trener junij 2010.xp:trener december 2006.xp 6/4/10 9:24 am … · 2012. 7. 6. · ŒeØka 6 26 8.6...

Letnik 17 / øtevilka 1 / leto 2010

Taktika napadanja z igralcem veœ pri rokometu

Analiza tehnike branjenja rokometnih vratarjev na SP 2009 na Hrvaøkem

Metodika uœenja obrambne formacije 5:1

Trener junij 2010.xp:Trener december 2006.xp 6/4/10 9:24 AM Page 1

TRENER ROKOMET / letnik 17, øtevilka 1, leto 2010, ISSN 1318-7333

Izdaja: Zduæenje rokometnih trenerjev SlovenijeDavœna øtevilka: 75347083Matiœna øtevilka: 1120085Transakcijski raœun: 02015-0087754554 pri NLB, LjubljanaInternet: www.zrts.siE-poøta: [email protected]

Predstavnik: dr. Marko Øibila

Odgovorni urednik: Marko Primoæiœ

Uredniøki odbor: dr. Marko Øibiladr. Marta BonBoris ŒukUroø Mohoriœ

Jezikovni pregled: Bogdan in Tatjana Koøak

Naslov uredniøtva: Zdruæenje rokometnih trenerjev SlovenijeLeskoøkova 9 e, p.p. 535, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 547 66 42, Fax: (01) 547 66 46

Naklada: 500 izvodov

Oblikovanje in tisk: TOPS d.o.o., Æelezniki

Foto: Gregor Peœovnik

Kraj in datum izdaje: Ljubljana, junij 2010

Revijo je sofinancirala: FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ØPORTNIH ORGANIZACIJ VREPUBLIKI SLOVENIJI

Tehniœna navodila avtorjem:Besedilo poøljite po elektronski poøti na naslov [email protected] ali na zgoøœenki na naslovZRTS, Leskoøkova 9e, 1000 Ljubljana in na izpisu. Besedilo ne sme biti raœunalniøko oblikovano (najne bo razlomljenih strani, besede nedeljene). Slikovno in grafiœno gradivo priloæite na posebnih listih(v originalih, ne v fotokopijah!!!), vsako sliko s svojo øtevilko, v tipkopisu pa naj bo oznaœeno kamkatera sodi. Podnapise k slikam vkljuœite na ustrezno mesto kar v osnovno besedilo œlanka. Zaæeljenoje slikovno gradivo na fotografijah ali skenirano. Œe imate printscrine naj bodo vkljuœeni v tekst.Ne pozabite dodati svojih podatkov: domaœi naslov, obœino stalnega bivaliøœa, matiœno in davœnoøtevilko, øtevilko osebnega raœuna ter ime in sedeæ banke. Priloæeno fotografsko in grafiœno gradivovam bomo vrnili.


Uvodnik ..................................................................................................................................................... 4

Marko ØibilaTaktika napadanja z igralcev veœ pri rokometu ................................................................................... 5

Marta BonSpecifiœnosti vodenja v trenerstvukomuniciranje trenerja v kriznih situacijah v klubu ........................................................................ 11

Aleksander LapajneZakaj, kako in koliko trenirati v prehodni fazi med tekmovalnima sezonama ............................. 14

Grega KarpanAnaliza tehnike branjenja rokometnih vratarjev na SP 2009 na Hrvaøkem ................................. 19

Slavko IveziœMetodika uœenja obrambne formacije 5 : 1 ....................................................................................... 27

KAZALO

3TRENER – ROKOMET junij 2010


TRENER – ROKOMET junij 20104

Leto je naokoli in spet se bomo sreœavali na Rogli na licenœnem seminarju naøega zdruæenja. Licenœniseminarji sodijo nekako v kategorijo vseæivljenjskega uœenja. Vseæivljenjsko uœenje je dejavnost in pro-ces, ki zajema vse oblike uœenja, bodisi formalno, bodisi neformalno ter nakljuœno ali priloænostno. Vessvet je nekako naravnan na to, da pridobljenega znanja ni nikoli dovolj. Nenehno pa se sreœujemo tudi spovezanostjo in prepletenostjo vseh zvrsti, oblik, vsebin in namembnosti uœenja in naøe rokometnestroke. Tako se tudi v tej øtevilki se prepletajo prispevki iz tehniœno taktiœnega podroœja in iz podroœjavodenja ljudi, konkretneje kako komunicirati z igralci in sodelavci v rokometnem teamu. Glede nanaizpodbitneo dejstvo, da æivo v bolj zahtevnih, da ne reœemo slabøih œasih, je komuniciranje med soljud-mi øe toliko bolj pomembno. V Trenerju je predstavljenih (M. Bon) nekaj idej za tovrstno komuniciran-je. Nikoli pa ni dovolj obnavlja znanja z naøega osnovnega, torej tehniœno taktiœnega vidika. Tako dr.Øibila predstavlja taktiko napadanja z igralcem veœ, predstavlja tudi zelo zanimive statistiœne podatke.Slavko Iveziœ je izbral obrambo 5:1, ki jo v sodobnem rokometu sreœujemo vedno v novih razliœicah.Aleksander Lapajne govori o treniranju v prehodni fazi. Nekateri ta œas øe vedno namenjajo predvsemigranju nogometa, v resnici pa je to œas v katerem lahko pridobimo prednosti pred tekmeci. Zato temuobdobju velja pristopiti naœrtno in sistematiœno. Kot se poveœuje vloga vratarja v moøtvih tako sodobrodoøli vsi prispevki, ki analizirajo branjenje sodobnih vratarjev. Prispevek Grege Karpana o vratar-jih je zato øe toliko bolj dobrodoøel, tudi zato, ker gre za mladega avtorja in nov sveæ pristop. Naj bo totudi povabilo vsem slovenskim trenerjem, da razmislijo o svojih prispevkih za bodoœe revije Trener.Tako bi bil naø Trener øe bogatejøi, verjetno izvirnejøi in kar je tudi pomembno, øe toliko bolj »naø«.Nenazadnje: za øe kvalitetnejøo slovensko stroko, ki ji pripadamo - za to gre. Veliko je kazalcev, ki gov-orijo o tem, da smo lahko ponosni drug na drugega. Le øe ozavestiti bi morda morali øe bolj ta dejstva,to zavest o pripadnosti in zavezanosti slovenski stroki in rokometu.

dr. Marta Bon

UVODNIK


UVODIgranje z igralcem veœ ali manj vpolju je zelo pomemben delrokometne tekme tako iz vidikaobrambe kot napada. To lahkopotrdimo tudi s podatki zbrani-mi na velikih tekmovanjih. Vspodnjih preglednicah soprikazani nekateri podatki s

pomoœjo katerih æelimo ilustri-rati pomen igre ob øtevilœnemneravnovesju igralcev v polju.

Iz zgornje preglednice je razvid-no, da je øtevilo napadov z igral-cem veœ nekoliko viøje kot jeøtevilo napadov z igralcemmanj. Tudi øtevilo zadetkov obøtevilœni premoœi je viøje - v

povpreœju moøtva dosegajookoli 5 zadetkov na tekmo zigralcem veœ in nekaj manj kot 3zadetke z igralcem manj.

z podatkov v tabeli 2 je razvid-no, da je povpreœen œas igranja zigralcem manj tekmo za vsamoøtva nekaj manj kot 9 minut.V oœi bodejo podatki o velikem

Taktika napadanja z igralcev veœ pri rokometu

TRENER – ROKOMET junij 2010 5

Marko Øibila

TAKTIKA NAPADANJA Z IGRALCEV VEŒ PRI ROKOMETU

Tabela 1: Øtevilo napadov in zadetkov z igralcem veœ ali manj v polju na evropskih prvenstvih od l.2002 do l. 2010

Evropsko Øt. napadov Øt. zadetkov Øtevilo napadov Øtevilo zadetkovprvenstvo moøtva z igralcem moøtva z moøtva z z igralcem manj

veœ na tekmo igralcem veœ igralcem manj na tekmona tekmo na tekmo

EP 2002 7.95 4.47 6.15 2.34EP 2004 9.43 5.54 7.35 2.60EP 2006 8.70 5.16 6.72 2.81EP 2008 7.74 4.71 5.85 2.32EP 2010 7.82 4.76 5.84 2.94

Tabela 2: Povpreœno øtevilo in œas izkljuœitev na ekipo in tekmo na EP 2010 v Avstriji

Evropsko prvenstvo 2010 v AvstrijiEkipa Øt. tek. 2. min. izkljuœitve Povpreœje minut izkljuœitevAUSTRIA 6 33 11HRVAØ. 8 32 8ŒEØKA 6 26 8.6DANSKA 7 33 9.4ØPANIJA 7 28 8FRANC. 8 17 4.3NEMŒIJA 6 20 6.7MADÆA. 3 20 13.3ISLAND. 8 39 9.8NORVE. 6 26 8.7POLJSKA 8 35 8.8RUSIJA 6 33 11SLOVENI. 6 27 9SRBIJA 3 18 12ØVEDSKA 3 16 10.7UKRAJINA 3 15 10SKUPAJ 94 418 8.9


øtevilu izkljuœitev pri nekaterihreprezentancah, ki so bile tek-movalno manj uspeøne –Madæarska, Srbija, ... .

Podatki v Tabeli 3 povedo, da sepribliæno œetrtina vseh napadovna rokometnih tekmah igra obøtevilœnem neravnovesju igral-cev v polju. Od tega je skoraj14% vseh napadov odigranih zigralcem veœ. Nedvomno je tovelik odstotek, ki kaæe kakopomemben del rokometnetekme je igra z igralcem veœ alimanj. Z rdeœo barvo so oznaœenipodatki, ki bistveno odstopajood povpreœja v negativno smer,z zeleno barvo pa so oznaœeni

podatki, ki znatno odstopajo vpozitvno smer. Modra barvaoznaœuje reprezentanco Rusijepri kateri je bil odstotekdoseæenih zadetkov, iz napadovz igralcem manj ali veœ, skorajenak. Gotovo je vse to tudiposledica dejstva, da najveœkrattrenerji ne posveœamo dovoljœasa taktiœni pripravi na ta deligre. Taktiœni problemi s kateri-mi se sooœajo igralci pri igri vnapadu z igralcem veœ ali manjso namreœ iz mnogih vidikovzelo specifiœni. Obrambe senamreœ prilagodijo novi situacijiin skuøajo z doloœenimi taktiœn-imi prijemi oteæevati napadalneaktivnosti.

NAPAD Z IGRALCEM VEŒIz taktiœnega vidika je prednostigralca veœ v rokometu velika,œe pa upoøtevamo tudi drugedejavnike, predvsem psiholoøke,se ta prednost precej zmanjøa.Veœina kakovostnih moøtevposkuøa igrati v napadu z igral-cem veœ po doloœenem koncep-tu, ki je predvsem vezan napostavitev KN.

V nadaljevanju so na skicahprikazane nekatere pogostouporabljane taktiœne reøitve:


6 TRENER – ROKOMET junij 2010

Tabela 3: Skupno øtevilo napadov, øtevilo napadov z igralcem veœ in manj ter uœinkovitost zakljuœe-vanja posameznih vrst napadov na EP 2010 v Avstriji . 2002 do l. 2010

Evropsko prvenstvo 2010 v AvstrijiEkipa Øt. tek. Skupno øt. Zadetki/napadi Zadetki/napadi

zadetkov/napadov z igralcem veœ z igralcem manjAUSTRIA 6 184/346 (53%) 27/39 (69%) 21/44 (48%)HRVAØ. 8 207/397 (52%) 44/67 (66%) 17/36 (47%)ŒEØKA 6 175/358 (49%) 26/38 (68%) 15/35 (43%)DANSKA 7 198/371 (53%) 35/52 (67%) 14/36 (39%)ØPANIJA 7 213/394 (54%) 30/58 (52%) 19/40 (48%)FRANC. 8 225/451 (50%) 41/63 (65%) 11/24 (46%)NEMŒIJA 6 157/339 (46%) 26/44 (59%) 12/29 (41%)MADÆA. 3 80/169 (47%) 11/22 (50%) 9/27 (33%)ISLAND. 8 249/459 (54%) 48/77 (62%) 20/45 (44%)NORVE. 6 169/347 (49%) 36/58 (62%) 15/30 (50%)POLJSKA 8 222/463 (48%) 32/63 (51%) 13/46 (28%)RUSIJA 6 177/354 (50%) 28/48 (58%) 25/46 (54%)SLOVENI. 6 186/381 (49%) 28/41 (68%) 15/39 (38%)SRBIJA 3 83/161 (52%) 9/18 (50%) 13/27 (48%)ØVEDSKA 3 78/170 (46%) 15/24 (63%) 9/24 (38%)UKRAJINA 3 87/181 (48%) 11/23 (48%) 6/21 (29%)SKUPAJ 94 2690/5341 (50%) 447/735 (61%) 234/549 (43%)




Skica 1: Pivot je postavljen med 2. in 3. branilcem na straniæoge oz. na strani kjer napadalci zaœnejo z nevarnim napadan-jem proti golu. Pri tem naœinu skuøata LZ in P nase øirokovezati drugega in centralnega branilca. LZ nato izbira nadalje-vanje igre s podajo prot P, SZ ali kateremu drugemu prostemusoigralcu. Ob slabi reakciji branilcev pa lahko tudi strelja.

