo ali z ljubeznijo do kogarko-li. In ãe bo ta ljubezen zahtevala, da ostane‰ na gruntu,bo‰ ostal kot sem jaz in bo moral ostati tisti ãlovek, ki sepriÏeni sem. Pojdi, pozno je.«

Odprl sem okno, da bi videl, ãe deÏuje. Megla je leÏa-la ‰e vedno okoli borov in brinja. Komaj se je videlo poblatnem kolovozu. Ko dospem v dolino, sem mislil, bommoral bresti. Drobceno je pr‰elo.

Napravil sem se, da grem.Takrat je dvignil pokrov skrinje in potegnil ven stekle-

nico.»Pa posu‰iva ‰e to. Îe zato, ker se morda dolgo ne

vrne‰.«Razumel sem.Vino v steklenici je bilo svetle barve. Gledala sva ga s

tihim veseljem.»No, malce vleãe na grenko. Pa je na‰e, iz na‰e braj-

de.«Dvignil je kozarec proti luãi. Vino se je zalesketalo

kakor majhna prosojna zlata zavesa.»Na‰e,« je dejal ‰e enkrat.Njegov lepi mo‰ki obraz se je tiho nasmehnil, vinu,

zemlji, ki ga je dala, Ïivljenju, kdove ãemu.


57

Razumel sem ves smeh in bilo mi je bridko. Veãer seje odmikal v nejasnosti, bogve, kdaj sem pri‰el domov.

Vrnil se nisem veã.


58

B O G O M I R M A G A J N A

Nirvana

Ves julij je Ale‰ Robida posedal po vrtovih kavarn inrestavracij. Z lenim udobjem, nekakim prazniãnim

sanjam podobnim, je kadil cigareto za cigareto in odãasa do ãasa pokusil kavo ali poÏirek rdeãega vina. Rokaga je kar bolela od ãestitk, ki jih je prejemal od znancev,od komaj poznanih ljudi, ali celo od neznancev. Predmesecem je napravil na zagreb‰ki tehniki izpite iz kemi-je z veliko odliko. Sam sebi se je ãudil potem, kako je karna mah postal znan toliko ljudem. Profesor organskekemije mu je pisal pismo, v katerem je Ïelel, naj bi seAle‰ Robida vrnil k njemu v Zagreb in mu pomagal v la-boratoriju. »Mnogo denarja si na ta naãin sicer ne bostezasluÏili v Ïivljenju,« mu je pisal profesor, »toda zdi semi, da bi vi lahko priloÏili kamen v ‰e nedograjenoogromno sveti‰ãe organske kemije.« — Ale‰ Robida muje odgovoril, da se bo najbrÏe vrnil po poãitnicah. — Natega profesorja se je marsikdaj spomnil med prijetnimlenarjenjem in je obãutil nekako domotoÏje po njem inpo laboratoriju. ·e vedno je videl profesorjev zami‰ljeni,skoraj mrki obraz, kako nosi epruveto k svojim ‰iroko


59

razprostrtim nosnicam in s kako slastjo vdihava organ-ske hlape vase.

Kmalu za profesorjevim pismom je prejel pismo odJele. Jela mu je ãestitala v nekaj kratkih vrsticah. Priãa-koval je ‰irokega pisma, in zaradi tega ni ãutil topline, kije bila skrita v skromnih besedah. S posmehom je od-loÏil pismo. »Naj si le domi‰lja, da bom letal za njo,« inse s srdom spomnil, da ni pri‰la v Zagrebu na slavnost,ki jo je priredil potem, ko je diplomiral, kljub temu, dani imel kdove koliko denarja. Saj slavnost je priredilpredvsem zaradi nje. Tega si ni mogel razloÏiti. Tri letasta hodila skupaj vsak dan. Zasmejal bi se tistemu, ki bimu rekel, da ne bo pri‰la, in vendar je ni bilo. Zaraditega se mu je zdelo, da je vsa slavnost pokvarjena inpoleg tega ga je ‰e vsakdo vpra‰al, zakaj ni Jela pri‰la.Niti najmanj ni slutil, kako je v svoji podstre‰ni sobi vsadrhtela v veselju, da je tako dobro konãal izpite in kakoje Ïelela, da bi jo s silo pritiral na slavnost; kako si je Ïe-lela, da bi sedaj, ko se je nenadno zna‰el v popolnomadrugem poloÏaju, zaãel povsem znova ljubezen z njo. —»Jaz sem imel neko Ïensko dve leti in razbil bi lobanjotistemu, ki bi kaj govoril ãez njo,« mu je rekel na slav-nosti prijatelj, ki je ‰tudiral modroslovje in se poleg tegabavil ‰e z leposlovjem. »Mesto Marije bi jo postavil naoltar v Kamnitih vratih, pa sem jo neki veãer, ko semtaval mimo ·estin skozi gozd, kar naenkrat zagledal za


60

grmom z nekom od prijateljev. Vzemi vrag Ïenske —prijatelj je imel petkrat toliko denarja kot jaz in je ‰la zanjim, ãeprav ni bil niã manj grd kot jaz. Denar ti preslepitudi najveãjo lepoto. Z denarjem lahko kupi‰ vsak vzor.«Te besede so Ale‰a zaskelele v dno in vendar jim ni ugo-varjal. Tudi ni hotel v noãi, ko se je slavnost nagibala Ïeproti jutru, ubogati tovari‰ev, ki so ga silili, naj bi ‰li Jelipet podoknico, jo potem izvabili iz stanovanja in jo od-peljali v kako gostilno sredi gajev pred Zagrebom.

Teh tovari‰ev se je spominjal vsak dan. »Koliko lepihbesedi in naãrtov smo si izmislili v stoterih veãerih, kismo jih preÏiveli skupaj.« Najveã sta se jih seveda iz-mislila on, AIe‰, in pa dolgi Valentin Oniã, ki se je lah-ko v obraz smejal kaznim, ki so mu tolikrat grozile.»Oniãa je ‰koda,« si je mislil Ale‰ Robida, ko je sedel vZvezdi in poslu‰al godbo. »Ta ãlovek ne bo nikoli diplo-miral. Preveã je Ïiv za tako stvar in preveã fantastiãnihpodob drvi skozi njegove moÏgane. Pa tudi ãe bi diplo-miral, bi se prav gotovo ne lotil resno svojega poklica,ampak bi se vozil na svoji rdeãi fantastiãni barki po ka-kem neskonãnem veletoku, po Amaconki ali Volgi karnaprej, vso veãnost. S seboj pa bi prevaÏal na barki res-nico, pravico, enakost, svobodo, Kristusa, Budo, Lenina,Tolstega, pesmi, romane, razprave, gospodo, kmete,proletarijat in bi noã in dan debatiral z vsemi temi stvar-mi. In vendar ni v resnici mogoãe dospeti nikamor, ra-


61

zen do vseh treh izvirov Ljubljanice.« S kakim Ïarommu je Valentin Oniã stiskal roko ob slovesu: »Ale‰ Robi-da, potuj v vsemirje med atome tvarine in potuj ‰e na-prej med elektrone tvarine, zavpij nanjo, ki ni niã dru-gega kot veãno zgo‰ãena energija, zagrabi v njeno besnoÏivljenje, zagrabi v njej Boga, sveto trojico, elektriko, luãin toploto, ki so med seboj eno, veãno Ïive in neuniãljivevse tri, veãno druga v drugo se prelivajoãe.« Ale‰ Robi-da se je smejal, toda Valentin Oniã, ki je imel od vzhiãe-nosti rosne oãi, je nadaljeval: »Strmel sem tvoji Jeli v oãiin strah me je bilo — v oãeh ji je Ïarela elektrika, luã intoplota hkratu v enem, Ïarela je ãlovekova du‰a.« —»Nastale bi interference valov, ãe bi bilo tako,« je odvr-nil on, Ale‰, z nezadrÏanim smehom. »Posebno, Oniã,ãe se bodo valovi tvojih oãi spojili z njenimi.«

Na Jelino ãestitko v pismu se Ale‰ Robida ni zahvalil.Silil se je, da bi bil malomaren proti Ïivi podobi, ki muje neprestano plavala po mislih. Hotel je potisniti to po-dobo v ozadje, kakor se mu je posreãilo med ‰tudijemkemije potisniti v ozadje podobe iz Pre‰erna, Dostojev-skega in drugih takih ljudi, ki jih je rad gledal na gimna-ziji in ‰e potem prvo leto na vseuãili‰ãu. Vendar se muje ta podoba prikazovala in je postajala vsak dan boljÏiva: sedela je v svoji podstre‰ni sobici in mu sku‰alapredoãiti lepoto nem‰ke romantike — kakega E. T. A.Hoffmana, medtem, ko jo je on nalahno objemal okrog


62

pasu in ni dosti poslu‰al, ker je raj‰i gledal njo — potemse je napotila nenadno v ãase, ko so v Italiji iz grobovkopali vitka telesa Vener, Apolonov, velikanske zakopa-ne ãa‰e — on pa je medtem strmel na njene razgaljenerame — pripovedovala mu je o Ïivljenju v predmestjih— a on jo je potem povabil v zabavi‰ãe. Budile so se slikeiz pomladnih, poletnih, jesenskih in zimskih veãerovmed visokimi hi‰ami, med katerimi je stopala, kakor dabi nikoli ne bila z deÏele doma, ali pa po sonãnih po-mladnih zelenih in po mrzlih zimskih belih gajih nadmestom, po katerih je brzela, kakor da bi vedno bila pa-stirica. Nekoã se je zagledala v Budov kipec, ki se jesmehljal izmed igraã v velikanski izloÏbi. Ni se ga moglanagledati. Vstopil je v trgovino in potro‰il za kipec zad-nji denar. Ta kipec je potem noã za noãjo strmel v mla-do ljubezen, ki je kipela v sobici pred njim. Poslu‰al jevse besede, videl je vse poglede in kako sta dva ãlovekahotela postati eno. Kakor po ãarobni sili poklican se jeAle‰ Robida pripravil, da bo Jeli pisal ‰iroko pismo in jopovabil v Ljubljano. To je bilo tridesetega julija. Pisal bitako, kot je pisal prej‰nje poãitnice, ko je bil ‰e dijak,pismo pisano tako kot ãlovek misli in ãuti. Toda prav tadan je iz‰el v gospodarskem listu njegov ãlanek, ki ga jenapisal ‰e junija:


63

— Katera gnojila bi bila najprimernej‰a za razliãnegeolo‰ke predele v Sloveniji? Kako bi se dalo ta gnojilanajceneje pridobivati doma?

Pod naslovom je bilo ‰e napisano:Na na‰ razpis nagrade v znesku desetih tisoãev dinar-

jev za najbolj‰i gospodarski ãlanek smo prejeli tri in tri-deset ãlankov. Prvo nagrado je dobil ãlanek izpod pere-sa Ale‰a Robide.

·e isti veãer je prisedel k njegovi mizi ravnatelj velikekemiãne industrije in se skoraj celo uro pogovarjal znjim. Ravnatelj je ostro poslu‰al vsako besedo, ki jo jeizpregovoril Ale‰ Robida, ãeprav ni Ale‰ Robida govorilkdo ve koliko in je raj‰i strmel o obraz, ki je suh in s sto-terimi potezami porisan strmel z nasprotne strani vanj,obraz moÏa, ki je imel doma in v inozemstvu naloÏenihpetnajst milijonov dinarjev in ki je kljub temu bogastvuÏivel, kot je bilo splo‰no poznano, skromno kakor kakprofesor. Konec pogovora je ravnatelj izjavil:

»Zdi se mi, da va‰i moÏgani niso brez soli. Ali bi ho-teli prisostvovati jutri ob enajstih dopoldne seji odboraKemiãne industrije?« — Ale‰ Robida se je v tem hipuspomnil na svojega starega profesorja, za hip ga je za-pekla vest, vendar je prikimal. Ta dan je bil preveã raz-tresen, da bi mogel pisati Jeli zbrano pismo.

* * *


64

Ko je po dveh letih predlagal Ale‰ Robida na seji Kemiã-ne industrije, naj bi druÏba stopila v zvezo z Îidom Ari-jem Kornfeldom v Zagrebu in ko je odbor ta njegovpredlog, na katerega se kljub vsej njegovi preprostosti nipoprej nihãe spomnil, sprejel in ko so radi tega zaãelidobiãki druÏbe skakati navzgor, je bil Ale‰ Robida iz-voljen za tajnika druÏbe. Na posebni seji mu je ravnateljsporoãil imenovanje in mu ãestital vprião vsega odbo-ra. Odborniki so mu po vrsti stiskali desnico. Vsak se jezavedal, kolikega pomena so bili vselej nasveti Ale‰a Ro-bide, ãeprav so na prvi pogled bili neznatni in brezpo-membni. Po seji ga je ravnatelj odpeljal s seboj na domin ga predstavil hãerki Juliji, ‰tiriindvajsetletnemu de-kletu, ki se nikoli ni nikomur nasmehnila, ãeprav se je Ïemarsikdo sku‰al prikrasti v njeno bliÏino. Ni bil samoãar milijonov, ki je kakor magnet vlekel mo‰ke k sebi,ampak tudi zagonetnost njenih ‰irokih, zelo mraãnihoãi in dovolj lepo razvito telo, ki je obetalo popolnomaupijaniti tistega, ki se ga bo polastil.

»âitala sem va‰e ‰tevilne razprave in vas videla neko-likokrat,« so bile prve besede, ki jih je izpregovorila znjim medtem, ko mu je ponudila desnico. Potem mu jepoleg mize nekaj minut strmela v oãi, ne da bi pri temkaj govorila. Ale‰ se je pogovarjal z ravnateljem, a odãasa do ãasa se je ozrl tudi k Juliji, ne da bi na‰el pravobesedo, ki bi se mu ne zdela prazna za pogovor z njo. Pa


65

se je zdelo, da si tudi ona tega ne Ïeli in da je izgublje-na v mislih kdo ve kam. A ko je postreÏnica prinesla ãaj,jo je odslovila in sama postregla Ale‰u. Z napetostjo jeopazoval, kako je njena bela roka dvignila vrã in kako jeãaj curljal v njegovo skodelico. Po ãaju je ravnatelj od‰elpoãivat, tudi Ale‰ se je dvignil, da bi se poslovil, a ga jepridrÏala. V zadregi ji je priÏgal cigareto, ki si jo je vtak-nila med ustnice. Ni bilo nekaj ãasa nobene besede mednjima, ãeprav so misli drvele po njegovih moÏganih. Oãimu je prikovala nase in zdelo se je, da se hoãe nasmeh-niti, ko je videla, kako ne more odmakniti pogleda odnjenih oãi. Zaãel je pripovedovati o zanimivostih, ki jihnudi Ïivljenje v podjetju in Ïe se je hotel zaplesti v raz-pravo o nekih zanimivih kemiãnih spojitvah, ko ga jenenadno vpra‰ala: »Koliko let imate?« »Sedem in dvaj-set,« je odgovoril. »Ali se vi nikoli ne mislite poroãiti?Oãe mi je rekel, da ne obãujete z nobeno Ïensko in daste silno resni v takih stvareh.« — »Vãasih sem mislil naporoko,« je zajecal, »potem pa me je delo vsega prevze-lo.« — »Ali je bila lepa, lep‰a kot sem jaz?« »Lepa je bila— lep‰a, lep‰a ni bila.« — »In kje je sedaj?« — »Ne vem,nisem utegnil poizvedovati.« — »Niste utegnili? Pravi-jo, da se mora vsak ãlovek poroãiti. Tudi jaz bi se hote-la poroãiti in oãe je tudi za to. Namerava vas veãkratpripeljati v hi‰o in vso stvar napeljati tako, da bi se oÏe-nili z menoj. Ali bi se hoteli vi oÏeniti z menoj? Ne bom


66

niti Ïalostna, niti vesela, ãe odklonite. Vendar bi radavidela, da se odloãite za to. Nihãe, ki bi bil na va‰emmestu, bi ne odklonil.«

Strme je poslu‰al te besede, a radi preseneãenja nimogel najti pravega odgovora. Prijel jo je za roko in johotel nalahno pritegniti k sebi. Tedaj se je nasmehnila:»Za take stvari bova imela ‰e dovolj ãasa. Z oãetom sebom pomenila o dnevu poroke. Vi uredite vse, kar je po-trebno z va‰e strani. Samo po sebi je umljivo, da so vamodslej obiski dovoljeni vsak dan in pridete k meni lah-ko, kadarkoli vas ne bo ovirala sluÏba. Zdi se mi, da mine boste postali zoprni.« Vstala je in ga spremila do vrat.Ko je od‰el, je legla na divan, si priÏgala cigareto in sezamislila v svojo podobo, ki je leÏala v velikem zrcalupred njo. Modrikasti dim se je v tenki vijugasti ãrti vil iznjenih ustnic proti stropu.

* * *Nekaj mesecev pozneje je bila poroka. Po mestu somnogo govorili o nji. Ale‰ Robida je ob tej priliki skrivajposlal nekaterim ustanovam veãje denarne zneske zapodporo. Rekli so, da je bilo razdeljenih vsega skupajkakih ‰tiri sto tisoã dinarjev in da je poleg tega tudi Ju-lijin oãe razdelil pribliÏno toliko vsoto in da je mnogoumetnikov dobilo naroãila za podobe in kipe. Poroka pani bila tako razko‰na, kakor so govorili. Mnogo so pre-


67

tiravali v tej stvari. Na Ïeljo Julije se je vsa stvar vr‰ila vsorazmerno prav skromnem obsegu. Kljub temu je bilaporoka za Ale‰a Robido silnega pomena in njegovo imeje postalo na mah znano po vseh trgovskih krogih medLjubljano in Beogradom in celo ãez meje drÏave.

Nekaj dni po poroki je prejel po po‰ti majhen omot.Ko ga je odprl, se je zasmejal iz njega Budov kipec, ki gaje nekoã podaril Jeli. Juliji je kipec zelo ugajal. Pojasnil jije, da mu je Jela vrnila kipec. Julija se je nasmehnila inhotela imeti kipec zase. Postavila ga je v spalnico na sto-jalo poleg poroãnih postelj. Vsak dan je priÏgala luãkopred njim. Ko jo je Ale‰ vpra‰al, zakaj to dela, je odgovo-rila: »V nekaj mora paã vsak ãlovek verovati.«

* * *Robidi je neprestano plaval denar v hi‰o. Toliko ga jebilo, da se je sam ãudil, odkod prihaja. Kakega drugegaãloveka na njegovem mestu bi se sedaj polastila Ïeljakopiãiti in kopiãiti kar naprej in graditi in graditi, uÏivatinad sijajem, s katerim obdaja zlato ãloveka tem bolj, ãimveã ga ima. Opajal bi se lahko nad spo‰tljivimi ali pa nadnevo‰ãljivimi in srditimi pogledi, ki jih je sreãaval vse-povsod. A se ni menil za vse to, niti ni vodil natanãne-ga pregleda nad svojim denarjem, ki je bil naloÏen vvseh pomembnej‰ih zavodih. Vãasih se je celo nekajzganilo v njegovi du‰i, ko se je spomnil na stare dni, ko


68

je na vseuãili‰ãu lovil instrukcije, da se je lahko preÏiv-ljal. âeprav je minulo od tiste dobe ‰ele malo let, se muje zdelo, kakor da je vse to najmanj petdeset let za njim.Skoraj nekako domotoÏje se mu je vãasih prebudilo potistih letih. Naroãil je osebnemu tajniku, ki si ga je na-jel, naj ne skopari preveã, kadar bo kak ‰tudent ali paodposlanec ‰tudentovskega dru‰tva pri‰el prosit zapodporo. A polagoma, ãisto polagoma je ta spomin nadija‰ka leta ugasnil in tajnik je delil podpore, ne da bigospodar veã vedel za to. Ob koncu leta je le malomar-no podpisal rubriko — Izdatki za podpore — ne da bipregledal dolgi stolpec z imeni.

Nekaj nejasnega je plavalo po njegovih mislih. Nimogel doumeti Julije. Kljub vsemu razko‰ju ni bilo ne-kaj prav. ·tiri leta je opazoval Ïeno, da bi tisto nekajspoznal — po ure dolgo je strmel v njene oãi, ki so ‰evedno Ïarele z nezmanj‰ano opojnostjo. Gledal je uredolgo v jutru, preden se je prebudila, njen obraz, pri-slu‰koval je besedicam, ki jih je vãasih za‰epetala v sa-njah — niã. Kakor lepa senca je stopala dan za dnem pohi‰i, iz sobe v sobo — ali pa slonela ob oknu in strmelana prostorni vrt, ki se je ‰iril okoli hi‰e. Kadar se je izpre-hajala po vrtu, je imela lahno dvignjene roke, ki so ro-male tik nad cvetjem. Kadarkoli jo je vpra‰al, naj mupove, ãe ji ni kaj prav, ga je zaãudeno pogledala, ãe‰ —kako more‰ misliti, da mi nekaj ni prav. Zazdelo se mu


69

je, da je vzrok tistemu nekaj to, da ‰e ni bilo otroka. Ta-koj v zaãetku zakona jo je vpra‰al, ãe hoãe imeti otrokaali ne. Zasmejala se mu je tedaj naravnost v obraz: »Primeni ti ni treba imeti takih skrbi.« Prosil jo je tedajopro‰ãenja in je bil na tihem odgovora vesel, ker si jetudi sam Ïelel otroka. Otroka pa ni bilo. Nekoã jo jevpra‰al, ali Ïaluje radi tega, pa mu je odgovorila v nje-govo strmenje:

»Otroci so, ãetudi se ne rode. Na svetu je vse polnonevidnih otrok. Med njimi se igrajo tudi moji.« — Tegaodgovora ni razumel in ga je potem smatral samo zapesni‰ki, tolaÏljiv privid, ki je nastal paã le iz Ïelje popravem otroku. Napotil se je k zdravniku in se dal pre-iskati. Zdravnik je pogledal v mikroskop in mu povedal,da bi se radi njega otrok prav lahko spoãel in da bovzrok za neplodnost pri Ïeni. Nato je Ale‰ sku‰al Julijopripraviti na to, da bi sprejela ginekologa, ki naj bi jopregledal. Ker ni odgovorila niãesar, je menil, da se spredlogom strinja in je neki dan pripeljal zdravnikadomov. Ta se je nadejal bogatega honorarja in obljubilAle‰u, da bo storil vse, kar bo mogoãe. Julija ga je stojesprejela v spalnici in mu ni ponudila sedeÏa. »Nisem vaspoklicala. Nepoklicani ne bo preiskoval mojega telesa,«mu je rekla hladno. »Toda na‰a veda vãasih lahko,« jezajecal preseneãeni zdravnik. »Za vse skupaj bi vi raãu-nali kakih ‰est tisoã dinarjev. Naroãila bom moÏu, naj


70

vam jih izplaãa deset, samo prosim vas, da se veã ne po-trudite k meni.« — Zdravniku se je zazdelo, da je Ïenapred njim histeriãna in je sklenil izpremeniti taktiko.Prijazno se je nasmehnil in Ïe pripravil hitro v mislihpotrebni nagovor, ko mu je zopet neusmiljeno rekla:»Ta ãlovek pred menoj misli, da sem histeriãna. Pravtako kot se je nauãil v knjigah. Dragi gospod, pojditezdravit Freuda in njegove uãence mesto mene, ãe misli-te, da ste iz knjig dojeli vso modrost.«

Zdravnik se je obrnil in uÏaljen od‰el. Julija pa je reklamoÏu: »âetudi bi na smrt zbolela, mi ne kliãi zdravnika.Toda jaz ne bom nikoli nevarno zbolela.« Sklenil je, dajo bo odpeljal na dolgo potovanje. V zgodnji pomladi sta‰la. Pod njima je drvela Evropa — vrhovi Alp — samot-ni fjordi — beli Spitzbergi — ãrno ‰kotsko otoãje — svet-loba ·panije — mrtvi minareti Carigrada — ogromnetvornice ob Dnjepru — roÏe — pesmi — godbe. Medvsem potovanjem je Ale‰ neprestano govoril — nepre-stano je kazal s prstom skozi ozraãje na vrhove gora, nastruge rek, na bregove jezer in na ravnine morij. Vsemstvarem je vedel imena. Poslu‰ala ga je mirno, a niti en-krat ni zagledal na vsem potovanju znakov zaãudenja,obãudovanja ali preseneãenja v njenih oãeh. Vendar jerada nakupila na tem potovanju nekaj dragocenihoblek, kakr‰nih ni bilo mogoãe dobiti v Ljubljani in za-zdelo se mu je, da se jih je doteknila z ljubeznijo.


