republika makedonija dr`aven zavod za statistika · republika makedonija dr`aven zavod za...

REPUBLIKA MAKEDONIJADr`aven zavod za statistika

Skopje, 2011 godina

Kl

asif

ikac

ii, m

etod

olog

ii, n

omen

klat

uri

ist

and

ard

i

Izdava~:DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,

ul. "Dame Gruev" br.4, Skopje

Telefon +389/02/3295-600Faks +389/02/3111-336

VEB-stranica: http://www.stat.gov.mkOdgovara

m-r Blagica Novkovska, direktor

Lektor: Jasmina \or|ieva

Tehni~ki urednik: Quben Ilievski

Klasifikacii, nomenklaturi, metodologii i standardi - ISSN 1409-7044 ; 6.8.11.01)

Klasifikacija na energenti i vidovi energija - ISBN 978-608-227-053-1

ve mOLIme PRI KORISTeWeTO NA OvAA PubLIKAcIjA, NAveDeTe gO IZvOROT

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека "Св. Климент Охридски", Скопје 620.9(497.7)(083.73) ЛИСТА на енергенти и видови енергија. - Скопје : Државен завод за статистика на Република Македонија, 2011. - 17 стр. : табели ; 30 см.- (Класификации, методологии, номенклатури и стандарди. Класификацијана енергенти и видови енергија, ISSN 1409-7044 ; 6.8.11.01) ISBN 978-608-227-053-1 а) Енергија - Македонија - Класификација б) Енергетски извори - Македонија - Класификација в) Енергенси - Македонија - КласификацијаCOBISS.MK-ID 90119946

PReDgOvOR

Procesot na harmonizacija na makedonskata statistika so evropskite statisti~ki standardi e odbele`an so usvojuvawe i primena na evropskite statisti~ki metodologii, nomenklaturi i klasifikacii. Edna od niv e Listata na energenti i vidovi na energija.

Listata na energenti i vidovi na energija pretstavuva nacionalna statisti~ka lista podgotvena spored definiciite od zaedni~kite pra{alnici na IEA/OECD, Eurostat, UNECE od 2010 godina.

Listata na energenti i vidovi energija e podgotvena so cel da se povrzat definiciite na energentite i vidovite na energija so Klasifikacijata na proizvodi spored dejnosta (CPA), Nacionalnata nomenklatura na industriski proizvodi (PRODCOM) i Kombiniranata carinska nomenklatura (CN) i }e se primenuva za statisti~ki celi vo procesot na pribirawe, obrabotka i diseminacija na statisti~kite podatoci.

Skopje, 2011

Direktorm-r Blagica Novkovska

6 Lista na energenti i vidovi energija 6.8.11.01

ЛИСТА НА ЕНЕРГЕНТИ И ВИДОВИ ЕНЕРГИЈА

ОПШТИ МЕТОДОЛОШКИ ОСНОВИ

Листата на енергенти и видови енергија е преземена од сетот на заеднички прашалници за 2010 година на:

- International Energy Agency (IEA/OECD), Energy Statistics Division

- Commission of the European Communities, Eurostat, Energy and Transport Statistics

- United Nations Statistics Division, Energy Statistics Section.

Кореспондирањето на "Листата на енергенти и видови енергиja" со "Класификацијата на производи по дејност (CPA)", ''Националната номенклатура на индустриски производи (PRODCOM) и со "Комбинираната номенклатура (CN)" е направено во Државниот завод на статистика.

Поврзувањето на "Комбинираната номенклатура (CN)" со "Националната класификација на дејности - НКД Рев. 2" е направено според Кореспондентната листа на Eurostat.

СТРУКТУРА НА ЛИСТАТА

Листата на енергенти и видови енергија ги опфаќа основните групи на енергенти и видови енергиja и тоа:

1. Јаглен (тврди фосилни горива и произведени гасови)

2. Нафта

3. Природен гас

4. Обновлива енергија

5. Електрична енергија

6. Топлинска енергија

ПРИМЕНА НА ЛИСТАТА

Листата на енергенти и видови енергија се користи во Државниот завод за статистика во енергетската статистика за прибирање и обработка на податоци.

Листата, исто така, се користи и во подготовката на енергетските биланси на Република Македонија за вкупно и по видови енергенти во природна единица мерка и во toe (тони еквивалент на нафта).