Skica 2: Pivot je postavljen med 2. in 3. branilcem na nasprotnistrani od æoge oz. na nasprotni strani od strani na katerinapadalci zaœnejo z nevarnim napadanjem. Osnovni taktiœninamen napadalcev je izkoristiti blokado P na centralnembranilcu. Tako SZ po dobljeni podaji od LZ naredi zalet obblokiranem branilcu in skuøa tako ustvariti viøek ali kako dru-gaœe priti do ustrezne situacije za nadaljevanje igre.

Skica 3: Pivot je postavljen med 1. in 2. branilcem.

Skica 4: Primer prehoda na 2P. Branilci skuøajo klasiœnonapadanje s tremi zunanjimi napadalci oteæevati z globokimpristopanjem v prostor delovanja teh napadalcev »anticipativnodelovanje«). Tako jim odvzamejo maneverski prostor za njihovenapadalne aktivnosti. Napadalci tako teæje sprejmejo podajo vzaletu in jo tudi teæje podajo. Branilci tako napadalcem ponuja-jo taktiœno manj primerne in bolj tvegane reøitve. Ena izmedmoænsti, da se napadalci izognejo pastem, ki jih na ta naœinpostavljajo branilci, je tudi prehod enega izmed napadalcev namesto 2P. Ta prehod je lahko izveden tako iz mesta krila kottudi iz mesta zunanjega napadalca. Opravljen je ahko spontanoglede na razvoj igralne situacije ali pa naœrtovano v okvirudoloœene taktiœne kombinacije. Na skici je prikazan primer pre-hoda na mesto 2P s strani SZ. SZ steœe ob œrto vratarjevegaprostora v œasu, ko DZ sprejema æogo od DK. SZ skuøa bloki-rati 2L branilca, DZ pa s vojim zeletom taktiœno pravilno izko-risti postavljeni blok in skuøa ustezno nadaljevati z igro.


Opisane taktiœne reøitve se seve-da prilagajajo strukturi moøtvaoz. kakovosti igralcev naposameznih igralnih mestih.Prepogosto pa vidimo natekmah razliœnih ravni, da igral-ci znotraj dobro zamiøljenih tak-tiœnih kombinacij ne najdejoustrezne reøitve. Eden izmednajveœjih problemov je, da seskuøajo prehitro odloœati zastrele iz premalo izdelanih pozi-cij. Pri pripravljanju ustreznegapoloæaja za strele so napadalcipremalo potrpeæljivi. Igratemelji na premajhnem øteviluustrezno pripravljenih nevarnihzaletov in podaj brez prekinitves prekrøkom. Mnogokrat branil-ci tudi zlahka predvidijo potekcelotne akcije glede na zaœetnopostavitev P in glede na zaœetnirazvoj taktiœne situacije – pre-

veœ predvidljivo ravnanjenapadalcev kar branilcem ola-jøuje njihovo delovanje.

Z ustrezno izbiro taktiœnihreøitev se lahko igralci nauœijodinamiœnega in kreativnegareøevanja problemov pri igri zigralcem veœ v napadu.Predvsem je potrebno ohranitivisoko stopnjo dinamike inpravilno zaporedje zaletov, kiupoøteva tako igro po globinikot tudi po øirini. Zelo pomemb-na je igra s pivotom, ki olajøujeizkoriøœanje øtevilœne premoœinapadalcev. Pivoti pa morajo ssvojo igro preseneœati - sepostavljati in odkrivati narazliœne naœine. Blokade morajouœinkovito razbijati homogenostobrambe in oteæevati anticipa-tivno delovanje branilcev.

OPIS VAJ V nadaljevanju prispevka bomoprikazali nekaj primerov prak-tiœnih vaj, ki igralcem nudijomoænost za razvoj taktiœnegamiøljenja in kreativno igro zigralcem veœ v napadu. Konceptje sestavljen tako, da branilciteæko predvidijo igro napadal-cev glede na njihovo postavitev(postavitev P) in glede nazaœetne aktivnosti. Napadalcimorajo branilce neprestano pre-seneœati in jim ne smejo dovoli-ti, da bi prevzeli iniciativo. Pritem se posluæujejo doloœenihizhodiøœnih aktivnosti, ki pa jihv nadaljevanju ustrezno prilaga-jajo.



Skica 5: Zunanji igralci izkoriøœajo blokado P za svoj prodor. Œe branilec uspe prestopiti P skuøajozunanji napadalci spremeniti smer gibanja in izkoristiti blokado na drugi strani. Vajo lahko istoœasnoizvajamo na dveh igralnih mestih (LZ in DZ). Nadgradimo pa jo lahko z razliœnimi oblikami individu-alnega ali skupinskega protinapada.

Skica 6: Igra 2:2 na sredini igriøœa ali pa levo in desno. Eden izmed zunanjih igralcev po eni ali dvehpodajah iz zaleta naredi prehod ob œrto vratarjevga prostora – P. Drugi zunanji igralec skuøa svojoakcijo prilagoditi novonastali situaciji izkorstiti blok za svoj prodor in strel ali podajo KN. Vajapomeni nadgradnjo prejønje vaje.




Skici 7 A in B: Pri tej vaji imamo ob œrti vratarjevega prostora postavljena dva branilca in dva pivota.Na mestu LZ in DZ v kolonah stojijo igralci, ki so razdeljeni v pare. Po podaji med zunanjimanapadalcema se diagonalno postavljen P odkrije proti zunanjemu napadalcu z æogo. Sledi podaja DZ –P in takojønja povratna podaja. P se nato giblje proti œrti vratarjevega prostora in skuøa blokiratibranilca. DZ poda LZ soœasno pa drugi P ob œrti vratarjevega prostora steœe proti Lz, sprejme æogo instrelja. Vajo lahko nadgradimo s protinapadom 2:0.

Skici 8 A in B: Igra 3:3. Ob œrti vratarjevega prostora so trije branilci v napadu pa trije zunanjinapadalci. LZ naredi øirok zalet in poda SZ, ki se mu odkriva v øirok poloæaj. LZ takoj po podaji steœeob œrto vratarjevega prostora in skuøa blokirati centralnega branilca. SZ naredi øirok zalet in podaæogo vtekajoœemu DZ, ki skuøa prehiteti »svojega« branilca. Tako napadalci ustvarijo øtevilœno pred-nost na doloœenem delu igriøœa.

Skici 9 A in B: Na skicah je prikazana vaja kjer igralci delujejo taktiœno podobno kot pri prejønji vaji –skuøajo si ustvariti øtevilœno prednost 3:2. Zaœetek je enak kot pri prejønji vaji, v nadaljevanju pa LZsteœe ob œrto vratarjevega prostora tako, da blokira 2. branilca na nasprotni strani. SZ sedaj najprejpoda æogo DZ in nato steœe proti njemu – DZ mu takoj poda æogo.




Skice 10 A, B in C: Igra 4:3. Trije zunanji igralci in pivot igrajo proti trem branilcem. Pri tem skuøajouporabljati razliœna taktiœna ravnanja. Ena izmed moænosti je prehod SZ na mestu 2. pivota (po pred-hodni podaji DZ). DZ poda LZ. V tem trenutku se proti njemu odkriva pivot iz nasprotne strani. Lz mupoda æogo P pa mu jo takoj vrne in se pomakne ob œrto vratarjevega prostora kjer blokira 2. branilca.Nadaljevanje je odobno kot je bilo pri vaji opisani na skicah 7 A in B.

Skice 12 A, B in C: Igra 6:5. Sedaj poskuøajo napadalci s pomoœjo prej opisanih taktiœnih reøitev pritido ugodne priloænosti za strel. Prikazana situacija je samo ena izmed moænih. Igralci pa lahko upora-bijo tudi druge reøitve, ki jih bodo branilci teæko prepoznali in nanje ustrezno reagirali:• menjava mest med SZ in LZ po podaji SZ-DZ ter nato kriæanje LZ+DZ ali prehod LZ ali celo SZ na

2. pivota;• kriæanje SZ+DZ in nadaljevanje s prehodom na 2. pivota ali brez;• povratna podaja med SZ in LZ, ki vteœe proti sredini – prehiti 2. branilca;• nakazano øiroko kriæanje DZ+SZ in izvedena podaja DZ-LZ, ki ponovno vteœe proti sredini.

Skica 11: Na tej skici je prikazana vaja, ki je taktiœno zelo podobna kot prej – le da sedaj SZ steœe namesto P v stran kamor je podal æogo – v desno.

ZAKLJUŒEKCiljno usmerjeno in taktiœnopravilno napadanje z igralcemveœ je gotovo izredno pomemb-no za uspeøno napadanje. Pritem je potrebno uporabljatidoloœen taktiœni koncept, ki

igralcem omogoœa veliko ust-varjalnost in jim omogoœa izbirotakønih aktivnosti, ki jih branilciteæje predvidijo. Tako napadalcibolj kontrolirano izkoriøœajorednosti, ki jim jih ponujaøtevilœna prednost. Pri tem jeizredno pomembna pravilno

izbrana metodika, ki igralcepostopno vpelje v taktiœnopravilno ravnanje. Pri tem jepomembno æe delo v mlajøihstarostnih kategorijah, ki igral-cem omogoœi nadgradnjo vabsolutni kategoriji.



UVODSkoraj vsi, ki delujemo v trener-stvu imamo igralske izkuønje, zapoklic smo se skoraj vsi uspos-abljali ali izobraæevali, nadaljeobiskovali razliœne teœaje domain v tujini in povsod pridobivaliznanja in izkuønje. Dejstvo, dasmo pridobivali znanja o tehnikiin taktiki, kasneje tudi pedagogi-ki, fiziologiji, biomehaniki, soci-ologiji, psihologiji…. V zadnjemobdobju pa se predvsem sreœuje-mo z vpraøanji kako delovati inkomunicirati z ljudmi v kriznihsituacijah. Po lastnih izkuønjah inpo pripovedovanju, nam veœini topredstavlja skoraj osnovno oku-pacijo. Znanj s tega podroœja pane premoremo veliko. Zato semzbrala nekatere poglede iz drugihpodroœij, predvsem iz poslovnegasveta in jih skuøala prilagoditi zatrenerski poklic. Najveœ teo-retiœnih osnov, sem povzela poavtorju Branetu Grubarju (http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/).

TRENER ÆEDOLGO NE DELUJELE NA IGRIØŒUTudi øport je del druæbenegaœasa, ko so praktiœno skoraj vse

organizacije v hudih pretresih.Najveœ preglavic povzroœa orga-nizacijam (beri seveda: organi-zacijskim vodjem!) komunici-ranje v posebej zahtevnihokoliøœinah npr. pri (dra-matiœnih) spremembah, vrazmerah konfliktov in kriz alipa preprosto æe samo komunici-ranje slabih novic. Tako je tudiv rokometu, kjer je v zadnjemobdobju situacija takøna, da soslabe novice, predvsempovezane s finanœnimi stabil-nostjo kluba trajajo mesece inmesece, celo leta. Œe imamosreœo, klubsko vodstvo (œe øekdo obstaja) zaœetno slabo novi-co celo komunicira, potem pa jetrener prepuøœen igralcem in nji-hovim zahtevam in priœakovan-jim. Tako pridemo v situacijo,ko »uprave ni nikjer«, le trenerje z igralci v dnevnem stiku.Nehote se zgodi, da ga igralcivzamejo kot »branika« kluba(ker drugega paœ ni). Trener sepotem poœuti kot ujetnik vsegaskupaj. Sam doæivlja slabeobœutke zaradi situacije pa øeœuti, da ga imajo njegovi igralciza »sokrivega«. Œe trenerzapade v obtoæevanje kluba, nidobro, molœati pa tudi ne more.Zato je dobro poznati vsaj

osnove komuniciranja v takønihsituacijah.

ZAKAJ VODSTVAMOLŒIJO

Zavijanje v molk vodstev ali pazgolj nepripravljenost vodij zadelitev informacij s sodelavci,ima veliko obrazov in velikorazlag ali motivov. V ozadju jepogosto iluzija, da razpletdogodkov sam, sploh ne bo ter-jal potrebe po komuniciranju alipa gre za premislek, da je zaœas-no s komuniciranjem smiselnopoœakati, vsaj dokler stvari nebodo “jasnejøe”. Negotovost intrdoæivost danaønjih procesovsprememb obe iluziji hitroovræeta in pogosto povzroœitanekredibilnost vodstva! S tem senjihove moænosti za upravljanjeodnosov z zaposlenimi bistvenozoæijo, saj si veœina ljudi res neæeli igrati zasebnih detektivov,ki sami iøœejo ali so primoraniiskati odgovore na øtevilnavpraøanja, ki jih zanimajo inzadevajo.