71

Vrnila sta se, ne da bi se kaj izpremenilo — tisto ne-kaj se je ‰e poveãalo in Ale‰a se je zaãel pola‰ãati vãasihstrah in nemir. Nekoã je zagledal na Ïeninih ustnicahnasmeh, ki je izginil takoj, kakor hitro se je ozrl v njenobraz. Takega nasmeha ni videl ‰e nikoli. Odslej jo jeopazoval nekaj tednov, da bi pri njej ‰e zasaãil tak na-smeh, pa se ni veã prikazal. Nenadno si je zaÏelel, da bimu Julija postala nezvesta — potem bi se gotovo nekajizpremenilo. Ko je bil Ale‰ star osemnajst let, si je radpredstavlJal, kaj bi bilo, ãe bi mu Ïena kdaj postala ne-zvesta. Zdelo se mu je takrat, da bi ne bilo za tak sluãajpravzaprav nobene re‰itve — ãe bi pretepel zvodnika, ãebi se loãil, ãe bi igral brezbriÏnost, ãe bi preziral, ãe bi seumaknil, ãe bi se ma‰ãeval, ãe bi iskal usmiljenja — vsebi bilo enako sme‰no in neumno. Ko je to takrat omenilprijatelju, mu je ta odgovoril: »Jaz bi Ïeno vsak veãerprikoval na posteljo, v eni roki bi drÏal palico, v drugisla‰ãice, pa bi mi ne utegnila postati nezvesta.« Drugimu je rekel: »Îenske so kakor otroci. Kdor jim nudi veãigraã, za tistim bodo tekli. Kaj bi si ãlovek radi tega delalskrbi in ãemu bi se zameril.« Tega si pa Ale‰ Robida ni-koli ni mislil, da si bo sam Ïelel, da bi mu Ïena postalanezvesta, ãeprav jo bo ljubil. Obotavljal se je dolgo, kerse mu je ves poizkus vendarle zazdel nizkoten, toda ne-kega dne je pripeljal v hi‰o igralca iz drame, ki ga je ob-ãudovalo vse mesto, ne da bi ta slutil, ãemu je moral


72

priti. Igralec je bil visok ãrnolasec, dosti lep‰i od Ale‰asamega. Obraz mu je Ïarel od neprestanega premi‰lje-vanja in ãuvstvovanja, od neprestanega iskanja Ïivihpodob. Ko je zagledal Julijo, pa se je ves raztresel, ne-prestano je izmikal svoj pogled izpod njenih oãi. Ale‰ jeostro opazoval vsako njegovo kretnjo. Ko je videl nje-govo nenavadno plahost, se je umaknil iz sobe. Tedaj seje igralec veã hipov zazrl Juliji v obraz: »Va‰ moÏ mi jerekel, naj prihajam v to hi‰o vsak dan. Pri‰el sem, todapojdem takoj in nikoli veã me ne bo blizu.« — »Bolje zavas, ãe ne boste pri‰li,« je rekla Julija tiho. — »Le kadarpridete v gledali‰ãe, bom pozabil na igro in gledal leproti va‰emu sedeÏu. Prosim vas, zmolite pred Budozame molitev, da bi bolje igral kot dosedaj.« Zagledal seje skozi prostor med zavesami na kipec, pred katerim jev zlati ãa‰i gorelo olje. Nato je vstal in pobegnil iz sobe.»Igralec ni hotel, da bi ti morala postati nezvesta,« jerekla Julija zveãer svojemu moÏu v postelji.

»Lepa je in vsak dan se oblaãi v drugo obleko. âemuvendar — radi drugih ne, radi mene prav gotovo ne —ãemu vendar,« je premi‰ljeval moÏ. Ona pa ga je obje-la in pritegnila k sebi. Njene po‰evne oãi so se poãasizaprle. Svilen trak ji je zdrsnil z rame. Od sinje luãi obar-vane prsi so se sklonile k njemu. Roke so se mu ovileokrog hrbta. »Lepo je ne misliti niã,« je za‰epetala. Ho-tel je, da bi vztrepetalo njeno telo. LeÏala pa je mirno in


73

nepremiãno kot Ïiv kip in se je zdelo, da niti ne diha.Ale‰ je pogledal mimo njenega obraza na Budov kipec.Buda je strmel vanj hladno, nepremiãno, in se je zdelo,da se ne smehlja. »Zgeni se vendar,« je zakriãal Ale‰ Ïe-ni, »kot mrliã hoãe‰ biti!« — Odprla je oãi in se nasmeh-nila. »Dovolj, spala bi rada.« Res je kmalu zaspala. Vsonoã je strmel na njeno telo in ãim bolj je tekel ãas, tembolj ga je prevzemal strah vse dotlej, da je jutrnje son-ce prevleklo z Ïarki njeno belo telo in ji odprlo oãi.

* * *Skoraj nikamor ni hodil pe‰ in se je vedno vozil z avtom,ki mu je popolnoma nadomestil noge. Ob promociji jetehtal pet in ‰estdeset kilogramov, sedaj pa jih je imel Ïepet in devetdeset. S skrbjo je opazoval, kako mu nara‰ãateÏa od leta do leta. Naroãil je kuharici, naj mu prineseãim manj hrane, skrivaj je telovadil v kopalnici, todateÏa je vseeno polagoma rasla. âez pol leta se je tehtalznova, a kazalec je pokazal sedem in devetdeset kilo-gramov, ‰e ãez pol leta sto. Zdravnik ga je preiskal, a muje rekel: »Vi ste podoba pravega zdravja in smrt je ‰eprav daleã od vas. Srce ne kaÏe nobenih znakov zama-‰ãenja.« Razum ga ‰e prav niã ni zapustil in je z njim ‰evedno premagoval na sejah vsa nasprotna mnenja inzaprl sapo vsakomur, ki se mu je hotel protiviti. S po-smehom je prebral tudi nekatere ãlanke, ki so bili v ne-


74

kem delavskem listu napisani proti njemu. Ne zato, dabi nadaljne ãlanke prepreãil, ampak zato, ker se je ho-tel poigrati, je ukazal poslati uredniku precej‰njo vsotodenarja. Urednik je pri‰el drugi dan osebno k njemu inse mu prisrãno zahvalil. »A to vas ne sme ovirati, da bime ne napadali naprej,« mu je rekel Robida. »Razu-mem, razumem,« je odgovoril urednik, ki pa topot resni prav razumel. Kljub vsemu temu pa je Ale‰ ãutil, kakomu lega nekaj topega na du‰o, kako polagoma, polago-ma poginja nekaj, kar je bilo v davnih ãasih veliãastno inÏivo, svet, v katerem se mu je zdelo, da je nekoã nemosanjal o njem. Naroãil je mnogo knjig in sku‰al ãitati.Toda pri vsaki je prenehal Ïe po nekaj straneh, kakor dabi nevidna roka prekrila besede in jih naredila nerazum-ljive. Hkratu ga je zajemalo obãutje samotnosti, ki ga jedeleÏen vsakdo, ki ga usoda meãe na tako ali tako viso-ko nad okolico — temu obãutju pa se je pridruÏilo ne-jasno domotoÏje po tem, kar je nekoã bilo. Vsega tega biseveda ne obãutil, ãe bi bil prepriãan, da ga Julija ljubi.Do tega prepriãanja pa se ni mogel prikopati, odkar seje oÏenil. Sedaj si je sku‰al priboriti njeno ljubezen ka-korkoli. Delal se je pretirano usluÏnega in se vedel doÏene priliznjeno in ljubeznjivo kakor otrok, ki sku‰a pri-praviti mater, da bi mu kupila novo igraão.

Sredi zime je obhajala rojstni dan. Naroãil je iz Egipta‰op lotosovega cvetja, za katerega je plaãal pet tisoã di-


75

narjev. Cvetje je prispelo Ïe nekaj dni pred rojstnimdnem ‰e v polrazcvetelem popju. Skrbno ga je skrival vpisarni in naroãil postreÏnici, naj bo soba zakurjena noãin dan, da bi cvetje ne pozeblo. Na rojstni dan se je raz-pelo v ‰iroke, razko‰ne cvetove. Poprej ko navadno se jevrnil iz urada. SluÏkinja mu je ‰epetaje povedala, da jegospa v spalnici. Po prstih se je bliÏal teÏkim zavesam injih prav nalahno razgrnil. Hotel je Julijo presenetili. To-da pri zavesah je obstal kakor na tla prikovan in strmelskozi presledek med njimi v spalnico. Julija je stala golapred zrcalom, ki je bilo vi‰je od njenega belega, ãudovi-to oblikovanega telesa. Z vso strastjo je pritiskala ustni-ce na ustnice podobe, ki je stala v zrcalu tik nje. Prsi sose ji splo‰ãile na steklu. Boki in vse telo ji je drgetalo vsilnem koprnenju. Dolgo trenutkov je stala tako. Potemse je polagoma okrenila. Odprla je drobno zlato ‰katlji-co, vzela iz nje nekaj zrn, jih poloÏila v posodico predBudovim kipcem in jih zaÏgala. Iz posodice se je dvigaldim poãasi mimo kipca navzgor in napolnil ves prostorz opojno di‰avo. Stopila je nekaj korakov nazaj, razpro-strla roke in se nekolikokrat globoko priklonila pred ki-pom.

Z grenkim nasmehom se je Ale‰ nesli‰no umaknil odzaves. PoloÏil je cvetje v predsobi na mizo in odhitel nacesto. Sedaj mu je bilo tisto — nekaj — popolnoma jas-no. In jasno mu je bilo, da Ïena ne more ljubiti njega, ko


76

vendar ljubi samo sebe in tistega bronastega, mrtvegaboga.

* * *Leto pozneje je odprl Ale‰ najspodnej‰i predal pisalnemize, tistega, ki ga ni odpri Ïe od poroke. V njem soleÏala Jelina pisma in fotografija, na kateri sta bila nasli-kana oba. Slika, v katero se je zagledal, je prikazovaladva mlada ãloveka — vitek, suh fant, veselih oãi in palepa Jela, nekoliko manj‰a od njega, tako da se je s kodridotikala njegovega lica. Veã kot uro dolgo je podpiralglavo in zami‰ljen gledal na sliko. Potem je zaãel prebi-rati pisma, ki so bila polna Ïivljenja, nagajivosti, ãuvstev,razigranosti, vãasih Ïalostna potem zopet polna strasti.V njih je na‰el izraze, ki bi jih Julija nikoli ne mogla iz-govoriti, kakor: »Moj fant,« ali »Jutri bo cvetna nedelja,pridi, da pojdeva v zgodnjem soncu na Sleme,« ali »Ko-maj ãakam, da bi se poletje konãalo, da bi se zaãela pre-davanja in bi Te zopet lahko sprejela v svoji zagreb‰kisobici.« — Pred njim se je iz ne‰tetih pisem zopet odpi-ral nov svet in Ale‰ skoraj ni mogel verjeti, da ga je ne-koã preÏivljal sam. Jelin obraz se je prikazal kot Ïiv vnjegovi du‰i in dvignil je roko, da bi se ga dotaknil. Pola-stila se ga je brezupna otoÏnost in zaãutil je, kako zelosi Ïeli, da bi stala Jela sedaj v resnici pred njim. Sedaj nebi veã zahteval ãesa preveã. Dovolj bi bilo, ãe bi je lah-


77

ko gledal in gledal neprestano. Ob njej bi lahko z denar-jem, ki ga ima, ustanovil majhne Atene v Ljubljani. Obnjej bi zopet postala pokrajina vsa Ïiva zanj, vesel bi bilgozdov, potokov in gora. Godba bi mu postala zopetvisoka in ne bi se niti smejal, ãe bi se ustavila nekje na‰irokem polju ob znamenju ob poti in bi se ona zamisli-la v kraje nad zemljo, ki so morda Ïivi in ne spe kakorpokrajine ob Budi. Sku‰al si je predoãiti, zakaj je ‰el odJele in stopil k Juliji in si je priznal, kar si odsedaj nikolini hotel priznati, da ni bila samo temna Julijina lepotavzrok, ampak prav tako Ïelja po razko‰ju, moãi in veli-kem imenu. Ali bi se Jela vrnila, ãe bi jo sedaj poklical,naj se vrne? Zazdelo se mu je nemogoãe, da bi se vrni-la — njena pot je hotela biti preveã ravna, Jela ni nikoliljubila ovinkov. Po poroki se Ale‰ ni nikoli brigal, kaj seje zgodilo z njo. Sicer se mu je to vpra‰anje hotelo neko-likokrat vriniti v misel, a ga je vedno potlaãil v podza-vest. Kdo ve, kako Ïivi sedaj? Morda ima kup otrok — pootrocih je vedno sanjarila — in Ïivi v kakem samotnemkraju z moÏem in s plaão komaj dva ali tri tisoã dinarjevna mesec, z bednim denarjem, s katerim ni mogoãeniãesar zaãeti. Spomnil se je, kako sta bila vãasih obveãerjo zato, da sta ‰la lahko v gledali‰ãe in kako si je onnekoã izposodil od natakarja Ilije denar, da sta se lahkoodpeljala za boÏiã v Ljubljano. Kaj, ko bi se ji dalo kakopomagati? Ona bi seveda o tem ne smela niãesar vede-


78

ti, ker bi gotovo vse odklonila — a ãe bi morda njen moÏnenadno dobil ponudbo za visoko sluÏbo — ali ãe mor-da ni poroãena, da bi jo kar na lepem pozvali v glavnomesto h kakemu prosvetnem odboru?

Napisal je na list njeno ime, poklic, dan rojstva in seodpeljal na informacijski urad. Uradniki so ga pozdra-vili nadvse spo‰tljivo. Izroãil jim je listek. âez ãetrt urese je uradnik vrnil z napisanimi podatki, v katerem sobili razvidni datumi in kraji, v katerih je sluÏila. Nazad-nje pa je bilo napisano: 16. III. 1943 pri‰la v Maribor vSplo‰no bolnico, 10. V. 1943 umrla v isti bolnici za tu-berkulozo, samska.

»Ali bi se hoteli informirati tudi o njenih sorodnikih,«je vpra‰al uradnik. »Hvala lepa, ne potrebujem,« je od-govoril Ale‰ Robida z istim brezbriÏnim obrazom kakorga je kazal vselej, kadar je podpisoval kako transakcijo.V noãi pa je imel teÏke sanje: Julija ga je drÏala za rokein ga vodila po ‰iroki ulici proti nekemu vrtu. »Kam mepelje‰,« jo je vpra‰al. »Domov,« je odgovorila. âez vrt gaje pripeljala v mrtva‰nico. »To je mrtva‰nica,« je rekelon. »To ni mrtva‰nica,« je odgovorila ona. Na visokemsinjem podstavku je zagledal krsto. Jela je leÏala v krstilahno sklonjena. Z roko si je podpirala glavo in se mudobro in prijazno smehljala. »Poljubi jo,« je ukazala Ju-lija. »Ali je Ïiva ali je mrtva,« je vpra‰al on. »Ni mrtva inje Ïiva,« je odgovorila Julija. »Ali si Ïiva,« je vpra‰al Ale‰


79

Jelo. Pokimala je, ne da bi se nehala smehljati. Pristopilje in se sklonil, da bi jo poljubil. V istem hipu je izginilaJelina podoba. Na dnu krste pa je sedel Buda, majhen,‰irok in s stolpiãasto kapo nad plo‰ãatim celom. Tudi onse je dobrodu‰no smehljal. Lahno je pokimal, za hip bolj‰iroko odprl oãi in pomeÏiknil. Od nekod je zazvenelJulijin smeh. Ale‰ se je prebudil in ãutil, da se trese odgroze. Meseãina je mirno in nesli‰no sijala na Budovkipec in Julijo, ki je leÏala poleg njega mirno, brez na-smeha. Le svileni trak nad njenimi prsi se je enakomer-no dvigal in upadal. Nekaj ãasa je AIe‰ strmel na njenotelo, potem je zaãutil, kakor da ga je nevidna roka zagra-bila za glavo in mu jo okrenila proti kipcu. Tedaj je Budazopet lahno pomeÏiknil s ãrnimi vekami. Ale‰ je zagra-bil z obema rokama navzgor, da bi sunil teÏko, tujo rokos svoje glave in zavpil v grozi. Tedaj se je Julija prebudilain ga gledala mirno s po‰evnimi mraãnimi oãmi. Pomi-ril se je. — Zjutraj je Ale‰ rekel Juliji, da se bo odpeljal vZagreb. Pokimala je in ni izrazila Ïelje, da bi se peljala znjim.

* * *Ni se peljal z letalom. ZaÏelel si je, da bi se vozil z vla-kom, v tretjem razredu kakor nekoã. Vagon je bil polnpotnikov in Ale‰ je komaj na‰el sedeÏ. Preprosto obleãe-ni ljudje, ki so sedeli pred njim, so ga zaãudeno gledali.Spoznal je takoj, da je tujec med njimi in se ni upal zaãe-


80

ti razgovora. Kmalu je spoznal, da niso prijetnosti voÏ-nje v tretjem razredu namenjene tistim, ki so pomeh-kuÏili in razvadili svoje telo. SedeÏ ga je zaãel ti‰ãati inod ãasa do ãasa je moral premakniti svojo teÏo. Spom-nil se je, kako se je vãasih vozil z Jelo in mu takrat niti namisel ni pri‰lo, da bi utegnilo biti neprijetno. Prav Ïivomu je stopil v spomin pogovor, ki sta ga imela na nekivoÏnji s svetovnim potnikom — ‰tudentom potepuhom.Rekel je: »Na dolgih potovanjih postane ãlovek zopetãlovek, svobodni drÏavljan sveta, Ïivi prebivalec na‰ezemlje. Ako pa je ãlovek vedno na istem mestu, mu Ïiv-ljenje umira. Kako si Ïelimo, da bi spoznali Mars. âe bilahko dospeli nanj, bi se ne vrnili poprej, dokler ga ne bipreromali in ne preiskali vse. Na tej na‰i zemlji, ki je de-setkrat lep‰a kot Mars, pa tiãimo vedno na isti toãki invedno upamo, da se bo nekaj posebnega pripetilo. Pa sene zgodi nikdar niã posebnega in smrt nam zapre oãi,ne da bi poprej pregledali zvezdo, na kateri smo Ïiveli.âlovek mora hoditi naokoli in iskati tiste pokrajine, ki jeza vsakogar skrita nekje na svetu. âe bo iskal, se mu bota odprla kar na lepem, sama po sebi in ãlovek potepuhbo zastrmel vanjo kot v izgubljeni raj. Neprestano po-tujem po tem planetu in planet sam potuje z mano vneznane prepade vsemirja, v brezmejnost vesoljnosti.«— Ob tistem pogovoru je sijalo sonce skozi odprta oknavagona in Jeli je Ïarel obraz v njegovih Ïarkih. Sedaj pa


81

je Ale‰ Robida ãutil, kako poãasi se vleãe vlak skozihladne, mrke pokrajine. Pod Ïeleznico je tekla umaza-na reka, nad njo so v dolgoãasno temotno nebo ‰trlelepuste skale in rogovilasta, gola, mrtva drevesa, med ka-terimi so se tuintam vile strme, izgubljene steze.

»Kam drvim,« je pomislil z grenkostjo. »Jela je mrtva.Poti, na kateri bi jo na‰el, ni veã. S pokoro in kesanjemse je ne da veã priklicati v Ïivljenje. Njene ustnice, ki najbi odpustile, je poÏrla zemlja in Boga, ki naj bi izbrisalgreh, nikjer ni. Vse skupaj je prazno. Zemlja je pusta inprazna. Îivljenja ni na njej, le stra‰no mrtvo spanje,kveãjemu premikanje lutk.«

V glavi je zaãutil muãno boleãino in stisnil je dlan naãelo. Oãi so mu morale tuje sijati, kajti ljudje, ki so sedelipred njim, so se zaãudeni ozirali v njegov obraz.

V Hrastniku je vstopil rudar z druÏino, ki se je selilana jug drÏave. âeprav je bil rudar ‰e mlad ãlovek, je ven-dar bil njegov obraz tak, kakor da bi bil preÏivel Ïe pet-deset let. Îena pa je bila kljub izmuãenosti na pogledstara kakih pet in dvajset let. On je nosil na hrbtuogromno culo in iskal z oãmi, kam bi jo poloÏil. Konã-no jo je odvrgel k oknu na tla, da se je dotikala kolenAle‰a Robide. S strahom se je delavec ozrl nanj, todaAle‰ se je stisnil k oknu, da bi napravil nekaj veã prosto-ra. Tudi drugi so se stisnili, kajti rudarjeva Ïena je pri-peljala s seboj bledo, sestradano dekletce kakih sedmih


82

let, v naroãju pa ji je visel kaki dve leti star deãek. De-lavec, ki je sedel poleg Ale‰a, je ves zlezel vase v strahu,da bi se gospod ne hudoval. »Niã se ne bojte, le udob-no sedite,« mu je rekel Ale‰ in se sam ustra‰il svojih be-sed, ki so tako tuje zvenele v tem prostoru. Toda rudarse je hvaleÏno zahvalil in se potem nemo zagledal vÏeno in oba otroka: »Ali te zebe, Jelica,« je vpra‰al ãeznekaj ãasa hãerko. Ale‰ se je zdrznil. Dekletce je odki-malo. »Ali bi rada nekoliko kruha, Jelica?« Tudi sedaj jedekletce odkimalo in se zamaknilo navzdol v valoveSave. Ko je rudar zapazil, kako Ale‰ Robida strmi na de-klico, je pojasnil: »Bolna je bila, pa se je sedaj zelo po-pravila. Pred tedni pa je komaj u‰la smrti. Dolgo sem setrudil, da sem jo spravil k sebi in tudi zdravnik jo jezdravil zastonj. Hvala Bogu, da se je vse sreãno konãa-lo. Sedaj bo kmalu pomlad in ne bo veã tako teÏko, zlastiker so mi obljubili delo tam doli.« — »Jelica, ste rekli, daji je ime,« je vpra‰al Ale‰. »Da, Jelica — tudi Ïena je Je-lica. Dosti sva morala prestati, a konãno bo bolj‰e — dabi le oba otroka lepo zrasla, pa bi bila z Ïeno veselaoba.« Îena se je udano nasmehnila in stisnila deãka naprsi.

