UVOD V ŠTUDIJ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI

Poglavje: LITERARNA VEDA MED HUMANISTIKO IN ZNANOSTJO

HUMANISTIKA Je nauk o kulturi in ima namen kulturne pojave opisati, klasificirati in razložiti, tudi vzgojiti kulturni okus (omikanje, kultiviranje). Sem spadajo literarna veda, zgodovina, filozofija, jezikoslovje, etnologija, umetnostna zgodovina, ipd.Inštitucionalo je humanistika doma na filozofski fakulteti. Tu se skupaj študirata nacionalni jezik in literatura, ni pa potrebno poznati zgodovino, ekonomijo, politiko in kulturo izbranega področja.Izraz humanistika se postopoma opušča v korist terminov: nacionalne vede – area studies; kulturne vede – cultural studies.

LITERARNA VEDALiterarna veda je bila in je še vedno v službi kulturnih potreb naroda in države.V Evropi govorimo o humanistični znanosti; v angleškem in ameriškem svetu pa sta humanistika in znanost ločeni. To je opazno pri zunanji podobi knjig o literarnih študijah, različni organizaciji univerz, sodelujejo pri izdaji leposlovja, gradnji muzejev in gledališč.Literarna veda je umetnost prepričljivega izrekanja o literaturi z namenom vzgoje okusa, občutka za literaturo in njene vrednote, po drugi strani pa se spogleduje s statističnimi metodami družbenih znanosti in ji gre za objektiven popis literarnega sistema.Literarni zgodovinar humanist: posebnosti literarnih besedil, inovativnost Ohranjanje in osveževanje kulturne vednosti znanstvenik: lastnosti, ki so skupne različnim literarnim besedilom Zbira in ureja velike količine podatkov, katalogizira literarne pojave

LITERATURA IN LITERARNA VEDASta dve različni dejavnosti.Literatura je tekst o življenju. Nima nujno razvite samorefleksije.Literarna veda je tekst o tekstu o življenju, torej metatekst. Je področje, kjer se literatura začne zavedati same sebe. Interpretacija lahko zdaleč presega volumen teksta samega. Njena naloga je urediti svet literature v pregledno shemo.

LITERATURA LITERARNA VEDApredmet loti se vsega omejena na literarna dela in avtorjemetode sugestija racionalno razmerje do predmetajezik umetnostni znanstveni/strokovnibralci laiki literarni znanstveniki

LITERARNA KRITIKAJe plod razmerja med literaturo in kritiko. Okorišča se s terminologijo literarne vede, hoče pa biti duhovita in berljiva.

1

JEZIK IN KNJIŽEVNOSTFilologija je staro ime za kombinacijo interesa do jezika in literature. Književnost se spaja z jezikom po logiki, da je osnovno prepoznavno znamenje nacije jezik, literatura pa najvišja pojavna oblika jezika in glavni dokaz nacionalnega genija.Slovenstvo se je v veliki meri vzpostavilo skozi jezik in književnost, zato bo slovenistična veda pomembna vse dotlej, dokler bo pomembna nacionalna dimenzija naše eksistence.

V tradicijo 19. st., ki se je ohranila do današnjega časa, sodi druženje slovenistike s koratistiko, makedonistiko, srbistiko, bohemistiko … v slavistiko. Povezava je bila genetska in utemeljena v jeziku, saj so si slovanski jeziki sorodni. Slavistika še danes kaže sledi panslovanske duhovne podlage, iz katere je izšla. Na slavistične tradicije spominjata tudi ime stanovske organizacije Slavističnega društva Slovenije, in naslov osrednjega časopisa Slavistične revije.SLOVENSKA IN SVETOVNA KNJIŽEVNOSTSlovenska književnost je izvirna, v slovenščini napisana književnost. Zajema tudi prevode slovenskih avtorjev v tuje jezike in izvirno literaturo v tujem jeziku, ki je pisana pod peresom slovenskega avtorja.V praksi obravnava slovenska literarna zgodovina le izvirna slovenska besedila, tuja pa samo ob robu za primerjavo s slovenskimi.

KOMPARATIVISTIKA (Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo)Pod tem pojmom je mišljena svetovna književnost, pod katero se obravnava izbor del iz drugih nacionalnih literatur, ki so si prislužila mednarodno priznanje. Primerjalnost sopostavlja literarna dela različnih književnosti, išče skupne značilnosti, prav tako pa specifiko del.

Poglavje: POGLAVJA LITERARNE VEDE

Literarna veda ni ena izmed umetnostnih vej; je nekako polovična znanost. LITERARNA TEORIJA – zanima jo, kaj literatura je, kako je napisana, njene oblike itd.:

- GENOLOGIJA – zvrsti, vrste, žanri - POETIKA – oblikovni načini- STILISTIKA – slog- RETORIKA – raba jezika z namenom prepričevanja in vplivanja - VERZOLOGIJA – ukvarja se z verzom- NARATOLOGIJA – pripovedna proza, zgodba, konstelacija oseb, perspektiva- TEMATOLOGIJA – snovi, teme, motivi

LITERARNA ZGODOVINA – literatura v časovnem zaporedju in razvoju- NACIONALNA- SVETOVNA- PRIMERJALNA

LITERARNA METODOLOGIJA – ponuja orodja in metode za raziskovanje predmeta

2

- LITERARNA HERMENEVTIKA - premišlja o možnostih, ki jih ponujajo metode za razumevanje literature; premišljuje o zornem kotu, s katerega bodo dela preučena (teoretski pristop, zgodovinski aspekt itd):

- AVTORSKA LITERARNA ZGODOVINA – prednost avtorjevi ustvarjalni osebnosti

- ČASOVNOSTILSKA METODA – literarni razvoj po duhovnih in stilnih obdobjih- ŽANRSKA LITERARNA ZGODOVINA – razvoj v literaturi določajo

vrstni/žanrski algoritmi- RECEPCIJSKA METODA – ključ za analizo je bralec- INTERPRETACIJSKA METODA – posveča se globljemu pomenu umetnine

Vse te metode lahko sodelujejo s zunanjimi vedami.- TEKSTNA KRITIKA – ukvarja se s tekstom samim, njena naloga je najti

avtentično besedilo, ki naj bo podlaga nadaljnjim analizam.

LITERARNI KANON – je korpus besedil, ki se jih spodobi poznati.

Poglavje: INŠTITUCIJE

UNIVERZA IN FAKULTETEŠtudij je možen na univerzah v Ljubljani, Mariboru in Kopru.Filozofska fakulteta organizira vrsto lektoratov, ki so z meduniverzitetnimi sporazumi možni tudi v tujini.Slavistika FF organizira Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) od 1965 dalje.

Slovenistika se je kot stroka razvila iz slavistike, katere utemeljitelj je bil JOSEF DOBROVSKY (Čeh).Med znanimi slavisti sta se s slovenskimi temami ukvarjala VATROSLAV OBLAK in KAREL ŠTREKELJ.Literarno zgodovino sta v letu 1919-20 v seminarju za slovansko filologijo na FF-ju začela poučevati: IVAN PRIJATELJ (doktorat iz slovenskega preporoda) – slovenska in slovanska književnost po romantiki FRANCE KIDRIČ (doktorat iz glagolskih cerkvenih knjig) – slovenska in slovanska književnost starejših obdobjih.Njuni nasledniki ANTON SLODNJAK ANTON OCVIRK (doktorat iz Levstika) – naturalizem, moderna, literarna teorijaLeta 1929 je nastal Oddelek za primerjalno književnost, pod vodstvom Ocvirka.Sledili so učitelji: MARJA BORŠNIK (doktorat iz Aškerca) – naturalizem, moderna MIRKO RUPEL (doktorat iz protestantske književnosti) – prve slovenske knjige BORIS PATERNU (doktorat iz Levstikove literarne kritike) – 19.st, Prešeren, sodobna poezija FRANC ZADRAVEC (doktorat iz Miška Kranjca) – moderna in literatura po njej BORIS MERHAR - verzolog, pregled slovenske književnosti do moderne

3

FRANCE BERNIK ŠTEFAN BARBARIČ MATJAŽ KMECL (doktorat iz teze o sodobni slovenski noveli) HELGA GLUŠIČ (pripovedništvo Cirila Kosmača) JOŽE KORUZA (Pisanice) TONE PRETNAR (doktorat iz Prešerna in Mickiewiczea)

MONOGRAFIJE:

IVAN PRIJATELJJanko Kersnik, nega delo in doba, 1-2

ANTON OCVIRKSlovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895 (zbirka Prijateljevih predavanj)Levstikov zbornikTeorija primerjalne literarne zgodovine

FRANCE KIDRIČZgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrtiNedokončana monografija o Prešernu

MIRAN RUPELSlovenski protestantski pisciPrimož Trubar

ANTON SLODNJAKPregled slovenskega slovstvaRoman o PrešernuBiografija o LevstikuBiografija o CankarjuMonografija o Prešernu

MARJA BORŠNIKAškerc, življenje in deloZbrano delo Ivana TavčarjaIvan Tavčar: Leposlovni ustvarjalecŠtudije in fragmentiZgodovina slovenskega slovstva 1-4

Poglavje: KATALOGI IN KNJIŽNICE

4

KNJIŽNIČNI KATALOG – stalno izpopolnjujoča se bibliografija knjižnične lastnine.VRSTE KATALOGOV: ABECEDNI IMENSKI – AVTORSKI ABECEDNI STVARNI – GESELSKI SISTEMATSKI

UDK – univerzalna decimalna klasifikacija; delitev na 9 skupin, ki so deljene v različne podskupine.

