diplomsko delo - university of ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/1287/1/diploma_2.pdf ·...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MOJCA MUZNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA SPECIALNO IN REHABILITACIJSKO PEDAGOGIKO

Smer: SURDOPEDAGOGIKA IN LOGOPEDIJA

FONOLOŠKI RAZVOJ OTROK MED 3. IN 7. LETOM

STAROSTI

(TRANSKRIPCIJA GOVORA)

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Martina Ozbič Kandidatka: Mojca Muznik

Somentorica: dr. Damjana Kogovšek

Ljubljana, junij 2012

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorici dr. Martini Ozbič ter somentorici dr. Damjani Kogovšek za strokovne

nasvete, komentarje in pohvale ter optimistične spodbude pri pisanju diplomskega dela.

Hvala ga. Suzani Kavčič za lektoriranje diplomskega dela.

Posebna zahvala gre vsem vzgojiteljicam in otrokom vrtca v Litiji za sodelovanje pri

pridobivanju podatkov.

Za podporo, spodbujanje in motivacijo v vseh študijskih letih ter predvsem potrpežljivost pri

pisanju diplomskega dela hvala možu Luku, hčerki Zoji ter mami in sestri.

POVZETEK

Otrokov razvoj govora poteka po fazah fonološkega razvoja. Pri tem so pomembni fonološki

procesi kot so brisanje zapornikov, slabljenje zapornikov, poenostavljanje soglasniških

skupin, idiosinkratični procesi, metateza, epenteza, zaustavljanje, afrikacija, frikacija, drsenje,

anteriorizacija, posteriorizacija, odzvenevanje, ozvenevanje, nebnenje oz. mehčanje.

V Sloveniji doslej še ni obstajala raziskava o pojavljanju fonoloških procesov in soupadanju

le-teh.

V mojem diplomskem delu sem se ukvarjala prav z navedenim. Praktično moje delo temelji

na preizkusu, nastalem v mednarodnem projektu Cross-Linguistic study of proctracted

phonological (speech) development in children, v katerem smo analizirali govor otrok treh

starostnih skupin (mlajša skupina od 3,5 do 4,5 let, srednja skupina od 4,6 do 5,5 let ter

starejša skupina od 5,6 do 6,5 let) ter določili prisotnost fonoloških procesov. Za vzorec smo

izbrali otroke iz vrtca Litija.

V delu me zanima realizacija fonemov, njihov razvoj ter razlike v številu in obliki fonoloških

procesov pri različno starih otrocih. Ugotavljala sem tudi, kateri soglasniški sklopi delajo

otrokom največ težav.

KLJUČNE BESEDE: govorni razvoj, fonološki razvoj, fonološki procesi, fonetska

transkripcija, analiza govora

ABSTRACT

Children's speech development goes through stages of phonological development. In the

development are important phonological processes like plosive reduction, plosive

deterioration, cluster reduction, idiosyncretic processes, metathesis, epenthesis, stopping,

affrication, frication, gliding, anteriorization, posteriorization, desonorization, sonorization

and palatalization.

Till now, in Slovenia, there was no such research about occurance of phonological processes

and their interaction.

In my dissertation I deal with that. My dissertation is based on test, that was made in

internation project Cross-Linguistic study of proctracted phonological (speech) development

in children. In that project we analised children's speech of three different ages (the youngest

from 3,5 to 4,5 years, middle from 4,6 to 5,5 years and the oldest from 5,6 to 6,5 years). We

also determined phonological processes at those stages. For the sample we chose children

from kindergarten Litija.

I was interested in phonem realization, their development and difference in number and form

of all phonological processes at children of different age. I was also determined which

consonent clusters are making the biggest problems to children.

KEY WORDS: speech development, phonological development, phonological processes,

transcription, speech analysis

KAZALO VSEBINE

11 Uvod ...................................................................................................................................1

1.1 Definicija govora ........................................................................................................3

1.2 Govorno-jezikovni razvoj pri otrocih .........................................................................4

1.2.1 Razvoj posameznih glasov, sklopov glasov, soglasnikov in samoglasnikov .....8

1.3 Motnje in zaostanki v govoru ...................................................................................10

1.3.1 Fonološki procesi..............................................................................................13

1.3.2 Oblike motenj na področju izreke pri slovenskih otrocih.................................16

1.4 Fonetika in fonologija...............................................................................................18

1.4.1 Fonetika ............................................................................................................18

1.4.2 Fonologija.........................................................................................................19

1.5 Analiza glasov in zlogov v slovenskem jeziku.........................................................23

1.5.1 Glasovi..............................................................................................................23

1.5.2 Spajanje glasov v zloge ....................................................................................24

1.6 Transkripcija.............................................................................................................28

1.6.1 IPA tabela .........................................................................................................29

1.6.2 Analiza otroške produkcije...............................................................................34

22 Problem ...........................................................................................................................37

33 Cilji in raziskovalna vprašanja .....................................................................................38