Nekje pri BreÏicah je Ale‰ pogledal na uro. To uro jezagledal deãek v materinem naroãju, stegnil roko protinji in zaprosil glasno: »Meni, meni!« — Mati je potegni-la roko nazaj: »Otroci hoãejo imeti vse, oprostite gos-


83

pod!« se je opraviãevala, toda sedaj je deãek zajokalglasno in vsekakor hotel imeti uro. Ale‰ je snel uro s te-lovnika in jo stisnil materi v roko. »Vzemite in je ne pro-dajte prepoceni, ker je vredna precej tisoã dinarjev.« —Îena in njen moÏ sta skoraj prepla‰ena strmela vanj innista mogla verjeti, da jima je res podaril uro. Ale‰a se jepolastila muãna zadrega, zlasti ko je zasli‰al glasno odo-bravanje po vsem vagonu. Kakor je bil ta dar velik zadruÏino, tako silno brezpomemben je bil zanj. Zakriãatije hotel: »Dajte mi malo deklico. Naredil bom princezoiz nje. V zlatem vozu jo bom vozil po vsem svetu. S todeklico je mogoãe popraviti vse.« âe bi zakriãal tako, biodre‰il samega sebe, toda grenka trpkost mu je zajelamisli. Ustnice niso mogle spregovoriti niãesar. Sramovalse je daru. Vstal je in od‰el na hodnik. Naslonil se je hoknu in nepremiãno strmel ãez ravnino do daljnega ob-zorja. MoÏgani so mu bili kakor brez misli, le zamolkloropotanje koles je odmevalo v njih.

* * *Ko je stopil na Zrinjevec, je bilo nebo jasno. Med goli-mi drevesi je trepetala lahna predpomladna svetloba.Tulpe in hiacinte so po gredicah razgrinjale prve liste.Okoli vodometov so v veselem kolu plesali otroci. Redkipari so se v prvi toploti ti‰ãali po klopeh. Ale‰ se je za-maknil v bele poti pred seboj in se mu je nekaj ãasa zde-


84

lo, kakor da se je vrnil domov. Zazdelo se mu je, da sto-pa Jela poleg njega kakor nekoã. Spomnil se je, kako staneko predpomlad tavala nekaj dni brez denarja po me-stu in ji je na Zrinjevcu, ko sta utrujena sedla pod goloplatano, ‰aljivo zapel, da bi jo spravil v dobro voljo, po-pevko, ki je tiste dni kroÏila po mestu:

»Zvala se crnokosa —to zbog svoje crne koseruke gole, noge bose,skitala se celi dan.«

Takrat se je Jela radi te pesmi radostno nasmehnila inz dobro voljo sta od‰la naprej iskat denarja. — PredstavaJele mu je postala sedaj tako Ïiva, da je glasno vzkliknilnjeno ime. V tem hipu je popolnoma pozabil na Julijo inna svoje stanje in ga je zagrabilo ãuvstvo, ki zagrabi‰tudenta izprehajajoãega se spomladi po ‰irokih ulicah.Iz zami‰ljenosti ga je prebudil hrup na velikem trgu, nakaterega je dospel avtomatiãno. Ni se mudil na njem,ampak je takoj krenil proti kraju, po katerem je nekoãtekla mraãna ozka uliãica. V tej uliãici je vãasih stanova-la Jela v ‰e bolj mraãni, bedni hi‰i. Ale‰ Robida se jeustavil in nemo gledal. Tiste uliãice ni bilo veã. Bahat trgse je ‰iril pred njim. Mesto hi‰ice pa, v kateri je Jela sta-novala, je visela v zraku palaãa. Pred njo je stal deãek obkupu sadja in kriãal ljudem, ki so drveli mimo:


85

»Banane, oranÏe, dobre, sladke banane, oranÏe!« —âez. vse proãelje palaãe se je ‰iril napis:

ARI KORNFELDKemiãna industrija. Velezaloga umetnih gnojih.

Nekje gori v tej ogromni stavbi je prostor, v kateremse je shajal nekoã z Jelo, je bila sobica, ki je imela oãi, daje gledala in u‰esa, da je poslu‰ala, le zase je shranilatisoã Ïivih trepetajoãih ur, dokler ni pri‰el nekdo, ki joje poru‰il, in ubil dogodke, podobe, ki so samovale skri-te v nji, gospod Ari Kornfeld, katerega ime je nekoã naseji v Ljubljani prvi izrekel Ale‰ Robida.

Potem je Ale‰ dolge ure blodil po ulicah. Neprestanoga je zana‰alo v bliÏino kemiãnega instituta, pa se je zo-pet oddaljil od njega. Nepoznani ljudje so stopali mimo,on pa je nenehoma iskal z oãmi. Konãno je zagledalstarca, ki se je ob palici vlekel po trotoarju. Ale‰ ga jetakoj spoznal. Planil je k njemu in zaklical kakor nekoã:»Gospod profesor, jaz sem Ale‰ Robida.« Starec se je zahip ustavil, dvignil glavo in strmel v Ale‰a s svetlimioãmi, potem pa je rekel nevoljno mrmraje: »Sprejemamdoma od enajste do dvanajste,« in poãasi oddrsel na-prej. »Ni me spoznal,« je rekel Ale‰ glasno. »Pogledalme je in je ‰el naprej. Ta ãlovek bi si lahko nabral mili-jone, pa hodi po ulicah v stari pono‰eni obleki. Ni mespoznal, ni me hotel spoznati. Reãi je hotel: ,âemu me


86

motite, ãlovek, ko premi‰ljujem. Pokazal sem vam pot,vi pa ste si izbrali drugo. Zakaj silite sedaj na mojo pot,na katero ne morete veã stopiti? Moja pot ni tlakovanaz zlatom in malo jih je, ki bi hoteli stopati po nji. V ime-nu vede vas prosim, da se odstranite od mene!’«

Sedaj je Ale‰ od‰el v kavarno, v kateri sta nekoã pose-dala z Jelo. V njej je bilo vse tako kot takrat, le ljudje sose bili popolnoma izmenjali, tudi natakarji. Ale‰ Robidaje vpra‰al glavnega natakarja: »Ali vam je morebiii zna-no, kje se sedaj nahaja natakar Ilija?« »Ilija Kr‰anacmislite,« je vpra‰al glavni natakar. »Ilija Kr‰anac,« je od-govoril Ale‰ Robida. Glavni natakar se je nasmehnil:»Ilija Kr‰anac je poslal svoje bolno dekle v zdravili‰ãe.Zato pa je moral ponarediti listine, s katerimi je dobildenar. Ker so vso stvar prezgodaj odkrili, je stopil Ilija nastreho nad svojim stanovanjem in skoãil z nje doli nacesto. Bil je takoj mrtev, dragi gospod! Je Ïe nekaj let odtega.« — »In njegovo dekle je ‰e Ïivo?« — »Ne, dragigospod, ona je pa umrla v zdravili‰ãu kmalu potem.«

Sedel je pri isti mizi, ob kateri sta posedala nekoã zJelo. Reka misli mu je drvela skozi moÏgane in ves zme-den je lebdel med njimi, drvel z njimi, se lovil za prvo,za drugo, se potapljal med njimi in se zopet zna‰el napovr‰ini drveãega toka. Vse te misli so bile zatajeni spo-mini, potlaãeni Ïe davno v najbolj skriti kot lobanje —sedaj pa se je na mah strl oklep, ki jih je ti‰ãal in zdrve-


87

le so, kakor da bi nikdar ne bile potlaãene in uklenjene.Ves zbegan radi njih je Ale‰ Robida zakrilil z rokamikrog sebe, kakor da bi se hotel otepati roja lastnih misliin ‰ele, ko je zasli‰al od sosedov smeh, se je zavedel,plaãal in zbeÏal iz kavarne. Taval je ves dan po griãih indolinah na Tu‰kancu. Obiskal je vse kotiãke, po katerihsta z Jelo posedala in se pogovarjala. Povsod ga je kakorstra‰no lep fantom spremljala njena podoba. Na vsakistezici, ob vsakem grmu, na vsaki tratici se je prikazova-la. Ko se je sklonil, da bi pil iz potoka, iz katerega je vãa-sih pil z Jelo, mu je iz tolmuna zastrmel nasproti njenobraz. »Ali je res, da ne bo po teh gozdovih, vrtovih,gajih in tratah nikoli veã sli‰ati njenih stopinj, da se nebodo nikdar veã stegnile njene bele roke izza cvetoãegagrma okrog njegovega vratu, ali ne bo nikdar veã plavalnjen ‰epet skozi ti‰ino med drevesi, ali ne bo meseãinanikdar veã zlatila njenih prsi?«

Utrujen in zbegan se je vraãal v mesto, po katerem soÏe povsod gorele luãi. In zopet se ga je polastila Ïelja, dabi obiskal gostilno, v kateri je nekoã posedal z mladodruÏbo. Priãakoval je, da bo na‰el tam kakor nekoã ve-selo hrupno bratov‰ãino dijakov. V predsobi pa je bilapopolna ti‰ina in nobenega ãloveka. Predmeti pa so biliisti kot nekoã. Prav ista nagaãena divja koko‰ je strme-la s stene vanj kot v nekdanjih dneh. Le steklene oãi jepokrival prah in so gledale sedaj motneje kot nekoã.


88

Krenil je v stransko sobo in obstal preseneãen pred dol-go mizo. Za njo je sedel med dvema zelo mladima ãlo-vekoma Valentin Oniã in se le drobno smehljal, ko jezagledal Ale‰a Robido. Valentin Oniã je bil skljuãen, suhin star, kakor da bi imel Ïe ‰estdeset let, a oãi so se muprav tako fantastiãno lesketale kot nekoã. Ker se Ale‰ niganil, mu je zaklical Valentin Oniã: »Pozdravljen, Ale‰Robida! Vedno sem vedel, da nas bo‰ obiskal. Sedi knam! Predstavljam ti dva ãloveka iz Mlade borbe. Pravgotovo bi te rada spoznala oba. Mnogo sem jima pri-povedoval o tebi.«

Ves vzrado‰ãen nad temi besedami je Ale‰ prisedel.Poklical je natakarico in naroãil obilje vina in jedi.

»Zdi se mi, da ni nobenega takega Ïivljenja tukaj kotnekoã,« je rekel.

»Je Ïivljenje, je« — je odgovoril Valentin Oniã in seglasno zakrohotal. »Seveda se je to Ïivljenje razkropilona vse strani, nekaj ga je od‰lo na drugi svet — nekaj sega je povzpelo celo tako visoko kot si ti — ti pa si hudiã— pravi hudiã — vsa drÏava te pozna. Jaz pa sem ‰e ved-no velik niã. Sedim in premi‰ljujem in razpravljam zmladim ljudstvom, kaj bi se na tem svetu dalo narediti.Moja du‰a je taka, kakor je rekla nekoã tista pesem: ,Ru-ke gole, noge bose, skitala se celi dan.’«

»In ‰e veruje‰, da Bog ni drugega kot spojek energij?«je vpra‰al Ale‰, ki se je lahno stresel.


89

»Ne,« je odvrnil Oniã zamolklo in zareÏal. »Energijaje imela preslabe sveãenike, da bi vero v njo napraviliÏivo. Pij, Ale‰ Robida! Veliko smo verovali vate in nisinas prevaral. Jaz tudi vãasih pijem, mnogo pijem, potempa zopet mislim.«

»Zakaj ta dva mlada ãloveka niã ne govorita — zakajme samo gledata,« je vpra‰al Ale‰, ki je izpraznil nekajkozarcev. — »Ali je to kaj hudega, ãe kdo molãi? Mno-go ljudi se je dandanes navadilo molãati. Tebi, Ale‰ Ro-bida, menda ne bo ‰el ta molk na Ïivce! — E, Ale‰, ali siÏe sli‰al, da je Jela umrla? Pravkar si izvedel? Jaz semvedel Ïe davno. Vidi‰, tiste dni, ko je sklenila oditi s tegagrdega sveta, sem se jaz napotil v Maribor, da bi jo ‰eenkrat videl. Stra‰no klavrno mi je bilo, ko sem jo gledal.Niã veã tiste nekdanje telesne lepote, ampak le koÏa ãezkosti in veliki ãrni kolobarji pod oãmi. Vidi‰, vãasih jebila najlep‰a med deklicami, ki smo jih poznali — in ãeznoã ti usahne vse skupaj. Vesela je bila, da sem jo obis-kal: ,Ali si pri‰el? Mislila sem, da ne bo nobenega izmedvas,’ mi je rekla. Umrla je lahko, lahko, kot da bi bilasmrt najveãja ‰ala v Ïivljenju. V roke so ji potisnili kriÏ.Na tistem kriÏu pa je bil pribit Kristus in se mi je smeh-ljal, ko sem ga gledal. Kupil sem nekaj cvetja in ga vrgelgori na oder. Potem pa sem se odpeljal nazaj v Zagreb.Za pogrebom nisem maral iti. Ne vem zakaj. Morebitimi je bila preteÏka vsa tista stvar. V Zagrebu sem tiste


90

dni mnogo pil, a se nisem mogel upijaniti niti za hip.Vidi‰, Ale‰, taka je ta stvar. Le pij, le!« Zakrohotal se je,kakor da bi izrekel ‰alo in potrepljal Robido po rami.»Vino pa je tako kot nekoã.«

»Ali je vpra‰ala kaj po meni takrat, ko si bil pri nji,« jeizjecljal Ale‰ Robida, ki ni mogel zakriti trepeta v svojihbesedah in ki se ni upal pogledati Valentinu Oniãu na-ravnost v oãi.

Valentin se je ozrl nanj z navideznim zaãudenjem:»Po tebi? Aha, zdaj se spomnim. Ti si menda nekoã ne-kaj ãasa hodil za njo. Kaj ti ne pride na misel! Niti z be-sedico se te ni spomnila. Glej ga, ali te morda peãe vestradi tiste otroãarije. Kaj bi ti vendar z Jelo! Ona ni moglabiti Julija. Ona ni imela denarja in brez denarja je dan-danes vsak napredek nemogoã. Vsem tistim, ki nimamodenarja, so gobci zavezani in tudi tebi bi bil zavezan, ãebi ne imel denarja. Poleg vsega tega pa je Julija menda,kot pravijo, najlep‰a Ïena v Ljubljani in bi ãlovek za-menjal zanjo Kristusa in vraga. Fanta, pustimo Ïalostnepogovore, ãe ne bomo napravili gosta ‰e sentimentalne-ga. Po tolikih letih nas ni pozabil in nas je obiskal Ale‰Robida, ponos in napredek Ljubljane. Toliko lepih besednam je pripovedoval nekoã in potem je ‰el neustra‰enoskozi Ïivljenje, vse ovire je strl in premagal in postalsonce na‰e domovine. Pijmo v njegovo zdravje in ãast!«


91

Valentin Oniã je zagrabil kozarec, izpil in ga tre‰ãil vkameniti tlak. Izpila sta in tre‰ãila kozarca ob tla tudioba mlada ‰tudenta. Pijanemu Ale‰u so stopile solze voãi in je pil in pil kar naprej.

* * *Po polnoãi ga je zmagalo vino. Boril se je nekaj ãasa zomotico, potem pa mu je nenadno omahnila glava nalaket. »Silva, prinesi prgi‰ãe pepela,« je tedaj zaklicalValentin Oniã natakarici. Med veselim smehom je pri-nesla natakarica pepela. Oniã in oba ‰tudenta so sedvignili. Valentin Oniã je zagrabil Silvo za zapestje in jipotresal roko, da se je usipal pepel Ale‰u Robidi na gla-vo. »Ta si je pri‰el vest pomirjevat v nekdanji dom — pamu dajmo odvezo — v tem blaznem ãasu, ko je celo Ale-‰a Robido zaãela muãiti vest,« je govoril porogljivo. »Sil-va, ko se prebudi in pojde, odpri vsa okna, da se prostorprezraãi.« Z glasnim smehom so od‰li, Valentin Oniã inoba ‰tudenta v noã.

* * *Drugo jutro je Ale‰ Robida stresel pepel z glave, se blod-no nasmehnil, vrgel natakarici ‰op denarja in se takojodpeljal na kolodvor. Vzel je prvi razred ekspresnegavlaka in se odpeljal proti Ljubljani. Hotel si je poiskatikupé, ki bi bil prazen, toda v vsakem je bilo po nekaj lju-di. V tistem, v katerega je sedel, je Ïe sedel mlad par.


92

âutil je, kako sta bila nevoljna, da je prisedel in se raditega naredil, da spi. Mlada sta dolgo molãala, potem jerekla ona: »Îe spi.« âutil je, kako sta se dve telesi okle-nili drugo drugega in kako si ‰epetata neprestano. Tru-dil se je, da bi obdrÏal zaprte oãi. Posreãilo se mu je po-polnoma in ko jih je sam sku‰al pozneje odpreti, se muje zazdelo, kakor da noãejo veke narazen. Morda je celonekoliko zadremal, ãeprav je razloãno sli‰al ropotanjekoles. Nenadno je pred njim sedel na klopi majhenBuda in se mu prijazno smehljal. Poleg njega se je pri-kazala gola Julija in se smehljala tudi ona. Konãno se jenasmehnil Ale‰ Robida ‰e sam. Silno ugodje ga je zajelo.Roka se mu je dvignila, poloÏil je prst na ustnice in sepoigral z njimi: »Brrrr — brrrr — brrrr —.« Mlada dvasta planila v glasen smeh, toda Ale‰ se je smehljal na-prej, ne da bi odprl oãi. »Ljubljana je tu, spo‰tovani go-spod,« sta zaklicala in ga potresla za ramo. Ale‰ je odprloãi in se bedasto smehljal. »Ljubljana je,« je zagolãal inse opotekel pred kolodvor. Ustavil se je pred ‰oferjem instrmel vanj. »Domov, gospod tajnik,« je zaklical ta inplanil odpirat vrata. »Domov,« je zajecal Ale‰. ·ofer gaje pogledal in se zdrznil. »Pijan, popolnoma pijan je,« sije mislil. Vendar ga je odpeljal domov. Julija je stala navrtu in prihitela sama k vozu, sama je odprla vrata in koje Ale‰ izstopil, je rekla: »Si pri‰el, mali!« — Zagrabila gaje za roko in ga vlekla po stopnicah v spalnico. Pred


93

Budo je gorela luãka. Ale‰ je poloÏil prst na ustnice in sezagledal vanjo — Julija pa je zastrmela vanj in se vese-lo nasmehnila.


94

C I R I L K O S M A â

Hi‰a ‰t. 14

Na vse zadnje so se socialno ãuteãi, po sami rimskiin boÏji previdnosti postavljeni trÏa‰ki obãinski

svetniki do grla nasitili gledati in poslu‰ati brezposelne,na cesto pognane druÏinske oãete, zapu‰ãene vdove inonemogle starce, ki so slabokrvni in jetiãni od lakote,garjavi, nadu‰ljivi in polni revmatizma od prenoãevanjapo zatohlih kavernah in zasmrajenih mestnih podzem-skih kanalih, skrhani in skljuãeni, razjedeni in oglodaniod trdega Ïivljenja, vsak dan v veãjih trumah prihajalina magistrat ter krevljali po dolgih svetlih hodnikih, pu-‰ãali na preprogah rjave odtise svojih blatnih, po‰ved-ranih obutev, pobirali ãike izza pljuvalnikov, se vseka-vali kar s prsti, zamolklo ka‰ljali, grkali, smrkali in me-tali ‰iroke pljunke kamor je naneslo, stresali bolhe, u‰iin stenice, zaudarjali po kislem smradu raztrganih ingnilih cunj, prijemali s svojimi umazanimi lopatastimirokami za svetle medene kljuke na vratih, vstopali v so-be in se raztezavali po njih kakor smradljiv, du‰eã dim,se obe‰ali za suknje gospodom uradnikom, ki so takolepo di‰ali po milu »Rosa di maggio«, se odkrivali, drÏali


95

raztrgana pokrivala z obema rokama nizko na kolenihter dokazovali, da niso divjaki, temveã ljudje, ustvarje-ni po boÏji podobi in volji, trdili, da so Italijani od pam-tiveka, fa‰isti od vsega zaãetka, drÏavljani, udani Mus-soliniju, kralju in papeÏu, ter prosili ko‰ãek strehesvojim prezeblim otrokom in bolnim Ïenam: saj mora-jo vendar Ïiveti, dokler jim je usojeno; ali naj se marlepo zleknejo ob cesti in mirno ãakajo na ljubo smrt; alinaj se pobesijo na hlaãne jermene; ali naj svoje otrokepobijejo, pokoljejo, pomeãejo v morje; ali naj noseãeÏene vstajajo ponoãi po cestah in ponujajo po dve lirisvoje kosti — o, saj bi jih, toda nihãe se ne zmeni zanje,ker je dovolj bolje ohranjenih Ïensk; ali naj zaãnejo kra-sti, pobijati — ali kaj?

Da, ta stvar je postala vsekakor Ïe preob‰irna, prenad-leÏna in tudi — prenevarna. Mestni oãetje prihajajo zavtomobili prav do vrat magistrata, hitro izstopajo,vihrajo po hodnikih z naglimi koraki, zaletavajo se vzborniãno dvorano, se vsi zasopli ru‰ijo v mehke foteljein zborujejo. Najprej soglasno sklenejo, da je treba tu navsak naãin nekaj ukreniti, potem pa precej na dolgo raz-pravljajo tele stvari:

— Brezposelni predstavljajo nevarnost. Na magistratsicer prihajajo mirni in poniÏni, toda pod pepelom tenjihove poniÏnosti ‰e zmerom tli strupena Ïerjavica


96

ogorãenosti in jeze, ki lahko vsak ãas bruhne na dan.Brezposelni lahko postanejo prave zverine, to beremovsak dan po ãasopisih in tudi romani so o tem Ïe napi-sani; potemtakem bo na vsem tem vsaj drobec resnice.Delavec nekaj ãasa Ïe prena‰a lakoto, malo porobanti inzakolne, zateguje hlaãni jermen in se nasloni na vogal,kadar se mu od slabosti zamegli pred oãmi. Toda kadarso sile le prehude, mu iz Ïelodca udari na moÏgane, dane razloãuje veã med dobrim in slabim, dovoljenim innedovoljenim. In tako postane lahko nevaren zloãinec,posebno se, ãe pomislimo, da nima velike izobrazbe. Toberemo in se tudi dogaja. To je vse gola in ãista resnicain zoper to je treba na vsak naãin nekaj ukreniti.

— Toda kaj?— DrÏava pravi: brezposelnih ni. In ãe drÏava pravi,

da jih ni, kdo bi se drznil trditi kaj nasprotnega? Ali nidrÏava najvi‰ji odloãujoãi ãinitelj v vseh zadevah? Seve-da je. Toda brezposelni kljub temu so. Samo pisati se nesme o njih. In to je tudi razumljivo; kdo pa bo glasnoporoãal o slabih straneh svojega doma? To se mora za-kriti. Tu pa so spet mestni oãetje poklicani, da te brez-poselne poskrijejo in pospravijo kamorkoli, kajti na cestinikakor se smejo ostati, ker spravljajo mesto in drÏavov slabo luã.

— Toda kam z njimi?