7Lista na energenti i vidovi energija 6.8.11.01

LISTA NA eNeRgeNTI I vIDOvI NA eNeRgIjA

[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka

Vrska so: Naziv na angliski (od zaedni~kite pra{alnici

na IEA/OECD, Eurostat,

UNECE) od 2010 godina

Klasifi-kacija na

proizvodi po dej-nosti (CPA)

Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

1.

jAgLeN (tvrdi fo-silni goriva i proizve-deni gasovi)

COAL (Solid Fossil Fuels and Manufac-tured Gases)

1.01 Kamen jaglen

Kameniot jaglen pretstavuva jaglen so bruto-kalori~na vrednost pogolema od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) za sostojba bez pepel, so vlaga i so sredna staklena masa od najmalku 0,6. Vo kamen jaglen spa|aat: antracitot, kokseniot jaglen, drugi bitumenozni jagleni.

Hard Coal

1.01.1 Antracit Visoko kvaliteten jaglen {to se koristi vo industri-jata. Antracitot voobi~aeno ima pomalku od 10% vola-tili (isparlivi materii koi se sogorlivi sostojki na gorivoto) i visok stepen na jaglenisanost (okolu 90%). Negovata bruto- kalori~na vrednost e pogolema od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) za sostojba bez pepel, so vlaga.

toni 05.10.10 05.10.10.00 2701 11 Anthracite

1.01.2 Koksen jaglen

Bitumenozen jaglen so kvalitet pogoden za proizvodstvo na koks vo visoki pe~ki. Negovata bruto-kalori~na vrednost e pogolema od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) za sostojba bez pepel, so vlaga.

toni 05.10.10 05.10.10.00 2701 12 10Coking Coal

1.01.3 Drugi bitume-nozni jagleni (kotelski jaglen)

Jaglen koj se koristi vo kotli za dobivawe na parea i gi vklu~uva site bitumenozni jagleni koi ne se vklu~eni vo antracitot i koksniot jaglen. Se karak-terizira so povisok procent na isparlivi sogorlivi materii vo sporedba so antracitot (pove}e od 10%) i pomal stepen na jaglenisanost (pomalku od 90%). Negovata bruto-kalori~na vrednost e pogolema od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) za sostojba bez pepel, so vlaga. Dokolku bitumenozniot jaglen se koristi vo koksni pe~ki, se prikaùva vo koksen jaglen.

toni 05.10.10 05.10.10.00 2701 12 90 Other Bituminous Coal (Steam coal)

1.02 Sub-bitumi-nozen jaglen

Pretstavuva neaglomeriran jaglen so bruto-kalori~na vrednost pome|u 17 435 kJ/kg (4 165 kcal/kg) i 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg), sodrì pove}e od 31% isparlivi sogorlivi materii.

toni 05.10.10 05.10.10.00 2701 19 Sub- Bituminous Coal

1.03 Lignit / kafeav (mrk) jaglen

Pretstavuva neaglomeriran jaglen so bruto-kalori~na vrednost pomalku od 17 435 kJ/kg (4 165 kcal/kg) i sodrì pove}e od 31% isparlivi sogorlivi materii.

toni 05.20.10 05.20.10.00 2702 10 Lignite / Brown Coal

Vo ovaa kategorija vleguvaat maslenite {krilci i katranskite pesoci od jaglen, proizvedeni i direktno sogoruvani, kako i onie koi se koristat za vlez vo transformatorskite procesi. Maslenite {krilci i drugite proizvodi dobieni od te~na frakcija se prikaùvaat vo grupata Nafteni produkti.

1.04 Treset Zapalliva, meka, porozna ili kompresirana, fosilna sedimentna naslaga od rastitelno poteklo so visoka sodrìna na vlaga (90% vo surova sostojba). Lesno se se~e i ima od svetla do temno kafeava boja. Vo ovaa katergorija ne e vklu~en tresetot koj se koristi za neenergetski celi.

toni 08.92.10 2703 Peat

1.05 briketi od kamen jaglen

Kompozitno gorivo dobieno od sitni ~esti~ki na kamen jaglen so dodavawe na svrzuva~ki agens. Koli~estvoto na proizvedeni briketi od jaglen e zna~itelno pogolemo od koli~estvoto na jaglen potro{en vo procesot na transformacija.

toni 19.20.11 19.20.11.00 2701 20 Patent fuel



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

1.06 Koks Tvrd produkt dobien so karbonizacija na jaglenot, prete`no koksen jaglen, na visoki temperaturi. Sodrì malku vlaga i volatili. Koksot, glavno, se koristi vo industrijata na èlezo i ~elik, kako izvor na energija i hemiski agens. Vo ovaa kategorija vleguvaat: koksniot prav, learskiot koks i polukoksot. Polukoksot pretstavuva cvrst produkt dobien so karbonizacija na jaglen na niski temperaturi, se koristi kako interno gorivo ili vo samite pogoni za transformacija. Ovde vleguvaat koksot, koksniot prav i polukoksot dobien od lignit/kafeav jaglen.