KNJIŽNICA ODDELKA ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST- spada pod OHK na FF- nudi diplomske naloge iz slovenske književnosti, magisterije

NUK – NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA- osrednja slovenska knjižnica, nastala iz Licejske knjižnice 1774- od 1941 v Plečnikovi stavbi- prejema 16 izvodov vsake publikacije izdane na Slovenskem; 2 zadrži zase, druge

razpošlje v pokrajinske knjižnice (manjše knjižnice naročajo literaturo, ki je všečna bralcu)

- sistematično zbira vse publikacije, povezane s slovenstvom- naroča tuje strokovne in znanstvene tiske- izdeluje vsakoletno slovensko bibliografijo- katalog šifer in psevdonimov slovenskih avtorjev (Jože Munda)- sodobni časniki so dostopni v čitalnici, stari pa na mikrofilmu- Katalog rokopisov – rokopisne pisateljske zapuščine

COBIB – slovenska bibliografsko-kataložna zbirka

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR- domoznansko gradivo o Mariboru in SV Sloveniji- rokopisna zbirka (Slomšek, Danjko, Krempl), Kalobski in Leški rokopis, Apostlov

slovar

SLOVANSKA KNJIŽNICA (SK) LJUBLJANA- zbira slovansko literaturo in literaturo o Ljubljani in okolici- zbirala je slovensko časopisje, bogata je češka in slovaška zbirka- zapisi o vsem kar je bilo v periodiki omenjenega o slovenski literaturi in avtorjih

ARHIV SLOVENIJE- zbirka listin od 1163 dalje- zbirka rokopisov od 14. st. dalje- zbirka urbarjev od 1350 dalje- zbirka matičnih knjig od 1578 dalje- neobjavljeni unikati

SEMENIŠKA KNJIŽNICA

5

- Zbirka slovenskega verskega tiska

KNJIŽNICA NARODNEGA MUZEJA- stara periodika

INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE pri ZRC SAZU

- katalog vseh omemb tujih avtorjev v slovenski priodiki do 1970- katalog literarnoteoretskega izrazja v periodiki in knjigah na Slovenskem do 1970

SLOVENSKE KNJIŽNICE (PODRUŽNICE) V TUJINI- Knjižnica deželnega muzeja, Celovec- Knjižnica univerze, Celovec- Gradec, Slavistično društvo- Biblioteca Statale Isontina, Gorica- Biblioteca Civila, Trst

DO KATALOGOV Z RAČUNALNIKOM

COBISS – cooperative online bibliographic systeem and services: COBIB – vzajemni katalog OPAC – lokalne knjižnične zbirkePublikacije NUK: Knjige v tisku – slovenska elektronska mesečna bibliografija Bilten novosti Na NUK-ovih zloženkah pa: Indeks prevodov – Index Translationum AHCI – Arts&humanities citation index SSCI – Social sciences citation index TRACE – zbirka dokumentov o visokem šolstvu ISSHP – bibliografija prispevkov s konferenc in kongresov

KATALOGI EVROPSKIH NACIONALNIH KNJIŽNICE, ki zastopajo tudi slovenske časopise Francis – Etnolog, Traditiones MLA (Modern language association) International Bibliography – Slavistična revija, SSJLK, JiS, Sodobnost

AKADEMIJE, INŠTITUTI, DRUŠTVAStroke so razdeljene v razrede; vsi imajo svoje revije in društva

LITERARNA ZGODOVINA- zbirka Dela zbornik Razprave II. Razreda etnološki zbornik Traditiones

6

bibliografije in biografije člankov v Letopis SAZU

ZRC SAZU – Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede- urejal je SBL – Slovenski bibliografski leksikon

SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE- je stanovska, strokovna organizacija slovenistov, obstaja od 1935 dalje in je

sestavljeno iz pokrajinskih slavističnih društev (večinski člani so učitelji slovenščine).

- Društvo se trudi za strokovno izpopolnjevanje slovenistov- Izdaja strokovno periodiko: Slavistična revija Jezik in slovstvo Zbirka Slavistična knjižnica Zbornik kongresnih predavanj Bilten Kronika- enkrat letno priredi zborovanje

SOCIETY FOR SLOVENE STUDIES – združenje slovenistov v Ameriki- izdaja: revija Slovene studies

bilten Letter

DRUŠTVO ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST- izdaja : revija Primerjalna književnost

DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV – literarni ustvarjalci- izdaja: Litterae Slovenicae

DRUŠTVO KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV SLOVENIJE- izdaja: Mostovi

BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE

ELEKTRONSKE OBJAVE- bilten Novice www.ijs.si/lit/novice/html.- Slovlit – literarni diskusijski forum; diskusijska skupina, razprave v zvezi s

slovensko književnostjo, obvestila o prireditvah in simpozijih itd. mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/

- V tujini so debatni forumi oz. elektronski seminarji Humanist, Seelangs, Eric - L

ELEKTRONSKI VIRI INFORMACIJ – MEDMREŽJE – INTERNETOmogoča vrsto komunikacijskih servisov: e-mail (elektronska pošta) irc (kramljanje) MUD (klepetalnice za več udeležencev) www – world wide web – svetovni splet; internetni protokol

7

nadbesedilo – hipertekst – večpredstavnost – nelinearno in nehierarhično prikazovanje besedilnih, slikovnih, filmskih in zvočnih informacijspletni pregledovalnik –brskalnik – brkljalnik – Microsoft Internet explorer, Netscape navigator, Matkurja; iskalniki so spletne lokacije z ogromnimi indeksi javno dostopnih spletnih strani

Slovenske revije na spletu:- Jezik in slovstvo- Slavistična revija- Slovene studies- Slava

BESEDILNE ZBIRKEEnciklopedije:

- Britannica- New Advent: The Catholic Encyclopedia

Besedilni arhivi:- OTA – The Oxford Text Archive (angleška literarna dediščina=- Citanka.cz (češka literarna dediščina)- Kitabhana.net (bosanska literarna dediščina)- Rastko.org.yu. (srbska literarna dediščina)- Frantext (francoska besedilna baza)

BRANJELiterarni teksti:

- Sodobnost - mesečnik- Literatura- Dialogi - mariborski- Odsevanja – koroška revija- Fontana – koprska revija- Revija za književnost in literaturo- Stopinje – ilirskobistriška- Apokalipsa- Revija Srp- MentorLiteratura v drugih jezikih:- Littera Slovenicae - Maska – revija za gledališče- Acta neophilologica- Slovene studies- Studia Slavica Savariensia- Keria: studia Latina et Graeca- Delta – glasilo slovenskih klasičnih filologov

Strokovna literatura:- Slavistična revija (izhaja 4-krat letno)

8

- Jezik in slovstvo- Slovenščina v šoli- Slava – debatni list- Primerjalna književnost

Sprotne ocene:- Književni list Dela- Dnevnik- Večer- Primorski dnevnik- Mladina

ZALOŽBE za znanstvene knjige- Slovenska matica- Znanstveni inštitut FF- Studia Humanitas- Slavistično društvo- ZRC SAZU- Pomurska založba- Založništvo tržaškega tiska- Cankarjeva založba

Poglavje: OBLIKE STROKOVNEGA PISANJA

POVZEMANJETiče se daljših tekstovDeskriptor: najintenzivnejša oblika povzemanja, iskanje ključnih besedOsnovni postopki pri povzemanju: izpuščanje/redukcija posplošitev/generaliziranje združevanje interpretacija/konstrukcija smisla/preoblikovanjeDolžina povzetka je odvisna od dolžine predloge, ki je povzeta, od njenega značaja in od intenzivnosti krčenja.SINOPSIS - ABSTRACT: na začetku razprave, poroča le o rezultatih; izvleček; 3-10 vrsticSUMMARY: na koncu razprave, dolg cca. 1,5 strani; poroča o tematiki in metodah raziskave

TESTKNA KRITIKA- rezultat je kritična izdaja besedila oz. besedil avtorja- zanima jo zgodovina teksta – njegov nastanek, dokumentacija, vplivi nanj,

okoliščine nastanka- tekstna kritika ima dve problematični mesti:

izbira relevantnega besedila pravopisno posodabljanje besedila

9

»redakcija zadnje roke« - izbira besedila, ki ga je avtor nazadnje popravljal»editio princeps« - ponatis prve izdajeDiplomatska izdaja – ponovno izdano besedilo s komentarjem vred

Pri pripravi teksta redaktor izbira med tremi možnostmi: prečrtovanje – transliteracija – prestavi besedilo iz ene pisave v drugo transkripcija – prepis – upošteva domnevno glasovno podobo originalnega zapisa in jo skuša reproducirati translacija – prevod – prevod teksta iz arhaičnega besedila v sodobni jezik

Postopki dopolnjevanja originala: Konjektura – popravljanje besedila na osnovi stilistične domneve; ugibanje nejasnih in nečitljivih mest rokopisa emandacija – izboljšuje nejasna mesta samo tak, kjer dvoma o pravilnosti ni

KRITIKA IN RECEZNIJA- ima posebno funkcijo, saj teksti priporoča ali zavrača v branje in ga uvršča

LITERARNA VEDA KRITIKApredmet korpus tekstov en tekstbesedila starejša sveže izšla vrednotenje nevtralna vrednotifunkcija diskurza opis reklamapozorna na skupno za več besedil hkrati specifika teksta, ločevanje od drugihjezik strokovni publicistični, umetnostnidefinicije jih daje jih ne dajekje se nahaja v strokovni periodiki ali

knjigiv dnevnem časopisju ali literarnih revijah

- kritiki: Andrej Inkret, Taras Kermauner, Aleksaner Zorn, Jože Šifrer, Josip Vidmar, Denis Poniž, Aleš Berger, Vasja Predan, Dimitrij Rupel, Matevž Kos, Matej Bogataj, Vanesa Matajc itd.

RECEZNICJAObičajno je skromnejša oblika kritike. Zahtevajo jo založbe. Podobno se usmeri na:

- podatke o avtorju in njegovih objavah- uvrstitev dela v čas, smer, slog- avtorjeve inovacije v tem okvirju- sklep z oceno ali priporočilom

Ocene del od 2. sv. Vojne dalje so v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova; ocene del po vojni pa v Slovenski bibliografiji in v nekaterih katalogih.

HIPERTEKST – NADBESEDILO – VEČPREDSTAVNOST - MULTIMEDIJSKOST

10

- najpogostejša oblika besedila na zaslonu, popularno geslo sodobne pismenosti- pomeni množico dejanskih povezav z drugimi besedili; takih publikacij ne beremo

zbrano in zvezno od začetka do konca temveč skačemo od teme do teme- elektronsko nadbesedilo organizira informacije v nesekvenčni, prostorski obliki,

povezave na straneh so najpomembnejši element, ki besedilo spremenijo v nadbesedilo.

- Vključuje slikovno gradivo, daje prednost vizualnemu pred verbalnim; nima jasnih meja, je odprto in nezaključeno, njegove enote niso hierarhično organizirane, sega preko meja enega žanra ali ene discipline

- Daje možnost za samostojen odnos do berilastran – page – enota informacije s poljubnim obsegom (ponavadi v velikosti računalniškega zaslona); vsaka stran ima več povezavdatoteka – dokument –file – je odprta struktura

ELEKTRONSKA KNJIŽNICA - da bi bil medij ustrezno izrabljen, morajo biti besedila povezana v elektronsko

knjigo, ta pa v elektronsko knjižnico

STANDARDI ZAPISA in OBLIKA SPLETNEGA SPISA- rtf – rich text format- Html- SGML XML (= SGML + html)

O AVTORSKIH PRAVICAHLastnik avtorskih pravic je v principu avtor dela, ki pa le te lahko odstopi in proda (v pisni obliki). COPYRIGHT – prodaja dela in prodaja pravice do razmnoževanjaMed avtorske pravice sodijo pravica do razmnoževanja in razpečevanja, pravica do izdelave izvedenih del, razstavljanje in javna izvedba dela.Na internetu je pod avtorsko zaščito praktično vse, in kopiranje za javno rabo ni dovoljeno brez avtorjevega pristanka.