97

— V mestnem proraãunu ni predvidenih toliko nacesto pognanih; in ãe jih ni predvidenih, bi jih tudi bitine smelo. Tudi postavka za brezposelne je v mestnemproraãunu; toda postavka v proraãunu in brezposelnina cesti, to je dvoje silno neskladnih stvari. Kdo pa ‰e neve, da oni, mestni oãetje, ne smejo kar tako razmetava-ti denarja? Saj je zmerom toliko in toliko drugih krvavopotrebnih stvari, ki dajejo mestu sijaj, videz bogastva intrdnjave domovinske misli: Oberdankova celica, spo-meniki in plo‰ãe izpreobrnjenim Slovencem in Hrva-tom, ki so umrli muãeni‰ke smrti; razstava fa‰istiãnerevolucije; nagrade cestnim in gozdnim miliãnikom za‰irjenje domovinske ljubezni; dnevnice obãinskim svet-nikom, kadar gredo na deÏelo »drÏat« patriotiãne govo-re; potem se nenadoma pripelje kak japonski admiral intreba je prirediti pojedine in razsvetliti mesto; potemprihajajo sovjetski voja‰ki dostojanstveniki v TrÏiã na-roãat kriÏarke, in tudi tem je treba prirediti gostijo; indrugih takih potreb je ‰e na stotine in stotine. In za vseto je treba denarja. Iz Rima pride samo ukaz: prirediteto in to, in to je treba prirediti. In mestni oãetje striÏejopostavke, kjer se paã dajo striãi: brezposelni lahko poãa-kajo, slavnosti pa se morajo po vi‰jem nalogu brezpo-gojno vr‰iti.

— Sicer pa, ãe se vzame stvar z druge strani, je tabrezposelna raja prava pijavka, ki se redi na Ïuljih de-


98

lovnih drÏavljanov. To je prav za prav bolna in zgaranavpreÏna Ïivina, ki s praktiãnega, finanãnega stali‰ãa nezasluÏi niti krogle v hrbet. (To je bilo mnenje okroglegaÏida Abrahama Zambona, lastnika dveh zastavljalnic invelike zlatarne na Piazza Goldoni, ki se je ob besedi»brezposelni« vselej nakremÏil, kakor bi poÏrl dobr‰noÏlico grenke soli.)

— Seveda! Ljudje so drÏavi na vsak naãin potrebni.Kdo pa bo v primeru vojne branil drÏavo? V poglavitnimeri delavci in kmetje, to je res. Toda kam naj sedajspravijo te ljudi? Na mejo k vojnim utrdbam jih ne mo-rejo poslati, ker so nezanesljivi. To bi se reklo: plaãeva-ti in rediti vohune. V mestu pa ni dela; in tudi ãe je kajmalega, je tu dovolj delavcev iz notranjosti drÏave, kiimajo vsekakor prednost, kajti edino ti so steber in se-jalci drÏavne misli v teh krajih.

— Vsi ti brezposelni bi za sedaj lahko uvideli, da sopopolnoma odveã. Poskakali naj bi lepo brez hrupa vmorje, ali pa naj bi se pobesili. Naposled je prav za pravãudno, kje ‰e ãrpajo to svojo moã do Ïivljenja. âe bi mikdaj tako daleã padli, bi si mirne du‰e pognali kroglo vglavo. Toda brezposelni tega ne razumejo; Ïivijo dalje,kradejo Bogu ãas in drÏavi denar ter posiljujejo svojejetiãne Ïene, da jim, revice! rodijo v dveh letih trojeotrok.


99

— Otrok — otrok je sveta stvar. Sam Duce je napisalo otroku lepe ãlanke, katere si moramo vsi vzeti k srcu.»Rodite veã otrok!« kliãe v tej bitki svojim drÏavljanom.Toda ta bitka bi za te kraje ne smela veljati (mestni oãet-je smejo nekoliko zabavljati ãez drÏavne ukrepe). Zakajne. Zato ne, ker ta rod ni na‰ in ker je pokvarjen: vsi tiotroci bodo nadaljevali uporno in klavrno Ïivljenje svo-jih oãetov.

— Mestni oãetje prikimavajo: to je paã vse res. Tibrezposelni so sami socialisti, komunisti, defetisti, anti-fa‰isti, protidrÏavni elementi, ki jih je lakota tako daleãvrgla ob tlak, da so se zatekli pod odre‰ilno streho do-movinske udanosti. Lakota, niã drugega kakor lakota.Predobro se jim je godilo takoj po vojni, preveã so jimdajali kruha in mesa, zato so bili ponosni, o‰abni in ne-uklonljivi. Takoj, kakor hitro so zasedli te kraje, bi jih bilimorali sestradati, pa bi se bili pustili zviti po njihovi voljiin potrebi kakor vo‰ãena igraãa. Da, da, Ïivljenje uãi ãlo-veka do smrti!

— To nikakor niso ljudje, ki so zdravi in dobri, zado-voljni z malim. Ti bi radi bogato Ïrli na drÏavne stro‰ke,zraven pa preklinjali njen ustroj. Nikakega smisla za kajvzvi‰enega ni v njih. Prosim, ali ste jih Ïe kdaj videli, dabi se ob drÏavnih praznikih udeleÏili slavnostnega ob-hoda po mestu ter navdu‰eno vzklikali drÏavi, kralju inMussoliniju? Ne! Upirali so se in se smejali na‰im pri-


100

padnikom. Zdaj pa prihajajo semkaj in govorijo, da soudani in celo enakovredni drÏavljani. Kak‰ni drÏavljaniso to! Samo njihova imena ãlovek prebere, pa ve, priãem je: Francovich, Ferletis, Jaconcig, Pettaros, Andrei-cich, Valentinuz, Chriznich, Pettarin, Orzan in tako da-lje in tako dalje.

Mestni oãetje sejejo in sejejo, zibljejo se v mehkih fo-teljih kakor v objemih zavaljenih prsatih Ïensk, razprav-ljajo in se razvnemajo, drÏijo v kratkih debelih prstihlepo di‰eãe havanske cigare, vlaãijo venomer iz Ïepov vtelovnikih teÏke zlate ure in gledajo nanje, da ne bodozamudili veãerje. (Postana jed ostane v Ïelodcu in trebaje jemati neprijetno Magnesio di San Pellegrino. Sajkrivda ni njihova: tako so bili vzgojeni in tak je njihovpoloÏaj od rojstva.) KriÏ je, kriÏ, biti obãinski svetnik!Me‰ãani znajo samo zahtevati: dajte nam to in to; in ka-dar jim to in to preskrbijo, zabavljajo, da je to in to za-niã. Saj, imajo tudi oni teÏke preglavice. O, tudi njim odskrbi sivijo lasje: delnice N. G. I. rapidno padajo; delni-ce Cosulich Line so Ïe brez vsake vrednosti in jih lahkomirne du‰e vzamejo s sabo na strani‰ãe; »Triestina s. a.«je v obupnem poloÏaju — treba bo napovedati prisilnoporavnavo, da se nekoliko opomorejo; Prestito del Lit-torio se ne obrestuje; Ïena ima kamne v mehurju in ho-ãe na vsak naãin v Viareggio; sluÏkinja je razbila drago-ceno japonsko vazo in milostljiva bo prav gotovo dobila


101

Ïivãni napad, ko bo to zvedela; hãi je zbeÏala s centuri-onom milice in zdaj po‰ilja pisma ter grozi z druÏabnim‰kandalom, ãe ji ne od‰tejejo mastne dote; v gimnaziji jeafera s sinom, ki je pokazal veã talenta za zvodni‰tvomladih deklet kakor za Risorgimento; Lola, »angel pla-vi«, zahteva sto lir na veãer, in ãe jih ne dobi, odpotuje— teÏko je dati stotak, toda ‰e teÏje je biti brez Lole. To-liko skrbi in toliko nev‰eãnosti, in oni se vkljub temuubijajo tu in i‰ãejo, kje bi kaj na‰li za te uboge brezpo-selne.

Dva veãera so tako razgrebali po svojih mislih, todaves njihov trud je bil zaman. Samo dnevnice so poteg-nili in zakljuãevali so dolge zapisnike z besedami: »stvarse odloÏi do nadaljnega«. In tisti nadaljni se je vlekel dvameseca in ‰e ãez, ‰ele potem je dozorelo v njem, da je zveliko muko porodil Hi‰o ‰t. 14.

Hi‰a ‰t. 14 je bila velikodu‰en dar, katerega je darovalamestni obãini grofica Mathilda Sircza von Schneefeld.

Mathilda Sircza von Schneefeld bi bila Ïivela, trpelain umrla kot Matilda ·irca, kveãjemu bi se poroãila —kar je zelo verjetno, saj je bila zelo postavno dekle — inse s tem dokopala do kakega drugega kra‰kega priimka.Toda njej se je nasmehnila sreãa. Seznanila se je bila znekim tretjevrstnim dvornim uradnikom, se kaj kmaluzna‰la na Dunaju, se tam dokopala do sobarice, rahlja-


102

la pernice in brisala cesarsko-kraljevi prah. Sãasoma jetudi sama postala deleÏna globokih postelj in njenihmlahavih prebivalcev — in tako se je tudi zgodilo, da jeneke jesenske noãi, ko je zunaj lil deÏ do obupnega dol-goãasja, ogrela premrle ude in razvnela plavo, vodenokri staremu generalu grofu von Schneefeldu in si s temprisluÏila grofovski naslov. Vzpenjala se je torej previd-no in stanovitno od klina do klina po lestvi ãlove‰ke sla-ve in blaga, si prisluÏila viteÏki kriÏec, pokopala svoje-ga moÏa, se oblekla v ãrno, se tupatam ‰e kaj malegaposluÏila skrivnih hodnikov, in se tako poãasi skrhalater se vrnila na stara leta v Trst, mlahava, histeriãna,polna Ïelodãnih ran, razburljivih noãnih prividov indrugih grenkob, ki so ji ostale od Ïivljenja. Kupila je vStarem mestu od Îida Abrahama Zambona praznodvonadstropnico z velikim portalom in teÏkim stebrov-jem, nad katerim je kraljevala osivela, od deÏja izpranaobilna Venera iz kra‰kega kamna. V hi‰i so bile ‰irokesobane, kamnita stopni‰ãa in dolgi hodniki, kar je vsedajalo videz razko‰ne prostornine. Mathildi Sirczi pa jebila prostornina skorajda nujno potrebna in zato je hi‰okupila ter se naselila vanjo z vsemi svojimi cesarsko-kraljevimi ostanki: s ãrnim rezljanim pohi‰tvom, pre-obleãenim z obledelo rdeão prevleko; s starimi, po naf-talinu di‰eãimi toaletami; s ‰katlo ‰irokokrajnih klobu-kov, operjenih z nojevimi peresi; s ko‰ato kostanjevo la-


103

suljo; z zlatim lornjetom; s hermelinastim pla‰ãem (darnekega nadvojvode); z zeleno papigo Ketty, ki je znalazmerjati sluÏabnike in zapeti »Gott erhalte«; s sanjski-mi knjigami in z debelu‰nim Hansom, ki je bil vratar,koãijaÏ, kuhar, streÏnik, sobarica in kar je bilo drugegapotreba — vse obenem.

Mathilda Sircza je vstajala malo pred poldnem, seoblekla v dolgo ãrno obleko in ‰la nekajkrat skozi vsesobe, po hodnikih in po stopni‰ãu, Hans pa je skakal odvrat do vrat, jih odpiral in se globoko priklanjal. Po ko-silu je odhajala v mesto. UdeleÏevala se je skoraj vsehparad in se ob pogledu na strumno korakajoão mladinozelo navdu‰ila. Delavcev in fakinov, ki so ÏviÏgali ali papljuvali, ni mogla prena‰ati; vãasih jih je celo ozmerja-la z bolj‰eviki. Legala je malo pred polnoãjo in Hans ji jekuhal kaj in ji pokladal razgreto opeko k premrlim no-gam. Kadar so bili njeni dobri dnevi, ji je bral kaj male-ga iz »Spominov Giacoma Casanove«, »Dame s kame-lijami«, ali pa celo pesmi iz »Buch der Lieder«; kadar paji je bil dan zagrenjen, se je vselej vraãala nazaj v nek-danje dni in takrat je moral Hans vzeti v roke »Razkrin-kane HabsburÏane«. Ob tej knjigi se je Mathilda razbu-rila in razÏalostila in Hans je moral v takih noãeh skorajdo jutra poslu‰ati, kako je prav za prav bilo s samomo-rom cesarjeviãa Rudolfa ter razlage podobnih cesarskihdogodkov in nesporazumljenj.


104

In tako je Mathilda Sircza hodila na avstrijski konzu-lat po pokojnino za svojim blagopokojnim moÏem inÏivela svoje zahajajoãe Ïivljenje. Potem se je pa spomni-la, da ji je prav za prav Ïe ãas oditi iz te solzne doline pozasluÏeno plaãilo — in je umrla.

Svojo hi‰o je zapustila mestni obãini z naroãilom, najjo preuredi v zaveti‰ãe brezposelnim sluÏkinjam. Pravi-jo, da ãlovek na zadnjo uro ‰e enkrat doÏivi vse svojeÏivljenje; Ïivljenje Mathilde Sircze pa je bilo tako pisanoin burno, da ni utegnila pregledati vsega. Vse kaÏe, da jepri‰la komaj do svojih mladih let, ko je kot revna sluÏ-kinja sanjala o lastnem domu, in je tako svojo hi‰o za-pustila sluÏkinjam, kar je Hansa, ki se je ‰tel za edinegadediãa, silno potrlo. Sicer pa Hans ni bil edini v svojipotrtosti; s Krasa so prihajale razne kmetice, ki so hotelegovoriti »s svojo sestro«, toda »sestra« jih ni marala nitivideti. Naroãila je Hansu, naj se te dekle kar izgubijoizpred njenega praga, kajti ona nima nobenih sestra. Intako so se »sestre« vraãale, preklinjale to »dvorsko po-guznjenko, ki je za vekomaj umazala njih po‰teno ime«.Ljudje pa so grofiãin dar sprejeli z veseljem na znanje inmenili, da je to edino dobro delo, ki ga je grofica storilav svojem Ïivljenju. Kaplan Don Armando Caracalla pa jecelo izjavil, da si je njena du‰a s tem prav gotovo prido-bila nebe‰ko kraljestvo.


105

Îe nekaj dni po grofiãini smrti so Hi‰o ‰t. 14 napolnilebrezposelne sluÏkinje od kleti do podstre‰ja. Nateplo seje toliko Ïensk, ki so z delavskimi knjiÏicami dokazovale,da so res sluÏkinje. Posedle so hi‰o, se prepirale medsabo za bolj‰o sobo in posteljo, za mizo, stol, omare,divane in divanãke (celo za papigo so se trgale spoãet-ka, potem pa so popolnoma pozabile nanjo, da je ubo-ga Ïival poginila od lakote, ker se ni nihãe zmenil zanjo,naj je zmerjala ali pa prepevala cesarsko himno); prepi-rale so se za pokojniãine knjige in se cedile nad risbamiv Casanovovih Spominih, stradale so, se zmerjale, lasalein kradle druga drugi. Kar je bilo med njimi ‰e trdnih inpametnih deklet, so se kmalu izselile, druge pa so odlakote in dolgoãasja zaãele s prodajo svojega telesa;spoãetka so hodile na cesto, potem pa so vlaãile mo‰kekar na dom. In tako so v nekaj mesecih izpremenilevelikodu‰ni dar — ãisto hi‰o blagopokojne grofice, ka-tere slika je visela v veÏi v pozlaãenem okvirju — v domnelepega imena. Na policijo je jelo deÏevati prijav tatvinin pretepov; in policija je hi‰o preiskala ter na‰la polegkali spolnih bolezni, tudi precej gradiva protidrÏavnevsebine, kar je seveda dalo povod za korenite ukrepe.Ob tej priliki je tudi mestni gradbeni urad hi‰o pregle-dal in jo »spoznal za nezmoÏno nadaljne uporabe«. Vseto je bilo predloÏeno mestnemu svetu in mestni svet je


106

v piãlih dveh sejah stvar prere‰etal ter odredil, naj sehi‰a izprazni in zapre.

Zdaj se je pa mestni svet spet spomnil te hi‰e, ki jebila vpisana v seznamu izpraznjenih stavb pod ‰t. 14.Drugih trinajst so Ïe vse razru‰ili, edino ta ‰e stoji.Mestni gradbeni urad jo je ponovno pregledal, nekoli-ko zmajal z glavo — nekdo se je ob tej priliki celo izra-zil, da ne bo velike ‰kode, tudi ãe se streha zru‰i ljudemna glave — in jo konãno odobril, da lahko v teh dneh,»dokler se ne najde bolj‰a re‰itev«, sluÏi za streho brez-domcem.

âasopisje je ta ukrep sprejelo naravnost z navdu‰e-njem. Priobãevalo je razgovore z obãinskimi svetniki,polnilo stolpce z njihovo ‰irokogrudnostjo in socialnimãutom, imenovalo jih — kakor je paã navada — Kruhsiromakov, Oãete sirot, Rednike vdov in PrevidnostboÏjo. Hi‰o ‰t. 14 pa, v katero so se komaj pred dobrimletom zaletavali kakor besni kozli, ãe‰, da je »leglo ne-morale, spolnih bolezni in prava tovarna podtalnih ele-mentov, drugiã pa so vse stene tako slabe in razpokane,da se lahko vsak hip zru‰ijo ljudem na uboge glave«, ti-sto hi‰o so zdaj progla‰ali za »Dom re‰itve, v katerem sonaravnost udobna in krasna stanovanja. âe je v njej Ïi-vela grofica, na‰a dobrotnica — bodi ji na tem mestuponovna ãast in hvala za njen velikodu‰ni dar — kakone bi mogli Ïiveti brezposelni? Treba bo sicer zidovje


107

malo podzidati, razkuÏiti in prebeliti stene, toda to lah-ko store bodoãi stanovalci sami — ãeravno vemo, da topriãakujejo od obãine; kajti ãlove‰tvo je tako: ãe mu po-nudi‰ prst, zgrabi celo roko — saj je v njihovo dobro inprid.«

* * *Hi‰a ‰t. 14 — jetiãna, gluha in votla, napol razpadla dvo-nadstropna podrtija, polna u‰i, stenic, podgan ter dru-gih proletarskih golazni — je stala na kriÏi‰ãu ozkih inmrakotnih ulic v Starem mestu in se Ïe dobro leto sèmpripravljala, da se nekega deÏevnega in veternega dne zvsem stebrovjem in obilno Venero vred poãasi zgrudi inzadu‰i v smolnatem cestnem blatu. Niã veã se ni zani-mala za Ïivljenje, zaprla se je vase in se potuhnila; ‰estrah pred smrtjo je ni veã vznemirjal. Zdaj so pa karnenadoma spet prihrumeli k njej ljudje s ‰kripajoãimivozovi, vozicami in rameni ter jo naskoãili. Paã, ko jedovek dosluÏil bogatinu, se ga lahko posluÏi vsak nema-niã! Zamajala se je hi‰a, izbulila temna okna od zaãu-denja in se ozrla v sivo nebo. Ni ji pri‰lo na misel, da bise upirala, pohlevno se je udala pred to premoãjo —kakor postarna vdova pred vojaki — in se je morda pravkakor ta, zaãudila, da si jo lahko ‰e kdo poÏeli. Odprlaje svoja teÏka okovana hrastova vrata in zaãela poÏira-ti stare ãrvive omare z ne‰tevilnimi predali; ‰kripajoãe


108

postelje s trhlimi nogami;, polomljene stole; raztrganedivane, iz katerih je silila vlaÏna in umazana morska tra-va in ki so bili v tej gneãi tako podobni ranjencem s pre-paranimi trebuhi; kolesa otro‰kega voziãka, pribita knavadnemu zaboju s ‰irokim napisom »Confitures Ciriozmerom in povsod« ali pa »Vzemite po kosilu poma-ranão Gaddi, ki Vas osveÏi in Vam pospe‰uje prebavo«in v njem jokajoã, ko‰ãen otrok; razklane kovãege, pisa-ne cule, raztrgane vreãe in podobno slikovito ljudskobogastvo; poÏirala je hi‰a starce z redkimi, ‰ãetinastimi,sivimi bradami; upognjene Ïenice s pridu‰enim stoka-njem na ustih; trde, zarjavele moÏe, ki so preklinjali podteÏkimi bremeni; Ïene s ‰irokimi, noseãimi trebuhi in zdojenãki na mlahavih, cunjastih prsih; otroke, ki so ve-nomer vre‰ãali, hlipali in smrkali; hihitajoãe se blodni-ce po ljudskih cenah in ÏviÏgajoãe potepuhe, ki so mir-no prihajali s kapo postrani, s pisano kriãeão ruto zavratom, in kadili svoje veãne ãike. ·kripala so stara vra-ta, ‰kripale so trhle podnice, loputale so oknice in krikiso se odbijali od praznih sten in Ïvenketaje padali natrhla tla:

»Halo — halo!«»Au — ruk, au — ruk!«»Kam divja‰?«»Kaj pa te briga!«»DrÏi jezik!«


109

»To je na‰e!«»Kaj? ·e eno ãrhni!«»Carletto, Carletto!«»DrÏi, strela boÏja!«»Carogna!«»Bestia!«»Macaco!«»Ne udrihaj po steni, saj vendar vidi‰, da je razpoka-

na!«»Pa naj se sesuje, hudiã!«»Mama! Laãen!«In tru‰ã nara‰ãa do same gluhote. Ljudje tekajo vse-

kriÏem, se zaletavajo drug v drugega, si glasno delijozau‰nice in se priãkajo za sobe; vlaãijo omare, postelje,mize in drugo ropotijo, da so vsi hodniki za‰arjeni inzaprti. Vsak bi bil rad prvi in tako ni preklinjanja nekonca ne kraja.

Kdor je pri‰el prvi, je pri‰el prvi. Izbral si je najlep‰osobo in jo samozavestno zasedel. Snel je razkrojena vra-ta, jih vrgel kar na hodnik — da je bila zme‰njava ‰eveãja — in stopil k drugi sobi po cela; zamenjal je okni-ce z razbitimi ‰ipami, potrgal trhle podnice iz poda injih nadomestil z dobro ohranjenimi; tekel hitro na ka‰ãoin preobrnil vse kote, kjer bi se dalo kaj najti, pobral sta-ro mizo, stol na treh nogah in zarjavelo cev, kar mu vselahko ‰e prav pride, si vse lepo uredil in se zdaj Ïe spre-


110

haja po sobi z Ïarecimi oãmi, prevzet od opojnosti, daima spet streho nad glavo. Ves vesel in zadovoljen sedek mizi in se zastrmi skozi okno na ‰iroko blatno dvo-ri‰ãe, na star, napol usahli kostanj, v katerega so vreza-na velika podolgovata srca, prebodena z deÏniki in brid-kimi sulicami ter okra‰ena z zaãetnicami zaljubljenihparov; strmi daleã tja ãez strehe v svet. Da, ãe ima ãlo-vek nekje svoj dom, ima tudi svet, ki je razgrnjen tamzunaj. Obãuduje ga in se divi belim cestam, ki se kriÏa-jo ãezenj. âe je pa ãlovek na cesti, nista cesta in svet niãveã prelestna in prav niã veã njegova! Toda dolgo nemore zdrÏati na miru, ko pa je vse tako lepo in skoraj-da sveãano! Kmalu vstane, gre po sobi in tupatam ‰e kajpospravi, naravná podobe na steni, podloÏi kos lesa podtrhlo in razjedeno nogo mize, da se ne bi veã majala,poi‰ãe Ïebelj, ga zabije pri oknu v zid in obesi nanj klet-ko s ‰korcem. ·korec veselo za‰ãebeãe in dobi kockosladkorja v dar. O, kajpak, nekaj lepega je, biti nekje do-ma, imeti streho nad glavo, svojo sobo in svoja vrata, nakatere lahko obiskovalec potrka — in ãlovek se v sobiponosno in glasno, vãasih ‰e o‰abno zadere: naprej!Aha, saj res, na vratih je potreben napis. In stanovalecpoi‰ãe kos porumenelega papirja in natisne nanj z gro-bimi ãrkami svoje ime:

MARTIN JACONCICCalzolaio


111

Potem veselo zamahne z papirjem, da se ãrnilo po-su‰i, se mladostno zasukne na zdravi peti in ga nabije navrata. Ha, — oddahne se, sede spet k mizi in se zastrmidaleã tja ãez lisaste zveriÏene strehe do samega neba, nakaterem se trgajo oblaki.