toni 19.10.10 19.10.10.00 2704 Coke Oven Coke

1.07 gas od kamen jaglen

Nusprodukt dobien od kamen jaglen, se koristi za proizvodstvo na gas vo gasni postrojki. Ovoj gas se upotrebuva za greewe na prostorii.

toni 35.21.10 35.21.10.00 2705 Gas Coke

1.08 Katran (od jaglen)

Se dobiva kako rezultat na destilacija na bitumenozen jaglen ili so karbonizacija na kafeav jaglen pri niski temeperaturi. Katranot od bitumenozen jaglen e te~en nusprodukt pri destilacijata na jaglenot vo procesot na proizvodstvo na koks. Katranot ponatamu moè da bide destiliran vo drugi organski produkti (benzen, toluen, naftalin) koi pretstavuvaat vlezni surovini vo petrohemiskata industrija.

toni 19.10.20 19.10.20.00 2706 Coal Tar

1.09 briketi od lignit / kafeav(mrk) jaglen

Me{ano gorivo dobieno od lignit / kafeav jaglen {to se drobi, su{i i modelira pod visok pritisok vo ednakvo oblikuvani briketi bez dodavawe na svrzuva~ka komponenta. Ovaa kategorija gi vklu~uva briketite od treset i me{ano gorivo {to se dobiva od sitni ~esti~ki i pra{ina na lignit.

toni 19.20.12 19.20.12.00 2702 20 BKB (Brown Coal Briquettes)

1.10 gas od gasni postrojki

Gi opfa}a site tipovi na gasovi proizvedeni vo javni pretprijatija ili privatni postrojki ~ija glavna cel e proizvodstvo, transport i distribucija na gasot. Go vklu~uva gasot dobien so karbonizacija, so vkupna gasifikacija, so ili bez zbogatuvawe so nafteni produkti. Ovoj gas moè da se koristi za me{awe so prirodniot gas i kako takov se prenesuva do korisnicite. Gasot dobien so krekirawe i sinteza ne se prikaùva vo ovaa kategorija. Gasot od gasnite pe~ki se izrazuva vo bruto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 35.21.10.00 Gas Works Gas

1.11 gas od koksni pe~ki

Se dobiva kako nusproizvod vo procesot na proizvodstvo na koksot. Gasot od koksni pe~ki se prikaùva vo bruto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 35.21.10.00 Coke Oven Gas

1.12 gas od visoki pe~ki

Se proizveduva pri sogoruvawe na koksot vo visokite pe~ki vo industrijata na èlezo i ~elik. Toj e povraten gas i delumno se koristi kako gorivo vo ramkite na pogonot, a delumno vo drugi procesi za potrebite na ~eli~nata industrija ili vo elektrani opremeni za negovo gorewe. Gasot od visokite pe~ki se izrazuva vo bruto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 35.21.10.00 Blast Furnace Gas

1.13 gas od oksi-daciski pe~ki

Ovoj gas se dobiva kako nusproizvod pri proizvodstvoto na ~elik vo oksidaciskite pe~ki. Poznat e, isto taka, i kako konvertorski gas, LD gas ili BOS gas. Vo ovaa kategorija se prikaùvaat i drugi gasovi dobieni kako nusproizvodi od drugi procesi. Gasot od oksidaciskite pe~ki se izrazuva vo bruto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 35.21.10.00 Oxygen Steel Furnace Gas



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

2. NAFTA OIL

2.01 Surova nafta

Surovata nafta e mineralno maslo od prirodno poteklo koe sodrì me{avina od jaglenovodorodi i primesi, kako na pr., sulfur. Se nao|a vo te~na sostojba pri normalna temperatura i pritisok i nejzinite fizi~ki karakteristiki (gustina, viskoznost i dr.) se mnogu promenlivi.

toni 06.10.10 06.10.10.30 2709 00 90 Crude Oil

2.02 Te~en priroden gas (TPg)

TPG e te~nost ili kondenzirani jaglenovodorodi dobieni od prirodniot gas vo sistem za separacija ili vo postrojkite za proizvodstvo na gas. Te~nite prirodni gasovi vklu~uvaat: etan, propan, butan (normalen i izo-), (izo) pentan i pentan plus (poznat kako priroden benzin ili priroden kondenzat).