ZAPISNIKDve možnosti: povzemanje dogajanja po vrsti, kakor se je odvijalo povzetek poglavitnih rezultatov; v oglatih oklepajih je dovoljeno dodajati lastne pripombe

- dolžina 1-3 strani- 30-40 vrst na stran

REFERAT- strokovni tekst, namenjen ustnemu izvajanju, 10-20 min predavanja

Dve možnosti: obnova rezultatov predhodnih raziskav

11

interpretacijski esej, ki popisuje lastno bralsko izkušnjoNamen referata: usmeriti študenta k samostojnemu intenzivnemu delu z literaturo uvesti študenta v tehniko strokovnega pisanja

- objektiven- izhaja iz konkretnih podatkov- v strokovnem jeziku

STIL STROKOVNEGA PISANJA- enostaven, vrednostno nevtralen, razumljiv- strokovni ali znanstveni jezik, ki je enopomenski- izhaja iz dejstev, argumentacija- 1. os. Množine, redko 1. os. Ednine- Strokovni termini, raba pridevnikov

TIPKANJE IN SLOVENŠČINAShift – dvigalkaBackspace – vračalkaDelete – brisalkaInsert – vrivalkaEscape – ubežnicaSpace – preslednicaCtrl – krmilkaAlt – izmenjalkaSmerniške tipke (s puščicami)Enter – return – vnašalkaTab – tabulatorF1 – F12 – funkcijske tipkeHome – začetekEnd – koncecPage Up – prejšnja stranPage Down – naslednja stranYes/Ok – da – V redu - PrakNo/cancel – Prekliči, Pa ničostrivec – akutkrativec – gravisstrešica – cirkumfleksopuščaj – preglas – dierezadesni repektilda – valovita črtica nad črkomakron – črta nad črko* - znak za rojstvo# - grabljice, planke; rabijo se namesto št. Pred številko/ - desna poševnicaOglati; zaviti uklepaj in zaklepaj< in > manjše in večje kot

12

& - latinski in$ dolarTM – trademarkR – registeredC – copyrightLigatura – dva znaka skupaj

TEHNIČNA OBLIKA ROKOPISA- oddaja besedila na papirju ali v elektronski obliki

IZITS:- bel, 70-80g papir, A4- 29, 7 cm dolg, 21 cm širok- Razmik 1, 5 vrstice (cca 35 vrstic na stran)- Ena avtorska pola je 30. 000 znakov

Zrcalo – špegl – vzorec umestitve teksta na listuPagina – oznaka straniŽiva pagina – kadar se številke drži še tekst (avtorjevo ime, naslov dela itd.), običajno za zgornjem robu straniVrste odstavkov: evropski – klasični: začne se z umikom ameriški – računalniški: zamejen z vrstičnim razmikom ločitev s prazno vrstico (dvojni pritisk na vnašalko) + umik prve vrstice viseči odstavek – pri naštevanju in geselsko oblikovanih spisihPankrt – če se zadnja vrstica odstavka začenja na novo stranStopar – besedilo za naštevalnim znamenjem

POUDARJANJE- lahko z velikimi črkami, drugačnim tipom črk, s podčrtavanjem, ležečim ali

krepkim tiskom, narekovaji verzalke – velike črke: raba za kratice kapitelke – velike črke v velikosti malih v naboru: priporočljive za naslove kurziv – ležeči tisk : ~ za naslove knjig oz. samostojnih izdaj in časopisov ~ za tujejezične izraze v slovenskem besedilu V naslovih lahko kurziv nadomestimo z navednicami

krepki tisk – emphasized – strike - bold: ~ za nivojsko številčenje poglavij ~ za podnaslove (ki ne odpirajo novih poglavij) ~ za besede, ki usmerjajo intonacijo in smisel stavka

Poglavje: IDENTIFIKACIJA VIRA

Citati so dveh vrst:

13

iz tekstov obravnavanih literatov iz sekundarne literatureNa tuje misli in citate se sklicujemo v: povzeti obliki dobesedni oblikiDOBESEDNA OBLIKA

- zahteva rabo določenih grafičnih sredstev- krajši citati so v narekovajih- daljši citati so odstavčno ločeni od okolice- prozni citati nad 5 vrstic nimajo več narekovajev, ampak so grafično ločeni v

poseben odstavek- prva vrstica grafično ločenega citata ni umaknjena, edino če je tudi v originalu kot

znamenje novega odstavkaNAREKOVAJI

- slovenski: prvi narekovaj spodaj, drugi zgoraj- angleški – obe vejici narekovaja zgoraj- slovenski enojni narekovaj – enojna vejica, najprej spodaj, nato zgoraj, za

označevanje citatov znotraj citatov - angleški enojni narekovaj – enojna vejica, obe zgoraj, za označevanje slovarskih

pomenov besed

CITIRANJE PESMI- vsak verz naj bo v svoji vrsti in cela kitica umaknjena, s poravnanim levim robom

oz. z vsemi posebnostmi natisa v izvirniku- če citiramo verze linearno, mejo med njimi zaznamuje desna poševnica /, mejo med

kiticami pa dve poševnici //.

DRAMSKI VERZI- citirani so po dejanju, sceni ali prizoru in vrstici

Tugomer 3, 2, 15 (ali 3.2.15) – tretje dejanje, drugi prizor, petnajsta vrstica

VRIVANJE V CITAT – INTERPOLACIJA- v oglatih ali poševnih oklepajih, priporočeni so oglati

IZPUŠČANJE IZ CITATA – ELIPSA- izpuščene dele označimo s tremi pikami v oglatih oklepajih ali med desnimi

poševnicami

Če tuje misli ne povzamemo dobesedno, smo vseeno dolžni navesti izvirnega avtorja in delo, naj bo to v posebnem stavku, oklepaju ali v opombi.

Avtor je dolžan povedati, od kod je navedel tuje misli, ne glede ali je navajal dobesedno ali v povzetku. Če navedke v besedilu rabimo pogosto, je primerno, da se jih popiše kot seznam navedenk – referenc na koncu spisa; če pa so krajši, je dovolj, da vire navedemo neposredno za citatom. Pri navajanju se je potrebno držati enega načina skozi celotno besedilo.

14

1) NAVAJANJE NEPOSREDNO ZA CITATOM:Vsebuje naj le naslednje podatke:

- ime avtorja- letnico izida- stran

Če je istega leta izšlo več del istega avtorja, je to potrebno ločiti z malimi črkami abecede.Če le povzemamo in omenimo avtorja že prej, to ni zopet potrebno storiti v navedbi vira.

(Zadravec, 1976a: 111-21)

2) SEZNAM REFERENC NA KONCU BESEDILASeznam referenc se večinoma ne razlikuje od pravil, po katerih so sestavljeni drugi seznami literature

Marjan DOLGAN 1979: Pripovedovalec in pripoved. Maribor. Obzorja.

SEZNAM LITERATURE- Leposlovje: primarna dela, ki so material za tekst VIRI- Literarnovedni teksti: sekundarna dela, iz katerih se je prepisovala (strokovni

spisi) LITERATURASeznam je naveden po abecedi avtorjev; dela enega avtorja pa so kronološko urejena.Priimka ni potrebno pisati na prvem mestu (čeprav gre za abecedni seznam). Če ga pišemo tako, mora biti pred imenom vejica. (Ivan Cankar Cankar, Ivan)Če pišemo monografsko delo o enem avtorju, pride v poštev njegova bibliografija po poglavjih.Če je delo znano po uredniku, je uvrščeno pod njegovim imenom z opombo ur.; ali pa pod naslovom.Psevdonime avtorjev razvrstimo po abecedi njihovih pravih priimkov, ki jih zapišemo v oglati oklepaj.Anonimna dela, pri katerih sklepamo na individualno avtorstvo, so pod Anonymus, ali N. N., ali pa pod prvo črko naslova.Vsaka bibliografska navedba je svoj odstavek, ki se ga doseže:

- z razmikom med enotami- z umikom prve vrste- navedbe se lahko postavi tudi v obliki visečih odstavkov

NAVEDBA VIROV- Za vsako bibliografsko enoto sledi pika. Pika ali dvopičje sta izmenljiva le pri

navedbi naslova dela.Franček Rudolf: Odpiram mlin, zapiram mlin: Roman. Ljubljana: Kmečki glas, 1989.Franček Rudolf. Odpiram mlin, zapiram mlin: Roman. Ljubljana: Kmečki glas, 1989.

- na številko ponatisa nas opozarja potenčna številka nad letnico (za podpičjem pa navedemo po vrsti še letnice ostalih natisov, če je to potrebno; vsako letnico s svojo potenčno številko)

15

- izdajatelj opravi vse delo za knjigo; založba pa uredi le natis in razpečanje. Standardno navajamo le založbo; če pa želimo poudariti vlogo izdajatelja, navedemo oba

zal. Obzorja, izd. Slavistično društvo

- inštitucije iz različnih krajev je najbolje našteti po vrsti

- s poševnim tiskom so označene le samostojne publikacije, ne pa njihovi deli (naslovi člankov, poglavij itd.)

- urednika zbornika izpuščamo, če presodimo, da podatek ni potreben

- urednik ali prevajalec dela se omenita za naslovom, deli so ločeni s pikamiPeter Handke. Ponovitev /Die Wiederholung/. IZ nemščine prevedla Silvija Borovnik in Klaus Detlef Olof. Celovec: Wieser, 1988.

- zbirko, kateri knjiga pripada, omenimo čisto na koncu navedbe v oklepaju, sledi podatek o obsegu publikacije

Marijan Smolik: Semeniška knjižnica v Ljubljani. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo; Maribor: Založba Obzorja, 1975 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: Zbirka vodnikov, 54).

- Članek v zborniku se navaja tako, da naslov članka ne postavimo v poševen tisk, v takem tisku je le naslov zbornika. Strani, na katerem se članek nahaja, napišemo na konec in ločimo s piko.

France Bernik: Tipologija vojne tematike v slovenski prozi (1945-1952). Socialni realizem v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1987 (Obdobja, 7). 307-13.

- poglavje v knjigi je navedeno podobno kot članek, torej avtor, naslov poglavja, še enkrat ponovimo avtorja in ga le z vejico ločimo od naslova knjige (v poševnem tisku). Sledi kraj in založba, leto izida, nato pa strani poglavja.

Matjaž Kmecl: Kaj je literatura. Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešovič, 19964. 26-41.

- v časnikih pri citiranju nadnaslov vključimo tja, kjer je sicer podnaslov; vedno je izpisan mesec izdaje.

Tone Goričan: V deželi ljubezenskih zgodb: O romanu Leopolda Suhodolčana »Trenutki in leta«, ki ga je izdala Cankarjeva založba. Delo 31. januar 1980. 8. ali Delo XXII/31. 8.

- Če je članek objavljen na dveh mestih, navedemo obe; na prvem mestu z objavo, ki smo jo videli sami in je popolnejša.

16

Goran Dolenc: »Svobodno po nemškem poslovenjeno«: Popularni prevedeni žanri 19.stoletja. France Prešeren v prevodih: Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev, 8-9. Koper: Lipa, 1985. 191-199. /Prva objava v prirejeni obliki pod naslovom »Svobodno poslovenjeno«: Prispevek k slovenski prevajalski problematiki s poudarkom na popularnih žanrih 19. stoletja. Književni listi Dela 11. november 1982. 13./

- Pri časopisnih objavah kraja in založbe ne omenjamo; le v izjemnih primerih, ko obstajata možnost zamenjave in nesporazuma.