Drugi pa ‰e zmerom vpijejo, se kotalijo po hodnikih innaglo urejajo svoje stvari: Îenske pometajo smeti,bri‰ejo prah, odpirajo skrinje in jemljejo iz njih suho,papirnato, vo‰ãeno cvetje — spomine na prvo sv. obha-jilo, na birmo, na poroko in na podobne svetle brezskrb-ne ure —; obe‰ajo po stenah lesene, zakajene, polom-ljene Kristuse in podobe ilustriranih ãasopisov, poroã-ne slike z ostro zaãrtanimi oãmi, obrvmi, ustnicami inbrki — poveãane pri predmestnem fotografu, ki poznadu‰e in Ïelje svojih odjemalcev — in vse tisto pisanookrasje, ki vso to rev‰ãino samo podãrtava, ki pa je temljudem nujno potrebno, ker jim dokazuje, da so nekoãÏiveli, bili mladi in polni. Mo‰ki pogledavajo v dimnike,postavljajo male Ïelezne peãi in ravnajo cevi skozi okno.Tupatam se pri tem opravilu razbije kaka ‰ipa in takratse vselej zasli‰i glasno preklinjanje. Potepuhi polglasnopoÏviÏgavajo in hodijo od vrat do vrat, pomagajo pone-kod prenesti teÏjo omaro, skrinjo in posteljo, ali pa pre-vidno sunejo kako stvar, ki se da vnovãiti ter jo stlaãijov svoje brezdanje, raztrgane Ïepe. Otroci kriãijo, plezajo


112

na okna, na vrata, na stebre, padajo na tla in si potolãejonosove, se drsajo po trebuhih na gladkih drÏajih stop-ni‰ãa, tekajo na ka‰ão in v klet, na dvori‰ãe in na cestoter hoãejo do dna zavÏiti ta prazniãni dan.

Pozno popoldne se vpitje malo poleÏe; zdaj je za prvosilo Ïe nekam urejeno: postelje so postavljene in napol-njene s cunjami, omare so razme‰ãene ob stenah in sesmejejo s svojimi praznimi predali, na notranji stranivrat so nabiti Ïeblji in na njih visijo odveãna oblaãila,dojenãki so pozaspali — v peãeh pa gori ogenj, di‰i posmoli in trhlem lesu, dim se vije skozi cev in v loncih sekuha veãerja; zaudarja po ãebuli in paradiÏnikovi oma-ki. Otroci pozabljajo na igre, prihajajo v kuhinjo, ‰irijonosnice in vdihavajo vonj jedi. Îenske so sitne, moÏje pase potapljajo v ta duh, zagrebajo nagubane, zarjaveleobraze v ‰iroke dlani in jim je ob tej uri ‰e nekam dobropri srcu. Zdaj je streha nad glavo in to je vaÏno! Sevedaje vaÏno. Pa tudi jed je vaÏna. Vrag vedi, kaj je vaÏnej‰e.Vãasih bi ãlovek za dobro leÏi‰ãe stradal ves dan. Todanocoj so vsi nekam oblagodarjeni z upanjem in konãa-vajo svoja razmi‰ljanja s tem, da se bo poãasi Ïe vse ure-dilo v njihovo dobro in prid. Veãerja je danes bolj‰a ka-kor po navadi; saj je kuhana v sobi na peãi in ne v kaver-ni na tleh; pa tudi drugaãe ãlovek sedi na stolu in je primizi kakor se ãloveku spodobi. Po veãerji pomeãejo


113

otroke spat in uredijo ‰e kako malenkost. Poi‰ãejo pa-pirja ali pa kar s kredo napi‰ejo na vrata svoja imena:

FRANCOVICH ERNESTOSarto per Signori e le Dame

A u g u s t a O r z a nLavandaia

Ferletis AntonioMuratore

CHRIZNICH GIUSEPPEBandaio

P e t t a r o s S t e f a n olavorante

ANDREICICH PIETROpittore

in tako dalje. Kakor hitro se ti ljudje kam naselijo, takojnapi‰ejo na vrata svoja imena. Tako se zdi, kakor bi pri-ãakovali kakega skesanega Rotschilda, ki se utegne vsakãas pojaviti in deliti med siromake denar.

Ne mine niti teden dni in prebivalci Hi‰e ‰t. 14 se pravdobro poznajo med sabo. Z ostrimi in predirnimi oãmiso potegnili drug z drugega tiste raztrgane cape in se


114

dodobra ogledali: Pettaros je Ïivina, ãez dan postava pomestu, zveãer pa pretepa svojo Ïeno; Ferletis je furlan-ska mrhovina, ki se dela dobrega z vsemi, skrivaj pa sehodi ponujat na obãino za policaja in na Questuro zakonfidenta — da bi ga strela udarila; Jakoncic je star ãev-ljarski falot, zasedel je najbolj‰o sobo in se zdaj s svojim‰korcem vred poÏviÏgava na ves svet; Chriznich je »in-teligenten gospod«, oãe treh hãera, o katerih pravi, daso pravi angeli, drugi pa so prepriãani prav o nasprot-nem; Andreicich je vnet za dolgoprstna dejanja, Ïganjein zavaljeno Francovichevo Cristo; Francovich je »mol-ãeãi bik« . . . Tako obravnavajo vse druÏinske razmere in‰kandale, prepire, ljubezni, zakonolomstva in nemoÏatepreteklosti, noãna preseljevanja iz sobe v sobo; tatvine,spolne bolezni, denarna sredstva in tako dalje. Toda vseto ne vzbuja prav nobenega ogorãenja in moralnegazgraÏanja. To je vse tako urejeno — in kadar je tako, nidrugaãe. Oni so tega navajeni Ïe dolga leta in zato nepade nobenemu na um, da bi resno sku‰al prodajati ce-nene nauke o morali in po‰tenosti. Pa morale in po‰te-nosti tu sploh ni.

* * *Hi‰a ‰t. 14 ãez dan ni deleÏna takega oglu‰ujoãega ‰umakakor zveãer.


115

Pettaros, Andreicich, Francovich in drugi zdravi indelavni moÏje se napotijo v mesto, stikat za priloÏnost-nim delom, mrki in molãeãi, pogreznjeni s svojo one-moglo jezo. Morda se jim pa le posreãi, da tupatam na-Ïagajo in nacepijo meter drv, pomeãejo v drvarnico vozpremoga, ali pa ponesejo teÏko breme, da zasluÏijo liroali dve.

Vagabundi iz podstre‰ja »sejejo« in prere‰etavajo raz-na vpra‰anja vse do poldneva, potem se pa odpravijo»po svojem poslu«. Tisti, ki ostanejo doma, ne povzro-ãajo prav nobenega ‰uma; pretegavajo se na raztrganihblazinah, prebirajo tedenske romane, se kaj malega pre-pirajo o ureditvi sveta, kadijo in strmijo v strop.

Chriznicheve hãerke in druga dekleta, ki so se vrniledomov ‰ele proti jutru, molãe pre‰tejejo izkupiãek, ki gajim je dala noã in potem polegajo ves ljubi dan.

NadloÏni starci se ob deÏevnih dneh smodijo pri peãiin raz‰irjajo smrad po tleãih cunjah; ob lepem vremenupa lezejo na dvori‰ãe, naslanjajo tam svoja trhla telesaob stene. brskajo po Ïepih in ba‰ejo svoje oglodane pipez vsem nemogoãim prahom, meÏikajo v sonce s krmeÏ-ljavimi oãmi in cedijo sline po gorki juhi, debeli cigari inpoÏirku Ïganja, ki tako lepo popraska po starem, izsu-‰enem grlu; se hropeãe odkrehavajo in obujajo spomi-ne iz mladosti in iz vojne; pripovedujejo razne dogod-ke, ki se zaãenjajo z »njega dni« ali pa »ko sem bil ‰e


116

mlad, zdrav in moãan«, »ko smo bili v Karpatih«, »ko jepri‰el Franc JoÏef v Trst« in tako dalje.

Onemogle Ïenice zibljejo otroke, ‰ivajo z debelo igloin raskavim sukancem krpo vrh krpe na raztrgane hlaãemalih razgrajaãev — Ïenske so uporabljive do smrti —zraven pa se ubijajo z mislijo, kak‰no bo prav za pravnebe‰ko kraljestvo. Sicer se ne ubijajo vse s temi misli-mi. Stara Francovichka na primer se za nebesa »‰e zme-ni ne«.

Ko je za velikonoã oãe siromakov, Don Armando Ca-racalla, obiskal Hi‰o ‰t. 14, da bi spovedal bolnike, je slu-ãajno naletel tudi na Francovichko. Namignil ji je nekajo velikonoãni dolÏnosti vsakega kristjana, Francovich-ka pa se je razkoraãila pred njim, mu ostro pogledala voãi in izsula iz sebe precej‰njo pridigo, zabeljeno s psov-kami in pome‰ano z raznimi ãitati iz katekizma, ki so ji‰e ostali v spominu iz mladosti; h koncu pa se je takorazvnela, da je pred ãastitim gospodom zagrabila svojeraztrgano krilo, in se s plosko roko krepko udarila postegnu.

»To!« je dejala, »pa ne nebesa!«Îenske, ku‰trave, umazane in odpete, obleãene v pi-

sane cunje — darovi narodnih dam, zbranih pri »Assis-tenza invernale«, »Pro maternità« in drugih humanitar-nih dru‰tvih — skaãejo od vrat do vrat z lonci v rokah in


117

prosijo na posodo Ïlico masti, pest moke, rogelj kruha,poÏirek mleka za otroka, soli in vÏigalic.

»Moj Bog, ‰e zakuriti nimam s ãim!«»Otrok je laãen, na‰ pa vse sam poÏre!«Postajajo na hodniku, se naslanjajo na podboje vrat,

prekriÏavajo roke pod predpasnikom, nategujejo obra-ze, se posmehujejo s hropeãim glasom in spra‰ujejo, ãebo res kmalu padel fa‰izem; ãe se Mussoliniju res majestol; ãe so na ·panskem komunisti res propadli, ali samoãasopisje tako pi‰e, da bi preslepilo ljudi; ãe bo Ïupanres odstavljen, ker je nekaj poneveril; ãe se je ta in ta resporoãil, ta in ta res obesil; ãe je ta in ta res zaprt in ãe jeta in ta res dala odpraviti in leÏi zdaj doma napol mrt-va in drugih takih stvari na tisoãe.

Otroci odhajajo na dvori‰ãe in niso podobni otrokom,paã pa pritlikavcem iz cirkusa: debele glave, potezestarãevske, oãi vodene. Spoãetka molãe, roke jim visijoob telesu, strmijo tjavendan in zdi se, da sploh ne vedo,ãe bi se izplaãalo razgibati se in biti otrok. Potem pa sevseeno razÏive: lezejo na stari, napol usahli kostanj, sepre‰erno majejo v rogovilah, padajo s trhlih vej in sipotolãejo nosove, obdrgnejo kolena in prekoljejo jezik;kriãijo in razsajajo, kradejo drug drugemu ãrviva jabol-ka, gnilo pomaranão, ukradeno banano, skorjo kruha,reklamne razglednice Ramona Novarra in Grete Garbo,stare polomljene igraãke: ‰katle, ponve, noÏe, obroãe in


118

drugo pisano ropotijo; zlasajo se in se pretepejo, pa sespet pomirijo in zaãno z zdruÏenimi moãmi graditimesto. Mirno vlaãijo »ceste« ãez dvori‰ãe, postavljajohi‰e iz kosov razbite opeke in zabojev, zraven pa prepe-vajo »Giovinezzo« in »II tram di Opcina«. Ko je mestodograjeno, se vselej pojavijo teÏkoãe in nesoglasja:

»Ta bo Via Pettaros!« pravijo Pettarosevi.»Ta bo Via Francovich!« pravijo Francovichevi.»Via Pettaros!«»Via Francovich!«»Tvoj oãe je tat!«»Tvoja mati je lajdra!«»Via Pettaros!«»Via Francovich!«In ker se na noben naãin ne morejo mirnim potom

sporazumeti, si pokaÏejo jezik, se zaãno zmerjati, si sko-ãijo v lase in se povaljajo v prah. Ko je obraãun konãanin novo zgrajeno mesto dovolj blagoslovljeno s krvjo inzalito s solzami, sklenejo mir. Da ni zmaga ne Pettaro-sevih ne Francovichevih, krstijo ulice s tujimi imenit-nej‰imi imeni: Via Lenin, Via Turati, Piazza del Papa intako dalje. Ko je ta stvar opravljena, si je treba izbrativloge vaÏnih in pomembnih me‰ãanov — in tu je spetvojna na vidiku.

»Jaz bom Ïupan!«»Ti Ïe ne. Îupan bom jaz!«


119

»Bom jaz pa prefekt!«»Ne, ne! Pa bodi raj‰i ti Ïupan in bom jaz prefekt.«»Ne. Prefekt bom jaz!« se zadere drugi. »Ti bodi raj‰i

general!«»Dobro, jaz sem general. Ekscelenca!«»Kak‰na ekscelenca? General ni ekscelenca!«»Kako, da ne?«»Tako — ni!«»Kaj bom pa jaz?«»Ti? Ti bodi policaj. Stal bo‰ na kriÏi‰ãu in skrbel za

red.«»Policaj pa Ïe ne, policaj pa Ïe ne bom!«»No, kaj pa?»»Senator!«»Tak smrkavec — pa senator!«»Smrkavec pa Ïe nisem. Senator sem in senator osta-

nem. Pa bi si ti poprej spomnil na senatorja!«Slednjiã se le sporazumejo. Postanejo vaÏne osebno-

sti, sprehajajo se po novozgrajenih ulicah ter se z resni-mi obrazi globoko priklanjajo:

»Complimenti, ekscelenca!«»Complimenti, gospod Ïupan!«»Kako pa kaj z vami, gospa Ïupanja?«»Dobro, dobro, zdaj moram na sejo kluba ,Pro mater-

nità’.«


120

Starej‰i, dvanajst, trinajst in ‰tirinajstletni fantje —kakor so paã razviti — se ne vme‰avajo veã med te mo-kre otroke. Globoko so uÏaljeni, ãe jih kdo sku‰a ‰tetimed nje. Res, da tu pa tam ponoãi kdo ‰e zmoãi poste-ljo, in tudi sveãa jim vãasih ‰e zabinglja pod nosom —toda to se jim ne more ‰teti v greh in tudi verodostojendokaz to ‰e ni, da so otroci. Moãi lahko kdorkoli, na pri-mer ãe je bolan; sveãa pod nosom pa binglja tudi mar-sikateremu odraslemu: ãlovek je nahoden ali pa imaroke prezaposlene in se ne utegne usekniti.

Pettaros Valdo, Francovich Ernest, Andreicich Bruno,Chriznich Rudi so Ïe majhne osebnosti. Mogoãno sepostavljajo, ti‰ãijo roke v hlaãne Ïepe in ÏviÏgajo. ÎviÏ-ganje pa je precej‰en napredek in dobro vidno zname-nje, da se ãlovek razvija in dora‰ãa. Kdaj pa ste videli, dabi »mokri otroci« ti‰ãali roke v hlaãne Ïepe in ÏviÏgali?Nikdar. No torej! In ãesar ne poãenjajo otroci, poãenjajoodrasli. Drugiã pa ti fantje ne hodijo veã po svetu bosi inrazoglavi. Vsi so obuti in vsi pokriti. Sicer imajo ponaj-veãkrat na nogah stare, prevelike, z Ïico povezane ãev-lje svojih oãetov in starej‰ih bratov, in na glavi preveli-ke kape, ki jim segajo ãez oãi in ãez u‰esa — ampak toniã ne de in tudi ni vaÏno; vaÏno je, da so obuti in pokri-ti kakor se odraslim ljudem spodobi.

Zaposleni pa so ti fanti ãez mero: polne roke delaimajo, polne glave duhovitih domislic in teÏkih skrbi.


121

Zanimajo se Ïe za nekatere poglavitne stvari: za tobak,oroÏje, Ïenske in politiko. V Ïenskem vpra‰anju je naj-bolje podkovan Pettaros Ernest. Dogodiv‰ãina nekenoãi je ostala Ernestu dobro v spominu. Nekaj ãasa se jeKristine ogibal in tudi svojim tovari‰em ni o tem niãe-sar omenil, kasneje pa se je s tem silno pona‰al.

âez dan ti junaki vneto prebirajo pustolovske zgodbeBuffala Billa in se navdu‰ujejo ob juna‰kih prigodahToma Mixa. Da, ta Tom Mix je velik junak: kakor niãpreskoãi na konju Gran Canjon. On spada med junakeprvega reda: Tom Mix, Lenin, Buffalo Bill, Binda, Rinal-do Rinaldini, Colarich, Tunney, Trotzki, Carnera. Raz-bojnik Colarich je bil sploh sijajen deãko; poklal je toli-ko ljudi in samo bogate; ko so ga lovili, je ubil dva kara-binerja in potem zbeÏal skozi streho; bil je neustra‰en inpraviãen. Zato so ustanovili dru‰tvo z njegovim ime-nom, katerega nameni so bili jemati bogatinom in dajatireveÏem.

Vãasih — in to ne prav poredkoma — gredo na sku-pen izlet v mesto. Kolovratijo po najprometnej‰ih uli-cah, strmijo v izloÏbe, ogovarjajo Ïenske, nagajajo straÏ-nikom, opona‰ajo hojo kakega debelu‰nega moÏakarja,zavijejo na sadni trg in kradejo branjevkam sadje, ali pajim pade v oãi kaka sveÏe pobeljena stena, ki je kakornala‰ã postavljena tam za njihova politiãna prepriãanja.


122

Hitro najdejo kje kos oglja in napi‰ejo nanjo z velikimiãrkami:

W DUX W TURATIW LENIN W IL RE

* * *Zveãer pa se stiskajo v mrakobnih kotih, privijajo k sebideklice svojih let, si delijo prve poljube in se tako poãasivsi pribliÏavajo re‰itvi problema Evinega jabolka.

Na veãer, ko v sredi‰ãu mesta zagore obloãnice in za-pljuska godba izza steklenih vrat, se tudi Hi‰a ‰t. 14 raz-mahne in raz‰iri. Kar je bilo vezano in mlaãno ãez dan,se razveÏe in osveÏi. PriÏigajo se sveãe in petrolejke;mali plamenãki cvrkutajo in pojemajo na razmajanihmizah. Jaconcic ima karbidovko, imenuje jo »moja cen-trala« in je sila ponosen nanjo; oãisti jo vsak veãer, jopoãasi priÏge in ko plin z glasnim brenãanjem gori, muje silno dobro pri srcu.

MoÏje in fantje, ki so skoraj ves dan zastonj kolovra-tili po mestu, se vraãajo domov, vsi razjarjeni, obupani,zbiti od cestnega tlaka in preklinjajo ta »prokleti svet«,robantijo, razsajajo in se pridu‰ajo, da ne pojdejo nikoliveã »lizat petà gospodom, pa ãetudi zdajle, kar pri priãivse hudiã vzame«. Vse tisto, kar se je ãez dan grenkegain pekoãega nateklo v njihova srca, morajo nad nekomrazliti in tako se zna‰ajo nad Ïenami in otroci.


123

Otroci se ne menijo veã za igraãe in cepajo od vse-povsod. Polastil se jih je tisti povsem Ïivalski nemir predjedjo. S svojimi umazanimi, zapackanimi in mokrimikrilci, z napihnjenimi, trdimi trebuhi (kakor utopljenci),se gnetejo po kuhinji, se stiskajo k maternim krilom terklipajo, smrkajo in sitnarijo:

»Mama, laãen!«»Karlo me je tepel, niã veãerje mu ne daj!«»Tebi niã!«»Milki si dala veã kakor meni!«»Meni ‰e!«Îenske so sitne kakor ose. Suãejo se krog malih og-

nji‰ã, se otresajo otrok, ki jih grabijo za krila, in se s stra-hom ozirajo na moÏe, ki sedijo na nizkih skrinjah, strmi-jo v konice svojih ãevljev in so podobni oblakom, ki pri-na‰ajo nevihto. »O moj Bog, da bi le ne zrogovilil!« Inotroci ne dajo miru! Najmanj‰e morajo pobrati s tal, jihmalo poujãkati na rokah, se jim nasmehniti in jim celokaj zapeti — in peti je nevarno: moÏ utegne planiti po-koncu, ãe‰, taki ãasi, ti pa poje‰ kakor da bi bili vsegasiti. Ko je veãerja kuhana, dobijo otroci na tla sredi sobevelik ploãevinast kroÏnik, se zleknejo k njemu in zaãne-jo neusmiljeno razbijati z Ïlicami; hitijo kakor bi meta-li Ïive Jude v pekel in nihãe ne ãrhne niti besede — samosovraÏni pogledi se kriÏajo, kadar kdo zgrabi le preveãhkrati. Ko se nasitijo, poleÏejo v kot na skupno leÏi‰ãe,


124

kjer se stisnjejo drug k drugemu in pozabijo na vsa ve-lika in nepremostljiva sovra‰tva, ki so jih loãila ãez dan.

Pettaros je imel danes v mestu izredno sreão: ves dan jeÏagal in cepil drva, in sicer pri dobrem ãloveku. ZasluÏilje dvanajst lir, kar dandana‰nji ni malenkost. Dvanajstlir, to se pravi: 12 kg koruzne moke — dvanajstkrat jalo-va polenta; ali pa 8 kg moke in 1 kg masti — osemkratzabeljena veãerja; in s tem se lahko potisne teden dninaprej.

Toda domov grede se Pettaros nikakor ni mogel pre-magati, da ne bi stopil v gostilno na kozarec Ïganja. Saj— ãlovek je premraÏen, ves dan stoji na vetru, in potem:teden ima samo ‰est dni, ãe od‰tejemo nedeljo. Pa tudini vrag, da se medtem spet ne posreãi kaj najti. In takoje Pettaros zvrnil kozarec, potem dva in tri, si naroãil ‰ecigaret — pijaãa se brez kajenja upira — in tako je po-gnal po grlu vseh dvanajst jalovih ali osem zabeljenihveãerij. Ko je vrgel na mizo poslednji dve liri, se je ogla-sila vest, ãe‰ ti popiva‰, doma pa stradajo. Toda Pettarosje hotel prevpiti njen glas: zaãel je nekaj razlagati o bo-doãem zadruÏnem Ïivljenju, v katero je trdno verjel;krepko je udaril s pestjo po mizi in skoraj zakriãal:

»Kadar jaz reãem, morajo priti bolj‰i dnevi!«»Morajo, morajo,« se je hudomu‰no nasmehnila za-

valjena toãajka in se teÏko naslonila nanj.