3.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................38

44 Raziskovalna metoda......................................................................................................39

4.1 Vzorec.......................................................................................................................39

4.2 Spremenljivke...........................................................................................................39

4.3 Vrednotenje odvisnih spremenljivk..........................................................................40

4.4 Inštrumentarij ...........................................................................................................40

4.5 Postopek zbiranja podatkov......................................................................................51

4.6 Programi in tehnična oprema za pripravo posnetkov (ureditev zvočnih in vidnih

datotek) .................................................................................................................................52

4.7 Postopek obdelave podatkov ....................................................................................52

4.8 Programi za zapis govora .........................................................................................53

4.9 Način vrednotenja.....................................................................................................53

4.9.1 Statistična metoda.............................................................................................54

55 Rezultati in interpretacija ............................................................................................. 55

5.1 Analiza soglasnikov in soglasniških skupin............................................................. 55

5.1.1 Zvočniki ........................................................................................................... 55

5.1.2 Zaporniki .......................................................................................................... 61

5.1.3 Priporniki ......................................................................................................... 69

5.1.4 Zlitnika ............................................................................................................. 79

5.1.5 Soglasniški sklopi ............................................................................................ 84

5.2 Analiza pojavljanja fonoloških procesov............................................................... 115

5.2.1 Analiza pojavljanja fonoloških procesov v strukturi ..................................... 115

5.2.2 Analiza pojavljanja fonoloških procesov sistema.......................................... 121

5.3 Zaključek................................................................................................................ 129

5.3.1 Interpretacija rezultatov fonoloških procesov v strukturi .............................. 129

5.3.2 Interpretacija rezultatov fonoloških procesov sistema................................... 130

5.4 Analiza realizacije glede na težavnost besede ....................................................... 131

5.5 Analiza pojavljanja glasov glede na starost ........................................................... 132

5.6 Primerjava transkripcij ........................................................................................... 136

5.7 Primerjava testa Ocena artikulacije govora ter preizkusa...................................... 137

5.7.1 Enakosti in razlike med testoma .................................................................... 138

5.8 Težave in reševanje le-teh...................................................................................... 140

66 Sklep .............................................................................................................................. 142

77 Literatura in viri .......................................................................................................... 145

88 Priloge ........................................................................................................................... 149

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Grafikon o kvaliteti izreke soglasnikov (Vladisavljević, 1965 v: Omerza, 1972, 34)...9

Graf 2: Vrstni red razvoja glasov v srbohrvaškem jeziku (Grobler, 1985, 192) ........................9

Graf 3: Starostna lestvica za običajen razvoj soglasnikov (Templin, Welman in Sandler, 1972

v: Globačnik, 1999, 17) ................................................................................................10

Graf 4: Fonološki procesi v strukturi za zvočnike....................................................................59

Graf 5: Fonološki procesi sistema za zvočnike ........................................................................61

Graf 6: Fonološki procesi v strukturi za zapornike ..................................................................66

Graf 7: Fonološki procesi sistema za zapornike.......................................................................68

Graf 8: Fonološki procesi v strukturi za pripornike .................................................................76

Graf 9: Fonološki procesi sistema za pripornike ......................................................................79

Graf 10: Fonološki procesi v strukturi za zlitnike ....................................................................82

Graf 11: Fonološki procesi sistema za zlitnike.........................................................................84

Graf 12: Fonološki procesi v strukturi za glasove..................................................................117

Graf 13: Fonološki procesi v strukturi za soglasniške sklope ................................................120

Graf 14: Fonološki procesi sistema za glasove ......................................................................124

Graf 15: Fonološki procesi sistema za soglasniške sklope.....................................................128

Graf 16: Razvoj glasov za starost 3,5 – 4,5 let .......................................................................135



Graf 19: Zaporedje razvoja glasov po raziskavi.....................................................................136

KAZALO SLIK

Slika 1: Primerjalna tabela razvoja govora (Marjanovič Umek in Grobler) ..............................7

Slika 2: Fonološke napake, ki so prisotne pri vsaj 10% populacije (Dodd, Zhu Hua,

2006/2007).................................................................................................................15

Slika 3: Model optimalnostne teorije (Barlow in Gierut, 1999, 1484).....................................21

Slika 4: Ponazoritev ravninske členitve (Unuk, 2003, 103) .....................................................22

Slika 5: Ponazoritev binarne členitve (Unuk, 2003, 104; Bernhardt, Stemberger, 1999, 4) ....23

Slika 6: Mesto artikulacije (povzeto po: http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-

triletne-sole/jezik-in-besedilne-vrste/glasoslovje/jezikovni-sestav/govorila) ...........30

Slika 7: Tabela IPA simbolov (http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/consonants.html)..............30

Slika 8: Slovenski prevod IPA tabele .......................................................................................31

Slika 9: Tabela dodatnih znakov (http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/diacritics.html) ............31