- Ponavadi iz naslova kritike ni razvidno, za katero delo gre. V tem primeru nam je dovoljeno te podatke navesti kot svoj komentar v oglatem oklepaju za naslovom

Jože Pogačnik: Knjiga o slovenski prozi /Boris Paternu: Slovenska proza do moderne. Koper, 1957./ JiS IV/1 (1958/59). 51-55.

- Pisma vodimo pod imenom pisca ali prejemnika, ali pod obema; odvisno kateri je bolj znan in če gre za vzajemno korespondenco. Ob močnem uredniškem deležu pisma najdemo tudi pod imenom urednika.

Anton Slodnjak in Janko Kos (ur.): Pisma Matija Čopa, 1. Ljubljana: SAZU: Razred za filološke in literarne vede, 1986 (Korespondence pomembnih Slovencev, 6/I).

- Če imamo več del istega avtorja, nam njegovega imena ni potrebno vseskozi ponavljati, dovolj je nekaj nestičnih pomišljajev; uredimo jih kronološko, lahko tudi po kategorijah

- Ime avtorja je izpisano, njegovo srednje ime ostane v kratici

- Če je naštevamo več avtorjev, jih povežemo z veznikom in; lahko pa navedemo le prvega z dodatkom idr.

- Stara dela navajamo z vsemi posebnostmi pisave (velikost črk, akcenti)

- Če delo nima letnice ali kraja, je na tem mestu kratica b. l. ali b. k.; več krajev pa ločimo s podpičjem.

- Če smo podatke dobili od drugod in ne iz knjige, jih postavimo v oglati oklepaj, če so negotovi, dodamo še vprašaj

- Za naslovom označimo, ali je to delo še neobjavljena disertacija, diplomska naloga itd.

- Število strani pri samostojnih publikacijah navajamo le, če gre za osebno bibliografijo

17

- Vedno navajamo število strani pri člankih, časopisih in zbornikih, letnice lahko poenostavimo

- Če navajamo avtorja, nato pa omenimo še eno ime pri naslovu članka itd, je dobro, da razločimo to z razpiranjem pisave

Ante Z a v o ž e n: Bogo Teply: Biografska skica. Dnevnik XXXIX/221 (1992). 12.

- Intervjuje, debate, kritike navajamo podobno kot članke, vse posebnosti dopišemo v oglati oklepaj

- Dela v drugih medijih (CD, disketa, videodisk, avdiokaseta, TV, radio, omrežje, ustna oblika) navajamo kolikor se le da podobno kot knjige in članke z dodatkom informacije, za kateri medij gre.

- Če je tekst paralelno objavljen v več medijih, navedemo najprej tisto objavo, na katero se sklicujemo

- Spletni naslovi so pogosto opremljeni z dvema datumoma; prvi je datum nastanka oz. zadnjega popravka, drugi pa datum bralčevega dostopa do dokumenta.

Jani Kovačič: Tretje uho: Kratka zgodovina Slovencev 1977-93 v songih. Ljubljana M & M, 1994. Tudi na dveh CD-jih pod naslovom Tretje uho; Kratka zgodovina 1977-93 v songih. Ljubljana: RTV Slovenija, 1995.

Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna. Ur. Vladimir Bensa. Zadnji popravek 13. febr. 1997. http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/default.htm. Pripravljeno po: France Prešeren: Poezije in pisma. Ur. Anton Slodnjak. Ljubljana: MK, 1994.

Novice # 15 (23. julij 1997). Ur. Miran Hladnik. Dokument v omrežju Filozofske fakultete. Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Public folders/Slavistika. Tudi kot e-pošta naročnikom in na http//www.ijs.si/lit/novice.html.

David L. Gants: FOIS 1998 – Call for Papers. Humanist Discussion Group, XI/217 (6. avg. 1997), (2). http//www.iath.virginia.edu/lists_archive/Humanit/v11/0201.html.

- splošnih priročnikov praviloma ne navajamo v seznam literature, razen če smo iz njih prepisovali

BIBLIOGRAFSKI POPIS- objavljen je v obliki članka ali knjige, normirali so ga bibliotekarji.

OPOMBE- pri opombah pod črto so omenjene informacije, ki so sekundarnega pomena za

rdečo nit sporočila in bi razpravo le ovirale.

18

- Opombe napravijo znanstveni tekst bolj gladek, saj pod črto sprejmejo ekskurze, manj pomembne asociacije, pojasnila, argumente itd. Prinašajo lahko tudi dokumentacijo (navedba virov in citatov, referenc …)

- Napisane so v drobnem tisku in z ustrezno manjšim vrstičnim razmakom- Vsaka opomba je svoj odstavek, lahko je postavljen z umikom vrste- Če je opomba zelo dolgo, jo členimo z dolgimi pomišljaji ali podpičji (ne pa

odstavčno=- V besedilu na opombo opozorimo z potenčno število brez presledka takoj za

zadnjim ločimo izjave, ki jo hoče natančneje pojasniti. Ni potrebno, da bi bile pisane pretesno ena za drugo.

- Številčenje opomb je linearno od začetka do konca teksta, razen če presežejo tromestno število. Tedaj jih številčimo po poglavjih.

- Pod črto se potenčna številka ponovi, sledi ji tekst, ki pa naj ne bo predolg- Sedaj opombe uredi urejevalnik (Vstavljanja, Sprotne opombe, Sprotna opomba) - Bibliografski podatek v opombi je lahko skrajšan, če ga navajamo tudi v seznamu

literature- Zaporedje podatkov v opombi: ČE JE OPOMBA IZ KNJIGE:

1Franček Rudolf, Odpiram mlin, zapiram mlin: Roman (Ljubljana: Kmečki glas, 1989), 122. Ime in priimek avtorja – vejica – naslov (poševen tisk) – dvopičje – podnaslov (poševen tisk) – začetek oklepaja – kraj založbe – dvopičje – ime založbe – vejica – letnica – podpičje – zbirka -- zaklepaj – vejica – stran v knjigi – pika.

- če je v naslovu še naslov kakega drugega dela, ta ni več napisan v ležečem tisku (Pregljev roman Bogovec Jernej: Poetika in semantika pripovedi).

- Na prvo mesto damo letnico izdaje, iz katere jemljemo sami, šele nato prvi izid knjige.

- Zbirko, kateri knjiga pripada, pišemo znotraj oklepaja, za letnico in podpičjem.- Če gre za večknjižno izdajo, lahko omenino le eno knjigo ali pa število knjig v

zbirki

OPOMBA IZ ČLANKA V ČASOPISU ALI ZBORNIKU- naslov ni več v poševnem tisku, v njem je le ime časopisa iz katerega črpamo vir- rimske številke za naslovom periodike pomenijo letnik; letnica pa je v oklepaju,

sledi vejica in navedba strani s piko.- Naslov dela znotraj naslova je tu napisano v narekovajih ali v kurzivu

4Helga Glušič, »Sreča v nesreči« v nemščini, JiS VII/8 (1961/62), 252–53.

- več avtorjev ločimo z vejicami, le dva pa z veznikom in. Pri več kot treh nepopoln seznam ločimo z idr.

- Urednika navedemo za naslovom knjige, lahko ga tudi izpustimo- Če citiramo uredniški tekst, potem urednika navedemo na prvem mestu s

predlogom v.

19

7Miran Hladnik in Tone Pretnar (ur.), Opombe, v: Alojz Gradnik, Zbrano delo, 2 (Ljubljana: DZS, 1986; Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev), 255–442.

Ukazi:- označi celo besedilo <Ctrl> + <a>- označeno spravi v pomnilnik <Ctrl> + <c>- odpri nov dokument in tam besedilo odloži <Ctrl> + <v>- zapiši označeno na disk <ctrl> + <s>

STVARNO IN MENSKO KAZALOINDEKS – REGISTER – abecedni seznam izbranih besed ali skupnih besed z navedbo strani v knjigi, na kateri se le te nahajajo. Te besede slo lahko: imena avtorjev (imensko kazalo), krajevna imena, naslovi del, strokovni termini (stvarno – pojmovno kazalo) itd. kazalo osebnih imen : urejeno po abecedi priimkov, sledimo slovenskemu zaporedju črk, razen nekaterih tujih črk ( x, y, ć, …). Črke z akcenti upoštevamo, kot da jih ne bi imele. Imena so zapisana v originalu, navedena v imenovalniku. stvarno kazalo : v njem niso vključene besede kazal, seznamov literature in tujejezičnih povzetkov.

KRAJŠANJE- v načelu se kratic izogibamo ali jih vsaj ne kopičimo; odločamo se za slovensko

varianto- morajo biti splošno znane ali razložene

GRAFIKONI, TABELE, SLIKE- v jezikoslovju so v navadi tabelarne sheme, seznami, organizacijske sheme itd.

Poglavje: UREJANJE, LEKTORIRANJE IN KORIGIRANJE

1) UREJANJE- program za pisanje besedila je urejevalnik (text processor) – npr. Word, Eva (avtor

Primož Jakopin), Steve (avtor Primož Jakopin), LATEX- programi za zajem besedil oz. njihovo digitalizacijo in programi za analizo besedil:

npr. Recognita, TACT, Micro-OCP, WordCruncher, Textpack, Collate, TUSTEPKupec bo ob nakupu programske opreme nekatero prejel zastonj: freeware/public domain; nekatera oprema je zastonj le določen čas: shareware

2) LEKTORIRANJERokopis nam popravljajo drugi ljudje (slovenist naj bi oddal brezhibno besedilo)Lektor prečrta dele besedila, ki so odveč, in popravek napiše nad vrstico. V vrstico ni dovoljeno vrivati več kot 5 besed in več kot 5-krat/stran. Obsežnejše vrivke običajno vpiše kar v računalnik. Dokončne popravke vnesemo z rdečim ali modrim kemičnim.Popravljanje besedila na zaslonu računalnika je izjemno lažje, potrebno je poznati ukaze: zbriši črko pod kazalcem <Delete (brisalka)> zbriši črko levo od kazalca <Backspace (vračalka)>

20

vrini besedilo <Insert (vrivalka)> prekliči izvedeni ukaz <Undo (razveljavi)> Spell checker – pravopisnik je črkovalnik, ki nas opozarja na napake.

3) KORIGIRANJEKorigiranje je popravljanje že postavljenega besedila. Do avtorja pride korektura dvakrat: pola (žargonsko fane); stran (prelom). Korektura se piše na rob vrstice; najpogosteje je označena s znakom deleatur (izbris).Pankrt – widow – urenkind se zgodi, če pri prelomu strani grozi, da bo zadnja beseda odstavka prišla že na novo stran.