KAJ BI PRIŒAKOVALI ODVODSTVA:

Tudi v øportu bi morali upoøte-vati nekaj absolutnih pravil, ki

Specifiœnost vodenja v trenerstvu

Marta Bon

SPECIFIŒNOSTI VODENJA V TRENERSTVUKomuniciranje trenerja v kriznih situacijah v klubu

Predstavljamo pogled na vlogo trenerja pri najzahtevnejøem, a v zadnjem obdobju v druæbi in øportunajizpostavljenejøem komuniciranju: komuniciranje slabih novic, komuniciranje v œasu negotovosti insprememb ter krizno komuniciranje. Absolutno urejenih razmer v øportu, ki slavi kot dinamiœni procesni, v recesijskih œasih pa je øport eden od dejavnosti, ki je med prvimi na udaru. To pomeni, da sefinanœni okvirji toliko zmanjøujejo, da klubi niso zmoæni normalno poslovati oz. morajo moœno pri-lagoditi poslovanje. Iz tega sledijo posledice, ki so moœno vezane na delovanje trenerja: prestraøeni alipa nezadovoljni igralci, ali pa celo delno spremenjena igralska zasedba. Trenerjeva vloga, njegovasposobnost ustreznega komuniciranja, je lahko odloœilna.




sicer veljajo tudi v poslovnemsvetu: (1) povejte ljudem karveste, (2) povejte ljudem œesa neveste in (3) povejte ljudem, kdajboste vedeli veœ!

V øportu je pogost pojav, da dote prve stopnje celo pride, vodst-vo kluba se pojavi na sestanku zigralci, potem pa ni veœ »nikjernikogar«.

Vodstva bi morala dojeti øe eno,sicer umestno, vendar pogostospregledano dejstvo: ljudem nitreba, da bi bile novice vøeœ, vsekar potrebujejo je le, da jihrazumejo in da je bil pri temvodja do njih iskren in poøten!Zaposleni se bodo tako ali dru-gaœe prikopali do novic, tudi œese managerji temu izogibajo,vendar bo efekt precej drugaœen,œe to zvedo iz govoric, medijevin ne od svojih vodij! Trener jetukaj dostikrat v precepu, razpetmed obœutki nezadovoljstva,celo jeze nad vodstvom inobœutkom, da mora biti predigralci moœen in optimistiœen.Najbolj nevarno je, da se bo pre-pustil maloduøju in na nek naœinnehal delati.

Nekaj zapovedi komuniciranja vtovrstnih situacijah (prirejeno poGruban, 2010): • sodelavci (igralci) naj zvedo

stvari prvi, najprej • ne œakajte na vsa dejstva, ker

bodo mediji, poroœali tudi, œene bodo imeli vseh;

• najprej komunicirajtesodelavcem v strokovnemvodstvu , ki bi morali biti mednajbolj obveøœenimi v klubu;

• ne podcenjujte govoric; • bodite iskreni in dovolj

obseæni, • nikoli ne dajajte laænih obljub, • kakøne so alternativne

moænosti?

• katere odloœitve smo sprejeliin zakaj?

• kdo je odloœal? • kako je odloœitev skladna

s poslanstvom kluba? • kako bo vplivala na klub? • na zaposlene? • kaj se konkretno priœakuje od

zaposlenih, od sodelavcev inod igralcev?

• bodite vidni med ljudmi; • merite in spremljajte uœinke. Za trenerja je najpomembneje,da se osredotoœite na prihodnost,saj se preteklosti ne da spre-meniti, medtem, ko se na pri-hodnost lahko vpliva.

V klubu imamo lahko razliœnekrizne razmere: • nepredvidljive (t.i. meteorne

krizne razmere) (npr.nepredviden zlom sponzorjaali ostalih virov financiranja)za klub je edino zveliœavno leto, kako se klub odzove nakrizne razmere,

• medijske (ko zadeve pridejo vjavnost in negativnapubliciteta utegne naœeti ugledin verodostojnost kluba ),

• produktne (neuspeønost vdelovanju kluba zaradirezultatske neuspeønosti(poøkodbe, napake vstoritvenih dejavnostih), itd.

Posebaj zahtevne - œustveno,psiholoøko (in øe kako drugaœe!)so komunikacije v œasu spre-memb! Spremembe so danesprecej drugaœne kot nekoœ, daleœbolj nepredvidljive, dogajajo sebistveno hitreje, stopnja nji-hovega obvladovanja pa vseskromnejøa. Njihov sopotnik jestrah, stres, negotovost, nezau-panje, upad rezultatske uspeø -nosti in tudi storilnosti.

Spremembe so pravzaprav stal-nica v øportu in bi jih pravza-

prav kot take morali sprejeti.Nekatere med njimi se zgodijone glede ali si jih klub kot orga-nizacija æeli ali ne, vodstvoorganizacij pa se na odpor spre-membam odzivajo sovraæno,pogosto z oœitki. Oœitki sopogosto namenjeni sodelavcemali igralcem in se veæejo nalojalnost. (oz. nelojalnost) . Priuvajanju sprememb v klubu jenujna ustrezna komunikacija.Veœ komunikacij ne pomenivedno tudi uspeøno naslavljanjesprememb. Œe so veliki odporiproti spremembam je nujnonajprej ugotoviti vzroke za upi-ranje spremembam

Z vidika komunikacij je priupravljanju sprememb najpo -membnejøe (Gruban, 2010): • opredeliti æeljo in motiv po

spreminjanju (nihœe se nespremeni, œe ni za tomotiviran!);

• ugotoviti sposobnosti inzmoænosti za spreminjanje(najtrøi oreh so prepriœanjaljudi, da se ne morejospremeniti!);

• zagotoviti “licenco” zaspremembe (ljudje morajoimeti zagotovila vodstva,organizacijska kultura pamora biti dovzetna zaspreminjanje).

Proces obvladovanja spremembni veœ nobena neznanka - veœjiproblem je zmoænost imple-mentacije v praksi, teoretiœnopovsem jasnih korakov spre-memb (Gruban, 2010): 1. ustvariti apetit po

spremembi; 2. vizionirati prihodnost; 3. komunicirati vizijo; 4. omogoœiti opolnomoœje

zaposlenim zaimplementacijo sprememb;




5. zagotoviti kratkoroœneuspeøne prve korake;

6. institucionalizirati ininternalizirati spremembe.

Vendar je za odpor spremem-bam veliko razliœnih razlogov: • razliœni interesi zaposlenih; • strah pred neznanim; • konfliktna in nasprotujoœa se

prepriœanja; • pomanjkanje zaupanja.

Poleg usposabljanja vodij zarazliœne komunikacijske vlogepri procesih upravljanja spre-memb, je nadvse koristno orodjet.i. tranzicijska krivulja spre-memb. Ta zagotavlja, da kritiœ-na masa ljudi v klubu, œim prejdojame neizbeænost spremembin se usmeri v prihodnost, kjerinterese organizacije postavipred ozke interese posa mez -nikov.

Gruban, (2010) govori o øtirihfazah poteka sprememb na indi-vidualni ravni: (1) fazazavraœanja, (2) faza odpora, (3)faza testiranja in (4) faza zavze-manja za spremembe.

Namen je sproæiti in omogoœitiproces, kjer bo œas za spremem-be œim krajøi, œustveneposledice œim manjøe in stres pa

obvladljiv. Osnovni namen paseveda je, da trener deluje v ure-jenih razmerah in da se lahkoposveœa tistemu za kar ej vodnovi usposobljen: tehniœnotaktiœnim zahtevam igranja intreniranja.

ZAKLJUŒEK Poizkuøali smo opredelitivodenje vrhunskega kluba vaktualnih razmerah. Trener najbi bil (in tudi mora biti) osredo-toœen na doseganje vrhunskeuspeønosti z ekipo, ki jo vodi),po drugi strani ne more minotega, da bi se vkljuœil v komuni-ciranja teh zapletenih razmer, kiso povezana z slabim finanœnoorganizacijskimi statusi ekipe.Cilji komuniciranja v kriznihrazmerah so predvsem zagotovi-ti ali ohraniti pozitivno podobov javnosti in pridobivanje œasa,da bi se stvari uredile. Zelopomembno je tudi., da siprizadevamo, da analiziramoteæave sami in da se ne oslonimole na medijsko videnje teæav. Izvseh vidikov je pomembno, dasi zagotovimo tekoœe in toœneinformacije. Vsi vpeti v delo-vanje kluba si morajo prizade-vati za prepreœevanje dezinfor-

macij. Konœni cilj vkljuœevanjav komunikacijo pa je preæivetikrizo v klubu in da bodoposledice krize œim manjøe. Enanajslabøih popotnic za trenerjaje, œe javno razglaøa (trenutne)slabosti kluba in javno obsojastanje. Bolj pomembno jerazmisliti, kaj lahko sam storim.Trener mora delovati predvsemv smeri, da bodo njegovi igralcivedeli, da skrbi za to, da izvejoresnico in se bodo vsaj iz tegavidika poœutili varne, œetudiresnica ne bo obetajoœa za njih.Vsak trener bo verjetno velikoenergije usmeril v to, da boohranil kljuœne kadre, takoigralce kot sodelavce vstrokovnem teamu. Æelja in ciljverjetno je, da klub preide vrazmere v katerih bo lahko tren-er deloval skladno s strokovnodoktrino, mirno in osredotoœen vigranje ekipe in v rezultatskouspeønost.

LITERATURA1. Marta Bon (2008): Trenerji v

moøtvenih øportih, Fakulteta zaøport,

2. Brane Gruban (2010): Strateøkoupravljanje internih komunikacijhttp://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/stratesko-upravljanje-ik/


Po dolgem in napornempripravljalnem obdobju terstresnem ligaøkemu tekmovan-ju, igralci œutijo precejøenfizioloøki in psiholoøki napor.Œeprav sama miøiœna utrujenostmine v nekaj dneh, pa je utru-jenost centralnega æivœnega sis-tema dolgotrajnejøa. Zato jepoœitek pred novim ciklusompriprav nujen. V novo sezono bimoral rokometaø vstopiti popol-noma regeneriran in æeljantrenirati. Œe se pri igralcu niponovno vzpostavilo fizioloøkoin psiholoøko ravnovesje, lahkonegativne elemente stresa pre-nese v naslednje pripravljalno innaprej v tekmovalno obdobje.

Glavni cilj v prehodni fazi jetorej preseœi utrujenost CÆS. Vpraksi pa se dogaja, da prehodnoobdobje, najveœkrat, ne leimenujemo, paœ pa tudi sma-tramo kot »pavzo«. Torejobdobje, ko igralec praktiœnopreneha s telesno aktivnostjo.Slednje pa hitro privede doizgube veœine fizioloøkih spre-memb, ki so bile pridobljene strdim delom v preteklih desetihmesecih.

Tako kot je kompleksna samagibalna struktura rokometne

igre, so za uœinkovito igranjekompleksne tudi energetskezahteve. Z redno dolgoletnovadbo poskuøamo s pomoœjooptimalnih treniøkih draæljajevvplivati na celostno adaptacijorokometaøa, ki bo:

• Sposoben razvijati visokevrednosti maksimalne moœi, kise manifestira pri potiskih,izrivanjih, vleœenjih.

• Sposoben razvijati velike sile vnajkrajøem œasu, da bo streljalmoœneje, skakal viøje inspreminjal smeri gibanja hitre-je kot nasprotnik.

• Sposoben izvajati gibanja poigralni povrøini v razliœnihsmereh in razliœnih poloæajihtelesa glede na smer gibanja vviøji hitrosti kot nasprotnik.

• Sposoben ta nivo silovitosti inhitrosti gibanja ohraniti skozicelo tekmo.

Ker se œlovek skozi sto tisoœe letni razvijal samo zato, da bi igralrokomet, imamo pri uresniœe-vanju zgoraj navedenih æelja karprecej teæav. Da bi bili uspeøni,se trudimo prevarati lastni,oziroma igralœev genski zapis inza to smo pripravljeni kar precej

potrpeti. Œe smo dovolj pametni(izobraæeni, a tudi preudarni) inmotivirani, se lahko kar precejspremenimo.

Z redno in kvalitetno naœrtovanovadbo, prihaja v igralœevemtelesu do mnogih fizioloøkih inmorfoloøkih sprememb, ki muomogoœa uœinkovitejøo igro, kotpred temi spremembami.Vendar pa se ta dinamika ne leustavi, paœ pa dobi reverzibilenznaœaj, takoj po prenehanju streningom.

Zmanjøanje zmogljivostirokometaøa se tako kot pridrugih øportnikih dogaja napodroœju moœi, hitrosti,vzdræljivosti, koordinacije ingibljivosti.

MOŒ IN HITROST• Izgubljanje moœi povzroœajo

najprej nevralni dejavniki.Zaradi odsotnosti najsilovite-jøih kontrakcij miøic, se podveh tednih: a) zaœne manjøati øtevilomotoriœnih enot, ki jih lahkoaktiviramo, b) niæa frekvenca impulzov zapriæiganje le teh.