Slika 10: Slovenski prevod tabele dodatnih znakov ................................................................ 32

Slika 11: Ostali IPA simboli (http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/othersymbols.html) ........... 32

Slika 12: Slovenski prevod ostalih simbolov........................................................................... 33

Slika 13: Tabela slovenskih fonemov in alofonov (http://en.wikipedia.org/wiki/Slovene_

language) ................................................................................................................... 34

Slika 14: Otroška govorila (http://www.ling.upenn.edu/courses/ling001/acquisition.html) ... 35

Slika 15: Tabela iskanih besed................................................................................................. 51

Slika 16: Fonološki procesi v strukturi za zvočnike ................................................................ 58

Slika 17: Fonološki procesi sistema za zvočnike..................................................................... 60

Slika 18: Fonološki procesi v strukturi za zapornike............................................................... 66

Slika 19: Fonološki procesi sistema za zapornike ................................................................... 67

Slika 20: Fonološki procesi v strukturi za pripornike .............................................................. 76

Slika 21: Fonološki procesi sistema za pripornike................................................................... 77

Slika 22: Fonološki procesi v strukturi za zlitnike................................................................... 82

Slika 23: Fonološki procesi sistema za zlitnike ....................................................................... 83

Slika 24: Fonološki procesi v strukturi za glasove ................................................................ 115

Slika 25: Fonološki procesi v strukturi za soglasniške sklope............................................... 118

Slika 26: Fonološki procesi sistema za glasove ..................................................................... 121

Slika 27: Fonološki procesi sistema za soglasniške sklope ................................................... 125

Slika 28: Tabela primerjave dveh testov................................................................................ 138

Muznik Mojca (2012): Fonološki razvoj otrok med 3. in 7. letom starosti (transkripcija govora), diplomsko delo

1

11 Uvod

Otrok se začne oglašati že takoj po rojstvu; sprva z jokom, temu sledi grgranje ali cmihanje,

nato brbljanje in čebljanje, šele za tem začne sestavljati glasove v besede s pomenom.

Za dosego določenega cilja je otrok pripravljen uporabiti različne komunikacijske strategije,

pa naj si bo to jok ali pa pravilno in ustrezno izrečena beseda.

K pravilno izrečeni besedi pot ni enostavna. Otrok mora najprej ustrezno in pravilno zaznati

glas in govor okolice, za izvedbo govora mora biti motorično sposoben, poleg tega pa mora

znati oblikovati govor oz. doseči določene lastnosti glasu, kot so distinktivna obeležja. To

pomeni, da je razvoj glasu in govora odvisen tako od razvoja sluha, govoril in možganov kot

tudi povezav med njimi. Če je samo eno od naštetega moteno, pride do težav tako na področju

govora kot jezika: izpust glasu, nepopolna ali napačna izgovorjava. Težave so lahko organsko

ali pa funkcionalno pogojene (Grobler, 1985, 192).

Razvoj otrokovega govora je torej odvisen tudi od tega, kako sliši svoj lasten govor in kakšen

vpliv ima njegov govor na sogovornika. Otrok namreč lahko v začetku svojega govornega

razvoja izpušča dele besed (ponavadi je to v večzložnih besedah prvi nenaglašeni zlog). Za

sogovornika je to sicer moteče, vendar besedo še vedno razume, saj razume kontekst, v

katerem je beseda nastala. Če okolje tako besedo vedno razume, otrok nima povratne

informacije, da je izgovoril napačno ali nepopolno. Potrebuje namreč fonetsko informacijo o

izgovorjavi.

Otrok v interakciji z okoljem navadno v določenem času sam odpravi pomanjkljivosti v

govoru. Če pa se takšen pomanjkljiv govor pojavi v nadaljnjem razvoju ter se ohrani,

govorimo o zakasnelem fonološkem razvoju (če so vzorci fonoloških procesov razvojni) ali

motnji (če so vzorci fonoloških procesov netipični).

Težave so lahko fonemske ali pa se pojavijo v besedi. Do njih pride zaradi koordinacije

govoril med govorom ali zaradi fonoloških procesov. Ko otrok govori, pride do različnih

fonoloških procesov (brisanje glasu, slabljenje zapornikov zaradi zmanjšane zmožnosti moči,

izpuščanje glasov, zaustavljanje, afrikacija, frikacija, drsenje, palatalizacija, anteorizacija,

posteriorizacija, ozvenevanje in odzvenevanje) in prilikovanj med posameznimi glasovi – en

glas se prilagaja izgovorjavi drugega glasu.


2

Ko govorimo o fonološkem razvoju, govorimo o zaporedju učenja izreke določenih glasov in

ne katerihkoli fonemov.