4) TIPOGRAFIJA – TISKARSTVO (grafično oblikovanje in tiskanje besedila)Osnovni element tipografije je črka – črkovni znak. Le ti se nahajajo v skupinah – naborih – fontih – črkovnih slogih – vrstah pisav. Standardni nabor je od 70-100 znakov.Tipi črk: - kurziv – poševni tisk – italik - bold – compact - black - debeli tisk - tenki – light Fonte delimo na družine:SERIF – EGIPČANSKI slog (z nastavki, lasnicami): npr. timesTake pisave so bolj berljive, in so pri kombinaciji več stilov na eni strani osnovna pisava.LINEARNI slog : npr. helvetika

Pisave se zgodovinskorazvojno delijo v drugačne skupine: EVROPSKE PISAVE (izvir imajo v grški, ki se je razvila iz feničanske)

- na V: glagolica, cirilica- na Z: capitalis (verzalke); unciale; polunciale; minuskule; gotske – germanske

pisave (fraktura, rotunda, old english); humanistične – romanske pisave (srednjeveška, renesančna, baročna, klasicistična antikva, groteskne, egipčanske)

Velikost črk se meri v tipografskih enotah:- pika - did- milimeter

Po širini poznamo:- pica- elite- stisnjene- razširjene

Črke v višino ločimo po številu pik:- medija- cicero- garmond – korpus

21

- borgis- petit- kolonel- nonparej- perl- diamant – polovični petit

5) PRIPRAVA BESEDILA ZA TISK

Preden gre besedilo v tisk, ga pregledajo urednik, lektor in stavec. Da teksta ne bi izgubili, je pametno, da ga shranimo v nekomercialnem formatu za zapis oblikovanih besedil – rtf.Obseg avtorske pole se meri s števili znakov (1, 5 pole = 7000 znakov)

6) KNJIGA

Za klasično popoln izgled knjige je potrebno sledeče:- na platnicah, na hrbtu ter na ovitku platnic naslov dela in avtor- recenzija, reklama ali povzetek knjige na zavihku ali na zadnji strani ovitka- pri trdno vezanih knjigah sta znotraj platnic prvi dve strani praviloma prazni,

naslednji list pa sodi v tiskarsko polo in se upošteva pri številčenju. Na njem je znak založbe ali ime zbirke.

- Sledi naslovna stran (ni oštevilčena) z avtorjem, polnim naslovom in podnaslovom, založbo krajem in letom izida

- Na hrbtni strani naslovne strani je stran z lastnikom avtorskih pravic (copyright – prepoved kopiranja) in kolofonom (impresum, kjer so vsi pomembni podatki o knjigi)

- Na hrbtni strani naslovnice se nahaja tudi CIP – kataložni zapis o publikaciji, ki ga izdela univerzitetna knjižnica. Sestavljen je iz:

vrstilca UDK značnice, pod katero najdemo knjigo (priimek in ime avtorja) bibliografskega opisa (naslov, podnaslov, avtor in sodelavci, kraj, založba, leto, zbirka) mednarodna standardna številka knjige (ISBN) razvid dodatnih vpisov (priimek soavtorja, prevaljalca, urednika) identifikacijska številka zapisa v COBIB- v knjigi se vsaka od enot začenja na desni, lihi strani. Če je leva – soda stran zato

prazna, ji tiskarji rečejo vakat.

ŠTUDENTOVSKI SLOVARČEK

ABSOLVENT: študent, ki je končal študij, ni pa opravil izpitov (peti ali šesti letnik študija)

AKADEMIK: član najvišje znanstvene ustanove kakega naroda. Akademija ima svojo člansko hierarhijo in razrede. Člani so zunanji dopisni, dopisni, redni, častni itd.

22

Akademiki so lahko redno zaposleni na drugih inštitucijah. Po tradiciji se določene fakultete univerze imenujejo akademije. Akademik je lahko tudi sinonim za študenta, saj akademski pomeni univerzitetni.

ASISTENT: pomočnik profesorju, pomaga mu na intelektualen način. Oblika njegovega dela so vaje in sodelovanje pri profesorjevem seminarju; dekan mu lahko podeli pravico predavanja (venia legendi). Ponavadi ima naziv magistra; ko postane doktor pa lahko zaprosi za višji naziv. Njegova tedenska urna obveznost je 10 ur. Asistenti se volijo v isti ali višji naziv in na asistentsko mesto vsaka 3 leta. Asistentska doba traja približno 10 let; med tem časom naj bi asistent doktoriral.

BAKALAVREAT: najnižja akademska stopnja (predvsem v Angliji in Ameriki), študent se imenuje bakalaver.

BOHEMISTIKA: veda o češki književnosti, jeziku in kulturi.

BRUC: študent prvega letnika pred brucovanjem – iniciacijo.

DEKAN: predstojnik fakultete, pod seboj ima predstojnike oddelkov, pisarna je dekanat.

DEMONSTRATOR: študent, ki pomaga profesorju pri vajah. Njegova mesečna obveznost je 20 ur in je plačana. Predvsem pretipkava vprašanja za izpite, deli in popravlja teste itd.

DIPLOMA: spričevalo o opravljenem visokošolskem izpitu in sprejeti ter ubranjeni diplomski nalogi. Za naziv profesorja mora študent opraviti tudi pedagoške izpite; čez leto ali dve, po opravljeni pedagoški praksi, mora opraviti strokovni izpit (pomeni višjo plačo).Študent dvopredmetne povezave dobi eno diplomo, na kateri sta zapisani obe področji.

DISERTACIJA: znanstvena razprava, s katero se avtor poteguje za naziv doktorja. Prijavi jo kandidat z magisterijem; magisterij lahko tudi preskoči. Potrebno jo je zagovarjati in ubraniti, po tem pride do slovesne promocije. Pisanje traja 4 leta od začetka študija na tretji stopnji.

DOCENT: univerzitetni učitelj z doktoratom (položaj med asistentom in profesorjem). Docent se predavati šele uči (predavanja so zato lahko nerodna). Reelekcija za docente je vsakih 5 let.

DOKTOR: akademski naziv, ki ga doktorand/kandidat dobi, ko uspešno ubrani svojo disertacijo.

ELEKCIJA: izvolitev v univerzitetni naslov. Do doktorata so elekcije vsaka 3 leta, po doktoratu vsakih 5 let. Vsaka elekcija je priložnost za višji akademski naziv.

EMERIT: upokojeni univerzitetni profesor.

23

FAKULTETA: organizacijska enota na univerzi.

FILOLOGIJA: zbirno ime za vede o nacionalnih jezikih in literaturah. V širšem smislu in izvirno je pomenila vedo, ki preučuje duhovno kulturo nekega naroda, kateri je jezik sredstvo za spoznavanje kulture.V ožjem smislu je pomenila jezikoslovje, kateremu je osnovni cilj raziskovanja jezik.Specifične filološke metode (tekstologija, stilistika, poetika) pokrivajo področja na meji med jezikom in kulturo.

FREKVENCA: podpis profesorja v indeksu, ki študentu priznava udeležbo v njegovem seminarju v enem semestru in je večinoma le še formalnost.

HABILITACIJA: pridobitev kakega od akademskih nazivov.- pedagoški nazivi: asistent, lektor, docent, izredni profesor, redni profesor

V tujini se pod habilitacijo razume pridobitev učiteljskega naziva po opravljenem doktoratu. Za to je potrebno priložiti delo, po obsegu in teži primerljivo z disertacijo.

HODEGETIKA: v 19.st. veda, ki se je ukvarjala z metodiko akademskega študija.

HUMANISTIKA: veda, ki se ukvarja s človekom in njegovo kulturo. Jedro ima v filologiji in zgodovini. Znotraj humanistike obstaja opozicija med družbenimi in duhovnimi vedami (danes znane pod terminom kulturologija). V angleški tradiciji pomeni humanistika panoge, ki se ukvarjajo s kulturo z namenom vzgojiti kulturni okus; zato bi jo bilo mogoče prevajati tudi kot vzgojne vede.

INDEKS: knjižica, s katero študent izkazuje svoj študentski status, vanjo vpisuje predavanja, profesor pa inskripcijo, frekvenco ter opravljene izpite.

INSKRIPCIJA: profesorjev podpis v indeksu, s katerim sprejme študenta k svojim predavanjem.

INŠTITUT: znanstvena ustanova.Po svetu je sinonimna seminarjem ali oddelkom fakultete.Pri nas je dejavnost inštitutov razumljena bolj kot raziskovalna dejavnost v nasprotju z oddelki fakultet, kjer je raziskovanje združeno s poučevanjem.

KATEDRA: stolica/profesorsko mesto na univerzi.Danes pomeni sklop med seboj povezanih predmetov, ki jih lahko poučuje več profesorjev. Tako se je izraz odmaknil od izvirnega pomena, ki določa, da vsakemu rednemu profesorju pripada svoja katedra.

KLAVZURA: pisni izpit pod nadzorstvom.

24

KOLOKVIJ: Izvirno ustni izpit na univerzi v obliki pogovora. Danes preizkus znanja nižjega ranga, vstopnica za pravi izpit; največkrat v obliki pisnega testa.

LEKTORAT: praktični pouk jezika na univerzi pod vodstvom lektorja. V Ljubljani je lektorat slovenščine za tujce in so lektorati vrste tujih jezikov. Na nadaljevalni stopnji lektorji predavajo tudi o tujejezičnih literaturah. Učna obveznost lektorja je 9 tedenskih ur.

MAGISTER: akademski naslov, ki ga pridobi diplomirani humanist, ko opravi magistrske izpite na tretji stopnji študija in uspešno ubrani magistrsko tezo. To naj bi se zgodilo po dveh letih tretjestopenjskega študija. Magisterij je ključ za asistenturo. Pri zahodnih univerzah je magisterij prvo večje samostojno znanstveno delo; pri nas pa že drugo (po diplomi). Stremljiv študent lahko magisterij preskoči in opravlja le doktorat.

ORDINARIJ: redni univerzitetni profesor, šef katedre, najvišji učiteljski naziv.

POLONISTIKA: veda o poljskem jeziku, literaturi in kulturi.

PREDSTOJNIK: izvoljeni šef oddelka

PRODEKAN: namestnik dekana

PROREKTOR: namestnik rektorja

PROFESOR: največkrat diplomirani humanist, kvalificiran za poučevanje na srednji šoli. Pri srednješolskem profesorju je njegov naziv zapisan za imenom in priimkom; pri univerzitetnemu profesorju pa pred imenom, dodaja se tudi doktorski naziv.Po stažu se ločita izredni in redni profesor. Za naziv izrednega profesorja lahko po petih letih poučevanja zaprosi docent z dovolj ugledno bibliografijo. Čez nadaljnjih pet let, sme izredni profesor zaprositi za naziv rednega profesorja. Upokojeni profesor, ki se je v času službe še posebej izkazal, dobi naziv zaslužnega profesorja.

PROMOCIJA: slovesna podelitev doktorskega naziva po uspešno ubranjeni disertaciji.

REELEKCIJA: ponovna izvolitev v akademski naziv

REKTOR: predstojnik univerze, pod seboj ima dekane fakultete, njegov sedež je rektorat.