125

»To je baba, vi‰!« se je gromko zakrohotal in jo objelz obema rokama ãez obilne prsi. »V bodoãe ne bomoveã za vse Ïivljenje navezani na ene in iste kosti,« je ‰edodal in jo cmokaje poljubil.

Domov se je povrnil kar zelen od jeze. Priropotal je pohodniku s teÏkimi, malo omahljivimi koraki, s krivimpogledom in z glasnim »naj gre k vragu ves svet«. Usta-vil se je pred vrati svoje sobe, brcnil z nogo vanje in sezadrl:

»Odpri!«Stanovalci vse hi‰e so se nasmehnili in vedeli: »Nocoj

bodo pa pete litanije.« To je bilo staro znamenje in Ïenaje vedela, kaj jo ãaka. Odprla mu je vrata, potem pa jepostavila predenj veãerjo, malo zazehala in tipaje vpra-‰ala:

»Spet ves dan zastonj, kaj?«MoÏ ni niti ãrhnil. Pobrodil je z Ïlico po ãobodri, po-

duhal, zavihal nos in spustil Ïlico na tla. Pogledal je Ïenoizpod cela, razkoraãil noge po sobi in rezko ukazal:

»Sezuj!«Îena je globoko potegnila sapo vase, se sklonila k

moÏevim nogam in zaãela poãasi razvozlavati jermene.V sobi je bilo tiho, otroci so spali (samo kdaj pa kdaj seje zasli‰alo njih globoko dihanje), krog medle luãi jefrfotala velika bela ve‰ãa — na postelji pa se je prevrglabolna Linika in zastokala.


126

Ko mu je Ïena sezula ãevlje, se je umaknila k postelji,prekriÏala roke na trebuhu in se zastrmela v tla. MoÏ jeodpel hlaãni jermen in navalil nanjo. Îena se je stulila inpritajeno zastokala — zavpila ni. Pettaros je prenehalvihteti jermen in se oddahnil. Slekel se je, ugasnil luã inlegel.

To Pettarosevo ravnanje je bilo splo‰no znano vsejhi‰i in kadar ga je kdo piãil na ta raãun, se je Pettarosvselej. razkaãil:

»Kaj?« je dejal, »saj to je edini kruh siromakov! ·e tonaj bi nam prepovedali, kaj pa nam potlej ‰e ostane?«

Pettaroseva Ïena Angela je bila hãi tovarni‰kega delav-ca in predmestne perice. Njena dekli‰ka, odnosnootro‰ka doba ni bila niã kaj zanimiva. Potekala je enako-merno in vsakdanje, brez posebnih dogodkov, ki bi se jijasneje zarisali v spomin. Pa tudi Angela sama ni spada-la k tistim otrokom, ki ‰iroko odpirajo oãi, ‰irijo nosni-ce, hlastno zajemajo vase ves svet in stikajo neprestanoza novimi odkritji ter zaãudeno obstrmijo ob vsakemnovem spoznanju. Pri Angeli ni bilo niã takega. Hodilaje v ‰olo, skrbela, da je imela knjige v redu, prav tako seni brigala za razna ‰olska odlikovanja. Trinajstletna jestopila v tovarno; delala je, pela, se smejala, kadar je bilopotreba, dora‰ãala, bluza se ji je napela na prsih, kri jenekoliko hitreje zaplala po Ïilah, poljubila se je prviã,


127

drugiã in tretjiã, vse kar tako mimogrede, skoraj brezvsake slasti, zaãudenja in hrepenenja. Tovari‰ice so go-vorile o poljubih in ker je sli‰ala, da se mora petnajstlet-no dekle poljubiti, se je poljubila. âe bi ji rekli, da moradrÏati klofuto, bi se spoãetka sicer nekoliko zaãudila,toda drÏala bi jo najbrÏe. Hrepenenja so v njej nara‰ãalapoãasi in so bila brez veãjega poudarka in sile; prihaja-la pa so vendarle — in ker so prihajala, se jim Angela nipostavljala v bran, pa tudi klicala jih ni. Spadala je —kratko reãeno — h tistim ljudem, o katerih po navadireãemo, da ne store nobenemu niã Ïalega — zato padrugi njim prizadenejo tem veã gorja. Popolnoma se jeprepustila toku Ïivljenja, in ta tok jo je zanesel neke noãipod borovce v bliÏini Miramara, kjer se je sedemnajst-letna udala dvaindvajsetletnemu ·tefanu Pettarosu, ki jije ves veãer nekaj kvasil o njenih prekrasnih in preglo-bokih oãeh, o krasoti noãi, o prelestnem mesecu, o veãnizvestobi do groba in o drugih podobnih stvareh, ki jihslabiãi govore ob takih prilikah. Angeli so se zdele vsetiste besede votle in prazne: laÏ; noã je noã, luna je luna— kaj je na tem tako prelestnega in prekrasnega? O lju-bezni je bilo pri Angeli kaj malo govora, ‰e podaritevtelesa je bilo samo motno obãutje trenutne opojne po-zabe, ki pa se je kaj kmalu razpuhtelo. Edina beseda, kije v vseh teh litanijah papirnatih verzov nekaj pomeni-la, je bila poroka. Saj ji je mati Ïe dolga leta sem ob vsaki


128

priliki govorila: »Kadar se poroãi‰, bo‰ morala znati toin to, s tem in tem se ravna tako in tako, to in to je nuj-no potrebno,« in tako dalje. In iz teh materinih besedi sije Angela sestavila povsem enostaven pogled na Ïivlje-nje: Ïenska se mora poroãiti, biti moÏu pokorna, roditiotroke, »znati to in to, s tem ravnati tako in tako in to into je nujno potrebno«.

Vzela sta se, ‰e preden je minulo leto po noãi na obali,ki je ostala Pettarosu v jasnej‰em spominu kakor Angeli;kajti Pettaros se je nemalo zaãudil, »da je na‰el sreditega mestnega gnoja ãisto roÏo«, kakor se je izrazil svo-jim tovari‰em. Najela sta si stanovanje v bliÏini njenihstar‰ev in mirno zaÏivela. »Vse se je dobro razvijalo invse je kazalo ravno druÏinsko pot, polno sreãe in ljubez-ni, ãe ne bi ta tiha voda nenadoma pokazala svojih skri-tih vrtincev in za vselej skalila druÏinsko sreão.« Tako jekasneje Pettaros veãkrat razlagal v pijani druÏbi svojo»grenko usodo«.

Tisti »vrtinci« so resniãno kaj kmalu planili na dan.Komaj nekaj mesecev po poroki se je oglasil pri Angelimornari‰ki ãastnik; bil je njen znanec Ïe iz otro‰kih letin je kot otrok ãutil neko nagnenje do nje. Stopil je kAngeli, se ‰iroko smejal in kazal svoje bele zobe, ji govo-ril o svoji otro‰ki ljubezni, ji pripovedoval o »ognju Ïenav juÏnih pristanih«, jo prijel za roko, jo stisnil k sebi, jopoljubil, ji razpletel dolge kite, jo dvignil v naroãje — in


129

Angela se ni prav niã branila, samo oãi je zaprla in glo-boko zadihala.

Kaj je prav za prav bilo na vsej stvari in kako je dotega pri‰lo, ni mogla Angela doumeti ne takrat, ne nik-dar kasneje. Vedela je samo to, da je edino takrat nekajteÏko omamnega zogorelo v njej in bruhnilo na dan.Kadarkoli se je kasneje spominjala tega svetlega dogod-ka — v svojih mislih ga je imenovala »svetli dogodek« —se je vselej zlecnila in pri du‰i ji je bilo ãudno sladko ingrenko hkrati. âutila je tudi, da bi se nikakor ne moglapremagati, da bi se ne vrgla ponovno v objem ãloveku,ãe bi ji bilo zagotovljeno, da bo pri njem ‰e enkrat za-ãutila vso silo in slast tistega, ãesar si ni znala razloÏitiin ãemur ni vedela imena. Toda to se ni nikdar veã pri-petilo.

Pripetilo pa se je, da je od tistega dne postala vse boljmolãeãa in vase pogreznjena. Kesanja ni ãutila, vest je nipekla ne pred Bogom ne pred ljudmi — kajti s prvimkakor z drugimi ni vodila tenkih raãunov. Z moÏem jepostala naravnost suÏenjsko dobra in kadar je bil poseb-no prijazen z njo, je ãutila v sebi neko teÏo. Toda te teÏese je kmalu iznebila: ali je mar ona kriva? To je paã mo-ralo tako biti, ãe se je zgodilo. Zgodilo pa se je tudi, daje v razburjenju nekoã povedala moÏu vse, jasno in od-krito. »Zdaj je ‰e ãas, da grem,« si je rekla in mislila jeres oditi. Kam? Po tem se ni spra‰evala. Toda moÏ tega


130

ni hotel razumeti; planil je pokoncu, se stresel in zajecl-jal nekaj nerazumljivega. Potem jo je zgrabil za vrat inzavpil:

»Kaj! . . . kje . . . pa ima‰ denar?«»De — — na — — r —?« je Angela izbuljila oãi.»Denar!«Toda Angela ni veã odgovorila, tudi na to, da bi se

uprla in beÏala, je popolnoma pozabila. Namah je po-stala spet mirna in poniÏna; zaprla je oãi in ãakala. MoÏpa je navalil nanjo, »na tiho vodo, na ta pobeljeni grob«.

»Le deri se, le deri se, svinja . . . !« je kriãal. Angela paje mirno prena‰ala udarce in ni niti zastokala; in mordaje uprav to moÏa ‰e bolj razkaãilo in povzroãilo v njem»trajen prelom« in se je s tem »zavedno razbila druÏin-ska sreãa«.

Prvega, »tako rekoã izvirnega greha«, pa ni PettarosÏeni nikdar odpustil — krstil je tisti greh za izvirnega,ker je hotel s tem potrditi, da izvira odtod vsa njegovanesreãa in tudi, da je s tem opraviãeval svoje ravnanje insvojo vest. Vselej, kadar se je vrnil domov pijan in raz-boljen od Ïivljenja, je pretepel Ïeno; in to se je dogaja-lo malone vsak teden.

Nocoj pa sta ga zavest, da je po nepotrebnem zapra-vil denar, in Ïganje, ki ga je zauÏil, ‰e posebno razbur-jala in pritiskala k tlom. Toda Pettaros se ni dal potlaãiti:on ni bil nikdar kriv! Naj je zagre‰il karkoli, ni pred ljud-


131

mi nikdar sklonil glavo in umaknil pogleda; zmeraj se jepokazal kot Ïrtev svoje Ïene — ob urah hude pijanostise je celo razjokal nad tem. Vsa krivda je bila na Ïeninistrani: »Ona je razdrla, tako rekoã zastrupila druÏinskosreão, in ãe pijem, da si pote‰im svojo du‰o, ali je margreh na moji strani, ali sem si mar sam zadal rano? Îenaje v mladosti prelomila zakonsko zvestobo, in tu je zaãe-tek vsega zla: to je izvirni greh.« Tako se Pettaros zago-varja sam pred sabo in pred ljudmi — Ïenin »izvirnigreh« pa mu prihaja neverjetno prav, da lahko s stali‰ãaÏrtve in sodnika hkrati jasno pokaÏe Ïeni in ljudem,»kako daleã je njena nepremi‰ljenost, njena slaba kriuniãila vso druÏino«.

In tudi svojega prvega otroka — deklice Linike — nimogel Pettaros nikdar vzljubiti.

Linika se ‰e nekajkrat prevrÏe na svojem leÏi‰ãu, potempa mirno obleÏi in s silo zaustavlja ka‰elj.

Îivljenje Linike Pettaroseve je v marsiãem podobnoÏivljenje njene matere; edina in poglavitna razlika je vtem, da se njeno Ïivljenje bliÏa s hitrej‰imi in grenkej-‰imi koraki svojemu koncu.

Zgodba tega Ïivljenja je povsem vsakdanja, podobnatisoãerim zgodbam, ki jih je s solzami v oãeh pripovedu-jejo sluãajno nerazpoloÏene Ïenske v javnih hi‰ah, inkatere so tudi pisatelji Ïe obdelali v raznolikih oblikah


132

v svojih knjiÏevnih sestavkih s svojim »za« in »proti«. Inte zgodbe so nemara ravno zaradi svojega velikega ‰te-vila in presenetljive sliãnosti postale dvomljive verjet-nosti. Zaradi svoje solzave ginjenosti, zaradi vpliva na»mehka mo‰ka srca« so postale priljubljene in pri‰le vsplo‰no vsakdanjo uporabo. Tudi vzrok Ïenskega pad-ca je v teh zgodbah kajkrat dvomljiv. Zadnje ãase je vmodi kruh, ker je kruh postal poglavitno vpra‰anje ‰iro-kih ljudskih plasti. Vãasih se je veãkrat navajal bogatzapeljivec ali pa posilnik — in takrat so nesreãnice, po-siljenke in zapeljanke ponajveãkrat poskakale v vodo alipa se pometale pod vlak; kajti veãkrat so nosile bitja podsrcem. Dandanes pa je svet v splo‰nem napredku iz-na‰el marsikatera sredstva zoper take nesreãe in se tudiotresel marsikaterih predsodkov.

Bodi kakorkoli, pri Liniki je bila stvar takole: Doma jebila lakota, bolezen, brezposelnost; Liniki je bilo pet-najst let — bila je sicer ‰e dobra, toda njeno telo je Ïedobivalo dekli‰ke oblike; odpravila se je na ulico s papir-natim cvetjem in ga ponujala; ves dan je prodala samodva ‰opka — proti veãeru pa se je obregnil obnjo de-belu‰ast gospod, ãe‰ ti bi si pa Ïe lahko drugaãe sluÏilasvoj kruh. In tisti veãer se je Linika vrnila domov s pet-desetakom. Mati je izbuljila oãi, oãe se je najprej stresel,presenetljivo pogledal Ïeno in dolgo strmel v tla, potempa je zgrabil Liniko za lase.


133

»Kakor ti, prav kakor ti!« se je drl na Ïeno.Dvignil je Liniki glavo, ji zapiãil svoj pogled v oãi in se

zareÏal:»Vsaj sto lir bi morala prinesti, razume‰, ker je bilo

prviã!«Linika pa se je stresla, pokleknila in zajeãala:»Bom — — bom — — sto — — drugiã!«Ko se je zgrudila, jo je Pettaros dvignil s tal in jo ne-

sel na posteljo. Potem je omahnil ob stranici na tla in za-grebel obraz v raztrgano odejo. Ko je premagal svojoÏalost, je ‰el v mesto. Domov se je vrnil pozno v noã,natepel Ïeno in ponavljal, da je to posledica njenega »iz-virnega greha«.

Pa kaj bi, vse to je Ïe daleã in Linika se vsega tega nitispominjati veã ne mara. Potem je ‰la ‰e veãkrat na uli-co; sto lir pa ni nikdar prinesla. Zdaj je bolna: jetiãna jein po telelesu jo Ïge. Pravijo, da bo kmalu umrla. Matije Ïalostna: »Niti enega svetlega trenutka,« si pravi inmaje z glavo. Toda Linika ne ve prav niã o svetlih trenut-kih. Îe dvakrat so poklicali k njej oãeta Dona ArmandaCaracallo; in Don Armando je pri‰el, obstal kar sredisobe, in dolgo pridigal o nebe‰kem kraljestvu, govoril sstrogim glasom o svetnicah, ki so raj‰i umrle od lakote,umrle naravnost muãeni‰ke smrti, kakor da bi izgubiledevi‰tvo; proti koncu pa se je vselej omehãal in zagotav-ljal, da je boÏja milost neskonãna, in trpljenje na zemlji


134

najbolj‰e poro‰tvo za veãno veselje; saj pravi Evangelij:Blagor laãnim in Ïejnim krivice, zakaj ti bodo nasiãeniitd.

Linika bo itak umrla — in pri tem se ne da niã veã iz-premeniti. Morda bo lep, svetel dan takrat, ko bo umi-rala. Hi‰a ne bo zaradi njene smrti prav niã manj Ïiva:ljudje bodo prav tako posedali na pragih in glasnoopravljali drug drugega, kriãali, se prepirali in luskali zvrati; ãe bo Chriznichev Rudi dobre volje, bo zlezel naverando — kar se je Ïe veãkrat zgodilo — objemal Vene-ro krog obilnih kamenitih prsi in prepeval s trgajoãim seglasom mladostnika:

»Abbracciamie di baci saziami,per pietà sorridimi,che m’ assal l’amor . . .«

Potem bosta pri‰la grobar in sluga higijenskega za-voda; grobar bo zavil telo v sivo rjuho in ga vrgel na voz,sluga bo pa z apnom po‰kropil Pettarosevo stanovanje;pri tem opravilu bosta imela obadva precej sitne obra-ze in celo kaj malega bosta zaklela. In tako bo vsega ko-nec; kveãjemu »gospod« Chriznich se bo usodil izrazi-ti kako svoje mnenje, na primer: »Kam pride dandanesmladina s tak‰nim Ïivljenjem.«


135

Martin Jaconcic ne razgraja niã veã; tako je kakor bi gane bilo v hi‰i. Zdaj, na stara leta, se je popolnoma pomi-ril »in spravil z vsemi dejstvi, kar jih je navalilo nanj inkar jih je ‰e ostalo krog njega«.

Rodil se je nekje na Krasu, kje, se niti sam ne spomi-nja veã prav toãno; menda v neki mali vasici blizu To-maja. Toda od tega je Ïe davno, in ãe bi se danes napo-til tja, bi svoj dom le s teÏavo na‰el. Tam je bil nekoãmlad, toda tudi od tega je Ïe tako daleã, da skoraj nemore veã verjeti, da je bil res on tisti fant, ki je bos in ra-zoglav hodil med vinogradi, nosil zemljo v ko‰u in po-leÏkaval za bori na gmajnah. Le v meglenih podobah je‰e videl veãer na vasi: v sivem zvoniku zvoni, iz dimni-kov se dviga dim pod nebo, nastlano z oblaki, di‰i potropinah, brinjevih jagodah in borovi smoli. To so bililepi veãeri, posebno ob nedeljah. Nedelja je na vasi respraznik, veãji kakor v mestu vsaka parada. Dopoldnegre ãlovek k ma‰i, in ãevlji mu ‰kripljejo, kar je sila ime-nitno; stoji pred cerkvijo, kajti tako se moÏem in fantomspodobi — v cerkev zahajajo samo Ïenske, otroci in star-ci; po ma‰i drÏi roke v Ïepu ali pa o‰abno kadi cigareto,modruje, poslu‰a »razglas« in se smeje podÏupanu, ki bibil rad zaradi tega svojega »razglasa« vaÏen in pomem-ben, in katerega ob koncu vselej raztolmaãi in skoraj spretnjo doda: »Tako in tako je, ste me razumeli!« Zveãerpa gre ãlovek v gostilno, ple‰e, pije teran, pljuva po po-


136

du in objema kako dekle, ki jo potem zvleãe v grmovjeali pa se skobaca k njej skozi okno. Jaconcic se ‰e danesspominja tiste Pojavnikove Roze in ‰e celo zdaj na sta-ra leta mlaskne z jezikom ob tem spominu.

Ni mu bilo ‰e dvajset let, ko se je odpravil z doma v Trst.Tu je dobil delo v ladjedelnici; delal je, dobro zasluÏil, seporoãil s TrÏaãanko, poãasi zanemaril svojo govorico insvoje navade. Delal je dolga leta, se prerinil celo dopreddelavca, ‰el na vojsko z znamenitim 97-tim regi-mentom, se vrnil brez leve noge in ostal na cesti z malopokojnino. Îena mu je umrla, otroci pa so dorasli in seraztepli, kamor jih je paã tiralo nagnenje, ãas in kruh.Gilda je ‰la pred leti iz Trsta z nekom, ki ji je bil oblju-bil zakon; zdaj je nekje v Milanu, poroãena ali samska,tega Jaconcic ne more dognati. Starej‰i sin Ernest se jeizpridil: ‰tudiral je do pete realke, potem se je pa zaple-tel v neko dija‰ko protidrÏavno akcijo, bil zaprt in obso-jen na leto dni jeãe. Ko se je vrnil na svobodo, je poka-zal dober talent za Ïeparstvo in se je tej obrti tudi posve-til. Sicer svojih politiãnih nazorov zaradi tega ni menjal;svojo obrt pa je opraviãeval s tem, da je dandanes vsa-ka oslabitev kapitala in vsak zloãin na tem popri‰ãu do-prinos h konãnemu preobratu, v katerega je naravnoststrastno verjel. Ta svoj posel opravlja Ernest ‰e dokajsreãno: v petih letih si ni prisluÏil niti dve leti zapora.


137

Zdaj sedi v kaznilnici v Anconi in se bo vsak ãas povr-nil. Drugi sin, Bernard, se je razvil v nasprotno smer:prekrstil se je v Giaccognija, vstopil v sluÏbo k policiji inje danes Ïe detektivski brigadir. Je torej ãlovek, zasluÏenza drÏavo — in lahko se celo zgodi, da dobi odlikovanje;na stara leta pa bo imel dobro pokojnino, »ãe se svetkako ne zasukne«. Toda Martin Bernarda ne mara. Raj‰iima Ernesta. âemu, ne ve. Njegova stara slabost je, da jevedno ãutil neko nagnenje do zloãincev in prebrisancev;vsi veliki razbojniki so pri njem naleteli na obãudovanje.Sina Bernarda pa je ‰e posebno zamrzil takrat, ko je iz-‰lo v ãasopisih naslednje poroãilo:

Naravnost klasiãen primer sluÏbene zvestobe:

Vãeraj zveãer je detektivski brigadir gospod Ber-nardo Giaccogna zasaãil »pri delu« zloglasnega Ïe-parja Ernesta Jaconciga in ga aretiral. Ernest Jacon-cig je brat gospoda brigadirja; toda tega gospoduGiaccogniju ne smemo ‰teti v zlo, paã pa samo vdobro, ker je s tem, da je aretiral svojega lastneganevrednega brata, jasno dokazal, da mu je veã zadobrobit drÏavnega obãestva, kakor vsi sorodni‰kipredsodki. Kajti s tem, da se ni zganil in ubogal svo-jega srca — mi vemo, da ima tudi gospod Giac-cogna srce do svojega brata — je dal naravnost kla-siãen zgled sluÏbene zvestobe, ki so silno redki v


138

zgodovini policijske sluÏbe. Ta ãin gospoda briga-dirja zasluÏi pozornost in tudi odlikovanje z naj-vi‰jega mesta — itd. itd»

Sicer bi Martin lahko stanoval pri Bernardu, toda mo-ral bi se prekrstiti. Tega pa kljub svoji narodni mlaãnostiin zapu‰ãenosti ni maral: na stara leta bi rad imel mir.Zato se je raj‰i odpravil na magistrat in tam poprosil zastanovanje. Premeril je hodnike in pokljukal skoraj navsa vrata, preden je zadel na prava. To pa ni bilo niããudnega, kajti Jaconcic magistrata od znotraj ni poznal,‰e od zunaj dokaj slabo. Samo enkrat in to takrat, ko seje bil zdavnaj pred vojno vpisal v socialistiãno stranko,kjer so mu med drugim obljubili tudi to, da bo kot pred-delavec in izobraÏen ãlovek izvoljen za obãinskega svet-nika, kadar bodo oni zmagali, se je malo dlje ustavilpred njim. Stisnil je pest in poÏugal: »·e malo, kanalje,potem bomo gospodarili mi!« Toda »kanalje« gospoda-rijo kar naprej in prilike so celo tako nanesle, da jih mo-ra on, Jaconcic, poniÏno prositi za streho. Pa ta misel muzdaj na stara leta, »ko se je sprijaznil z vsemi dejstvi«,kakor je govoril, ni delala veã preglavic.