Pred 2. letom otrokove starosti naj bi bil zaključen razvojni proces za glasove /p/,/b/, /m/, /n/,

/j/, /t/, /d/, /k/, /g/ in /v/. Za tem se začnejo razvijati /f/, /h/, /l/, /c/, /s/, /z/, proti koncu 3. leta

starosti pa še /č/, /š/, /ž/ in /r/. Do 4. oz. 5 leta starosti naj bi se razvoj izreke glasov končal,

čeprav je izreka pri nekaterih morda še nekoliko nestabilna, nepopolna in pri večini

nezadostno utrjena (Grobler, 1985, 192).

Vendar samo izreka posameznih glasov še ne omogoča komunikacije. Otrok se skuša v

fonološkem razvoju čim bolj približati ter nato doseči izgovor, kot ga ima odrasel. Znati mora

spojiti glasove v fonemske verige, ki so različnih oblik. Da otrok poveže izgovorjeno besedo z

njenim pomenom, mora te glasove besede zaznati, prepoznati ter jih razlikovati med seboj.

Slišati mora tudi kombinacijo glasov, ki tvorijo besedo in pomen te kombinacije. Najprej

obvlada kombinacijo soglasnika s samoglasnikom, temu sledi podvajanje zlogov in šele nato

kombinira daljše sklope glasov, ki sprva še niso prave besede.

Za vpogled v fonetsko produkcijo in fonološke procese otroka uporabljamo transkripcijo s

fonetskimi znaki (v svetu se ponavadi uporabljajo IPA1 znaki).

V Sloveniji je transkripcija bolj razširjena na področju jezikoslovja, na logopedskem področju

pa v manjši meri. Ker uporaba transkripcije omogoča pridobivanje informacij, kako otrok

proizvede določen glas oz. kako pride do določene težave na področju produkcije besed in

fonemov, omogoča globlji vpogled v samo kvaliteto izgovorjave in omogoča strokovnjakom

vpogled v realizacijo določenega glasu ter proces določene glasovne težave. V raziskavi se

bomo osredotočili na transkripcijo realizacije govora otrok med 3. in 7. letom starosti in s tem

zajeli ter opisali obdobje, ki je na fonološkem področju najbolj burno, razgibano ter

pomembno. Nenazadnje, natančna transkripcija omogoča analizo otrokovega govornega

izražanja in tako nudi možnost natančnega opisa ter razlikovanja med govornim/fonološkim

zaostankom ter konsistentno oz. nekonsistentno fonološko motnjo, saj s transkripcijo

zapisujemo, kaj se dogaja v otrokovi izgovorjavi glasov ter skupin glasov.

1 IPA: International Phonetic Association Alphabeth iz leta 2005


3

1.1 Definicija govora

Različni avtorji (Skinner, 1957; Chomsky, 1959; Omerza, 1972; Grobler, 1980; idr.) govor

različno definirajo.

Vigotski (Vygotsky, 1930/1978) je v svoji teoriji trdil, da kot so ljudje začeli uporabljati

orodje, da bi z njim obvladovali okolje, so ustvarili tudi »psihološko orodje«, da bi z njim

obvladovali svoje vedenje. To psihološko orodje, ki ga ljudje uporabljajo kot pripomoček v

mišljenju in vedenju, so znaki. Najpomembnejši znakovni sistem je govorjeni jezik, ki služi

mnogim funkcijam. Njegova najbolj temeljna funkcija pa je osvobajanje mišljenja in

pozornosti od trenutnega položaja – od dražljajev, ki jih posameznik zaznava. Ker besede

lahko simbolizirajo stvari in dogodke zunaj trenutne situacije, posamezniku omogočajo, da z

njimi odraža preteklost in načrtuje prihodnost (Marjanovič Umek, 2004, 57).

Skinner (1957) je razložil, da je govor motorična reakcija in razlaga učenje govora po modelu

dražljaj – odgovor – okrepitev (pri govoru je okrepitev vedno socialne narave).

S tem se ni strinjal Chomsky, ki v svoji kritiki na Skinnerjevo knjigo (1959) le-temu očita, da

ni pojasnil, kako se govornik nauči uporabljati in razumeti nove besede, kar je eden izmed

najpomembnejših jezikovnih pojavov ter da je zmožnost za jezikovno strukturo prirojena,

aktivira pa jo okolje. Od staršev in okolice otrok ne dobi sistemskih jezikovnih navodil –

nasprotno, velikokrat sliši nepopolne in slovnično nepravilne stavke, kajti govor ni vedno

popolna slika človekovega jezikovnega védenja. Med govorom pogosto delamo napake,

zavedajoč se ali ne. Poleg tega so nekateri mnenja, da je potrebno z otrokom drugače govoriti

kot z odraslo osebo (krajši stavki, enostavčne povedi). Tak govor je ’prilagojen’ otroku in ima

veliko ’dodatkov’ – npr. dviganje glasu, kjer to ni potrebno (Kranjc, 1992, 19-28).