SEMINAR: Izvirno univerzitetni inštitut, kjer študentje, ki se pripravljajo na samostojno delo, opravljajo praktične vaje (lahko tudi študijski tečaj ali krožek). V tradiciji ljubljanske slavistike je bil seminar sinonim oddelku ali inštitutu ali pedagoško-znanstveni enoti za slovanske jezike in književnosti. V ožjem smislu je seminar del ur v tretjem ali četrtem letniku, v katerih se prebirajo in premlevajo diplomske naloge. V prvem in drugem letniku bi se taki obliki dela moralo reči proseminar.

25

SEMESTER: polletje na univerzi. Na humanistiki traja študij osem semestrom. Danes študij ni več semestrski, ampak je po letnikih. V nov letnik se študent vpiše, če izpolnjuje pogoje.

SIMPOZIJ: znanstveno srečanje z referati, diskusijo in včasih celo s kakšno ekskurzijo ali kosilom.

STAŽIST: stažist raziskovalec je pripravnik na fakulteti, pozicija za stremljive pravkar diplomirane študente, ki pod mecenstvom republiškega ministrstva za znanost in šolstvo vpišejo tretjo stopnjo in so dolžni po štirih letih pripotovati do doktorata. Je ena izmed poti k univerzitetni karieri. Ministrstvo na podoben način financira stažiste asistente, od katerih zahteva tudi nekaj pedagoških obveznosti.

STREŽNIK: računalnik v omrežju, na katerem so spravljeni in javno dostopni dokumenti.

ŠTUDENT: slušatelj na univerzi (nekdaj tudi na srednji šoli).

TITULA: častni naslov in naziv za univerzitetni položaj: asistent, docent, profesor. Naziv je običajno povezan s službenim položajem (asistenturo, docenturo, profesuro/katedro), ni pa nujno, ker sta postopka izvolitve v naziv in sprejema na delovno mesto ločena.

TRETJA STOPNJA/PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: študij po osmih semestrih diplomskega izobraževanja, ki naj pripelje do magisterija oziroma do doktorata.

UČITELJ: univerzitetni učitelji so:- višji predavatelj (učitelj brez doktorata)- docent (učitelj z doktoratom)- izredni profesor- redni profesor (učitelj s stolico)

Učna obveznost učitelja je 6 tedenskih ur.

UNIVERZA: vseučilišče ali visoka šola; ob akademiji že druga najvišja znanstvena ustanova. Sestavljena je iz fakultet. Za vpis na univerzo sta potrebni večinoma dokončana srednja šola in matura. Študij traja 4-5 let, ob koncu podeli univerza uspešnim študentom diplome. Visoke strokovne šole niso del univerze.

VADEMEKUM: priročnik s praktičnimi informacijami.

ZELENI CAR: funkcija predsednika starih študentov na brucovanju, ki ima nalogo maltretirati brucad.

ZNANOST: sistem znanj o pojavih in zakonitostih v naravi in družbi.

SLOVARČEK KRAJŠAV

26

@ »ad« - pri; znak, ki v elektronskih naslovih ločuje imetnika od lokacije

27

A. D. anno DominiAHCI Arts&humanities citation indexAIK abecedni imenski katalogangl. angleškoanon. anonimnoASCII American standard code for information interchange (format preprostih

besedilnih datotek)ASK Album slovenskih književnikovB. A. »baca laurea« - lovorova jagoda (bakalavreat)b. c. c. blind carbon copy (polje v e-pošti za naslovnike, ki naj dobijo kopijo pisma

tako, da drugi tega ne bodo vedeli)B. C.pr. Kr.pr. n. št.

before Chirstpred Kristusompred našim štetjem

b. i. brez imenab. k. brez krajab. l. brez letniceb. t. brez tiskarjab. z. brez založbeBd.zv.

nem. Bandzvezek

bibl. bibličnobibliogr. bibliografijabit binary digit (najmanjša enota informacije v dvojniškem sistemu; 8 bitov da 1

bajt – 1 zlog)br. broširanoc. c. carbon copy (polje v e-pošti za naslovnike, ki naj dobijo kopijo pisma)c.t. cum tempore ( s 15-minutno zamudo, oznaka akademske četrti pri začetku

predavanj)CD compact disc; zgoščenkacf.prim.

conferprimerjaj

chappogl.

chapterpoglavje

CIP cataloguing in publication data; kataložni zapis o publikaciji, okvirček s podatki o knjigi na strani s kolofonom

comp. cp.prim.

comparatus

primerjajCZ Cankarjeva založba; Cankarjev zbornikČJKZ Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovinoČZN Časopis za zgodovino in narodopisjedeleatur naj se črtadict. dictionarium; slovardipl. diploma, diplomiral

28

Dis, DS Dom in svetdiss. dissertatio, doktoratdoc document (Wordov format besedilnih datotek)doc. docentDP Domači prijateljdr. doktordr. h. c. doctor honoris causa; častni doktordr. phil. doctor philosophiae; doktor filozofijedr. sc. doctor scientiae; doktor znanostiDTP desk top publishing; namizno uredništvo DVD digital video disc; zgoščenka z večjo kapaciteto kot CDDZS državna založba SlovenijeE Edinoste. g./eg.npr.

exempli gratianaprimer

Ed. editio; izdajaed.ur.

editit (izdal), editorurednik

em. emendavit; popravilet al.idr.

et aliiin drugi

etc.itd.

et ceterain tako dalje

f. in folio; na listuf.v. in folio verse; na hrbtni stranifac. fac simile; napravi podobno, posnetekFAQPZV

frequently asked questnionspogosto zastavljena vprašanja

ff.sl.

folgendesledeče

fig. figura, slika; figurativus, prenesen, slikovitfilol. filologijafiloz. filozofija, filozofskofol. in folio; na listufrc. francoskoftp file transfer protocol; protokol za prenos datotek v omrežjegif graphics interchange format; format slikovnih datotekGL gledališki listgl. glejhabil. habilitiranHg. Hrsg.ur.

izdajatelj (Herausgeber)

urednikhtml hypertext markup language; končnica nadbesedilnih datotekhttp hypertext transfer protocol; protokol za prenos nadbesedilnih datotek v

29

internetui.e.tj.

id estto je

i. q. idem quod; isto kotib. ibid.

ibidem; prav tam (kadar navajamo iz iste revije ali zbornika)

ID izbrano deloid. idem; istiill. illustravit; ilustriralimpr. imprimatur; dovoljen natisirc internet relay chat; protokol za klepet na internetuIS izbrani spisiISBN international standard book numberning (Mednarodna organizacija za

standardizacijo)ISSN International standard serial numbering (mednarodno oštevilčenje časopisa)item prav takoJ jutroJiS Jezik in Slovstvojpg Joint photographic expert group (format komprimiranih slikovnih datotek)kart. kartoniranoKMD Koledar Mohorjeve družbel. r.m. p.

lastnoročnomanu propria

lat. latinskoLED Lirika, epika, dramatikalit. literatura, slovstvoLMS Letopis Matice slovenskeloc. Cit.n. m.

loco citatonavedeno mesto (kadar citiramo isto stran v delu)

LZ Ljubljanski zvonM MladikaM. A.mag.

magister artium liberalium; magister

MD Mohorjeva družbaMGL Mestno gledališče LjubljanaMK Mladinska knjigamn. množinaMP Modra pticaMS Matica slovenskams.rkp.

manuscriptrokopis

N NoviceN. B.NB

nota bene; pazi, pomni

n. d. navedeno delo; angl. no date (brez letnice)

30

b. l.N. N. nomen nescio; ne vem imena; nomen nominandum; ime, ki ga je treba

imenovatinlat. novolatisnkono.No.št.

numero

številoNUK Narodna in univerzitetna knjižnicaOHK Osrednja humanistična knjižnica na FFOCR opticala character recognition; optično prepoznavanje črkop. opombaop. cit.n. d.b. l.

opere citatonavedeno delo

oz. oziromap.str.

pagestran

P.SPS

postscriptumpripis

PC personal computer; osebni računalnikpex format in končnica slikovnih datotekPD Prešernova družba (Planinsko društvo)pdf portable document format; končnica datotek za prenos med različnimi

računalnikiPh. D. doktor filozofijepl. pluralius; množinapo Kr. po Kristusuppl. polplatnopsevd. ime, psevdonim, izmišljeno imepubl. publikacija, publicističnopus. polusnjePV Planinski vestnikRAM random access memory; začasni pomnilnikred. redactus; popravljenresp. respective; glede naROM read only memory; pomnilnik, v katerega ni mogoče pisatirtf rich text format; končnica za format izmenljivih zapleteno oblikovanih

besedilnih datotekrus. ruskoS SlovenecS.str.s.

seitestran

s. a. sine annos. l. sine loco

31

s. l. a. n. sine loco, anno, vel nomine (brez kraja, letnice ali imena)s. n. sine nomines. v. sub voce; pod geslomSAZU Slovenska akademija znanosti in umetnostiSBL Slovenski biografski leksionSd SodobnostSDS Slavistično društvo SlovenijeSG Slovenski glasniksg.ed.

singularisednina

SGML standard generalized markup language (standardni posploševalni jezik za označevanje)

sh. srbohrvaškosic prav takosig.sign.

signatura

SK Slovenska knjižnicaSka SlovenkaSKJ Slovenski knjižni jeziksl. sledečesla. slovanskosln. slovenskoSM Slovenska maticaSN Slovenski narodSn SlovanSNG Slovensko narodno gledališčeSNL Sveučiliščna naklada LiberSP Slovenski pravopisSRSRL

Slavistična revija(mednarodna oznaka)

srh. srbohrvaškoSSCI Social sciences citation indexSSJLK Seminar slovenskega jezika, literature in kultureSSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezikaSV Slovenske večerniceŠOU Študentska organizacija Univerze v Ljubljanit. i. tako imenovaniTEI Text endocing initiative (konzorcij za označevanje besedil)tipk. tipkopistxt text (končnica preprostih tekstovnih datotek)us. usnjeURL uniform resource location; standar za lokacijo objektov v internetuv. vrsta; verso (na hrbtni strani lista)vez. vezanovol. volumen

32

zv. zvezekwww world wide web; svetovni spletZ Zvonzal. založbaZD zbrano delozgod. zgodovinskoZIFF Znanstveni inštitut FFzip format in končnica komprmiranih (arhivskih) datotekZMS Zbornik Matice slovenskezn. znakZRC SAZU

Znanstvenoraziskovalni center SAZU

ZS Zbrani spisiZSS Zgodovina slovenskega slovstvaZft časopisZTT Založništvo tržaškega tiskaXML extensible markup language; standard za oznako besedil v internetu

Poglavje: OD GRADIVA DO NATISA

BIBLOGRAFIJE:- seznami naslovov knjižnih in neknjižnih del, napravljeni po različnih kriterijih:

AVTORSKE ali OSEBNE - pogosto so vključene v skupinske bibliografije- take skupine so določene po raznovrstnih kriterijih (narodna pripadnost,

prebivališče, zaposlitev v inštituciji, članstvo v društvu)- nepopolne podatke je moč najti v starejših literarnih zgodovinah, leksikonih in

enciklopedijah)