Zakaj, kako in koliko trenirati v prehodni fazi med tekmovalnima sezonama


Aleksander Lapajne

ZAKAJ, KAKO IN KOLIKO TRENIRATI V PREHODNI FAZIMED TEKMOVALNIMA SEZONAMA

V mesecu maju se bodo zakljuœila vsa klubska tekmovanja pod okriljem RZS in EHF. Igralci, ki nisouvrøœeni na sezname reprezentanœnih selekcij (kvalifikacije za svetovno œlansko prvenstvo, priprave inudeleæba na evropskem mladinskem in kadetskem prvenstvu), bodo do priœetka nove klubske sezone, vveliki veœini, ostali brez intenzivne vadbe in tekem (izjema so igralke in igralci mlajøih starostnih kate-gorij, ki se bodo v tem obdobju udeleæili kakega od mednarodnih turnirjev). To neaktivno obdobje lahkotraja tudi dobra dva meseca, kar je s fizioloøkega vidika, za tekmovalni øport, nedopustno veliko.


• Manjøi uporabi muskulatureneizbeæno sledi tudi atrofijale-te, saj se zaradi pomanjkan-ja stresnih obremenitev,moœno spremeni dinamika indejavnost anabolnih hor-monov, ki skrbijo za resintezomiøiœnih proteinov.

• Hitrost cikliœnega gibanja sezmanjøa zaradi:a) manjøe sile, ki jo lahkogeneriramo pri posameznemgibub) slabøe medmiøiœne koordi-nacije.

• Na upad odrivne moœi vpliva,poleg nekaterih omenjenihdejavnikov, ki se tiœejo kon-centriœne faze skoka, tudislabøa izraba refleksa na nategin zmanjøana stopnja inhibici-je refleksa Golgijevega kitne-ga organa.

VZDRÆLJIVOSTŒeprav rokomet, energetsko, øezdaleœ ni podoben tipiœnimvzdræljivostnim øportom, pa nasdrastiœen padec nekaterihosnovnih fizioloøkih para-metrov, po æe nekaj dneh neak-tivnosti, sili v temeljit razmis-lek.

• Æe po dveh tednih neaktivnos-ti zaœenja upadati vrednostVO2max. Glavni mehanizmi,ki vplivajo na ta padec so: a) Zmanjøanje volumna krvneplazme, ki se zaœne niæati æepo dveh dnevihneaktivnosti. Visoko treniranivzdræljivostni øportniki jolahko izgubijo v treh tednihtudi do 25%. Zniæa se volu-men vode in pa volumenrdeœih krvnih telesc.b) Zmanjøa se gostota kapilartako znotraj miøiœnih vlaken,

kot okrog njih.c) Pribliæno 50% mitohondri-jske gostote je izgubljeno æepo prvem tednu neaktivnosti,kar ima negativne posledicetako na oksidativne-aerobne,kot glikolitiœne-anaerobneencime in torej tudi na obaenergijska sistema.œ) V 7 do 12 dnevih pade nivohemoglobina in s tem prenoskisika v celice, kar za 30%.

• Æe en teden netreniranjapovzroœi bistveno zniæanoizraæanja sile pri laktatnempragu.

• V dveh tednih neaktivnosti sezniæa koliœina bikarbonata vkrvi (ima pomembno vlogopri nevtraliziranju poviøaneacidoze) tudi za veœ kot 20%.

• Moœno se zniæa sposobnosthranjenja glikogena v miøici.

Naøtetih je le nekaj fizioloøkihparametrov, ki slabijo kmalu poprenehanju s intenzivnimtreningom.

Na sreœo je mogoœe visok nivokondicijske pripravljenosti zmajhnim volumnom, a visokointenzivnostjo ohranjati tudiskozi daljøo prehodno fazo. Stremi ali øtirimi, relativnokratkimi vadbenimi enotami nateden lahko doseæemo, da borokometaø ohranil vse naj -pomembnejøe segmente kondi-cijske priprave. Te so po mojemmnenju naslednje:1. Reaktivna moœ nog in rok2. Metalna moœ rok3. Statiœna in dinamiœna moœ

trupa4. Visoka hitrost gibanja na

kratkih razdaljah (v vsehpoloæajih glede na smergibanja).

5. Ohranjanje visoke hitrosti vponavljajoœih gibanjih(obrambna, napadalna giban-ja).

6. Ohranjanje gibljivosti (ne lepri vratarjih, ki si praktiœnone smejo dovoliti dneva brezraztezanja miøic kolœnegasklepa)

7. Ohranjanje rokometne koor-dinacije

Œe torej poskuøamo odgovoritina postavljena vpraøanja vnaslovu:

ZAKAJ TRENIRATIV PREHODNEMOBDOBJU?• Zato, ker so izgube v kondici-

jskem statusu æe po 2 -3 ted-nih neaktivnosti takodrastiœne, da izgubimo veœinonatreniranih sposobnosti.

• Zato, ker potrebujemo zaponoven dvig sposobnosti naprejønji nivo, povsem ponepotrebnem, velik delpripravljalnega in vœasih tuditekmovalnega obdobja vnaslednji sezoni.

KAKO TRENIRATIV PREHODNEMOBDOBJU?• Rokometaø naj trenira v

okolju in druæbi, ki mu jevøeœ. Seveda tudi na dopustu.Nekaterim je najljubøe, œe sosami.

• Œe tega ne naredi trener, najigralec sam opravi nekajnajosnovnejøih testov pokoncu sezone; npr.: a) testimoœi: poœep, nalog, potisk naklopi, vleœenje na klopi…b)testi odrivne moœi: skok v




daljino z mesta, doseæni skokz mesta sonoæno, doseæniskok enonoæno z zaletom,dotik koøarkaøkegaobroœa,…c) test hitrosti teka:40m, 60m…œ) test hitrostnevzdræljivosti: 10x40m,…Tirezultati mu bodo dobra oporapri spremljanju svojega kondi-cijskega statusa skozi vsaobdobja sezone in tudi primer-java za naslednje sezone.

• Pomembno je, da igralec privadbi upoøteva strukturorokometne igre, kjer senajpomembnejøi gibi izvajajov najveœji hitrosti. Tudi kotrenira v naravi naj bo inten-zivnost v ospredju.

KOLIKO TRENIRATI V PREHODNEMOBDOBJU?• Æe s tremi intenzivnimi vad-

benimi enotami na teden, bilahko moœno zavrli upadanjepridobljenih gibalnih sposob-nosti. Zaradi intenzivnosti sotreningi lahko kratki, kar je spsiholoøkega vidika zelopomembno. Nekateri igralcipa si æelijo v novo sezonovstopiti na viøjem nivojupripravljenosti. Velikokrat siæelijo popraviti, na primer,odrivno moœ in so pripravljeninekaj tednov povsem posvetitiizboljøavi le-te.

Zakljuœni del sezone je za velikoveœino trenerjev in igralcev øeposebej naporen, tako telesno,kot psiholoøko. Zadnje tekmevœasih odloœajo o usodahposameznikov v prihodnjemtekmovalnem obdobju. Velikoje trenerjev in igralcev, ki so sstrani klubov opeharjeni in pro-

fesionalno opravljajo svoje delole zato, ker so tako paœ, nava-jeni, obljubam o vraœanju dol-gov pa niti sami ne verjamejoveœ. Takim trenerjem in igral-cem je teæko razmiøljati otreningu med prehodno fazo, aœe hoœemo trenirati in igrati tudiv prihodnji sezoni, nimamoizbire, saj je cena za popoln»izklop«, preprosto, previsoka.

V nadaljevanju predstavljampreprost primer vadbe s skra-jøanim nagovorom, ki so jo vprehodnem obdobju opraviliœlani mladinske reprezentance,ki je nastopila na svetovnemprvenstvu v Egiptu (ne dostidrugaœne, tudi prejønje generaci-je). Najprej so predstavljeniprimeri vadbenih enot, ki jihigralec lahko izvede øe v klubuin so posveœeni ohranjanju, alicelo osveæitvi v dimenziji moœi,potem pa nekaj preprostih, apomembnih vsebin, ki aktivirajotudi druga dva energijska sis-tema.

Glavno vodilo pri vadbi v temobdobju je: »KRATKO AINTENZIVNO«.

V tem prehodnem obdobju jezelo pomembno, da ohranjaø:reaktivno moœ nog (razliœniposkoki, hitri dvigi bremen,…),metalno moœ rok (œe imaømoænost streljaj na vrata, meœimedicinke v steno ali si jihpodajaj s partnerjem, uporabljajøkripœevje za simulacijo meta,..)in moœ miøic trupa, tako sta-tiœno, kot dinamiœno. Za trupdelaj tudi z bremeni (5, 10kg-ske ploøœe, vreœe, medicinke,..)

Navajam ti nekaj variant vadbe,ki bi lahko dopolnile delo vklubu v mesecu juniju. Œe te

muœi kaka poøkodba, se posve-tuj s klubskim fizioterapevtom

Fitnes, uteæi – odrivna, metal-na moœ

1. Polpoœep. 4 hitri dvigi s 50%Telesne Teæe (TT). Tempo: dol-poœasi, gor-hitro. Po vsaki seriji5 silovitih poskokov ‘kolena-prsa’.

2. Soroœno zamahovanje v pre-droœenje leæe na klopici (fran-coski benœ). 8x s 30% telesneteæe. Tempo: dol-poœasi, gor-hitro. Najpomembnejøa je fazapreklopa.

Obe vaji izmenjaje narediø 4x.

Ogrejeø se z vajama, seveda panajprej z majhnimi bremeni, kijih premagujeø tudi do 20x.Roke ogrevaj tudi z lahkimiroœkami (2, 3, 4kg), s katerimidelaø razliœne zamahe in kroæen-ja. Ko œutiø, da je lokalna tem-peratura dovolj narasla, izvedeøøe raztezanje.

Frontalni poskoki po eni nogina travi nogometnega igriøœa– reaktivna moœ nog

1. 6’ teka, GVR.

2. Atletska abeceda.

3. Tek s povdarjenim odrivom:80, 90, 100%, 30m. Odmor jehoja nazaj.

4. Poskoki po eni nogi s 3 kora-ki zaleta: a) LL-DD-LL-DD,torej 2 dvojna skoka z vsakonogo, skupaj 8 skokov; odmor jehoja na izhodiøœe. Ta naœinposkokov opraviø dvakrat




zapored. b) LLL-DDD-LLL-DDD, torej 12 skokov. Skokinaj bodo siloviti. Potrebna jepopolna koncentracija.

5. Iztek 5’.

Metanje rokometne æoge.Ohranjanje medmiøiœne koor-dinacije – hitrosti izmeta.

1. Poljubno ogrevanje

2. Podajanje æoge s partnerjem.S stopnjevano intenzivnostjo si spartnerjem podaø 50x.

3. Streljanje na gol na vsenaœine. 5-im silovitim strelomsledi kratka pavza, ki jo zapolniøz meti s slabøo roko in z vrten-jem æoge. Vseh 5 strelov naj boizvedenih na isti naœin.

Fitnes, uteæi, trenaæer – testi-ranje potiska in vleœenja,krepilne vaje za trup

1. Testiranje potiska leæe (benchpress) + 3 serije s 70% do izœr-panja. Odmor 3’, ki ga lahkozapolniø z drugo vajo.

2. Dviganje trupa sede na stojalus 5 kg ploøœo na tilniku, 20x. 3serije.

3. Testiranje vleœenja izza glavesede + 3 serije s 60% do izœr-panja.

4. Iztezanje trupa leæe na stegnihna stojalu s 5 kg ploøœo natilniku, 12x. 3 serije.

Ogrevaø se kar z vajami samimi.

Fitnes, proste uteæi. Nalaganjeroœke na prsi – moœ velikihmiøiœnih skupin, moœ gleænjev,ramen

1. Nalog. Zaœenjaø samo zroœko, nato pa dolagaø ploøœe.Najlaæja bremena premagujeødo 10x, kmalu zatem pa ne veœ

kot 6x. Zadnje breme naj botisto, ki ga z vso angaæiranostjoøe lahko premagaø 5-6x. Ko seøe ogrevaø so pavze med dvi-ganji krajøe (1-2’), ko pa sipriøel do teæe 6 RM (repetitionmaximum), naj bo odmora naj-manj 3’. Izvedeø 3 serije.

2. Enonoæni poskoki z naslonomdruge noge; roœka 20kg.Zaporedoma opraviø 20 skokovz L, 20 z D nogo in takoj øe 12L-12D. Pomembna je silovitostodriva! 3 serije.

3. Dviganje roœke izza glavesede. Uporabiø isti sistempoveœanja obremenitve, kot pri1. vaji. 3 serije.

4. Dvig trupa s 5 kg ploøœo naprsih v veliki hitrosti, 15x.

Fitnes, uteæi – moœ iztegovalkgleænjev, metalna moœ

1. Stopanje na prste, sonoæno s30kg bremenom. Do izœrpanja.2 seriji z zadræevanjem v plan-tarni fleksiji, 2 seriji dinamiœno.Po vsaki seriji 4 siloviti poskokis stopali (kolena so praktiœnopovsem iztegnjena).