Omerza (1972) izražanje z govorom opredeli na naslednji način: »Izražanje z govorom je zelo

zamotan psihofiziološki proces, ki se razvija pod vplivom bioloških in psiholoških činiteljev in

socialne sredine. Vodi in nadzira ga živčni sestav, ki je v prvi vrsti organ za vzajemno

sodelovanje živega organizma z obdajajočim ga okoljem. Ta živčni sestav je materialna

osnova duševnosti in povezuje z živci ves organizem z vsemi njegovimi deli v zaključno enoto,

ki se razvija predvsem na podlagi refleksov in pogojnih refleksov.« (Omerza, 1972, 14)


4

Groblerjeva (1980) pa trdi: »Govor otroku ni dan od rojstva. Otrok se ga mora šele naučiti.

Razvoj govora pa je odvisen od celotnega zorenja otroka in tudi od okolja, v katerem živi.

Čeprav je govor nekaj, česar se mora otrok naučiti, to še ne pomeni, da ga moramo

govorjenja posebej učiti. Otrok se nauči govoriti že s tem, da govor uporablja, vendar morajo

biti za nemoten razvoj govora izpolnjeni določeni pogoji. Govorno izražanje je zapleten

psihofiziološki proces, ki ga vodi in nadzira osrednje živčevje, Na razvoj govora torej vplivajo

tako biološki kot psihološki in socialni dejavniki.« (Grobler, 1980, 190)

Vsem definicijam je skupno, da je govor za človeka izredno pomemben, saj posameznika

oblikuje kot takega (razvoj osebnosti) in nudi vzpostavljanje komunikacije z okolico

(socializacija). Govor je namreč sredstvo za navezovanje stikov z drugimi. Je manifestacija

dogovorjenih znakov – ti pa se vežejo v dogovorjen sistem simbolov oz. minimalno število

znakov, ki omogočajo produkcijo neskončnega števila fonemov – jezik posameznika, naroda,

jezikovnih skupnosti, …

1.2 Govorno-jezikovni razvoj pri otrocih

Za pravilen govorni razvoj mora biti izpolnjeno več pogojev: zdrav živčni sistem z

nepoškodovanimi govornimi središči in živčnimi zvezami med njim (za nadzorovanje in

usklajevanje delovanja govoril), pravilno in dobro razvita pozornost, zaznavanje, mišljenje,

pomnjenje s slušnim spominom, pravilna razvitost čutil (zlasti sluh) ter zdrava govorila.

Pomemben je tudi pravilen in zgleden govorni vzor v prvih letih otrokovega življenja

(Grobler, 1990, 190 – 192).

Otrok že v materinem trebuhu posluša dogajanje v okolici. Nekako v 30. tednu se poleg vseh

ostalih čutov dokončno razvije tudi sluh. Takrat se lahko s plodom na nek način poigramo –

če rahlo pobobnamo na trebuh, se bo plod mogoče odzval, da bo na isto mesto brcnil ali pa

dregnil s svojim telesom (Marjanovič Umek, 2004).

Ena prvih reakcij novorojenčka je lokacija zvoka, kar zna že nekaj dni po rojstvu. Nekako 2

tedna star pa že zna ločiti med govornimi glasovi in ostalimi zvoki okolice. Pri približno 2


5

mesecih starosti se otrok različno odziva na čustveno kvaliteto človeškega glasu, pri nekako

4-ih mesecih že loči med moškim in žensko, pri 6-ih mesecih pa postaja vse bolj pozoren na

ton in ritem tistega, ki mu govori. Otrok, mlajši od enega meseca, že razlikuje med različnimi

soglasniškimi pari in samoglasniškimi kontrasti (Marjanovič Umek, 2004, 215).

Najprej pa je za otroka zelo pomembno, da zna ločiti med ostalimi zvoki in govorom in

kasneje, da zna razlikovati med različnimi človeškimi glasovi od drugih zvokov. Otrok se

namreč že rodi z izrednimi sposobnostmi za ločevanje med glasovi različne intenzivnosti,

frekvence, hitrosti, smeri izvora ter razlikovanje med govornimi glasovi različnih jezikov

(Marjanovič Umek, 2004, 215-216).

Temu sledijo prvi glasovi oz. t.i. pripravljalno predfonematično obdobje oz. obdobje do 1.

leta starosti.

Ob rojstvu in v prvem mesecu življenja so otrokove značilnosti vokalizacije omejene le na

jok, gruljenje (predvsem samoglasniki), cmihanje, cmokanje in vzdihovanje. Obdobje ima več

stopenj, ki pa si vedno sledijo po določenem zaporedju (Omerza, 1972, 22-29):

• vokalizacija: v prvih 6. – 8. tednih življenja so različne oblike joka edino otrokovo

vzpostavljanje komunikacije z ostalimi, ti glasovi so neopredeljeni, vendar podobni

samoglasnikom in predstavljajo neke vrste pripravo na kasnejšo izvedbo

samoglasnikov;