STANKO BUNCBibliografija Frana Levstika

MARJA BORŠNIKAškerčeva bibliografija

FRANCE DOBROVOLJCBibliografija literature o Cankarjevi dramatiki

EVA BAUMANBibliografija Vladimirja Levstika

MARIJAN BERCELJBevkova bibliografija

33

Bibliografija Alojza Gradnika

MARIJA SUHODLOČAN-DOLENCBibliografija Leopolda Suhodolčana

ŠTEFKA BULOVECPrešernova bibliografija

BOŽA PLENIČARBibliografija dr. Ivana Prijatelja

MARKO KRANJECBibliografija dr. Marje Boršnikove

JOŽE MUNDABibliografija Borisa PaternujaBibliografija Franceta BernikaBibliografija Janka Kosa

ALENKA LOGAR-PLEŠKOBibliografija Toneta Pretnarja

UNIVERZA V LJUBLJANIBiografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcevBibliografije rednih učiteljev Pedagoške akademijeBiografije in bibliografije SAZU

POKRAJINSKE BIBLIOGRAFIJE

FRANCE BEVKSlovenske knjižne izdaje v Italiji

PAVEL PLESNIČARNarod naše dokaze hrani: Bibliografski pregled slovenskega tiska na Primorskem do konca leta 1918

MARIJAN BRECELJBibliografija partizanskega tiska na Primorskem: Brošure in knjige

IVAN ŠKAFARBibliografija prekmurskih tiskov od 1715-1919

JOŽE BAJECSlovensko izseljensko časopisje 1819-1945

JOSEPH DWYER

34

Slovenes in the United States and Canada

MARJAN PERTOTBibliografija slovenskega tiska v ArgentiniSlovenska bibliografija za Veliko Britanijo

KNJIŽNIČNE, KNJIGARNIŠKE, ZALOŽNIŠKE - boljše knjižnice danes izdajajo ali le interno razmnožujejo seznam novosti

v spletni obliki: Slovanska knjižnica, Knjižnica oddelka za slovanske jezike in književnost, NUK (Bilten novosti)

- seznami knjig, ki jih je izdala kaka založba, nastajajo ob jubilejih in so lahko zelo koristni za Bibliografsko neurejena obdobja

JOŽE MUNDABibliografija Slovenske matice 1864-1964

SLOVENSKA KNJIGASeznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939

JANKO MODERMohorska bibliografija

BIBLIOGRAFIJA PUBLIKACIJ SAZU

ANČKA POSAVECBibliografija Prešernove družbe 1953-1987

MAJA ŽVANUTKnjige iz 16.st. v knjižnici Narodnega muzeja

BIBLIOGRAFIJE PRISPEVKOV V ČASOPISJU - najpreprostejša in najkrajša bibliografija za časopisno gradivo je kazalo posamezne

številke; tudi letno kazalo revije- koristni so seznami prispevkov v daljšem obdobju časopisa

ANTON DOKLERJubilejno kazalo za vseh petdeset letnikov Doma in sveta

RUDOLF KODELABibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881-1941

JOŽE MUNDABibliografsko kazalo Slavistične revije I-XXVBibliografsko kazalo Jezika in slovstva I-XXX

35

FRANCA BUTTOLOBibliografsko kazalo Primerjalne književnosti I-X

DARJA KRAMBERGEROtrok in knjiga 1972-1991

ALENKA LOGAR-PLEŠKO in TONE PRETNARBibliografsko kazalo seminarskih zubornikov I-XXV

SLOVENISTIČNA IN SLAVISTIČNA BIBLIOGRAFIJA

PAVLE KALANBibliografija SR I-II

JANEZ LOGARBibliografija slovenske literarne zgodovine JiS VII-VIII

JOŽE MUNDASlovensko jezikoslovje in literarna zgodovina: Knjige in članki v revijah in zbornikih

MARKO KRANJEC in sodelavci; slovenistična bibliogravija v JiS;Od 1977 daljeIBR: MEDNARODNA BIBLIOGRAFIJA KRITIK STROKOVNIH KNJIH

JOŽA KOKOLABibliografija doktorskih disertacij Univerze in drugih visokošolskih ter znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1986 ZVRSTNE IN VRSTNE BIBLIOGRAFIJE

BIBLIOGRAFIJA RASPRAVA, ČLANAKA I KNJIŽEVNIH RADOVA- do 1945: kritika, poezija- 1956-59, 1-4: nauk o književnosti (teoretski in primerjalni spisi, zgodovina

književnosti itd.)- 1959-63, 4-7: jugoslavenska književnost

SLOVENSKE IGRE IN SCENARIJI; 1-6, 1988-92

REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ 1867-1967

BRANKO BERČIČDas slowenische Wort in den Drucken des 16. Jarhunderts

BRANKO REISP

36

Faksimilirane izdaje naših tiskov, rokopisov in grafičnih listov, ki so jih izdale založbe v letih 1909-1969

ANČKA POSAVECBibliografija knjižnih izdaj predstavljenih avtoric

PRIMOŽ SIMONITISloveniae scriptores Latini recentioris aetatis

GREGOR KOCIJANSlovenska kratka pripovedna proza 1892-1918Slovenska kratka pripovedna proza 1919-1941

BOŽA PLENIČARSlovenska bibliografska literaturaSlovenska bibliotekarska bibliografija

GORAZD KOCIJANČIČBiblije na Slovenskem

KARMEN ŠTULAR-SOTOŠEKŽensko časopisje na Slovenskem 1897-1997

MIHAEL GLAVANSlovenski pesniški prvenci

NACIONALNA BIBLIOGRAFIJA - ker je preobsežna, je dosegljiva na zgoščenkah

SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJAOd 1945 dalje1945-1991 – BIBLIOGRAFIJA JUGOSLAVIJE

ŠTEFKA BULOVECBibliografija slovenskih bibliografij

FRANCE SIMONIČSlovenska bibliografija

JANKO ŠLEBINGERSlovenska bibliografija za leta 1907-1912Seznam knjig za leta 1929/1930 v Slovenskem tiskuBibliografski pregled od 1797-1936

JOŽE BAJECSlovenski časniki in časopisi 1937-1945

37

PREVODNA BIBLIOGRAFIJA

MARIJAN BRECELJ in FRANCE DOBROVOLJCBibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja

FRANCE DOBROVOLJCBibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja 1970-1974

ŠTEFKA BULOVECBibliografija slovenskih bibliografij 1561-1973

LITERARNE ZGODOVINE

JOSIP MARNJezičnik

KAROL GLASERZgodovina slovenskega slovstva

FRANCE KIDRIČBibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri kužnih Slovanih v XVI. VekuZgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti: Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature

IVAN GRAFENAUERZgodovina novejšega slovenskega slovstva (1-Od Pohlina do Prešerna; 2-Doba narodnega prebujenja)Kratka zgodovina slovenskega slovstvaKratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva

ANTON SLODNJAKPregled slovenskega slovstvaSlovensko slovstvo: ob tisočletnici Brižinskih spomenikovZgodovina slovenskega slovstva 1-2

MARJA BORŠNIKKratek bibliografski pregled slovenskega slovstva

IVAN PRIJATELJSlovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895, 1-6

JOŽE POGAČNIK in FRANC ZADRAVECZgodovina slovenskega slovstva, 1-8

38

JANKO KOSPregled slovenskega slovstva

JOŽE POGAČNIKStarejše slovensko slovstvo

IGOR GRDINAOd Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva

ANDRIJAH LAHMali pregled lahke književnostiPregled književnosti, 1-5

JANJA ŽITNIK in HELGA GLUŠIČSlovenska izseljenska književnost, 1-3

LITERARNE TEORIJE

MATJAŽ KMECLMala literarna teorija

SILVA TRDINABesedna umetnost, 2: Literarna teorija

JANKO KOSLiteraturaLiterarna teorijaMorfologija literarnega dela

ANTON OCVIRKLiterarna teorijaEvropski verzni sistemi in slovenski verz

JAKOB KELEMINALiterarna veda: Pregled njenih ciljev in metod

IVAN PREGELJOsnovne črte iz književne teorije

BORIS GRABNARRetorika za vsakogar

ALEKSANDER V. ISAČENKOSlovenski verz

TONE PRETNAR

39

Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja

BORIS A. NOVAKMini poetika

VLADIMIR KRALJDramaturški vademekum

ROMAN JAKOBSONLingvistični in drugi spisi

MILIVOJ SOLARPitanja poetikeIdeja i priča: Aspekti teorije proze

ROMAN INGARDENLiterarna umetnina

JURIJ MIHAJLOVIČ LOTMANPredavanja iz strukturalne poetike: Uvod, teorija stiha.Struktura umetničkog teksta

BORIS V. TOMAŠEVSKITeorija književnosti: Poetika.

TERRY EAGLETONKnjiževna teorija

RENE WELLEK in AUSTIN WARRENTeorija književnosti

HUGO PRIDERICHStruktura moderne lirike od srede devetnajstega stoletja do srede dvajsetega stoletja

MIHAIL MIHAJLOVIČ BAHTINTeorija romana: Izbrane razprave

PRIMERJALNA IN SVETOVNA KNJIŽEVNOST

JANKO KOSPrimerjalna zgodovina slovenske literaturePregled svetovne književnosti

ZVONKO KOVAČPredbena ili interkulturna povijest književnosti

40

ANTON OCVIRKTeorija primerjalne literarne zgodovine

ZORAN KONSTANTINOVIĆZvod u uporedno proučavanje književnosti

JOŽE POGAČNIKKnjiževni susreti s drugima: Jugoslavističke mteme.

DUŠAN MORAVECVezi med slovensko in češko dramo

DUŠAN PIRJEVECIvan Cankar in evropska literatura

LOJZE KRAKARGoethe pri Slovencih

FRANCE KOBLAHShakespeare pri Slovencih: Zbornik razprav in esejev

TONE PERČIČDante pri Slovencih

NEKATERE MONOGRAFIJE IN ZBORNIKI RAZPRAV

IVAN GRAFENAUERLiterarnozgodovinski spisi

DUŠAN PIRJEVECHlapci, heroji, ljudje

FRANCE KOBLARSlovenska dramatika 1-2

DUŠAN MORAVECLojz Kraigher

JOŽA MAHNIČOton Župančič: Ustvarjanje, razvoj, recepcija

JOŽE TOPORIŠIČPripovedna dela F. S. Finžgarja

JOŽE POGAČNIKSlovensko zamejsko in zdomsko slovstvo: Oris izhodišč in ocena vrednosti

41

Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva

FRANC ZADRAVECPoet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec 1908-1983Cankarjeva ironijaElementi moderne slovenske književnostiPesnik Alojz GradnikSrečko Kosovel:1904-1962Slovenska ekspresionistična literaturaSlovenski roman 20.stoletja: 1. analitični del.