toni 06.10.10 06.10.10.50 2709 00 10 Natural Gas Liguids (NGL)

2.03 vlezni surovini za rafinerii

Vleznite surovini za rafinerii se proizvedeni nafteni produkti nameneti za ponatamo{na obrabotka (na pr., primaren benzin, mazut). Ovaa kategorija, isto taka, gi opfa}a proizvodite od petrohemiskata industrija koi se koristat kako vlezni surovini vo naftenata industrija (na pr., benzin za piroliza).

toni Rafinery Feedstocks

2.04 Aditivi/ Oksidansi

Aditivite se nejaglenovodorodni soedinenija dodadeni ili izme{ani so odreden proizvod so cel da gi promenat svojstvata na gorivoto (oktan, cetan, karakteristiki na ladewe i dr.).

toni Additives/ Oxygenates

* oksidansi od tipot na alkoholi (metanol, etanol), eteri (MTBE - metil tetra butil eter, ETBE - etil tetra butil eter, TAME - tetra amil metil eter)

* esteri (seme od maslodajna repka ili dimetil ester i dr.)

* hemiski soedinenija (TML, TEL i detergenti).

Koli~inite na aditivite/ oksidansite, pretstaveni vo ovaa kategorija, se odnesuvaat na koli~inite nameneti za me{awe so gorivata ili za koristewe vo gorivata.Vo ovaa kategorija spa|aat biobenzionot i biodizelot.

* Biobenzin

Ovaa kategorija go vklu~uva bioetanolot (etanol proizveden od biomasa i/ili so razgraden proces na otpad), biometanol (metanol proizveden od biomasa i/ili so razgraden proces na otpad), bioETBE (proizveden na baza na bioetanol; zastapen so 47% vo biogorivoto) i bioMTBE (proizveden na baza na biometanol; zastapen so 36% vo biogorivoto).

* Biodizel

Ovaa kategorija go vklu~uva biodizelot (proizveden od rastitelni ili ìvotinski masla, so dizel karakteristiki), biodimetileter (proizveden od biomasa), Fischer Tropsch (proizvedeno od biomasa), ladno presuvano biomaslo (maslo proizvedeno od semiwa so mehani~ki proces), i site drugi te~ni biogoriva koi se dodadeni na, pome{ani so, ili direktno koristeni kako dizel za transport.

Site biogoriva koi ne se me{aat, a se koristat kako goriva za transport, se prikaùvaaat vo grupata Obnovlivi energenti.



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

2.05 Drugi jagleno-vodo-rodi

Ovaa kategorija opfa}a sinteti~ka surova nafta od katranski pesok, nafta od {krilci i dr. te~nosti dobieni so vte~nuvawe na jaglen, izlezni te~nosti dobieni so prirodniot gas pretvoreni vo benzin, vodorod i emulgirani masla.

toni Other Hydrocar-bons

2.06 Rafine-riski gas (nekondenziran)

Rafineriskiot gas vklu~uva me{avina od nekomprimirani gasovi koi, glavno, sodràt vodorod, metan, etan i olefini dobieni za vreme na destilacijata na surovata nafta ili obrabotkata na naftenite produkti vo rafinerii. Ovaa kategorija, isto taka, opfa}a i gasovi {to se dobivaat od petrohemiskata industrija.

toni Rafinery Gas (not liquefied)

2.07 etan Priroden gas, acikli~en jaglenovodorod (C2H6), ekstrahiran od priroden gas i rafineriski gas.

toni 19.20.32. 19.20.32.00. 2711 14 2711 19 2711 29

Ethane

2.08 Te~en naften gas (TNg)

TNG e lesen parafinski jaglenovodorod, dobien od procesot na rafinirawe od surovata nafta i prirodniot gas. TNG go so~inuvaat, glavno, propan (C3H8) i butan (C4H10) ili nivna kombinacija. Isto taka, moè da sodrì propilen, butilen, izobutan i izobutilen. TNG obi~no se vte~nuva pod pritisok za transport i skladirawe.

toni 19.20.31 19.20.31.00 2711 12 2711 13

Liquefied Petroleum Gases (LPG)

2.09 Primaren benzin

Primarniot benzin e vlezna surovina nameneta za petrohemiskata industrija. Primarniot benzin sodrì materijal so opseg na destilacija od 300S i 2100S ili del od ovoj opseg.

toni Naphtha

2.10 motoren benzin

Motorniot benzin se sostoi od me{avina od lesni jaglenovodorodi {to se destiliraat pome|u 350S i 2150S. Se koristi kako gorivo za kopneni ma{ini so palewe so iskra. Motorniot benzin moè da sodrì aditivi, oksidansi i oktanski katalizatori, vklu~uvaj}i i olovni komponenti kako TEL i TML.

toni 19.20.21 19.20.21.50 19.20.21.70

2710 11 41 2710 11 45 2710 11 49 2710 11 51 2710 11 59

Motor Gasoline

Vo motorniot benzin se vklu~uva i me{aniot motoren benzin.