2. Imitacija meta leæe na klopici.2x10 D roka, 2x10 L roka s 5kg;2x8D-8L s 6kg, 2x4:4 s 7kg,3x3:3 z 8kg.

Po vsaki seriji imaø 5 silovitihzamahov v prazno v 5 legah. Œezaœutiø v ramenu æe najmanjøoboleœino, z zamahi prenehaj.Obe vaji izvedeø izmeniœno 4x.Tempo: poœasi spuøœaø-silovitozamahneø.

Ogrejeø se na stacionarnemkolesu, œe imaø moænost pa rajeteci 7’, saj so pri kolesarjenjumeœa premalo aktivna. Ogrejeøse tudi s samo vajo. Roke ogre-vaø z laæjimi roœkami in samovajo.

Fitnes, proste uteæi – ver-tikalna odrivna moœ

1. Izpadni korak z roœko na hrbtu.12 korakov, 6 v eno stran, 6 nazajproti stojalom. Izpadni korak jetako dolg, da œutiø, da ti noga neklecne, paœ pa je pri iztegnitvimoœna in hitra. Po vsakem izpad-nem koraku nogo najprejprikljuœi, øele nato greø v novizpadni korak. Breme 50% TT.

Œe nimaø prostora izvajaøenonoæni œetrt œep z roœko navodilih. Breme je isto. 8L-8D+6L-6D v eni seriji.

2. 1’ po izpadnih korakih: 5doseænih enonoænih skokov z 1korakom zaleta.

3. Vaje za trup: Diagonalno dvi-ganje trupa na stojalu: a) za tre-buh, b) za hrbet. 5kg ploøœa 20x.

Tukaj pa imaø navedenih nekajvadbenih enot za obdobje medpoœitnicami (verjetno kje namorju). Brez velike potrate œasajih boø lahko izvajal kjerkoli. Nata naœin se boø, brez teæavvkljuœil v priprave na prvenstvo.

1. TEDEN: AKTIVACIJAVSEH ENERGIJSKIHSISTEMOV

Pon Aktivacija aerobnega sis-tema, krepilne vaje za trup.




1. 7’ lahkotnega teka, GVR

2. 3x3’ teka v stacionarnemstanju, kar pomeni, da so miøiceøe sposobne sproti nevtraliziratimleœno kislino, pulz pa se gibljeokrog 150-170. Med teki 1,5’hoje.

3.Krepilne vaje za trup: 3 serije:a) zapiranje knjige, 40x; b) dvi-ganje trupa leæe na trebuhu, 60x;c) iztezanje trupa v opori napodlakti ene roke (v boœnempoloæaju), 20x vsak bok.

4. 5’ lahkotnega teka, GVR zanoge.

Sre Frontalni enonoæni posko-ki, krepilne vaje za roke


2. Atletska abeceda po 30m,brez »teka s poudarjenimodrivom«.

3. Tek s poudarjenim odrivom-30m: 70, 80, 90%.

4. 6-koraœni tek s poudarjenimodrivom s 3 koraki zaleta,100%; 6x; odmor je poœasnahoja na izhodiøœe.

5. Krepilne vaje za roke: 3 seri-je: a) sklece: ozke, normalne,øiroke. Do izœrpanja, b) zgibe,do izœrpanja.

Pet Hitri teki. Aktivacija anaer-obnega laktatnega sistema.


2. 150m hitrega teka z 80-90%vloæene energije. Odmor 3’.

3. 300m, 250m, 200m s 100%vloæene energije. Odmor medteki 2’.

4. 5’ lahkotnega izteka.

2. TEDEN: AKTIVACIJA,ZA ROKOMETSPECIFIŒNEJØIH ÆIVŒNOMIØIŒNIH SISTEMOV

Pon Vzdræljivost v moœi,krepitev iztegovalk rok in trupa.

1. 8’ teka, GVR

2. 3 serije vaj: a) Hopsanje na40-50cm visokem zidu ali klop-ici, 40’’ silovitega odrivanja.Tla naj ne bodo asfaltna alibetonska. b) zapiranje knjige,50x. c) sklece z naslonom,stopala na zidu na katerem izva-jaø hopsanja. 6-6,4-4,2-2.

3. 4’ izteka.

Tor Krepilne vaje za meœa, trup,upogibalke rok.

1. 5’ teka, GVR.

2. 3 serije vaj: a) stopanje naprste z zadræevanjem v iztegn-jenem poloæaju in dinamiœno, doizœrpanja. b) zgibe, do izœrpanja.c) dviganje ene noge v opori napeti in obeh podlahteh. 2x6xvsaka

3. 3’ izteka.

Œet Sonoæni boœni poskoki,reaktivnost nog, upogibalkdlani.

1. 6’ teka, GVR.

2. Atletska abeceda

3. Sonoæni poskoki ‘kolena-prsa’, 15x.

4. Odrivanje od stene ali drevesaz dlanmi oziroma prsti. Komolciso popolnoma iztegnjeni.Intenzivnost stopnjujeø spoveœanim naklonom telesaglede na steno. 20x.

5. Sonoæni boœni poskoki ‘kole-na-prsa’. 16x.

6. Odrivanje z dlanmi.

7. Sonoæni boœni poskoki zobratom za 180 stopinj povsakem drugem skoku. 10x, po30’’ odmora øe 10x.

8. Odrivanje z dlanmi.

9. 5 minut izteka.

Pet Hitri teki

1. 6’ teka, GVR, atletska abc.

2. Hitri teki s 95-98% vloæeneenergije: a) 300m, b) 250m, c)200m. Odmor 2’.

3. Sklece z naslonom: 2x: 8-8,6-6, 4-4, 2-2.

4. 5’ izteka.

VIRI: 1. Baechle R. T. Essentials of strength

and conditioning/NationalStrengthand Conditioning Association,Human kinetics, 1994

2. Bompa T. O., Gregory Haff.Periodization: Theory andMethodology of Training. 5th edi-tion, Human kinetics. 2009.

3. Coyle, E.,F., M. K. Hemmert, andCoggan. Effect of detraining oncardiovascular responses to exer-cise: role of blood volume. JApplied Physiology 1986 60: 95-99

4. Garcia-Pallares Jesus in drugi:Post-season detraining effects onphysiological and performanceparameters in top-level kayakers:comparison of two recovery.Journal of Sports Science andMedicine, 2009 8, 622 – 628

5. Hakkinen K. in drugi.Neuromuscular adaptation duringprolonged strength training,detraining and re-strength-trainingin middle-aged and elderly people.J Applied Physiology.2000Sep;83(1):51-62

6. Izquierdo M., Ibanez Javier indrugi. Detraining and taperingeffects on hormonal responses andstrength performance. Journal ofStrength and ConditioningResearch, 2007, 21(3), 768-775.

7. Mujika, I., and Padilla S.. Muscularcharacteristics of detraining inhumans. Med. Sci. Sports Exerc.,Vol. 33, No. 8, 2001, pp. 1297-1303.




Rokometno moøtvo sestavlja 14igralcev, od tega sta najveœkratdva vratarja. Hkrati je na igriøœunajveœ 7 igralcev enega moøtva.Eden izmed njih mora biti vednovratar. Igralci se lahkoneprestano menjavajo s svojiminamestniki, ki sedijo ob robuigriøœa. Menjave igralcev seizvajajo v doloœenem predelu,ob robu igriøœa. Ta prostor jeustrezno oznaœen v skladu zrokometnimi pravili.

Vsak izmed igralcev v moøtvuima svojo specifiœno vlogoglede na igralno mesto, ki gazaseda pri igri v napadu inobrambi. V rokometu najveœkratpoimenujemo igralce glede nanjihova osnovna izhodiøœnaigralna mesta v napadu. To so:levi, desni in srednji zunanjiigralec (LZ, DZ in SZ), levi in

desni krilni igralec (LK in DK)ter kroæni napadalec (KN).

ROKOMETNIVRATAR IN NJEGOVA VLOGAV ROKOMETNIIGRINa vsakem igralnem mestuigralci izvajajo sploøne(znaœilne za veœ igralnih mest)in specifiœne (znaœilne vnajveœji meri za doloœeno igral-no mesto) aktivnosti. Kot smoæe omenili lahko, glede naaktivnosti, ki jih izvaja rokomet-ni vratar, in glede na pravilaigre, reœemo, da je igralno mestovratarja v rokometnem moøtvunajbolj specifiœno. Tehnika intaktika njegovega delovanja senamreœ bistveno razlikujeta od

tehnike in taktike delovanjaigralcev, ki igrajo na ostalihigralnih mestih. Vloga vratarjaje tudi pri drugih øportnih igrahz vrati (nogomet, hokej) na svojnaœin edinstvena. Bistvo nje-govega individualnega delovan-ja je namreœ ubraniti strelenasprotnih igralcev. Z rokomet-nimi pravili je na igriøœudoloœen posebni prostor, kjer selahko nahaja le vratar moøtva, kise brani (Pravilo 6 – Vratarjevprostor). Ta prostor se imenujevratarjev prostor. Ob tem pa jevratarju oz. njegovemu delovan-ju posveœeno eno celo pravilo(Pravilo 5 – Vratar). V njem jeopredeljeno, kaj vratar sme inœesa ne. Vratarju je tako v nje-govem prostoru dovoljen dotikæoge z vsemi deli telesa.Vratarjev prostor lahko tudizapusti in v tem primeru zanjveljajo enaka pravila kot zaostale igralce v polju. Ta doloœi-la pomagajo doloœati osnovetehnike in taktike vratarjevegadelovanja. Neposredno je sspecifiœnim vratarjevim delo-vanjem povezano tudi Pravilo12, ki govori o vratarjevemmetu. To je namreœ met, ki gaizvaja samo vratar iz svojegaprostora ter z njim vrne æogonazaj v igro.

Vratar ima v rokometnemmoøtvu najbolj specifiœno inzelo odgovorno vlogo. Vratarlahko s svojim uspeønimi posre-dovanji veliko pripomore k



Grega Karpan

ANALIZA TEHNIKE BRANJENJA ROKOMETNIHVRATARJEV NA SP 2009 NA HRVAØKEM

Skica 1: Postavitev rokometnega moøtva po posameznih igralnihmestih


skupni uspeønosti moøtvaModelne znaœilnosti sodobnegarokometnega vratarja se vnajveœji meri skladajo z model-nimi znaœilnostmi ostalih igral-cev rokometa. Poudariti pa bikazalo hrabrost, kot tisto oseb-nost, ki je pri vratarjunepogreøljiva. Njegoveaktivnosti pa niso omejene zgoljna branjenje vrat. Kot æe reœeno,mu pravila igre dovoljujejo tudinekatere druge oblike sodelo-vanja s soigralci. Najpogostejese to dogaja v naslednjih primer-ih:• ob vzpostavljanju verbalne in

druge komunikacije pri sode-lovanju z obrambnimi igralci;to je sicer neposrednopovezano s tehniko in taktikobranjenja razliœnih strelov;

• ob zaœetku protinapada, komora podati æogo najboljepostavljenemu in odkritemusoigralcu v polju; to lahkoopravi tako z vratarjevimmetom kot tudi z odkrivanjemv polje izven vratarjevegaprostora, kjer skuøa pomagatisoigralcem v organizacijiprotinapada;

• pri prepreœevanju protinapada.

Na tekmi vratar torej izvajanaslednje aktivnosti:• branjenje vrat; • sodelovanje z ostalimi igralci v

obrambi; • varanje pri branjenju;• podajanje æoge v igro;• prepreœevanje nasprotnikove-

ga protinapada;• start na odbito æogo in izbijan-

je;• strel na nasprotnikova vrata iz

vratarjevega prostora;• aktivnosti vratarja kot sed-

mega igralca v polju (strel navrata, pomoœ pri organizacijiigre, prestrezanje æoge obnasprotnikovem protinapadu,odkrivanje).

Osnovna aktivnost vratarjev paje branjenje vrat, ki se od vratar-ja do vratarja nekoliko razlikuje.Ne glede na dejstvo, da obstajarelativno enotno pojmovanjetehnike branjenja pa ima vsakvratar svoj slog, ki je odvisen odnjegovih sposobnosti, znaœil-nosti in lastnosti ter znanj inizkuøenj. Slog branjenja torejpomeni doloœeno individualnoprilagoditev osnovne tehnike (intudi taktike) branjenja.

Pod pojmom tehnika branjenjarazumemo odprt sistem pri-uœenih in optimiziranih gibanj invzorœnih reøitev, s pomoœjokaterih vratar reøuje doloœenesituacije v igri in s temuœinkovito brani svoja vrata.Sistem je seveda odprt, ker seobrambna tehnika vednoizboljøuje in se prilagaja razvojurokometne igre. Dober vratarnenehno popravlja in optimizirasvojo tehniko skozi celotnokariero (Avsec, 1999).