Ko je stopil v socialni urad, so ga vpra‰ali, kako in kaj,ali ima druÏino, otroke, pokojnino in tako dalje. DruÏi-na no, da, kajpak, druÏino je imel, toda zdaj je nima veã.Otroke je tudi imel, toda zdaj niso veã pri njem. Pokoj-


139

nina, no kaj bi tisto: par palank. Popolnoma sam je ostal,in brez vsega, tako se lahko reãe. Kako, ali ni njegov sinÏepar? so silili vanj. Sin, no, seveda, Ïepar je. Toda kajmore on, Martin Jaconcic, za to? Ali ga je mar on uãil teobrti? Sicer pa tudi ni njegov sin edini, ki je zaposlen pritej stvari, tudi drugi kradejo in celo bolj na debelo. Sajon niã ne reãe, slab ãlovek je, to je res; smrkavec pa inveã, da bi ga ãlovek lahko prijel za u‰esa in naklestil.Zato pa je drugi sin moÏ na mestu: pri policiji je, drÏavnisluÏbi, in lovi Ïeparje; zadnjiã, na priliko, je ujel ravnosvojega brata; pisali so o tem. In tako se stvar poravna.Tej njegovi mirni razlagi so se smejali celo strogi urad-niki. Tudi Jaconcic sam se je nasmehnil in razkrilil roke,ãe‰, tukaj sem, pa naredite z mano, kar vam je drago.Sobo v hi‰i ‰t. 14 pa so mu vendarle dali.

âez dan Ïdi Jaconcic v svoji sobi. Pribije kak podplatna raztrgane ãevlje in poÏviÏgava svojemu ‰korcu. Vãa-sih pa seÏe v predal, kjer ima spravljene svoje dragoce-ne spomine. Med njimi je najdragocenej‰i in najvaÏnej‰istara ‰tevilka lista »II Lavoratore«, v katerem je ãrno nabelem, da je Jaconcic Martin, preddelavec, daroval zadelavski sklad 20 kron, kar naj vrli sodrugi posnemajo.

Zveãer, posebno zdaj v poletju, pa gre na dvori‰ãe,sede pod kostanj in se zamisli. Zadnja leta se posebnorad odpravlja domov. âudno je, kmalu bo pol stoletJa,odkar je ‰el z doma, in se ni nikdar veã povrnil, ãeprav


140

je tako blizu, »tako rekoã pred nosom«. Skoraj vsakoleto dvakrat se je odpravljal: spomladi — v jeseni poj-dem, ko bo sadje in grozdje dozorelo; v jeseni — spo-mladi pojdem, ko bo sonce na gmajnah, takole za veli-konoã. ·el pa ni nikdar. Toda zdaj pa prav za gotovopojde. Na jesen ‰e ne bo mogoãe, ker nima denarja, napomlad pa vsekakor, kajti ni hudiã, da si pozimi ne biprisluÏil za novo obleko in ãevlje. Prav imenitno se bopripeljal v vas, ves nov in z denarjem v Ïepu. Pri‰el bona nedeljo, ko bodo vsi ljudje zbrani pred cerkvijo. Tudion bo zavil tja, ne da bi se pokazal v svojem sijaju, tem-veã zato, da bo videl svoje znance. Tam bo poiskal. . . da,vraga, koga bo Ïe poiskal? — — aha, Ïe ve — no tistegaLopajevega Tona, s katerim sta kot petnajstletna pobaukradla gospodu Ïupniku koko‰. Hehe! Koliko je bilotakrat tarnanja na vasi in v cerkvi oznanil. S Tonetombosta lepo sedla v gostilno in niã se ne bosta spominja-la tiste tatvine kot ãesa slabega, kot kake mladostne za-blode ali ãesa temu podobnega, temveã se je bosta spo-minjala kot nedolÏne, drzne in vesele mladostne razpo-sajenosti.

Tudi o svojem testamentu je Jaconcic veãkrat raz-mi‰ljal. Sicer nima skoraj kaj zapustiti, pa vendar se radukvarja s tem. Vse, kar ima, bo zapustil sinu Ernestu; »IILavoratore« pa bo lepo zavil v papir in napisal nanj:


141

Mojemu sinu Bernardu. »Haha, to bo gledal, ko mu jobom tako zagodel.«

In tako je Jaconcic kar dobre volje ob teh svojih mis-lih; viha brke, se smehlja v veãer in ne sli‰i Chriznicha,Ferletisa in Andreicicha, ki se mu pribliÏajo.

Chriznich se poãasi skloni — prej seveda nekoliko pri-vzdigne hlaãe, da se ne zmeãkajo — pihne na prag, raz-grne nanj Ïepni robec in previdno sede.

Chriznich je veãen gospod; zlikane hlaãe, trd ovrat-nik, kravata, palica, skrbno poãesan, gladko obrit. Domaje nekje blizu Kanala. Oãe mu je bil zapustil precej‰njokotlarsko obrt, toda sin se je oÏenil z neresno mestnodeklino, ki je hotela vsak veãer v Gorico in vsaj vsak te-den enkrat v Trst. Kotlov pa se ni prodalo toliko, da bise lahko krili vsi ti stro‰ki. In zato je obrt ‰la po zlu in kajkmalu padla Chriznichu iz rok. Sicer bi bil Chriznichlahko ostal ‰e nadalje v delavnici kot obratovodja, ker seje dobro razumel na posel, toda bilo ga je sram, ostati vsvoji lastni hi‰i za usluÏbenca. Zato se je raj‰i kar takoj— in celo z nekim napuhom — odpeljal v Trst. Spoãet-ka je bil nadzornik v neki mehaniãni delavnici, kasnejepa je prestopil k Ïeleznici. Bil je ‰e pred ãasom upoko-jen in tako je njegova druÏina Ïivela nekaj let precej kla-verno: pokojnina je bila piãla, otroci — tri hãerke in sin— majhni, Ïena bolehna. Kasneje, ko je Ïena umrla in sohãerke dorasle, se je vse obrnilo na bolje. Sicer je bil


142

Chriznich prepriãan, da ‰e vedno Ïivi vsa druÏina samoob njegovi pokojnini; »to se pravi znati varãevati, znatitako vzorno gospodinjiti, da zadostuje malenkost zadobro Ïivljenje«. Drugim pa je bilo dobro znano, da gav precej‰nji meri podpirajo njegove tri hãerke, o katerihse je sam izraÏal, da so »pravi angeli«.

Francovich Ernesto je moãan, okoren, ‰tiridesetletenmoÏakar. Kakor je njegovo telo okorno, je okorno nje-govo obãutje: napravil je kriÏ ãez vse, Ïiv krst ga veã nezanima. Rodil se je v Trstu, delal, se poroãil, trpel, ostalna cesti, se hodil dve leti ponujat in ker so mu povsodpokazali vrata, se je naveliãal vsega. Pogreznil se je vasein obmolknil; ‰e za otroke se ni veã zmenil. Pustil jih jez vajeti. »Naj se raztepejo, kamor jih je volja.« In otroãiso res vse dni lomatili po cestah; veãkrat so za‰li tudi nadeÏelo, toda domov so se vraãali slej ali prej. Îiveli inskrbeli so strogo vsak zase. Vãasih pa so se celo takodaleã zdruÏili, da so tisto, kar so nabrali ãez dan, zadruÏ-no poveãerjali. K takim »druÏinskim veãerjam« — takoso namreã te obede imenovali — so vselej povabili tudi»na‰ega starega«. In »na‰ stari« je pri‰el, sedel, jedel inpil. Ponekajkrat se je celo pripetilo, da je bila na mizidobra peãenka, sadje, povrhu pa ‰e dve ali tri stekleni-ce chiantija. Toda Francovich slej ko prej tudi ob takihprilikah ni spreminjal svojega obraza. Nikdar ni spra-‰eval, odkod vse to, ãeprav je bilo jasno, da je tisto bo-


143

gastvo sumljivega pridobitnega izvora. Kaj takega mu ‰ezdaleã ni padlo na um. To so bili redki veliki prazniki, nakaterih se je govorilo zelo glasno, na ‰iroko smejalo invãasih celo hrupno prepevalo. Takole pozno v noã, ko jebil Francovich Ïe malo vinjen, se je grenko nasmehnil,razkril svoje dolge roke, in ko so potem zapeli, je tudi onkaj malega zabrundal. H koncu pa sta mu vselej dve de-beli solzi pripolzeli iz oãi in poãasi drseli ãez pora‰ãenolice; obrisal jih je z rokavom in dejal:

»Ah, da, moji ljubi otroci.«Andreicich se malokdaj vsede. Prestopa se z noge na

nogo, kakor koko‰, vleãe prazno pipo in venomer pri-poveduje s cvileãim glasom in zoprnim smehom o svojiMatildi, ki je ‰la v Argentinijo:

»Hja, ta na‰a Matilda, hihi! To ti je dekle, drzna je,hihi. Denarja mi bo poslala, saj je zatrdno obljubila. Patudi potreben sem ga, hi. Îena je mrtvoudna, pa tudimeni ne bi delo slabo malo tople juhe, mesa, hihi. In vArgentiniji, tam je denar, bogastvo, zlato, hihi. Kavo me-ãejo kar v morje: z lopatami, in lokomotive kurijo z njo,hihi. To se ljudem tam dobro godi; da bi se nam tako!Hihi!«

»Niã dobro se jim ne godi,« oporeka »gospod« Chriz-nich, zlogujoã besede in nagla‰ujoã samoglasnike. »Pakave tudi ne meãejo v morje v Argentiniji, temveã v Bra-ziliji. V Argentiniji kava sploh ne rase. In vse to se ljudi


144

prav niã ne tiãe. To delajo samo zaradi trgovske konjuk-ture, zaradi konkurence.«

»No, da, konjuktura, konkurenca, hihi — —. Sicer pasem mislil, da delajo to v Argentiniji. No, Matilda bi sto-rila bolje, ãe bi bila ‰la v Brazilijo. Pa saj lahko pojde, koje Ïe v Ameriki.«

Naposled pa je Ïe vseeno, kje meãejo kavo v morje,saj on, Andreicich, ne kani veã v Ameriko. Nikakor ne.Bil je Ïe enkrat tam. âe bi bil ‰e mlad, ne bi rekel, takopa, zdaj na stare dni, ko ãloveka vsaka sapa podere, seres ni treba odpravljati ãez morje.

Tako na koncu s svojim Ïivljenjem pa Andreicich ven-darle ‰e ni. Ves ãas pogledava v okno, kjer stanujejoFrancovichevi, ãe se morda ne bi prikazala Crista. S temzavaljenim debelu‰astim dekletom se Andreicich razu-me Ïe dobri dve leti, pa tudi ona z njim. Nocoj ima ne-kaj denarja; odkurila jo bosta v mesto, da malo poÏivi-ta.

V hi‰i je vri‰ã. Kajpak, to je Ïe spet Augusta Orzan, »sta-ra samica«, ki se dere. Vsak veãer je tak ‰um zaradi nje.O, ti moj ljubi Bog, spet so ji ukradli meso iz lonca. Sa-mo k Ferletisovi je stopila po ‰ãepec soli, pa Ïe ni mesanikjer. Kdo je ukradel? Pettarosevi? Seveda. In Augustaplane k Pettarosevim.

»Moje meso!«


145

»Kak‰no meso?« se zadere Pettaros.»Kak‰no? Kaj se muza‰, mrha tatinska, tisto, ki si mi

ga ravnokar sunil iz lonca!«»Kaj? Baba, mi krademo, jaz kradem? Kaj! Mar‰!« In

Pettaros kar rase od jeze.Augusta pa niã ne ve. Vsa zme‰ana je. Plane h Chriz-

nichevim:»Moje meso?«»Kak‰no meso?«»Moje meso, ki mi je ravnokar izginilo iz lonca.«»Mar‰! ti prokleta baba, sama ga je poÏrla, zdaj pa bi

rada ‰e na‰e.«Augusta ostrmi, se zaÏene na hodnik in teka od vrat

do vrat. Vstopi k Francovichevim.»Moje meso!«»Kak‰no meso?«»Ja za boÏjo voljo! Moje, moje, moje! Ali ste sli‰ali!«»Glej jo no, v teh ãasih, ko ‰e za slan krompir nima-

mo, ti Ïre meso. Blagor njej!«»Vrnite mi moje meso!«»Kaj?«»Vrnite mi ga!«»Tega je pa Ïe dovolj!«Debela Crista se vrÏe na Augusto in jo peha skozi vra-

ta. Îenski se grabita za lase, vzdigne se vri‰ã, ki se raz-lega po vsej hi‰i in celo na cesto. Vstopi straÏnik, ki je


146

zmerom v pripravljenosti pred takimi »lopovskimignezdi«. Priziblje se po hodniku in se zadere:

»Mir. Policija!«Pri besedi »policija« se Ïenski takoj spustita. Policaj,

policija: kako so stvari pri tej-le ustanovi, je »gospod«Chriznich razloÏil ob vsaki taki priliki:

»Policaj je predstavnik paragrafa. Paragraf pa je tistaãrka, katera ni v‰teta v abecedi nobenega jezika, pa jokljub temu vsi prav dobro poznajo, zatekajo se k njejobtoÏniki in obtoÏenci, prvi jo blagoslavljajo, drugi pre-klinjajo. Paragraf, to je krivulja, v katero je zamreÏen vessvet. Postavljena je za pravico in red, dela krivico inzme‰njavo, kajti paragraf nima ne nog ne glave — ãlo-vek ga lahko obraãa na vse strani, in njegova oblika os-tane neizpremenjena. Paragraf, to je vrv, za nekatereodre‰ilna, za druge obe‰enja‰ka. Sicer pa mora biti, kersmo ljudje slabi.«

Za prebivalce Hi‰e ‰t. 14 je bil policaj vselej predmetsovra‰tva. In tako je tudi zdaj vsa jeza navalila nanj.

»Kdo vas je pa klical sem, a?« je dejala Crista in po-nosno uprla roke v ‰iroke boke.

»Kaj pa vam mar! Ali smo mar poslali po vas?« je jez-no vpra‰ala Augusta.

»Mir!« je dejal straÏnik.»Mir! Vam je lahko reãi mir, ki komaj gledate iz ma-

sti.«


147

»Sod!«»Tubo!«In vsulo se je nanj toliko psovk, da je smatral za naj-

bolj‰e, ãe se lepo pobere; in jo je ubral. Seveda je ‰e prejzagrozil:

»V bodoãe bom vsekakor stroÏje postopal, po para-grafih!« To pa je dejal samo zaradi tega, da bi vsaj malore‰il svoje dostojanstvo.

Augusta se vrne v svojo sobo, se zgrudi k svojemuotroku in vpra‰a:

»Ah, Pepi, kaj nisi nobenega videl?«»Be-be-be-be-be!« blebeãe otrok in strmi v mater z

velikimi motnimi ocmi.Augusta Orzan, doma iz Furlanije, je pri‰la pred ne-

kaj leti v Trst. SluÏila je pri stari mestni druÏini. Zanosilaje in rodila napol idijota. Zdaj pa si sluÏi kruh kot peri-ca. Ves dan hodi po hi‰ah, da prinese na veãer kos mesaza svojega otroka. Toda veãkrat se zgodi, da ga ji ukra-dejo.

In Augusta zaziblje svojega Pepija, potem pa ogrnestaro ogrinjaão in hu‰kne ãez dvori‰ãe na ulico.

»No, no, ta pa Ïe spet nese naprodaj svoje furlanskekosti,« zaãivka Andreicich.

»Tvoja jih je nesla v Ameriko,« pravi »gospod« Chriz-nich.


148

»In tvoji triji angeli so jih prejle tudi nesle; pa ‰e kakonedolÏno so se drÏale pri tem,« zbadljivo odgovarja An-dreicich.

Francovich se za te stvari ‰e zmeni ne. Jaconcic pa raj-‰i trdovratno molãi, ker se boji, da ne bi kdo omenil nje-gove Gilde.

Noã postaja bolj in bolj gosta. Kostanj sredi dvori‰ãa‰umi v vetru; pod njim se ti‰ãijo smrkavci ter razprav-ljajo o ustroju dobrega revolverja in o vrednosti Ïenske;vãasih tudi kaj zapojejo in takrat prevpije ChriznichevRudi vse druge s svojim hre‰ãecim tenorjem.

V hi‰i, ‰e zmerom tu pa tam kaj zrogovilijo. Ferletisponovno pi‰e na mestno obãino pro‰njo za podelitevsluÏbe pri policiji, pa kriãi na otroke, ki razsajajo, da setrese miza, in vpijejo, da ne more zbrati svojih misli.Pred sabo ima polo papirja in na njej napisano: Jaz, pod-pisani Ferletis Antonio poniÏno prosim . . . Zadnjapro‰nja je bila napisana presuhoparno in zato ni seglaobãinskim svetnikom v srce, treba je najti nekaj novih,globokih besedi. In Ferletis grize peresnik in premi‰lja.Hja, naj nikar ne mislijo njegovi sostanovalci, da jih bozatiral in preganjal. Nikakor ne. Toda, kadar bo sluãaj-no na straÏi pred Hi‰o ‰t. 14, bo pri‰el vseeno malo po-gledat, ãe je vse v redu, in pri tem se ne bo drÏal prav nião‰abno in dostojanstveno. âe pa bi recimo dobil sluÏbo


149

detektiva, bi delal na obe strani; vse tiste, pri katerih bise morala izvr‰iti hi‰na preiskava ali pa celo aretacija, boprej obvestil, da se bodo lahko spravili na varno.

Fakini v podstre‰ju igrajo »moro«, se prerekajo inrazmi‰ljajo o denarnih pridobitvah ter se posmehujejozapu‰ãenemu Danijelu Zabricu, ki je resno zaljubljen,prebira dolgoãasne knjige in pi‰e celo pesmi.

·ele pozno v noã se dvori‰ãe izprazni, fakini potih-nejo in pesem usahne.

In tako plava Hi‰a ‰t. 14 preko noãi in premetava v svo-jem zatohlem in gnilem trebuhu z boka na bok ter vozineznano kam vse te Pettarose, Francoviche, Chrizniche,Ferletise in Andreiciche, ki so po ostrih noãeh po kaver-nah in kanalih tako ubito potihnili in pozaspali. Kam?Do tu. Prej ali slej se hi‰a itak zru‰i, saj je mestni grad-beni urad vendar tako razsodil. Do tu — dalje niã veã;kveãjemu v drugo podrtijo med druge razpoke.

Po hodnikih se pretaka prazna in mrzla tema — samobeli listki in ãrke na vratih se prelivajo v njej kakor ko‰ã-ki ledu. Vãasih zavpije v sobi otrok in se potem dolgokisa, v kotu ‰krtajo podgane in stenice se tiho plazijo postenah do ãrvivih postelj in i‰ãejo kaplje krvi — na po-steljah pa se kdaj pa kdaj prevrÏe telo, dvoje bledih rokzamahne skozi temo, noga pogleda izpod odeje in sespet skrije, veter odpre oknice, oknice zaloputnejo in


150

vaza s suhim cvetjem se prevrne in s tru‰ãem pade natla; porajajo se bitja, zganejo se prviã in Ïena se pomak-ne k moÏu in zastoãe: »Îiv . . . « MoÏ zamomlja in seobrne v steno.

Zunaj pa lije gost, temnomoder deÏ. Burja piha. Obloã-nice gorijo. Nad vrati v kinu brnijo zvonci. Svetle rekla-me odsevajo na mokrem asfaltu. Muzika pljuska izzasteklenih vrat. Dame prena‰ajo psiãke na rokah, ker seboje, da bi se pomazali in prehladili. Sprevajajo se Ïeniniin neveste, zapeljivci in zapeljivke. Policaji stoje na kri-Ïi‰ãih in usmerjajo promet. Miliãniki promenirajo ssamozavestnimi koraki ter se pozdravljajo z »alalà« in»Viva il Duce!« Detektivi lazijo za raznimi podtalnimielementi in Ïeparji. Avtomobili drvijo po cestah in me-ãejo rjavo blato na pe‰ãe. Med avtomobili se nocoj ‰eprav posebno odlikuje nov Steyer — kljub geslu »Usa-te prodotti nazionali« — v njem pa sedi Ïid AbrahamZambon, vlaãi venomer svojo uro iz Ïepa in sitnari nad‰oferjem, naj se zaskozibog podviza: Lola je zbeÏala.Nasitila se je z biãem zbujati strast v tem brezkrvnemstarcu. Zdaj ji niti stotak veã ne zado‰ãa; meseãno plaãozahteva. Abraham pa se je predolgo pomi‰ljal in Lola je‰la. Zdaj se je odloãil, da ji da karkoli bo zahtevala inteãe za njo, samo vpra‰anje je, ãe jo bo ‰e dotekel.


151

Ernest Jaconcic se je dopoldne povrnil iz jeãe in zdaj seÏe pretika med ljudmi in »dela«. »Domov se vendar nemorem vrniti praznih rok!«

Andreicich in Francovicheva Crista se suãeta po prome-nadi in ne vesta, kam bi jo mahnila. Tamle se smeje Caf-fé Dante. Denar imata v Ïepu, pa sta vesela in razigra-na. Andreicich kadi cigareto, veselo izpuhava dim ingloboko vdihava hladen veter, ki piha od morja.

»Tudi nam je potreben ãisti zrak!« pravi.»Pa smeh tudi!« reãe Crista, raz‰iri nosnice in se ve-

selo zakrohoãe.


152

M A G A J N A B O G O M I R

Transfuzija

Brezposelni Matija Brvar je korakal v zgodnjem jutrupo ·entpetrski cesti proti splo‰ni bolni‰nici. Prav za

prav ni bil popolnoma brezposeln. Bavil se je namreã zoddajanjem lastne krvi onemoglim bolnikom in prejelza vsak sluãaj tri sto dinarjev. Vsa nesreãa je bila samov tem, da mu niso zdravniki pustili oddajati krvi vsak te-den, ampak je moral od sluãaja do sluãaja ãakati naj-manj po ‰est tednov, ãeprav je imel velike prednostipred drugimi brezposelnimi, ki so se ponujali, da bi jimodvzeli kri. Wassermann Matije Brvarja je bil negativen,s ãimer se je veãkrat ponosno pobahal pred tistimi, ki sojim pri‰li povedat, da nosi njihov Wassermann eden,dva ali celo tri kriÏe in da bo zelo hudo, ãe se ne bodozdravili, kar so sprejeli s popolnoma strtimi in poraÏe-nimi obrazi in hodili potem brezplaãno na oddelek zakoÏne in spolne bolezni. To pa ni seveda njihovim praz-nim Ïepom prav niã pomagalo. Poleg negativnega Was-sermanna je imel Matija Brvar ‰e naravnost vzornozdrava pljuãa, srce, krvni pritisk, jetra in obisti. Glavnaprednost njegove krvi pa je bila v tem, da je pripadalaãetrti skupini, ki se da najveãkrat in najbolje uporabiti.