* Biobenzin

Ovaa kategorija go vklu~uva bioetanolot (etanol proizveden od biomasa i/ili so razgraden proces na otpad), biometanol (metanol proizveden od biomasa i/ili so razgraden proces na otpad), bioETBE (proizveden vrz baza na bioetanol; zastapen so 47% vo biogorivoto) i bioMTBE (proizveden vrz baza na biometanol; zastapen so 36% vo biogorivoto).

2.11 Avionski benzin

Toa e motoren benzin podgotven specijalno za avijaciski klipni ma{ini so oktanski broj koj odgovara na ma{inata, to~ka na zamrznuvawe od - 60 0S i opseg na destilacija pome|u 30 0S i 180 0S.

toni 19.20.21 19.20.21.40 2710 11 31 Aviation Gasoline

2.12 mlazni goriva od benzinski tip

Mlazni goriva od benzinski tip se site lesni jaglenovodorodni masla {to se koristat vo avijacijata za turbinskite pogonski edinici, destiliraat pome|u 100 0S i 250 0S. Tie se dobivaat so me{awe na kerozini i benzin ili primaren benzin na takov na~in {to aromatskata sodrìna volumenski ne preminuva 25 %, a pritisokot na pareata e pome|u 13,7 kPa i 20,6 kPa.

toni 19.20.22 19.20.22.00 2710 11 70 Gasoline Type Jet Fue; (Naphta tupe Jet Fuel fo JP4)



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

2.13 mlazni goriva od kerozinski tip

Mlazni goriva od kerozinski tip se destilati {to se koristat vo turbinskite pogonski edinici vo avijacijata. Imaat isti destilaciski svojstva, pome|u 1500S i 3000S (obi~no ne pove}e od 2500S) i to~ka na palewe kako kerozinite. Pokraj toa, imaat i specifi~ni karakteristiki (kako to~ka na zamrznuvawe) koi se vovedeni vo IATA. Vo ovaa kategorija se vklu~uvaat i kerozinite so me{ani komponenti.

toni 19.20.25 19.20.25.00 2710 19 21 Kerosene Type Jet Fuel

2.14 Drugi kerozini

Drugite kerozini se rafiniran petrolejski destilat i se koristat vo drugi sektori razli~ni od avionskiot soobra}aj. Destiliraat pome|u 1500S i 3000S.

toni 19.20.24 19.20.24.00 2710 19 25 Other Kerosene

2.15 Dizel i gorivo za loèwe

Dizel gorivata pretstavuvaat sreden destilat koj destilira pome|u 180 0S i 380 0S. Postojat nekolku gradacii vo zavisnost od upotrebata:

toni 19.20.26 2710 19 31 2710 19 35 2710 19 41 2710 19 45 2710 19 49

Gas/Disel Oil (Destilate Fuel Oil)

2.15.1 Dizel za transport

Se upotrebuva kako pogonsko gorivo vo patniot soobra}aj za dizel motori (avtomobili, kamioni itn.), naj~esto so niska sodrìna na sulfur.

19.20.26.50 Transport Disel

2.15.2 maslo (nafta) za loèwe (ekstra lesno)

- ekstra lesno za loèwe za industriski i komercijalni celi;

19.20.26.70 Heating and Other Gasoil

- brodski dizel i dizel za èlezni~ki soobra}aj;

- drugi masla vklu~uvaj}i gi i te{kite masla koi destiliraat pome|u 380 0C i 540 0C i koi se upotrebuvaat kako surovina za prerabotka vo petrohemiskata industrija.

Vo ovaa kategorija se vklu~uvaat i dizelite so me{ani komponenti.

* BiodizelOvaa kategorija go vklu~uva biodizelot (proizveden od rastitelni ili ìvotinski masla, so dizel karakteristiki), biodimetileter (proizveden od biomasa), Fischer Tropsch (proizvedeno od biomasa), ladno presuvano biomaslo (maslo proizvedeno od semiwa so mehani~ki proces), i site drugi te~ni biogoriva koi se dodadeni na, pome{ani so, ili direktno koristeni kako dizel za transport.