V literaturi smo zasledili nekajzanimivih analiz tehnike vratar-jev, ki so œasovno sicer oddal-jene, vendar dobro ilustrirajorazliœne poglede na tehnikobranjenja. Te so se razvile vrazliœnih dræavah z moœnorazvitim rokometom. Tako jeMichael Barda (Barda, 1992)navajal tri razliœne tehnike bran-jenja:

- ruska øola

V ruski øoli so vratarji uporabl-jali stabilen, relativno ozekosnovni poloæaj (preæo). Rokeso imeli upognjene v viøiniramen ali pred prsnim koøem.Visoke æoge so branilienoroœno, srednje visoke innizke pa iz preæe z iztegnitvijonoge (»sidekick«). Padce inskoke so uporabljali zelo malo.Strele izpred œrte vratarjevegaprostora so branili enonoæno;

- balkanska øola

Osnovni poloæaj nog je bilpodobno ozek kot pri ruski øoli,vendar je bil bolj prilagojen igri.Roke so imeli vratarji v viøiniobraza ali pred prsnim koøem.Visoke strele so branili z obemarokama. Nekateri vratarji so sipomagali s skokom, tako kot prisrednje visokih æogah.



Skica 2: Grafiœna ponaziritev nekaterih najbolj tipiœnih vratarjevihakcij pri branjenju vrat


Obramba strelov s œrte je bilazelo aktivna, sodelovanje zobrambo pa zelo variabilno.Tako je branila veœina jugoslo-vanskih, romunskih inmadæarskih vratarjev;

- nemøka øola

Osnovni poloæaj je bil øirøi (vøirini ramen ali veœ). To je velja-lo tudi za dræo rok, ki so jihvratarji dræali nekoliko niæe.Visoke æoge so branili z obemarokama, deloma tudi z eno roko.Pri srednje visokih æogah souporabljali branjenje s pomoœjoskoka in z obema rokama. Tudiobramba strelov izpred œrtevratarjevega prostora in spoloæaja zunanjih igralcev jebila zelo variabilna. Glede nasodelovanje z obrambo je bilanemøka øola med obema prejopisanima.

Tomljanoviœ in Maliœ(Tomljanoviœ & Maliœ, 1982)navajata kot smiselno delitevvratarjev glede na njihove kon-stitucijske znaœilnosti, ki tudidiktirajo izbor njihove tehnikebranjenja. Tako delita vratarjena naslednje tipe:

- klasiœni

Ne preveœ visoki vratarji, vsestrele branijo predvsem z obemarokama in se meœejo na skorajvsak strel;

- sodobni

Zanj je znaœilna uporaba nog pribranjenju nizkih in polvisokihstrelov, pomikanje iz vrat protistrelcu pri strelih izpred œrtevratarjevega prostora, zman-jøanje nepotrebnega gibanja vvratih;

- kombinirani tip vratarja

Ti skuøajo zdruæiti znaœilnostiobeh zgoraj opisanih vratarjev

TEHNIŒNO-TAKTIŒNO ZNANJEVRATARJEVV grobem lahko razdelimotehniœno - taktiœna znanjavratarja na sledeœe segmente:

- Osnovna tehnika, ki vkljuœujevratarjevo gibanje v vratih,branjenje nizkih, srednjih invisokih strelov, podaje protina-pad in prepreœevanje protina-pada;

- Tehnika in taktika branjenjaspecifiœnih strelov: branjenjestrelov s poloæaja krilnih inzunanjih igralcev, branjenjestrelov z mesta kroæneganapadalca, branjenje sedem-metrovk, prostega meta, bran-jenje strelov iz protinapada,branjenje strelov v loku(»lob«) in strelov z zavrtenimiæogami;

- Situacijska znanja, ki obsegajovse vratarjeve aktivnosti, kimu omogoœajo sodelovanje zostalimi igralci v moøtvu,

kakor tudi varanje pri branjen-ju, ipd.

Gregor Avsec (1999) je v svojidiplomski nalogi analiziral bran-jenje rokometnih vratarjev naSP 1997 na Japonskem in priøeldo doloœenih zakljuœkov,vezanih na izvajanje vratarjevihbaziœnih aktivnosti:

• odkritje doloœenega dela vrat -pri strelih s krilnih poloæajevso vratarji ponudili strel vbliænji kot in se pri branjenjukazenskega strela postavilinekoliko v levo ali desno stran;

• ponujanje prostora med nogami - pri strelih izpred œrtevratarjevega prostora in prikazenskih strelih;

• nudenje strela v loku (»loba«) pri pribliæevanju proti kroæne-mu napadalcu in krilnemuigralcu;

• variacija tehnike treh kotov -pri strelih s krilnih poloæajevvratar izstopi iz vrat za prib-liæno dva metra in s tehnikotreh kotov pokrije bliænji kot ins tem ponudi strel med nogamav dolgi kot; nato se vratarboœno odrine od stojne noge in




v skoku prikljuœi k drugi nogi;s tem zapre (»poœisti«) prostormed nogama, s telesom inrokama pa brani dolgi kot;

• variacija tehnike pahljaœe inspuøœanja - pri uporabi tehnikepahljaœe ali spuøœanja pri stre-lih izpred œrte vratarjevegaprostora vratar ne razøiri nog,ampak jih pusti skupaj;

• »ponujanje« strela ob stojninogi - pri izvajanju sedem-metrovk vratar dviguje inspuøœa eno nogo ter tako sug-erira (ponuja) strelcu strel vdrugo stran ob stojni nogi.

Seveda lahko vratarji uporablja-jo laæna gibanja le tedaj, koimajo veliko igralnih izkuøenj inodliœno obvladajo osnovnotehniko branjenja.

Osnova vratarjevemu branjenjuje pravilno postavljanje na golu.Za uspeøno nadgradnjo branjen-ja je pametno braniti tudi spomoœjo taktiœne uporabe»varanja pri branjenju«, v speci-fiœnih trenutkih branjenja. Le -te pomagajo pridobiti vratarjunepredvidljivost pri branjenju inøe veœje spoøtovanje in razmiøl-

janje o posameznem vratarju sstrani strelcev.

RAZVRSTITEVTEHNIŒNO – TAKTIŒNIH PRVIN,KI JIH UPORABLJAJOVRATARJI PRIBRANJENJUSTRELOV IZRAZLIŒNIH IGRALNIH MESTNapadalci si pri rokometuprizadevajo ustvariti primernosituacijo za strel na gol.Doseganje zadetkov je namreœtemeljni cilj napadalnihaktivnosti. Pri tem uporabljajostrele, izvedene z razliœnih igral-nih mest in v razliœnih igralnihsituacijah. Tako mora bitivratarjeva tehnika in taktikabranjenja gola prilagojena gledena razliœnost strelov. Pri tem jemiøljeno tako igralno mesto, odkoder se strelja, oddaljenost odvrat, strelni kot, poloæaj strelcain roke, s katero strelja, terpoloæaj in moænosti posredovan-ja branilcev. Rokometni vratar

brani strele iz razliœnih igralnihpoloæajev in v razliœnih igralnihsituacijah. Sreœuje se s streli izmesta krilnih igralcev (LK inDK), zunanjih igralcev (LZ, DZin SZ), kroænega napadalca(KN), s streli v protinapadu in sstreli iz sedemmetrovke terprostega meta (9 m). To pomeni,da mora biti s svojim gibanjem,dræo in pravilno tehniko, vednopripravljen na ustrezno reagiran-je. Skuøati mora izbrati najus-treznejøo reakcijo, oziromanajoptimalnejøi naœin v danemtrenutku, ki mu potencialnoomogoœa ubranitev napa dal œe -vega strela. Tako je npr. vratar-jeva postavitev ter tehnika intaktika branjenja pri branjenjustrelov iz krilnega poloæajapovsem drugaœna kot pri bran-jenju strelov iz mest zunanjihnapadalcev.

Vratar mora pri branjenjuupoøtevati nekatera naœela, kimu omogoœajo optimalno izbiroin izvedbo njegovih dejavnosti.S kratkimi prisunskimi koraki semora pomikati v rahlem loku odvratnice do vratnice. Pozorenmora biti na to, da je v svojipostavitvi vedno v linijinapadalca z æogo (njegove roke)in svojega gola (upoøtevajoœpravilno postavitev na golu).Mora biti v optimalnem poloæa-ju nasproti strelcu, kar pomeni,da mora vedno biti postavljen vsredini kota, ki ga tvorijonamiøljeni podaljøani œrti vrat-nic in strelec. S svojim trupom(frontalno osjo telesa) mora bitivedno pravokotno postavljenglede na igralœevo roko, s kateromeœe na gol. Prehajati moravedno v optimalen poloæaj protinapadalcu (zato tudi kroænogibanje po golu). Œe stopi neko-liko iz gola proti napadalcu,




zmanjøuje njegov strelni kot(med vratarjem in namiøljenoœrto vratnic ostaja manj prosto-ra). Hkrati vratar sebi zmanjøadelovni prostor, se pravi prostorlevo in desno od sebe, ki gamora s pravilno reakcijo pokriti,œe æeli obraniti strel. Ob tem pamora paziti, da njegovo frontal-no gibanje ni pregloboko, kajti stem omogoœa napadalcumoænosti za zakljuœevanje strelav loku (»lobu«).

Poleg klasiœnega naœina bran-jenja in pomikanja po golu je zavratarja koristno poznavanjetudi malce drugaœnega naœinabranjenja, ki je iz taktiœnegavidika pomemben in mnogokratvratarju zviøuje uspeønost bran-jenja. V tem smislu je mno-gokrat uporabljano tki. odpiran-je ali »ponujanje« doloœenegadela vrat. Gre za varanje pribranjenju, kjer vratar strelcunamenoma »ponuja« strel vbliænji ali oddaljenejøi predelvrat. Ko se strelec odloœi za strelv ta predel vrat, kjer navideznoni vratarja, mora vratar hitro,taktiœno in tehniœno pravilnobraniti napadalœev strel v tempredelu vrat. Naœin branjenja z

varanjem oziroma ponujanjemdoloœenega predela vrat, semnogokrat izkaæe za zelouspeøen naœin posredovanja. Nata naœin vratar prisili strelca zastrel v predel vrat, kjer vratar letega priœakuje. Opisani naœinbranjenja je uporaben za bran-jenje strelov tako rekoœ iz vsehigralnih poloæajev. Najboljopazen je pri branjenjunapadalœevih strelov iz zunanjihpoloæajev, kjer vratar pusti veœnepokritega prostora pri enivratnici, zatem pa odbrani »vparadi« strel proti nepokriti vrat-nici. Uporaben je tudi pri bran-

jenju s poloæaja krilnega igralca,kjer vratar prisili igralca zazakljuœek strela proti bliænjivratnici; pri branjenju sedem-metrovk...

VZOREC ANALIZIRANIHVRATARJEVVzorec analiziranih vratarjevzajema vratarje reprezentanc, kiso nastopale na svetovnemprvenstvu v rokometu naHrvaøkem leta 2009. Boljpodrobno sem se osredotoœil na



Tabela 1: Konœna uvrstitev reprezentanc na SP na Hrvaøkem

UVRSTITEV REPREZENTANCA UVRSTITEV REPREZENTANCA1. Francija 13. Øpanija2. Hrvaøka 14. Egipt 3. Poljska 15. Romunija4. Danska 16. Rusija 5. Nemœija 17. Tunizija6. Madæarska 18. Argentina7. Øvedska 19. Alæirija8. Srbija 20. Kuba 9. Norveøka 21. Brazilija10. Slovaøka 22. Kuvajt11. Makedonija 23. Saudska Arabija12. Koreja 24. Avstralija


prve vratarje v posameznihreprezentancah.

Na Svetovnem prvenstvu 2009na Hrvaøkem, je nastopalo 24reprezentanc, ki so razvrøœenepo konœni uvrstitvi:

Tekme, ki sem jih podrobnejeprouœeval, so bile pridobljene oduradnega snemalca Hrvaøkerokometne zveze (Zoran Œulk).

VZOREC ANALIZIRANIHAKTIVNOSTIZanimale so me razliœne tehnikebranjenja razliœni vratarjev, kisem jih opisal v prejønjih delihsvojega prispevka. Po raœunal-niøki analizi videoposnetkovobrambnih akcij sem za vzorecizbral naslednje spremenljivke:

Izbrane spremenljivke(tipiœne vratarjeve aktivnosti:

➣ Tehnika branjenja strelovizvedenih s poloæajazunanjih igralcev

• Branjenje strelov, ki sousmerjeni nizko.- Z »izkoraœno« tehniko.- V »zaprekaøkem« sedu.

• Branjenje strelov, ki sousmerjeni srednje visoko.- Branjenje strelov zobema rokama.- Branjenje strelov z enoroko.

• Branjenje strelov, ki sousmerjeni visoko.- Branjenje strelov zobema rokama.- Branjenje strelov z enoroko.

➣ Tehnika branjenja pristrelih izvedenih s poloæajakrilnega igralca • Majhen strelni kot.