• gruljenje: začne ob koncu 1. in začetku 2. meseca starosti in je zelo podobno joku, še

ni govor v pravem pomenu besede, gre pa za posebno obliko komunikacije med

otrokom in okolico; s tem otrok sporoča, da je zadovoljen, srečen ali pa razburjen;

• brbljanje: med 4. in 6. mesecem starosti dojenčki vse pogosteje rabijo različne

povezave samoglasnikov in soglasnikov v različnih zaporedjih (soglasnik –

samoglasnik – soglasnik, soglasnik – soglasnik – samoglasnik), zgodnje faze bebljanja

so običajno povezane z otrokovim vzburjenjem ali telesno aktivnostjo;

• čebljanje: druga polovica prvega leta, otrok ritmično ponavlja zloge, ko pa je star 10

oz. 11 mesecev, je to ponavljanje zlogov še pogosteje in različno »opremljeno« (ali je

to potrjevanje in strinjanje, ali zanikanje, ali vprašalnica);

• eholalija: otrokovo posnemanje govora odraslih, pomaga si z mimiko in sogibi,

posnemanje je sprva instinktivno, nato pa vedno bolj prihaja v zavest.


6

Tako so na podlagi značilnosti v govoru določenega starostnega obdobja različni avtorji

oblikovali mejnike govornega razvoja.

Razvoj govora in jezika ter posledično tudi mišljenja je v zgodnjem obdobju izredno hiter. Pri

novorojenčku sta namreč jok in smeh glavna načina govornega izražanja, približno 2 leti star

otrok pa se je že sposoben pogovarjati se z ostalimi. Temu sledijo še ostali pomembni mejniki

v govornem razvoju po različnih avtorjih:

Obdobje oz. starost Marjanovič Umek (2004, 217 – 219) Grobler (1985, 190 – 192)

1 mesec

Jok (izražanje jeze, lakota, bolečina),

cviljenje, nasmeh, produkcija nekaj

samoglasnikov;

3 meseci

različen jok, odvisen od situacije, nekaj

ponavljajočih glasov, gruljenje, govorni

obrat;

prvo obdobje, ko otrok komunicira z

materjo; jok in kričanje z različnimi

pomeni;

5 mesecev

bebljanje, vokalne igre, mnogo

ponavljajočih se glasov, osvojeni so vsi

samoglasniki ter nekateri soglasniki (m,

k, g, p, b), glasen nasmeh;

7 mesecev različnost v bebljanju, glasu in ritmu,

soglasnikom doda še glasove d, t, n in v;

brbljanje: sprva refleksno delovanje in

zgolj izražanje počutja ter igra govornih

organov, tvorijo se glasovi, podobni

glasovom materinega jezika, kmalu

opazimo samoglasnike (e, a, o, u, i) ter

nekatere soglasnike (p, b, m, t, d, k, g);

9 mesecev

jok za pridobivanje pozornosti, zlogi

»baba«, »mama«, »dada« so del vokalnih

iger;

obdobje čebljanja: povezovanje

posameznih glasov v zloge (ma, ta, ma-

ma, ta-ta in podobno), izražena je tudi

želja po ritmičnem ponavljanju;

11 mesecev

posnemanje glasov in pravilno število

zlogov, manj joka, odgovarja z ustreznimi

kretnjami;

13 mesecev

začenja razumeti, da imajo stvari imena –

izgovori prvo besedo (vezano na znane

predmete, preproste prošnje, rutinske

dejavnosti);

povezovanje besed s predmeti:

oblikovanje zveze med vidnim

opazovanjem, slušnimi in motoričnimi

dražljaji, proti koncu 1. leta se zelo

razvije slušno dojemanje in s tem

izboljšanje razumevanja govora,

razumevanje govora in napraviti gibe

temu primerno je veliko boljše kot

izgovorjava;


7

1 – 2 leti

»žlobudranje« - nerazumljiv žargon,

napredek v artikulaciji, že zna

poimenovati več predmetov, veliko je

eholalije;

otrokove prve besede, ki imajo lahko več

pomenov, prve besede so večinoma

samostalniki;

2 – 3 leta

poskuša z novimi glasovi, vendar

artikulacija zaostaja za besednjakom, 50 –

57% besed je že razumljivih, pogosto

izpuščanje zadnjih soglasnikov,

»žlobudranje« upada;

dojemanje, da ima vsaka beseda natančno

določen pomen, govor dvobesednega

stavka (ob samostalniku tudi glagol),

izboljšuje se izreka in razvijajo se novi

glasovi;

3 – 4 leta

razumljivost povedanega se počasi

približuje 100%, pogosto pomanjkljiva

artikulacija glasov l in r;

proti koncu 3. leta otrok obvlada že vse

glasove materinega jezika, izgovorjava še

vedno ni avtomatizirana, večina otrok ima

težavo z izgovorjavo najtežavnejših

glasov (c, z, s, č, ž, š, r) še po 3. letu.

4 – 6 let tekoč govor, sintaksa ustrezna pri 6 letih.