2.16 mazut Ovaa kategorija gi opfa}a site ostanati (te{ki) (produkti dobieni pri destilacija na surovata nafta) mazuti (vklu~uvaj}i gi i tie dobieni so me{awe). Ima kinematska viskoznost nad 10 cSt na 80 0S. To~kata na palewe e sekoga{ nad 50 0S, a gustinata e sekoga{ pove}e od 0,90 kg/l.

toni 19.20.28 2710 19 5 2710 19 6

Fuel Oil

* So niska sodrìna na sulfur 19.20.28.50

Mazut so sodrìna na sulfur poniska od 1%.

* So visoka sodrìna na sulfur 19.20.28.70

Mazut so sodrìna na sulfur 1% ili povisoka.



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

2.17 îst (vajt) i indus-triski spirt

Definiran e kako rafineriski destilat {to se nao|a vo sredinata na opsegot na destilacija na primarniot benzin/kerozinot. Se deli na:

toni 19.20.23 19.20.23.00 2710 11 21 Wite Spirit And SBP

* Industriski spirt : Industrial Spirit (SBP)

Lesni masla {to destiliraat pome|u 300S i 2000S. Postojat 7 ili 8 stepeni na gradacija na industris-kiot spirt koi zavisat od mestoto na presek vo opsegot na destilacijata. Stepenite na gradacija se definirani spored temperaturnata razlika pome|u 5% volumenski i 90% volumenski to~ki na destilacija (ne pove}e od 600S).

* îst spirt: White Spirit

Industriski spirt so to~ka na palewe nad 300S. Destilaciskiot opseg na ~istiot spirt e od 1350S do 2000S.

2.18 masla i maziva (sredstva za podma~-kuvawe)

Sredstvata za podma~kuvawe se jaglenovodorodi proizvedeni od destilcija na derivati. Glavno se koristat za namaluvawe na trieweto pome|u nose~ki povr{ini. Ovaa kategorija gi opfa}a site finalni gradacii na masloto za podma~kuvawe, od osovinsko do maslo za cilindri, kako i onie {to se koristat za polirawe, motornite masla i site sli~ni gradacii bazirani na masla za podma~kuvawe.

toni 19.20.29 19.20.29.30 19.20.29.50

2710 19 7 2710 19 8 2710 19 9

Lubricants

2.19 bitumen Bitumenot e cvrst, polucvrst ili viskozen jaglenovodorod so koloidna struktura. Ima od kafeava do crna boja, a se dobiva kako ostatok od destilacijata na surovata nafta pri vakuumska destilacija na nafteni ostatoci od atmosferska destilacija. Vo ovaa kategorija se vklu~eni fluidiziran i razreden bitumen. Bitumenot ~esto se poistovetuva so asfalt i prvenstveno se koristi za izgradba na pati{ta ili materijal za pokrivi.

toni 19.20.42 19.20.42.50 2713 20 Bitumen

2.20 Parafin-ski vosok

Toa se zasiteni alfa-jaglenovodorodi. Ovie vosoci se ostatoci ekstrahirani pri odvoso~uvawe na maslata za podma~kuvawe. Imaat kristalna struktura koja e pove}e ili pomalku sitna, soodvetno na gradacijata. Nekoi od nivnite osnovni svojstva se: bez boja, bez miris, prozra~ni, so to~ka na topewe nad 45 0S.

toni 19.20.41 19.20.41.00 2712 Paraffin Waxes

2.21 Naften (petrolej-ski) koks

Nafteniot koks e crn cvrst nusproizvod, dobien glavno so krekirawe i karbonizirawe na vleznite surovini (naftenite produkti), razreden talog, katran i smoli. Sodrì, glavno, jaglen (90 do 95%) i ima niska sodrìna na pepel. Se koristi kako surovina vo ~eli~nata industrija, za greewe, za proizvodstvo na elektrodi i za proizvodstvo na hemikalii. Dvata najva`ni vida se "zelen koks" i "kalciniran koks". Ovaa kategorija, isto taka, vklu~uva i "katalizatorski koks" koj{to se deponira na katalizatorot za vreme na procesot na rafinirawe i ne se regenerira, obi~no sogoruva kako rafinerisko gorivo.

toni 19.20.42 19.20.42.40 2713 11 2713 12

Petroleum Coke

2.22 Drugi nafteni produkti

Tuka spa|aat site produkti koi ne se spomnati, na primer, katran i sulfur. Ovaa kategorija, isto taka, opfa}a i aromatici (na pr., benzen, toluen i ksilen) i olefini (na pr., propilen) proizvedeni vo ramkite na rafineriite.

toni Other Oil Products



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

3. PRIRODeN gAS

NATURAL GAS

3.01 Priroden gas

Prirodniot gas opfa}a gasovi {to se javuvaat vo podzemnite sloevi, vo te~na ili gasovita sostojba, koi glavno sodr`at metan.