- Branjenje strelov, ki sousmerjeni nizko.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni srednje visoko.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni visoko.

• Srednje velik strelni kot.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni nizko.

- Branjenje strelov, ki sousmerjeni srednje visoko.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni visoko.- Branjenje strelov stehniko pribliæevanjastrelcu.

• Velik strelni kot.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni nizko.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni srednje visoko.- Branjenje strelov, ki sousmerjeni visoko.

➣ Tehnika branjenja strelovizvedenih izpred œrtevratarjevega prostora• Branjenje strelov, ki so

usmerjeni nizko.• Branjenje strelov, ki so

usmerjeni srednje visoko.- Z dvigom noge.- S poskokom.- S tehniko pahljaœe.

• Branjenje strelov, ki sousmerjeni visoko.

➣ Tehnika branjenja sedem-metrovk



Tabela: Obravnavane tekme

Reprezentanca Reprezentanca Stopnja Reprezentanca Reprezentanca Stopnja1 2 tekmovanja 1 2 tekmovanjaFrancija Romunija zaœetna skupina Francija Øvedska nadaljevalna skupinaHrvaøka Koreja zaœetna skupina Madæarska Hrvaøka nadaljevalna skupinaØpanija Kuvajt zaœetna skupina Koreja Francija nadaljevalna skupinaØvedska Kuba zaœetna skupina Hrvaøka Slovaøka nadaljevalna skupinaKoreja Øvedska zaœetna skupina Makedonija Norveøka nadaljevalna skupinaHrvaøka Kuvajt zaœetna skupina Nemœija Srbija nadaljevalna skupinaKoreja Kuvajt zaœetna skupina Srbija Poljska nadaljevalna skupinaØvedska Øpanija zaœetna skupina Norveøka Nemœija nadaljevalna skupinaHrvaøka Kuba zaœetna skupina Makedonija Srbija nadaljevalna skupinaØvedska Kuvajt zaœetna skupina Nemœija Danska nadaljevalna skupinaØpanija Hrvaøka zaœetna skupina Poljska Norveøka nadaljevalna skupinaHrvaøka Øvedska zaœetna skupina Hrvaøka Poljska polfinaleNemœija Rusija zaœetna skupina Danska Francija polfinaleMakedonija Rusija zaœetna skupina Danska Poljska 3. mestoSlovaøka Koreja nadaljevalna sk. Francija Hrvaøka finale


METODEOBDELAVEPODATKOVNa podlagi videoposnetkovtekem, odigranih na Svetovnemprvenstvu 2009 na Hrvaøkem, sobili izbrani izseki najznaœilne-jøih tehnik branjenja strelov izrazliœnih igralnih pozicij. Izseki(klipi) znaœilnih in tipiœnihtehnik branjenja posameznegavratarja so bili nato »zlepljeni«skupaj in razporejeni glede naod kje so bili izvedeni streliproti vratom. Vsaka vratarjevaobrambna aktivnost je tudipokazana v poœasnem posnetku,kar omogoœa øe boljøo analizodoloœene vratarjeve aktivnosti.Posnetki so bili obdelani in ure-jeni s pomoœjo raœunalniøkegaprograma Videostudio 11.DVD-ja sta bila narejena z raœu-nalniøkim programomWorkshop 2. Analiziranih jebilo 32 tekem, na katerih je biloanaliziranih 16 vratarjevposameznih reprezentanc.

Pregledano je bilo 32 tekem, karpomeni okrog 48 ur gradiva innarejena sta bila dva DVD-ja:

o DVD 1 - tehnika branjenja strelov

izvedenih iz poloæaja zunan-jih igralcev (nizki, srednjevisoki in visoki streli);

- tehnika branjenja pri strelihizvedenih s poloæaja krilnegaigralca (majhen, srednji invelik strelni kot)

- tehnika branjenja strelovizvedenih iz pred œrte vratar-jevega prostora;

- tehnika branjenja sedem-metrovk.

o DVD 2 - tehnika branjenja strelov z

zunanjih poloæajev;

- tehnika branjenja strelov skrilnega poloæaja;

- tehnika branjenja strelov spoloæaja kroænega napadalca;

- tehnika branjenja strelovizvedenih po prodoru igralca;

- tehnika branjena strelov izve-denih iz protinapada;

- tehnika branjenja strelov s7m.

GLAVNE ZNAŒILNOSTIBRANJENJAROKOMETNIHVRATARJEV NA SP 2009 NAHRVAØKEM:

1. BRANJENJE STRELOV ZZUNANJIH POLOÆAJEV:

Tu opazimo, da vratarji vse veœuporabljajo tehniko branjenja z»zaprekaøkim« sedom. Le maloprimerov lahko najdemo, kjervratarji izvedejo pravo øolskotehniko branjenja nizke æoge z»izkoraœno« tehniko, œe pa æeizvedejo omenjeno tehniko,najveœkrat vratar pade na tla. Vpreteklosti je veljalo, da tehnikoz »zaprekaøkim« sedom izvajajopredvsem vratarji sSkandinavije, danes pa lahkovidimo, da jo izvajajo tudi ostalivratarji, kot npr. Omeyer,Szmal, Alilovic… Pri vseh tehvratarjih moramo poudarilodliœno gibljivost v kolœnemobroœu, kar je predpogoj za takotehniko.

Pri branjenju srednje visokihstrelov so vratarji veœinomauporabljali tehniko branjenja zobema rokama. Najbolj nazornolahko to tehniko vidimo priFrancoskem vratarju Omeyerju.Veliko manj se uporabljala

tehnika branjenja z eno roko, karje verjetno posledica tega, da jeobramba z obema rokama boljzanesljiva in je manjøa verjet-nost, da bi se æoga od roke odbi-la v vrata. Druga posledica pa je,da so vratarji pri strelih z zunan-jih poloæajev v veliko primerihdogovorjeni z blokom, kateri delvrat bodo pokrili. To paomogoœi, da vratar s celotnimsvojim telesom pokrije del vrat,pri tem pa za branjenje uporabiobe roki. Zanimivo je tudi to, dapri tej tehniki skoraj vsi vratarjipo obrambi pristanejo na tleh inse ne obdræijo na nogah. Prianalizi smo opazili, da se vratar-ji branjenja z eno roko posluæu-jejo bolj v primerih, ko branijorefleksno ali æe ko reagirajo vnapaœno stran.

Podobno, kot pri srednje visokihæogah, se tudi pri visokih æogahuporabljala tehnika branjenja zobema rokama. Tudi tu grepredvsem zaradi zgoraj naøtetihvzrokov. Øe en zanimiv podatekje, da je bila veœina analiziranihvratarjev po svojih morfoloøkihznaœilnostih med viøjimi vratar-ji, kar pomeni, da jim svoje mor-foloøke znaœilnosti (telesna viøi-na, dolæina okonœin…)omogoœajo, da lahko to tehnikobolje uporabljajo, kot nekaterivratarji manjøe rasti. Kot vemo,da pri branjenju visokih æog zobema rokama, izgubljamo viøi-no v nasprotju z branjenjem zeno roko.

2. BRANJENJE STRELOV SKRILNEGA POLOÆAJA:

Pri strelih s krilnega poloæajaopazimo, da pri branjenjustrelov z majhnih kotov vratarjiveœinoma samo stojijo ob vrat-nici in œakajo strelca, da jihzadane ali pa s poskokom v




stran pokrijejo øe odprti deldaljøega kota vrat. Pri strelih ssrednje velikega kota vratarjivelikokrat puøœajo strelcemodprti prvi kot, potem pa zapre-jo ta del vrat z dvigovanjemnoge in spuøœanjem roke. Tolahko zelo lepo vidimo pri neka-terih vratarjih (Omeyer,Alilovi , Bitter…). Za strele zvelikih kotov vratarji uporablja-jo tehniko pokrivanja treh kotov.Tudi tu vratarji v veœiniprimerov puøœajo strelcu odprtkratki kot, katerega potemskuøajo zapreti s tehniko pokri-vanja treh kotov. Pri strelih skrila se uporablja tudi tehnikanapadanje strelca, ki je pred-vsem izrazita pri vratarjih, kiprihajajo iz »eksotiœnih dræav«na rokometnem podroœju. Takprimer je vratar Kuvajta, ki jekar pogosto pri strelih s krilnegapoloæaja uporabljal to tehniko.V nekaterih njegovih aktivnos-tih je bil tudi uspeøen, kar je ver-jetno posledica, da malo vratar-jev uporablja tako tehniko, zatoso tudi strelci bili preseneœeninad njegovo reakcijo in zato

niso optimalno izvedli svojegastrela.

3. BRANJENJE STRELOVIZVEDENIH IZPREDŒRTE VRATARJEVEGAPROSTORA:

Pri branjenju strelov izpred œrtevratarjevega prostora se veœino-ma uporablja tehnika pokrivanjatreh kotov. Tu vratarji to tehnikoøe nadgradijo s predhodnimodrivom z nasprotne noge, sœimer skuøajo zmesti strelca. Tolahko zelo nadzorno vidimo priHrvaøkem vratarju Alilovi u, kije pri tej tehniki izrednouspeøen. Poudariti moramo tudinjegove morfoloøke znaœilnosti,ki mu omogoœajo pokrivanjeveœjega dela vrat, kot nekaterimmanjøim vratarjem. Zelo øolskotehniko pokrivanja treh kotovlahko opazimo tudi pri nekaterihdrugih vratarjih kot so: Szmal,Bitter, Ristovski… Opazimolahko, da se pri branjenju strelovizpred œrte vratarjevega prostoravse veœ uporablja tehnika s pahl-jaœo. Tu je zelo pomembno, daimajo vratarji pravi taiming,

kdaj se morajo odriniti inodpreti. Nekaj øolskih tehniktakega branjenja lahko vidimopri Alilovi u, Szmalu, Bitterju,Stani u in Kostigovu.

4. BRANJENJESEDEMMETROVK:

Tu gre predvsem za igro æivcevin predvidevanja, ter tudi vveliko primerih izkuøenj. Privratarjih lahko opazimo, da jeveœina vratarjev pri sedem-metrovkah ostajala v visokempoloæaju in da ni spuøœala rok.To je verjetno posledica tega, daje pri strelih iz sedmih metrovveœ strelov usmerjenih visokokot med samo tekmo.

Je pa res, da so mnogokrattehnike prikazane s strani vrhun-skih vratarjev v tekmovalnihsituacijah nekoliko razliœne odklasiœnih øolskih demonstracij –vratarji z izkuønjami izoblikuje-jo svoj stil. Po drugi strani pa jeobvladanje øolske tehnike osno-va za izoblikovanje tovrstnegastila.




NEKAJ NAŒINOVIN POUDARKOVPRI VADBIOBRAMBNE FORMACIJE 5:1Cilji, ki jih skuøamo doseœi spredstavljenimi vajami:

1. Vsakega obrambnega igralcanauœiti zaustaviti napadalcav igri 1:1

• Med preigravanjem: z izri-vanjem in izsiljevanjemprekrøkov nad napadalci.

• Med streljanjem: spravoœasnim in natanœnimudarjanjem po metalni rokiter blokiranjem.

3. Nauœiti zaznati trenutekpodaje na kroænega napadal-ca in jo poizkuøati prestreœi.

4. Izostriti obœutek kdaj inkako pomagati sosednjemubranilcu.

5. Nauœiti verbalno in never-balno komunicirati v znaœil-nih situacijah, ki se pojavlja-jo med igro obrambne for-macije 5:1.

6. Optimalno odgovoriti naosnovne kombinacijenapadalcev.

PRAKTIŒNI DEL:VAJE OGREVANJA• RAZLIŒNA LOVLJENJA:

REØITEV – sklece, hrbtne,trebuøne, stoje, raznoæke-skrœke, skok v naroœje, na

hrbet, sed na tla z dotikomhrbta,

• VAJE V DVOJKAH BREZÆOGE:- skip in potisk z rokami

brez in z odporom- zamahi gor-dol, levo-

desno, boœno naprej-nazaj- poskok 2X, tretji visoko z

tleskom dlani- poskok 2X, tretji visoko z

dotikom prsi- istoœasno odrivanje

soigralca z levo oz. desnoroko

- skip na mestu ali v giban-ju ter potiskanje soigralcav prsa z odporom

- skip in vleœenje soigralcaza bok z odporom

- branjenje prostora oz. lin-ije z in brez rok

• VAJE V DVOJKAH ZÆOGO:- Napadalec proti obramb-

nemu igralcu, senca, 1Xpoœasi, 1X hitro.

- Napadalec nakazuje strels tal, branilec pravilno vprekrøek, 3-4X in strel.

- Napadalec nakazuje streliz skoka, branilec pravil-no v prekrøek, 3-4X instrel.

- Napadalec nakazuje streliz skoka, branilec pravil-no v prekrøek, v preigra-vanju v levo ga samospremlja s telesom, 3-4Xin strel.

- Napadalec z vodenjem vpreigravanja, obrambniigralec poizkuøa z izbijan-jem æoge.