BORIS PATERNUSlovenska proza do moderne: Študije.Pogledi na slovensko književnost: Študije in razprave 1-2France Prešeren in njegovo pesniško delo 1-2Obdobja in slogi v slovenski književnosti: ŠtudijeRazpotja slovenske prozeLirika Simona JenkaProblemi slovenske književnostiCankarjeva zgodnja prozaTipologija Cankarjeve prozeŠtudije o slovenski poeziji

TARAS KERMAUNERSlovenska dramatika – modeli: aksiološke in metodološke temePoezija slovenskega zahoda, 3Kristus in Dioniz: Razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletjaSlovenski plemenski junaki

MATJAŽ KMECLNovela v literarni teorijiOd pridige do kriminalke ali o meščanskih začetkih slovenske pripovedne prozeRojstvo slovenskega romanaBabji mlini slovenske literarne zgodovine

JOŽE KORUZASlovstvene študijeZnačaj pesniškega zbornika »Pisanice od lepeh umetnost«Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti: Literarnozgodovinse razprave

HELGA GLUŠIČPripovedna proza Cirila Kosmača: Razvoj motivike in načini njenega oblikovanjaSto slovenskih pripovednikov

JANEZ ROTARSocialna in politična misel Podlimbarskega

42

Povednost in vrsta: Pravljice, balade, basni, povestiK umevanju pripovedništvaKnjiževnost in spoznavanje: Recepcija del 20.st.Trubar in južni Slovani

JANKO KOSPrešernov pesniški razvoj: InterpretacijaPrešren in njegova doba: ŠtudijeNeznani PrešerenNa poti v postmoderno

GREGOR KOCIJANKratka pripovedna proza od Trdine do KersnikaKratka pripovedna proza v obdobju moderne: Literarnozgodovinska študijaZapiski o starejši slovenski povesti: Od Erjavca do Jurčiča in od Cankarja do FinžgarjaRazgledi po slovenski književnosti: Literarnovedne razprave

FRANCE PIBERNIKOgledala sanj Jožeta Udoviča: Dokumenti, pričevanja, komentarji

DENIS PONIŽSlovenska lirika 1950-2000

ZOLTAN JANPoznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih

MARIJA STANONIKIZ kaosa v kozmos: Intertekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941-45

MARJAN DOLGANPripovedovalec in pripoved. Njegovo vrednotenje pripovedovanegaKompozicija Pregljevega pripovedništvaTri ekspresionistične podobe: Pregelj, Grum, Jarc

JANEZ VREČKOSrečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizemEp in tragedijaAtiška tragedija

MIRAN ŠTUHECRad prebiram misli, ne živim jih pa rad: Poetika romanov Pavleta ZidarjaNaratologija: Med teorijo in prakso

BORIS A NOVAK

43

Oblika, ljubezen jezika: Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poezijiPo-etika forme

MIRAN HLADNIKSlovenska kmečka povest

SILVIJA BOROVNIKPišejo ženske drugačeŠtudije in drobiž

MARKO JUVANImaginarij »Krsta« v slovenski literaturi: Medbesedilnost recepcijeDomači Parnas v narekovajih: Parodija in slovenska književnostVezi besedila: Študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti

IGOR GRDINAVladarji, lakaji, bohemi

IGOR SAKSIDAMladinska književnost med literarno vedo in književno didaktikoSlovenska mladinska dramatika

TOMO VIRKTekst in kontekst: eseji o sodobni slovenski proziStrah pred naivnostjo

JOŽICA ČEHMetaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi

PETER SSCHERBERDie slovenische Elegie

ZDZISLAW DARASZOd moderne k ekspresionizmu: O spremembah v slovenski književni zavesti

HENRY R. COOPERFrance Prešeren

ISTVAN LUKACSPreobrazba odrešenika kralja Matjaža v slovenskem ljudskem izročilu in književnosti

44

TESTI –vprašanja, združeni

1) Kaj je EDITIO PRINCEPS – prva izdaja nekega dela

2) Kaj je FILOLOGIJA - zbirno ime za vede, ki povezujejo nacionalne jezike in literaturo

45

3) Avtorji in delaMarko Juvan – Imaginarij Krsta v slovenski literaturiMarjan Dolgan – Pripovedovalec in pripoved Kompozicija Pregljevega pripovedništvaFrance Bernik – Tipologija Cankarjeve prozeMatjaž Kmecl – Babji mlini slovenske literarne zgodovine

Dušan Pirjevec – Hlapci, heroji, ljudje Jože Toporišič – Pripovedna dela F. S. Finžgarja Helga Glušič – Pripovedna proza Cirila Kosmača Sto slovenskih pripovednikov Silvija Borovnik – Pišejo ženske drugače Janko Kos – Neznani Prešeren Gregor Kocjan – Kratka pripovedna proza v obdobju moderne Janez Vrečko – Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem Boris Paternu – Slovenska proza do moderne

4) Naštej 3 literarne novitete

5) 3 slovenski literarni kritiki – Dimitrij Rupel, J. Šifrer, J. Vidmar, M. Kos

6) Slovenistične prireditve v Sloveniji, ki so namenjene tujcem – Vilenica, Medana

7) V katero panogo lit. Vede sodi izdajanje klasikov z znanstvenimi komentarji – tekstna kritika

8) Kje se nahaja katalog slovenskega literarnoteoretskega izrazja, zapisanega v periodiki in knjigah do leta 1970 – SAZU

9) Kam gremo preverit za neobjavljeno zapuščino sln pisateljev? – NUK; Katalog rokopisov

10) Kaj je COBISS – kooperativni mrežni bibliotekarski sistem

11) Diplomatska izdaja – ponovno izdano besedilo s komentarjem

12) Seznam kritik o slovenskih pisateljih – Slovanska knjižnica

13) Tipi odstavkov (ponazori s sliko) – evropski in ameriški

14) Avtorji monografij o Cankarju – Bernik, Zadravec

15) Razlika med serifnim in brezserifnim pisanjem

16) Citiranje verzov v linearni obliki

46

17) Katera je glavna publikacija v okviru slovenske nacionalne bibliografije

18) Katero je bibliografsko nepokrito obdobje – 1912-45, Črna luknja

19) Inkanubula – dela izdana pred 1550

20) MLA; kako pridemo do nje – zbirka vseh bibliografij, internetna povezava na NUK strani

21) 4 literarnovedne revije – RS, JiS, Primerjalna književnost, Slava

22) 3 literarne revije – Mentor, Sodobnsot, Dialogi

23) 4 postopki pri povzemanju – izpust, posplošitev, združevanje, interpretacija

24) Lastnosti literarne kritike

25) Razlike med literarno zgodovino in literarno kritiko

26) Formati besedil v elektronskem mediju – pdf, rtf, txt, doc, html

27) Formati glasbe v elektronskem mediju – mp3, mp4, waw, wma

28) Formati slike – gif, bcx, jpg

29) Habilitacija

30) Indeks

31) Kaj počne tekstna kritika

32) Vrste bibliografij, ki so zanimive za literarno zgodovino

33) Kaj ima nadbesedilo – selektivno branje, prednost vizualnega pred verbalnim, povezave na druge strani

34) Deskriptor

35) Naštej 4 Cankaroslovce

36) Do kdaj je sistematično izhajala slovenska nacionalna bibliografija, od kdaj je nimamo

37) Kaj je konjektura, emendacija

38) Oblikovanje odstavkov pri računalniškem pisanju

47

39) Pankrt

40) Tipi narekovajev – knjižni, angleški, sovenski

41) Borgis, cicero – kaj označujeta?

42) Kako merimo višino črk?

43) Kaj je times, serif

44) Kje uporabljamo razprti tisk – za segmentiranje in izpostavitev točk besedila

45) Kje uporabljamo kapitelke

46) Kaj je kolofon

47) Deli tipkovnice , slovenski prevodi

48) Zasebni arhiv – Studio Slovenica, predstojnik Janez Arnež

49) Literatura – književnost – slovstvo – fiction – poezija – leposlovje – beletristika – besedna umetnost

50) Vilenica – mednarodni letni natečaj

51) Festival mesta žensk – avtorji skušajo predstaviti vlogo žensk

52) Medana – mednarodni pesniški festival, v Goriških brdih

53) KUD Franceta Prešerna – organizira Lj. Pesniški festival

54) Kultura žive književnosti – nastopajo literati, prodaja knjig

55) Hermanevtika – nauk o razlaganju cerkvenih in posvetnih tekstov

56) Praška šola – krožek čeških in verskih lingvistov, nadaljevanje ruskega formalizma (zanima jih forma)

57) Slovenisti v tujini: Zagreb: Zvonko Kovač, Marija Mitrović Celovec: Peter Svetina Nova Gorica – Jan Zoltan, Istran Lukač, Julija Sczina, Zdzistaw Darazs Nemčija – Peter Scherkor Amerika – Henry Cooper

48

58) Razlika za avtorske pravice – C (copyright), CC (croaty commence), za internet

59) Razlika med izvlečkom in povzetkom

60) Kako pri tipkanju napravimo odstavek, koliko jih sme biti na strani

61) Slovenske revije na internetu – SR, Jis

62) Zgodovina slovenskega slovstva je izšla pri Slovenski matici v 7-ih knjigah

63) Urednik, ki ima nalogo staro besedilo redigirati in pripraviti za tisk skupaj s komentarjem je redaktor, početje spada v literarno zgodovino

64) Kako se označi deleatur

65) Temeljna področja Kmeclovega literarnovednega pristopa?, s čim je doktoriral?

66) S čim če ukvarja Marja Boršnik, 4 raziskovalna področja – Aškerc, Tavčar, Gradnik, Prežih

67) Kaj piše Helga Glušič

68) Katera revija objavlja bibliografije sln. lit. Zgodovinarjev in jezikoslovcev – SR

69) Pokrajinske bibliografije

70) Kaj je bibliografija – seznam knjižnih in neknjižnih del

71) Vrste katalogov

72) Črno luknjo pokriva Bibliografija rasprava, članaka i književnih radov

73) Sln. Bibliografija je začela izhajati 1869

74) Naštej knjižnice, ki so relevantne za sloveniste

75) 2 kataloga na SAZU

76) Katarina Šalamun – Slovenka na poljskem

77) Jure Martinovič –

78) Razlika med lekturo in korekturo

79) Kaj je črkovalnik

49

80) Kaj je pravopis

81) Kaj je pankrt, riba, vdova, ohcet

82) Cicero, makron, tilda, ligatura, emandacija, konjektura, vakat

83) Funkcije ležečega tiska

84) Edicija prve roke; edicija zadnje roke?

85) Slovenska tekstno kritična edicija – ZDSPP

86) Kje je v prejšnjem stoletju izhajala SR – Matica slovenska

87) Grafična sredstva za citiranje daljšega kosa tujega besedila

88) Cankaroslovci – Benik, Zadravec, Pirjevec, Moravec

89) Prešernoslovci – Slodnjak, Kos, Paternu

90) Kaj je napisal Jože Pogačnik

91) Kaj je napisal Žčeslov Daresz

92) Kdo je Peter Šerbek

93) Ohcet – kadar opravi stavec zadnje korekture

94) Koliko naj bo odstavkov na strani – 3-5

95) Citiranje pesemskih besedil

96)

50