1000 mn

3

06.20.10 06.20.10.00 2711 11 2711 21

Natural Gas

Ovaa kategorija vklu~uva:

-"neasocirani" gasovi koi poteknuvaat od nao|ali{ta koi produciraat jaglenovodorodi samo vo gasna sostojba;

-"asocirani" gasovi dobieni zaedno so surovata nafta kako i metanot dobien od rudnicite za jaglen.

Koli~inata na priroden gas se iska`uva vo iljadi mn3

pri standardni uslovi, t.e. 150 C 760 mm Hg. Isto taka, koli~inite na priroden gas se izrazuvaat i vo GJ vo bruto i vo neto-kalori~na vrednost.

Biogasovite dobieni so anaerobna destilacija na biomasata pripa|aat vo kategorijata Obnovlivi energenti.

Gasot od gasni postrojki ne pripa|a vo ovaa kategorija.



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

4.ObNOvLIvA

eNeRgIjA RENE-WABLES

4.01 Hidro-energija

Potencijalnata i kineti~kata energija na vodata pretvorena vo elektri~na energija vo hidroelektranite.

kWh 35.11.10 35.11.10.00 Hydro power

Elektri~nata energija od hidrocentralite se izrazuva spored instaliraniot kapacitet na hidrocentralite:

* do 1 MW

* od 1 do 10 MW

* 10 MW i pove}e

* Proizvodstvo od pumpni postrojki

4.02 geoter-malna energija

Energija koja poteknuva od vnatre{nosta na zemjata i naj~esto e vo forma na topla voda ili parea. Najpogodna za eksploatirawe e:

m3, GJ Geothermal

* za generirawe na elektri~na energija 35.11.10 35.11.10.00

* i direktno kako toplinska energija za greewe na prostorii, vo zemjodelstvoto i dr.

35.30.11 35.30.11.05

4.03 Solarna energija

Solarnata energija pretstavuva son~evo zra~ewe iskoristeno za proizvodstvo na vrela voda i generirawe na elektri~na energija so:

GJ Solar energy

* fotovoltai~ni kelii, ja pretvoraat son~evata svetlina vo elektri~na energija so koristewe na solarni kelii napraveni od poluprovoden materijal.

35.11.10 35.11.10.00

* solarno termalni vo koi spa|aat:

a) solarni termoelektri~ni centrali;

b) oprema za proizvodstvo na sanitarna topla voda ili za sezonsko zagrevawe na bazenite za plivawe.

Pasivnata solarna energija za greewe, ladewe i osvetluvawe na objekti ne e vklu~ena vo ovaa kategorija.

4.04 energija na plima i oseka, branovi, okean

Mehani~ka energija sozdadena od dvi`ewata na plimata i osekata, branovite ili okeanskata struja, {to se koristi za generirawe na elektri~na energija.

kWh 35.11.10 35.11.10.00 Tide, Wave, Ocean

4.05 veterna energija

Kineti~ka energija na veterot {to se koristi za gene-rirawe na elektri~na energija vo veternite turbini

kWh 35.11.10 35.11.10.00 Wind

4.06 Indus-triski otpad (neob-novliv)

Pretstavuva otpad od industrisko neobnovlivo poteklo (tvrd ili te~en), direktno sogoruvan za proizvodstvo na elektri~na energija i/ili toplinska energija. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

GJ Industrial Wastes (non-renewable)



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

4.07 Komunalen otpad

GJ Municipal Waste

* Obnovliv

Pretstavuva del od otpadot od doma}instvata, industrijata, bolnicite i ostanatite sektori koj e biorazgradliv materijal sobran od lokalnite vlasti i sogoren vo specijalni postrojki. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

* Neobnovliv

Pretstavuva del od otpadot od doma}instvata, industrijata, bolnicite i ostanatite sektori koj e nebiorazgradliv materijal sobran od lokalnite vlasti i sogoren vo specijalni postrojki. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