- Gibanje napadalca s hitri-mi zamahi, branilec vsak-iœ iz osn. poloæaja rok vblok, na koncu strel inblok.

- Napadalec preigrava vobe smeri, na koncu max.izvedba s strelom.

- Napadalec slabo preigra-va, obrambni v gibanjenapadalca ter izsiljujeprekrøek v napadu.

- Igra 1:1 na svojem igral-nem mestu, npr.: LK:B1,..

- Oba igralca sta obrnjena visto smer. Prednji igralecspusti æogo, tisti za njimpa jo poizkuøa izbiti takojpo dotiku tal. Postavljenismo ob steno, tako da seæoga ne odbija daleœ.Prednji igralec spuøœaæogo vedno bolj daleœ odsebe, tako da jo partner zvedno veœjo teæavo odbije, tudi v padanju.

• OBRAMBNA GIBANJA:- Boœno gibanje igralca po

liniji 6 m.- Gibanje naprej in nazaj,

6-9 m, sprememba smerimaksimalna!!!

- Gibanje naprej in nazaj,6-9 m z skokom v blokter takojønji start.

- Kratki teki do linije 6-9-12 z vraœanjem na zaœet-no ali prejønjo pozicijo.

- Boœna gibanja z obveznospremembo telesa privraœanju.

- Cepetanja na mestu zobrati za 180 ali 360 st.ter start in sprint.

Metoda uœenja obrambne formacije 5 : 1


Slavko Iveziœ

METODIKA UŒENJA OBRAMBNE FORMACIJE 5 : 1


PRAKTIŒNI DEL:IT, GT – B1 ALI B5Vloga obrambnih igralcev napoz. B1 in B5 je dostikrat pod-cenjujoœa. V praksi veliko tren-erjev postavi tja svoje »najs-labøe« igralce ali pa so v takønosituacijo prisiljeni iz objektivnihrazlogov (viøina). V tej obramb-ni postaviti je veliko veœ prosto-ra za krila, zato je vloga zadnjihdveh obrambnih igralcev tolikobolj pomembna. Osnovna nalo-ga branilca B1 oz. B5 je pokri-vanje LK oz. DK. Poleg tega palahko sodeluje pri popravljanjunapak v obrambi ostalih branil-cev (zapiranje LZ pri prehodumed B1 in B2, prekrøek na LZ,B2 prevzame vlogo B1).

OSNOVNE ZNAŒILNOSTIIN POMANJKLJIVOSTI

• Smotrno in pravoœasno boœnogibanje (v viøini LZ – LK)

• Pravilna obrambna postavitev,ko se pribliæuje nevarnasituacija za LK (ne na stegn-

jenih nogah), vidno polje mednapadalcem z æogo in LK

• Najveœkrat nepotrebno oz.taktiœno nesmiselno zapiranjeLZ, ki najveœkrat iz takønesituacije daje æogo na LK.Proti outu B2 reøuje situacijosam, B1 le v izjemnih situaci-jah naredi prekrøek, konapadalca preseneti s hitroreakcijo in prekinitvijo.

• Oviranje LK pri vtekanju na 2KN z ali brez æoge.Opozarjanje po vtekanju (dva)je zelo slaba in skrajnareøitev.

• B1 mora biti v mirovanju, kosi LK poveœuje kot za strel.Dotik, ki ga najveœkrat izsiliLK, je 7m. Zato je priporoœlji-vo gibanje proti igralcu,nazadnje pa umik korak nazaj.

• Branjenje v prostoru je zelopogosta situacija, ki jo sodnikikaznujejo s 7m, povezana je sprejønjo trditvijo.

• Prekrøek z dotikom za bok alistopalo je zelo razøirjen,

velikokrat pa povezan zizkljuœitvijo.

PRAKTIŒNI DEL:IT, GT – B2, B3 TERB4Najveœkrat postavimo na ti dvemesti igralce z najboljøimi mor-foloøkimi lastnostmi. Osnovnezadolæitve so pokrivanje zunan-jih igralcev, ob tem pa je zelopomembno sodelovanje medbranilcema B2 in B3 v situaci-jah, ko je med njima KN. Gre zasituacije, ko po naœelih indogovorno izpade eden, drugibranilec pa striktno pokrije KN.Øe bolj pomembna je situacija,ko se ob delni reøitvi vlogizamenjata. (B2 delno izpade, Nga preteœe in gre na B3, kipoizkuøa z prekrøkom ustavitiN, B2 pa po najboljøih moœehzapira KN).

Blokiranje strelov Z spada vdelokrog B2 in B3, ki lahko tonalogo opravita samostojno aliøe bolj uspeøno z dvojnimblokom.



Vaja 1

• boœno gibanje s pravoœasnim pokrivanjemLK/DK

• boœno gibanje proti napadalcu, v zadnjemkoraku umik nazaj, LK/DK skaœe na oz. vigralca z æeljo izsiliti 7m

• pravilna obrambna postavitev, ki namomogoœa hitro reakcijo, øtart, boœno gibanje,kratek øprint

• gibanje ob œrti vratarjevega prostora,napadalci in sodniki radi izkoriøœajo situacijoza 7m, razlog branjenje v prostoru

• nevarni prekrøki B1/B5 s potiskom v bok,vleœenje za stopalo,...

• pravoœasno oviranje pri vtekanju LK/DK z inbrez æoge



• Pravoœasno in pravilnoizpadanje na N, v smerigibanja N.

• Pri zaletu in zamahu s tal in vskoku pravilna postavitev naroko in ne na telo (blok),diagonalna preæa.

• Pravoœasna reakcija pri pokri-vanju KN, gibanje pred KN,izbijanje æoge z udarcem poroki, prestrezanje æoge.

• Predvidevanje logiœnegazaporedja podaj oz. situacij vnapadu.

• Z agresivnim pristopomæelimo nasprotnikuonemogoœiti kombinatoriko vnapadu, prisiliti jih v individu-alne reøitve.

• Vleœenje KN za dres, obramb-ni igralci se preveœ obremen-jujejo z dræanjem KN,poslediœno smo razdvojeni vbloku, prav tako zamujamopri izpadanju na N.

• S tem smo pustili prostor Z zastrel ter prostor KN za odkri-vanje. Takih situacij je praksinajveœ.

• Prostora v tej obrambni vari-anti je veliko veœ kot vobrambi 6:0, zato je potrebnoveliko veœ gibanja, agre-sivnosti in predvidevanja vsami igri.

• Za kvalitetno igro skozi celotekmo rabimo øirøi izbor igral-cev ter dobro kondicijskopripravo.

• Tudi vrhunski igralci teækopriznajo utrujenost, zatovelikokrat poœivajo ravnoskozi igro v obrambi, kar imaposlediœno vpliva na rezultat,samozavest, vzduøje …



Vaja 2

• osnovna kombinacija ter strel LZ/DZ, B2/B4ponavadi vedno malo zamudita, B3 pomaga vbloku s boœnim gibanjem in skokom v blok,zaradi smeri gibanja praktiœno pokriva strel vdolgi kot. To ni dogovor z vratarjem, ampaklogiœna situacija iz igre

• situacije z blokom reøujemo pri strelih zøirokim zaletom LZ/DZ

Vaja 3

• ista situacija s tem, da je med B2 in B3 oz. B3in B4 KN. Oba B se ne smeta pustiti blokirati,v zadnjem trenutku se odrine od KN in skaœeza hrbtom v prostor z resniœno æeljo pouspeønem bloku oz. dvojnem bloku, ki øe kakolahko pomaga vratarju pri postavljanju nastrel




Vaja 5

• Izpadanje B2, KN med B3 in B4, KN seodkriva v prazen prostor, B3 poizkuøa nameroprepreœiti

• Œe se KN vseeno odkrije, LZ pa naredi zaletproti sredini, reøujemo lahko na dva naœina :- B2 gre do konca na LZ- B2 prevzame KN, B3 pa izpade na LZ.

Situacije nam narekujejo reøitve, poznati intrenirati moramo œim veœ razliœnih situacij

Vaja 6

• Situacija, ki se najveœkrat zgodi po prehodu na2 KN, B2 in B4 imata zelo veliko prostora inteæko nalogo za pokrivanje KN.

• Pri izrazitem strelcu proti sredini, bo izpadalB3, B2 in B4 pa si morata izboriti œim boljøoizhodiøœno pozicijo za uspeøno prepreœevanjepodaje na KN

• Zelo pomembna je postavitev nog, tudi v paduizbijanje æoge pred KN

Vaja 7

Igra 2:3+3+SZ ima æogo, poda LZ ali DZ. B3 steœe po podaniæogi na igralca z æogo in prepreœi zadetek. Z, kije æogo sprejel zakljuœi ali vrne na SZ, ki zakljuœiali poda drugemu Z. Najkasneje po 3. podajimora biti napad zakljuœen. Podaja med LZ in DZse ne sme izvesti. Cilj vaje je, da ØP oceni kdajmora pomagati,kdaj ima moænost nareditiprekrøek, kdaj prestreœi podajo SZ-mu. B3 sebliskovito poæene in odloœno odigra 1:1

Vaja 4

• LZ/SZ poizkuøata z kratkim zaletom podatiæogo KN, B2/B3 S samo delno izpadeta,poudarek je na pokrivanju KN, prestrezanjenizkih podaj z rokami

• Intenzivnost vaje oz. treninga je velika, akonœni cilj mora biti prepreœitev aktivnepodaje na œrto




Vaja 8

Igra 3:4+4+Podobno kot 2:3, le da ima napad øe KN. KN sene premika levo-desno veœ kot ~3 m, saj ga B2 nebo mogel pokriti. Tudi tu so dovoljene le 3podaje.• Ni podaje med LZ in DZ• Je lahko podana tudi med zunanjimaPri tej vaji pride do izraza odloœnost in ocenanamere napadalca.

Vaja 9

Sodelovanje B3 z B2 in B4• Obramba poizkuøa zaustaviti s prekrøkom• Obramba poizkuøa zaustaviti z blokom• Obramba poizkuøa zaustaviti poljubno

Vaja 10

Branjenje do zakljuœka ali prekrøka 4:4 levastran in takoj zatem desna stran. Potem igra 5:5leva in potem desna stran.Napad zaœne z vnaprej doloœenimi osnovnimikombinacijami potem pa improvizira.




Vaja 11

• Agresivnost in odloœnost, da ØP narediprekrøek.

• Po razliœnih kombinacijah v igri je ØPnajveœkrat v situaciji, ko lahko prekinenapadalca.

• Najbolj pomembna je diagonalna postavitevnog, zaradi uspeønega izpadanja na SZ, LZ,DZ.

• Pomembna je pravilna in pravoœasnapostavitev na strelsko roko.

• Pravoœasno reøevanje blokade na ØP zpravoœasnim globokim izpadanjem aliprevzemanjem igralcev v dogovoru z B3.

Vaja 12

• Prehodi na dva KN s pozicije LZ, DZ, SZ.• ØP prevzame na strani kriæanja Z igralca.• Pri prehodu SZ z ali brez æoge ga poizkuøa

delno ovirati in prevzeti Z igralca na straniprehoda.

PRAKTIŒNI DEL:IT, GT – ØPZelo pomembno igralno mesto vtaktiœnem smislu. ØP s svojimglobokim izpadanjem prepreœu-je kombinatoriko nasprotnika, kije vezana z veœjim øtevilompodaj.

Z agresivno igro lahko pripo-more k pogostejøim prekinit-vam, ki napadalcem ne ustreza-jo. Z bolj plitko postavitvijo pa

pridemo do novih taktiœnihreøitev. Vloga prednjega pa selahko spreminja z razliœnimiprehodi na 2 KN.


• Idealna varianta je visokigralec z odliœnimi motoriœn-imi sposobnostmi(Richardson, Kalman,Rutenka,..).

• Igralec naj bi bil zelo doberv prekinjanju N, kajti najveœkriæanj in nevarnih situacijza strel na gol se dogaja vobmoœju, ki ga pokriva ØP.

• Ponavadi so izbira krilniigralci, kar je povezano zSZ, ki najveœkrat igra napoziciji B1.

• Oviranje direktnega prehodana 2KN s poz. SZ ter tesnopokrivanje Z na strani preho-da.




SKUPNA TAKTIKA 6:6Vaja 13

Vaja 15

Vaja 14

Kombinacija øt. 3,4 - prehod SZ na 2 KNKombinacija øt. 2 – prehod LZ/DZ na 2 KN

Kombinacija øt. 1 – prehod LK/DK na 2KN


PRIMERJAVA IGRE 5:6 IN 6:6• Velikokrat smo z igralcem manj uspeøni zaradi veœje angaæiranosti obrambe.• KAKO DOSEŒI ISTO ANGAÆIRANOST IN MOTIVACIJO TUDI V IGRI 6:6.



Vaja 15

ZAKLJUŒEK• Veœino stvari poznate teo-

retiœno in praktiœno, zato jec

trener junij 2010.xp:trener december 2006.xp 6/4/10 9:24 am … · 2012. 7. 6. · ŒeØka 6 26 8.6...

Documents