Slika 1: Primerjalna tabela razvoja govora (Marjanovič Umek in Grobler)

Vzporedno z razvojem govora in jezika se razvija tudi prva beseda.

Še preden pa začne otrok izgovarjati prve besede, uporablja kretnje in geste, da bi usmeril

pozornost na predmete in dejanja ter vzpostavil stik in povezanost. Pri komunikaciji uporablja

protoimperativne geste, s katerimi želi usmeriti pozornost na predmete in dejanja ter

protodeklarativne geste, s katerimi želi vzbuditi pozornost drugega, da bi vzpostavil stik,

povezanost (Karmiloff in Karmiloff – Smith, 2001, v: Marjanovič Umek, 2004, 217).

O prvi besedi govorimo takrat, ko je zveza beseda – oseba/predmet smiselna. Je skupina

glasov, ki jih otrok izgovori in imajo nek pomen. Prve besede pomenijo misli oz. stavke in

jim pravimo »monoreme« (enobesedni stavki). Večina otrok izgovori svojo prvo besedo med

12. in 20. mesecem. Rast besednjaka nato strmo narašča, tudi po 500 besed na leto. Med

otroki obstaja velika podobnost, če jih primerjamo po prvih 50 besedah. Te so namreč

omejene na ljudi (mama, ata), vozila (avto, vlak), hrano, obleke in predmete v ožjem okolju (v

hiši ali stanovanju) in so naučene kot celota. Otroci namreč šele po izgovorjenih 50. besedah

pokažejo razumevanje fonoloških kontrastov oz. pravil (Karmiloff in Karmiloff – Smith,

2001, v: Marjanovič Umek, 2004, 218 – 219). Torej, do 50 besed se otrok uči besede take, kot


8

so, ko pa izgovarja nad 50 besed, pa že začenja razumevati in uporabljati fonotaktična pravila.

Marjanovič Umek (2004) trdi, da otrok najprej razlikuje med različnimi glasovi na začetku

besede kot pa na koncu besede. Bolj razlikuje tudi med tistimi besedami, ki so si različne v

več glasovih, kot pa samo v enem glasu, pa besede, ki so si različne po samoglasnikih, kot pa

tiste, ki se razlikujejo po soglasnikih.

O popolnem glasovnem zaznavanju lahko govorimo pri 2-letnem otroku, o produkciji pa pri

5-ih oz. 6-ih letih starosti (Marjanovič Umek, 2004, 220).

Pomembno obdobje za otroka je, ko začne sestavljati besede v stavke (od začetka samo po

dve besedi). To se zgodi v starosti med 18. in 20. mesecem. Od začetka otrok uporablja le

vsebinske besede – temu pravimo telegrafski govor. Najprej otrok gradi stavke okoli

posamezne oz. ključne besede ter s tem želijo povedati glavni pomen. Nadaljuje se s frazami

ali besednimi zvezami, ki so sestavljene iz kombinacije treh ali več besed (Marjanovič Umek,

2004, 315 - 317).

1.2.1 Razvoj posameznih glasov, sklopov glasov, soglasnikov in

samoglasnikov

Kot že prej omenjeno, je oblikovanje otrokovega glasu nemogoče brez obvladanja dveh

sistemov: procesa razvoja otrokovega fonematičnega sluha in procesa motorike glasov.

Najprej se razvijajo glasovi, ki so lažje izgovorljivi in lažje razumljivi že pri manj točni legi

govoril, zato se kot prvi pojavljajo nenapeti samoglasniki, kot je /ε/ in /a/. Nato se pojavita /ɔ/

in /u/, nazadnje pa še /i/. Omenjen vrstni red ni nujno pri vseh enak, drži pa se pravilo, da se

kot prvi oblikuje /ε/ in kot zadnji samoglasnik /i/. Različni avtorji (Kolarič, 1959;

Vladisavljević, 1965; Vlahović, 1965) poročajo o enakem razvoju soglasnikov – najprej so se

oblikovali zaporniki, nato sledijo priporniki in nazadnje zlitniki.

Omerza (1972) je raziskal ter navedel podatke za srbohrvaški jezik, v katerem drži, da glasovi

v dobi od 2 do 3 let še niso tako ustaljeni, kakor pri odraslih. Večina jih je še v neprestanem

procesu oblikovanja in se pogosto spreminjajo, zato je to izrazito prehodna doba, vendar so od

vseh glasov najbolj trdni v izreki vokali in zaporniki, najbolj spremenljivi pa šumniki in

zlitniki.


9

Na osnovi svojih raziskovanj je Vladisavljevićeva izdelala grafikon o kvaliteti soglasnikov v

tej dobi. Naredila je tabelo za srbohrvaški jezik, Omerza pa je iz te tabele vzel samo glasove,

ki jih ima slovenski jezik (Omerza, 1972, 34).