153

To mu je povedal sam gospod primarij, ko mu je poka-zal na steklenih plo‰ãah njegove s haemotestom pome-‰ane krvne kaplje. Matija Brvar je bil lep petindvajset-letni ãlovek s ãrnimi proÏnimi kodri, z velikimi oãmi inz zagorelo barvo koÏe. To bi ne bilo brez pomena, ãe bin. pr. moral dajati kri kaki histeriãni bolnici. Histeriãnebolnice se namreã silno bojijo grdih oddajalcev krvi, kermislijo, da se bo to morda poznalo njihovemu telesu innjihovi du‰i. Matija Brvar je oddal kri Ïe petkrat in pre-jel za to Ïe tisoã in pet sto dinarjev. Za tisoã in pet stodinarjev bi moral delati v Ljubljanici pet sto ur trdega inneprijetnega dela. Tako pa jih je zasluÏil Ïe v petih urah.Seveda bi bilo tega denarja kljub vsemu premalo, ãe bise Brvar ne hranil v brezplaãni kuhinji in ãe bi ne plaãe-val za stanovanje samo sto ‰tirideset dinarjev meseãno.Ostali denar pa je porabil za ovratnico, za globin in zacigarete. Nekajkrat je tudi dal za nekaj vina, to pa zato,da je lahko trem prijateljem na ‰iroko in podrobno pri-povedoval, kako se transfuzija vr‰i. Sedaj je minulo toã-no ‰est tednov po zadnjem oddajanju in radi tega je to-rej Brvar prav dobre volje korakal po ·entpetrski cestiproti splo‰ni bolni‰nici. Izza sveÏe oprane srajce so mu‰trlele dlake z izboãenih prsi navzven. Lepo zlikani ãev-lji, ki so v ‰irokih stopih udarjali po hodniku, pa so sekar lesketali v vzhajajoãem soncu. Spomnil se je na nekopesmico, ki jo je prepeval vãasih s fanti doma gori pri


154

Breznici in jo priãel poÏviÏgavati. Dekleta, ki so ga napoti v tovarne sreãavale, so se z dopadenjem oziralenanj in menda prav vsaki se je zdelo, da bi ne bilo na-paãno, ãe bi tak fant pri‰el zveãer trkat na njeno okno.Brvar se je zdel sam sebi imeniten. Ni kar tako, biti mladin moãan, poleg tega pa vr‰iti tako delo kot ga vr‰i on.Sam gospod primarij ga je pohvalil. »Pogumni ste,gospod Brvar. Oddajanje krvi ni brez vsake nevarnosti,«je rekel. Seveda, marsikdo bi tega ne pustil niti za tisoãdinarjev, ãeprav je to prav lepa vsota. Njemu pa to niniã. ·e v glavi se mu ne zavrti potem, kot se zavrti dru-gim. Drugim se namreã zdi, kakor da so se napili vina innekomu je celo ves dan ‰umelo po u‰esih. Dobro voljomu je ‰e poveãalo buãno grmenje ‰entpetrskih zvonov,ko je ‰el mimo cerkve. Ob njihovih zvokih je prikorakalv bolni‰nico in se javil pri gospodu primariju v pisarnina oddelku ena: »Gospod primarij, sedaj pa je Ïe pre‰lo‰est tednov. Ali bo kaj dela za mene?«

»Ravno prav prihajate, gospod Brvar! Imamo sluãajdolgotrajnega krvavenja iz Ïelodãnega ãira, pa bomopoizkusili, ãe jo bo vasa kri toliko popravila, da bi bilomogoãe izvr‰iti operacijo. Transfuzija bo ob desetih. Iz-volite poãakati na klopi pred oddelkom, dokler vas ses-tra ne pokliãe. Sestra, prinesite gospodu Brvarju kozar-ãek konjaka!« Sestra je prinesla steklenico s konjakomin mu nalila kozarãek. Brvar ga je zvrnil vase in ker je


155

bila toãajka sestra, se mu je zazdelo, da mora reãi ,Bogplaãaj’. Zahvalil se je tako, kar je sestri, ki ga je hudo-mu‰no o‰inila s pogledom, tako ugajalo, da mu je nali-la ‰e en kozarãek. Potem je od‰el Brvar sedet pod ko-stanj pred oddelek ena, radosten, da si je gospod pri-marji zapomnil njegovo ime. Pri prej‰njih sluãajih jemoral vedno pogledati v knjigo.

Sedeti od sedmih do desetih na klopi ni kar tako. Naj-prej je Brvar opazoval bolnike, ki so prihajali na odde-lek po veãini neobvezani in se vraãali skoraj vsi obveza-ni. Nekatere pa so prina‰ali na nosilih in tistih ni biloven. Potem je sledil s pogledi mladim bolniãarkam, ki sonekatere z nasmehom, druge pa zelo resno tekale mimonjega. Marsikatera med njimi je bila prav mlada in lepa;posebno pa so se jim podale bele rute okrog bujnih, apristriÏenih las in pa bele halje, ki so bile v pasu takomiãno podvezane, da sta dva ‰iroka trakova v pentljivisela odzadaj navzdol. Brvar se dolgo ni utrudil gledatijih, potem pa ga je zmotil vri‰ã vrabcev gori na kostanju.Bila je zgodnja pomlad in vrabci kar niso hoteli poneha-ti z vre‰ãanjem. Zdaj pa zdaj je marsikateri izmed njihpoletel znad veje, frfotal nekaj ãasa nad samico in se po-tem silno srdil, ko mu je samica v zadnjem hipu u‰la.»Tako je kot povsod,« je zamrmral Brvar, ki se je na-enkrat spomnil na dom. Najprej te zapeljuje, potem paodleti. Prav tako je bilo z Manico. Dvakrat je vasoval,


156

dvakrat mu je dala nagelj, potem pa je poletela za dru-gim. Babe! Vzemi jih vrag! Seveda, rekla mu je, da lazi zanjo radi bajte in ãetrt grunta in se je poroãila s tisto griÏoJakobom Tomaãem, ki je imel cel grunt. Babe so babe inãe nima‰ dosti pod palcem, te niti pogledajo ne. Vendarbi lahko takoj v zaãetku povedala, kako misli, ne ‰elepotem, da se mu je smejala vsa vas in mu ni kazalo dru-gega, kakor udariti jo v Ljubljano. âisto prav, da se jetisti Tomaã stegnil Ïe po dveh letih in je ostala potemsama. Seveda radi premoÏenja naj bi lazil za njo. Takratbi bil lahko pridobil kako drugo bogatej‰o, ãe bi mu bilores le radi premoÏenja. Vrag jo vzemi! Ne bi se potempotepal tukaj po Ljubljani in dajal svoje rdeãe krvi bol-nikom.

Matija Brvar je zaklel skoraj na glas. Toda na gredipred njim je cvetelo stotine roÏ. Razprostrle so svojopojni vonj po jutranjem zraku. Iz nekega laboratorijase je zasli‰al lep pojoã dekli‰ki glas. Gotovo je prepeva-la mlada bolniãarka. Matija je prisluhnil — toda glas jenaenkrat umolknil. Iz oddelka so peljali zakritega mrliãaproti mrtva‰nici. Prav mimo Brvarja so ‰li in izginili vozadju. Brvarja se je polastila mrka tesnoba. »Tako gapeljejo in nikoli veã ga ne bo nazaj. Tudi mene ne bonikoli veã v domaão vas. Sam Bog ve, kaj bo z menoj.Neki dan utegnejo peljati tudi mene tja na drugi konecvrta in ‰e pes ne bo polajal za mano.« Glas iz laborato-


157

rija pa se je zasli‰al znova. Brvarju je bila pesem znana,saj jo je sam nekoã prepeval pod Maniãinim oknom. Po-tem je pri‰la Manica in jo je objel okrog vratu in razple-tenih kit. Prav gotovo ji je kdo natvezil, da lazi za njo leradi premoÏenja — prav gotovo je to storila stara Logar-ca, klepetulja, in Tomaãeva teta. »âe bi bil jaz Bog, bi Ïetako naredil, da bi raj‰i njo peljal na tistem voziãku protimrtva‰nici mesto onega poprej. Da so taki ãasi kot predvojsko, bi se kar odpeljal v Ameriko in bi se poÏviÏgal navse skupaj, sedaj pa je seveda drugaãe in si lahko vesel,ãe ne crkne‰ kar tako sredi ceste.« Naenkrat pa se jespomnil, da se Manica ni poroãila vdrugiã, ãeprav je se-daj bogata in ãeprav jo je gotovo kdo zasnubil kot vdo-vo. »Sam Bog ve, zakaj se ne poroãi. Morda ji je vendarnekaj vesti ostalo v du‰i.« — Zamahnil je z roko, kakorda ne verjame tej misli in zopet je zaãel opazovati bol-niãarke, ki so stopale onkraj cvetja mimo njega, todaManiãina podoba se mu je znova in znova vsiljevala vmisli, dokler se ni naenkrat zasli‰al z vrat sestrin glas:

»Gospod Brvar, pojdite!«Popravil si je ovratnico in od‰el za sestro po hodniku

proti operacijski sobi. Kakor ob podobnih prilikah se gaje tudi sedaj polastila predstava, da je nekako vaÏen; sajkonãno je na tisoãe ljudi naokoli, pa se le malokateripuste odvzemati kri za druge. Brvar se paã ni spomnil,da ga je sluãaj izbral za ta posel. Nekoã si je pri‰el pre-


158

rezat tvor na oddelek, pa so ga potem vpra‰ali, ãe bi bilpripravljen oddati kri za nekega gospoda. Ko je z vese-ljem prikimal, so mu napravili krvni preizkus in dognalitudi, da ni njegov Wassermann pozitiven. Seveda bi lah-ko vpra‰ali tudi koga drugega, toda sluãaj je hotel, da soravno njega, k ãemur je tudi pripomogla njegova ko-renja‰ko lepa postava in prijazno vedenje, kajti konãnoje bilo vsak dan nekaj brezposelnih, ki so se ponujali zato sluÏbo.

Ko je Brvar dospel v operacijsko sobo in z radoved-nostjo pogledal na stol, na katerem je leÏala bolnica, jeod preseneãenja kar obstal in srce mu je zaãelo tako na-glo biti, da se je zdravnik, ki ga je prijel za roko, zaãudilin ga vpra‰al, ãe se boji. »Ne bojim se, toda tam leÏi ven-dar Manica,« je za‰epetal. Zdravnik se je nasmehnil inga je odpeljal na stol. Manica ni bila veã tista cvetoãaManica kot nekoã in ni je bilo lahko spoznati. Njena ko-Ïa se je tesno oklepala kosti in je bila bela kot koÏa mrli-ãa. Oãi so tiãale nekje globoko in trudne trepalnice seniso dvignile, ko je Brvar vstopil. ·ele ko ji je zdravnikdvignil roko, da bi ji izãistil koÏo z bencinom in alkoho-lom, je s ‰irokimi oãmi zastrmela v Brvarja, ki je gledalz desne strani vanjo. Toda Ïe ji je sestra zakrila obraz sprtom in hip nato ‰e Brvarju, ki bi sedaj kar naenkratvse dal za to, da bi mu sestra odvzela tisti prt in bi smelves ãas gledati Manico. Ni vedel, ali polje v teh hipih po


159

njegovih mislih strah radi Manice, ali ugodje, da je ontisti, ki ji bo dal kri, ali pa celo prava ljubezen, o katerije dosedaj mislil, da je Ïe nikjer veã ni. âutil je, kako muje zdravnik dvignil roko in pritrdil Rivarocijevo man‰etona nadlaktnico in kako mu je ãistil potem z bencinom inalkoholom koÏo. Potem je zasli‰al, kako sta prihajalaprimarij in asistent v gumijastih cokljah proti stoloma inkako so poloÏili njegovo roko k Maniãini. âutil je tudi,kako mu vbrizgavajo novokain pod koÏo in kako mu znoÏkom odstirajo koÏo, podvezujejo Ïilo, kako jo odpi-rajo in pritrjujejo transfuzijski aparat vanjo in konãno jezaãutil tudi, kako teãe kri iz njega v aparat in po apara-tu v Maniãino Ïilo. Poslu‰al je, kako je na‰teval zdravnik— sto kubikov, dve sto, tri sto, ‰tiri sto, pet sto, ‰est sto— in kako je zdravnik ob Rivarocijevi uri javljal pritisk— trideset, petdeset, sedemdeset, petdeset. Vse je bilopaã tako kot v prej‰njih sluãajih, toda vendar je kljubvsemu temu sedaj drvela cela reka drugih misli in ãuv-stev skozi Brvarjevo glavo. âutil je, kako se stiska njego-va roka k Manicini in kako so se mu Maniãini prsti na-slonili na ramo, kakor bi se hoteli opreti nanjo. Nekoã jetako stiskal to roko, ki je bila takrat jedra in Ïiva, sedajpa leÏi poleg njegove slabotna in kakor mrtva. Z vsakimkubikom oddane krvi je nara‰ãala njegova ljubezen, vsapome‰ana z veliko neÏnostjo, ki se ga je polastila. S prstije dosegel Maniãino lice in se ga dotaknil. Manica ni


160

odmaknila glave. »Nikar ne premikajte roke! âudovitolepo vam teãe danes kri,« je rekel primarij. Seveda, pri-marij ni vedel, kako silno hitro in moãno je bilo Brvar-ju srce. Nato so mu za‰ili koÏo in povezali ranico. Potemje dvignila sestra prt z njegovega obraza in je videl, kakoso Ïe peljali Manico mimo njega, tik mimo njega in muje za‰epetala: »Obi‰ãi me, Matija, po operaciji, ãe nebom umrla.« Obenem ga je tako Ïalostno pogledala, daje ves zami‰ljen zastrmel za njo. In Ïe so jo odpeljali,preden se je on utegnil napraviti. Primarij mu je izplaãaltri stodinarjev. »Ali bo trda ta operacija,« ga je vpra‰alBrvar. Primarij ga je pogledal in se nasmehnil: »Ali po-znate bolnico? Prav lahka operacija ne bo. Bomo vide-li, kaj bo naredila va‰a kri. Obi‰ãite bolnico ãez nekajdni; morda v nedeljo!«

âuvstev in misli pijan je od‰el Brvar iz bolni‰nice in nipovabil kakor drugaãe svojih treh prijateljev na litervina, da bi se pred njimi bahal s transfuzijo.

* * *Kak izobraÏen ãlovek, ki bi imel svojca v bolni‰nici, bipri takem sluãaju vsake dve uri vznemirjal zdravnika navratih ali s telefonom in izpra‰eval, kako se bolnik po-ãuti, misleã, da je samo tisti bolnik v bolni‰nici ne pa ve-likanski kup bolnikov. Poleg tega bi neprestano silil ksamemu bolniku, ãeprav bi tistemu tudi najmanj‰e raz-


161

burjenje lahko ‰kodovalo. Matija Brvar pa ni ‰el prednedeljo na oddelek, kajti primarij mu je tako ukazal inprimariju je Matija Brvar vse veroval. In je seveda biloprav tako, ãeprav nedelje Brvar skoraj ni mogel priãa-kati. Vsak dan je prihajal v bolni‰nico in hodil gori indoli pred oddelkom. Le sestro je vpra‰al, kako je z Ma-nico in je sestra rekla, da bo najbrÏe dobro, ãeprav morasedaj po operaciji leÏati ‰e ãisto nepremiãno in se nesme prav niã razburjati. Sestra se je tudi pohvalila, ko-liko raztopine grozdnega sladkorja so Ïe dali bolnici vkri in kako je njena barva postala nekoliko bolj‰a. »Se-veda brez transfuzije bi ne bilo najbrÏe z vsem skupajniã in bi ‰la bolnica skoraj gotovo na drugi svet. Trans-fuzija in grozdni sladkor delata ãudeÏe in ‰e daleã jih neodhaja veã toliko na drugi svet kot vãasih. Sam ljubi Bogje navdahnil zdravnike, da so izna‰li transfuzijo in groz-dni sladkor v raztopini. Seveda s tem ‰e ni reãeno, da nebomo ãez sto let vsi, kar nas je sedaj na svetu, prepeva-li na drugem svetu slave Bogu.« Matija Brvar je z veli-kim spo‰tovanjem poslu‰al te besede in je bil ‰e poseb-no vesel, ko je sestra pristavila, da je prepriãana, da se jeManica izmazala iz nevarnosti, ki ji je pretila. Tako je bilvesel teh besed, da je potem nehote pozdravljal bolni-ãarke s poklonom in bolniãarke so zaãudeno ali pa zveseljem odzdravljale, ko je stopal tako gori in doli povrtu med poslopji.


162

V nedeljo se je tako gladko obril kot ‰e nikoli. Ukazalje gospodinji zlikati ovratnico, srajco, suknjiã in hlaãe vnjeno veliko zaãudenje. »Ali pojdete danes zopet natransfuzijo,« ga je vpra‰ala. On pa je veselo odkimal.Opoldne Ïe pa je hitel z velikimi koraki med buãnimzvonjenjem ‰entpetrskih zvonov v splo‰no bolni‰nico invpra‰al tam sestro, ali sme k Manici, in sestra je priki-mala. Sicer se je nekoliko le bal, da ga ne bo Manica po-gledala veã tako lepo kot tisto minuto, ko so jo peljali odtransfuzije. Takrat je paã bila v smrtni nevarnosti — vsmrtni nevarnosti pa je vsak ãlovek nekoliko drugaãenkot sicer. Poleg tega se je sedaj tudi spomnil, da je bilotistih tri sto dinarjev izplaãanih na njen raãun in ne naraãun bolni‰nice, nakar po transfuziji niti pomislil ni.Sedaj pa je Ïe porabil sto devetdeset dinarjev. Ulomiti bimoral kam, ãe bi jih hotel vrniti. Manica je torej njegovokri plaãala in mu ni dolÏna nikake hvaleÏnosti. Kar gren-ko mu je postalo pri du‰i, kadar se je spomnil na to. Obdrugi transfuziji je neka stara Ïena barantala ‰e na sto-lu z njim, da mu plaãa samo dve sto petdeset dinarjev —pa ji je gospod primarij zaprl sapo: »Tiho! âlove‰ka krini volovska kri, ki se kupuje na trgu po ‰tiri dinarje kila.Brvar vam zastavlja z njo svoje zdravje.« Kako res pre-ãudni so nekateri ljudje. Za Maniãin sluãaj pa seveda niãisto prav, da je raãunal. Pa kaj, ko je bil v tisti uri takovznemirjen, da ni utegnil misliti na take stvari. Ko je sto-


163

pil v veliko sobo, se je tako zmedel, da je hitel skozi celosobo na drugi konec, ne da bi zagledal Manico, ki je le-Ïala tik za vhodom v kotu. Potem pa je stopal nazaj inzastrmel v vsako bolnico posebej. Tiste, ki so bile Ïe iz-ven vsake nevarnosti, so prhnile radi tega v smeh, kar gaje ‰e bolj zmedlo. Konãno pa je le na‰el Manico, ki se jez nasme‰kom zagledala vanj. Prisedel je, ona pa je dvig-nila roko in jo poloÏila v njegovo, ne da bi jo potem kajodmaknila, ãeprav je tri dolge ure sedel pri nji. Vsak obi-skovalec, ki obi‰ãe operiranca, vpra‰a, ali je bilo hudo.Brvar je to vpra‰anje zastavil z najveãjo neÏnostjo, po-leg tega pa je seveda skoraj ‰epetaje in s poboÏnostjopristavil ob zaãetku in na koncu — Manica. »Manica, alije bilo med operacijo hudo, Manica.« In vsak bolnik, kije bil operiran v narkozi, bi odgovoril: »Operacija sama,to ni niã, toda narkoza, narkoza.« Pred narkozo obãutijobolniki najveãji strah, pa tudi najveãje spo‰tovanje, akonãno se vsakemu imenitno zdi, da je bil narkotiziran.Manica je odgovorila: »Med operacijo samo ni bilohudo, toda ko so me narkotizirali, joj!« Pristavila pa je:»Potem pa, ko sem se prebujala, poslu‰aj, Matija, pa si seprikazal ti pod mojim oknom ravno ko so naglji najboljcveteli in si me vpra‰al, ãe te imam ‰e rada in jaz . . .« Ma-nica se je zopet nasmehnila. »Potem si rekel ti: Vso kribi dal zate.« Brvar se je ves sreãen nasmehnil, potem paje spravil z muko iz sebe. »Ve‰, plaãali so mi za kri tri sto


164

dinarjev. Nisem niti pomislil — pa ti bom vrnil, kakorhitro zasluÏim kje kak denar.« Odkimala je: »âe bi tiplaãala sto tisoã dinarjev, bi ti ne mogla povrniti. Gos-pod primarij mi je rekel, da me je re‰ila transfuzija. âebi ti takrat ne lazil za PrimoÏevo Julko, bi se jaz nikoli neporoãila s Tomaãem.« Brvar je raz‰iril oãi. »S PrimoÏe-vo Julko?« — »Da, saj mi je Logarca vse povedala, todajaz nisem prav niã veã huda nate.« — »Zavijem ji vrat,Logarci. Nikoli nisem jaz lazil za PrimoÏevo Julko,« jeizbruhnil Brvar poln zaãudenja in jeze. »Sicer sem mis-lil, da ti je natvezila, da hodim za tabo le radi premoÏe-nja. Niti ne ve‰, kako sem te ves ãas imel rad.« Manicaga je blaÏeno pogledala, potem pa se je naenkrat zresni-la. »Jaz nisem veã tista kot nekoã in gospod primarij mije moral odrezati pol Ïelodca.« Izza trepalnic so se ji pri-kazale solze. »Rekel mi je, da najmanj eno leto ne bomsmela delati na polju.« — »Ne jokaj, Manica,« je hitelBrvar. »Vsako razburjenje bi ti utegnilo ‰kodovati. Saj sebo‰ popravila, da bo‰ taka kot takrat na oknu. Na poljubi pa jaz, bi pa jaz, bi pa jaz . . . « Umolknil je, toda nje-ni prsti so se tesneje oklenili njegove roke.

Tako hitro je Brvarju in Manici minul ta ãas od pol-dneva do treh kot ‰e nikoli in je Manici bolj koristil kotsto kubikov sacchari uvalraztopine grozdnega sladkorja.Ta dan je Brvar povabil vendarle svoje tri brezposelneprijatelje na liter vina, pa ne da bi se bahal s transfuzi-


165

jo, paã pa je ves navdu‰en hvalil lepoto nekega dekleta,v katerega je prelil svojo kri.

Kar je potem sledilo, je seveda samo po sebi umevno,celo to, da je nekaj let potem zibala Manica mladegaBrvarja na svojih kolenih in je bilo pozabljeno vse gor-je, le narkoza ne.


166

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-301-3

slovenske novele [ 1935 ] - cloverleaf-mall.com · slovenske novele 1935 beseda 6 »to ni tako,...

Documents