4.08 cvrsta biomasa

Biomasata gi opfa}a organskite nefosilni materijali od biolo{ko poteklo koi moè da se upotrebat kako gorivo za proizvodstvo na toplinska energija ili generirawe na elektri~na energija:

Solid Biomass

4.08.1 Drven jaglen (}umur)

Gi opfa}a cvrstite ostatoci na destruktivna destilacija i piroliza (oksidirawe na visoka temperatura) na drvo i drug rastitelen materijal.

toni 20.14.72 20.14.72.00 4402 Charcoal

4.08.2 Drvo, drveni otpadoci i drug cvrst otpad

Gi opfa}a posevite za energetski nameni (vrba, topola i dr.), raznovidni drvenesti materijali sozdadeni od industriskite procesi (vo industri-jata za drvo i hartija) ili dobieni od {umarstvoto i zemjodelstvoto (ogrevno drvo, iverki, kori, pilevina, strugotini i dr.), kako i otpad od rastenija: slama, orizovi lu{pi, oreovi lu{pi, otpadoci dobieni pri gme~ewe na grozje za vino, otpad od ìvina i dr. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

m3, GJ 02.20.14 16.10.39 16.10.23

16.10.39.00 16.10.23.03 16.10.23.05

4401 1 4404

4401 2

Wood, Wood Wastes, Other Solid Waste

4.09 biogas Biogasot e sostaven, glavno, od metan i jaglen dioksid dobien pri anaerobno raspa|awe na biomasa.

Biogas

4.09.1 gas od otpadoci

Dobien so raspa|awe na otpadoci, plitko zakopani vo zemja. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 2705 Landfill Gas

4.09.2 gas od od otpadno tiwe

Dobien od anaerobna fermentacija na otpadno tiwa. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 2705 Sewage Sludge Gas

4.09.3 Drugi biogasovi

Dobieni so anaerobna fermentacija na ìvotinski otpadoci, otpadoci od klanicite, pivarite i drugi otpadoci od zemjodelsko-prehranbenata industrija. Koli~inata na iskoristenoto gorivo se izrazuva vo neto-kalori~na vrednost.

GJ 35.21.10 2705 Other Biogas



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

4.10 Te~ni biogoriva

Koli~inite na te~ni biogoriva koi se prika`uvaat vo ovaa kategorija se odnesuvaat na koli~inite na biogorivo, no ne na vkupniot volumen na te~nost vo koja se me{a biogorivoto .

Liquid biofuels

4.10.1 Biobenzin Ovaa kategorija go vklu~uva bioetanolot (etanol proizveden od biomasa i/ili so razgraden proces na otpad), biometanol (metanol proizveden od biomasa i/ili so razgraden proces na otpad), bioETBE (proizveden vrz baza na bioetanol; zastapen so 47% vo biogorivoto) i bioMTBE (proizveden vrz baza na biometanol; zastapen so 36% vo biogorivoto).

toni 20.59.59 20.59.59.90 38.24.90.97 Biogasoline

4.10.2 Biodizel Ovaa kategorija go vklu~uva biodizelot (proizveden od rastitelni ili `ivotinski masla, so dizel karakteristiki), biodimetileter (proizveden od biomasa), Fischer Tropsch (proizvedeno od biomasa), ladno presuvano biomaslo (maslo proizvedeno od semiwa so mehani~ki proces), i site drugi te~ni biogoriva koi se dodadeni na, pome{ani so, ili direktno koristeni kako dizel za transport.

toni 20.59.59 20.59.59.90 38.24.90.97 Biodiesels

4.10.3 Drugi te~ni biogoriva

Te~nite biogoriva koi direktno se koristat kako goriva i ne se vklu~eni vo biobenzin i biodezel.

toni 20.59.59 20.59.59.90 38.24.90.97Other Liquid Biofuels



[if-ra

Naziv OPISEdi-nica

merka




Klasifi-kacija na


Nomen-klatura

na indus-triski

proizvodi (PRODCOM)

Kombi-nirana nomen-

klatura (CN)

5. eLeKTRI^NA eNeRgIjA

ELECTRICITY

5.01 elektri~na

energijakWh 35.11.10 35.11.10.00 2716 Electricity

6. TOPLINSKA eNeRgIjA

HEAT

6.01 Toplinska energija

GJ 35.30.11 35.30.11.03 35.30.11.05 35.30.11.09

Heat

republika makedonija dr`aven zavod za statistika · republika makedonija dr`aven zavod za...

Documents