100% /p/, /b/, /m/, /n/, /j/ 50% /h/

96,6% /t/ 46,6% /z/

93,3% /d/, /k/, /g/, /v/ 20% /nj/

90% /l/ 16,6% /r/

86,6% /f/ 10% /š/

83,3% /c/ 6,4% /ž/, /č/

63,3% /s/ 3% /lj/

Graf 1: Grafikon o kvaliteti izreke soglasnikov (Vladisavljević, 1965 v: Omerza, 1972, 34)

Po raziskavi v srbohrvaškem jeziku si potek glasov pri otrocih sledi po določenem zaporedju

– najprej otrok obvlada soglasnike in nekatere samoglasnike. Razvojni proces za glasove /p/,

/b/, /m/, /n/, /j/, /t/, /d/, /k/, /g/ in /v/ je končan še pred 2. letom starosti. Po 2. letu se začnejo

razvijati /f/, /h/, /l/, /c/, /z/ in /s/ ter proti koncu 3. leta še /r/, /č/, /ž/ in /š/. Do nekako 4. (pa

tudi 5.) leta naj bi bil razvoj izreke glasov končan (Grobler, 1985, 192).

0% 20% 40% 60% 80% 100% 120%

p, b, m, n, j, t, d

k, g

v, l, f , c

s

h

z

r

š

ž

č

Graf 2: Vrstni red razvoja glasov v srbohrvaškem jeziku (Grobler, 1985, 192)


10

Globačnikova (1999) v svojem delu predstavlja podoben razpored soglasnikov, ki jih v

posameznih obdobjih po Templinu, Welmanu in Sandlerju usvoji 90% otrok.

Graf 3: Starostna lestvica za običajen razvoj soglasnikov (Templin, Welman in Sandler, 1972 v:

Globačnik, 1999, 17)

1.3 Motnje in zaostanki v govoru

Najpogostejši vzrok, ki izvira iz okolja, je slab govorni vzorec osebe, ki je otroku blizu in

preživi večino svojega časa z njim. To so lahko starši, sorojenci, vzgojiteljica v vrtcu ali

učiteljica v šoli ali pa kakšna medijska osebnost, s katero se otrok identificira (Globačnik,

1999, 19).

Naslednja skupina so organski vzroki, ki se delijo na (Vladisavljevič, 1981, v: Globačnik,

1999, 19):

• anatomski: nepravilnosti perifernih govornih organov (nepravilna lega spodnje in


11

zgornje čeljusti – nepravilna postavitev zob, shize, zaraščena podjezična vez ali visoko

in gotsko trdo nebo;

• nevrološki: so pogosti in so različni glede na čas in mesto nastanka. So posledica

obolenja kortikalnih območij, ki so pomembna za percepcijo in omisijo govora,

subkortikalnih delov in inervacijskih poti. Med nevrološke težave lahko štejemo tudi

resnejše težave pri zaznavanju akustičnega razlikovanja posameznih glasov oz. motnje

celotnega slušnega procesiranja (ang. ACPD – Auditory Complete Processing

Disorders) kot tudi počasnejši govorni razvoj.

Poznamo tudi psihološke vzroke, ki pa so čustvene narave. Zgodi se, da tudi otrok sam noče

odrasti, za čemer se pogosto skriva potreba po večji pozornosti, razen če nimamo pred seboj

otroka s posebnimi potrebami. Tak način govora je Van Riper (1938) označil za »baby talk«

(Globačnik, 1999, 19).

Številni avtorji poudarjajo, da se način govora in govorne sposobnosti tudi podeduje. Ob

podrobnejšem pregledu družinske anamneze bi pri takšnem otroku lahko opazili, da je imel ali

pa ima v družini nekoga, ki je že imel govorne težave.

Vladisavljevičeva pa razmišlja tudi o vprašanju, kaj bolj vpliva na otroka – ali je to sama

dednost ali, glede na to, da otrok večino svojega časa preživi v vzgojno-izobraževalnih

ustanovah, nanj bolj vpliva okolje, v katerem se giblje (Globačnik, 1999, 19).

Dodd (2006/2007) predlaga klasifikacijo na 4 skupine motenj govora:

• artikulacijske motnje: otrok ima težave pri fizični produkciji glasov (težave nastanejo

v gibu in namestitvi govoril) v vseh kontekstih govora in se navezuje na posamezen

glas;

• fonološki zaostanek: značilno je predvsem za mlajše otroke, ki imajo le nekaj

kontrastov v fonološkem sistemu in tipične vzorce govora – npr. uporabijo glas /t/ tako

za /t/ kot tudi za /k/; ti vzorci so pogosto prisotni pri otrocih, pri katerih se bo kasneje

razvil normalen govor, tisti otroci pa, ki ohranijo tak govorni vzorec, so kasneje

obravnavani kot otroci s fonološkim zaostankom z razvojnimi vzorci;

• konsistentna fonološka motnja: govor otroka vsebuje nenavadne vzorce, ki jih ni


12

mogoče najti pri mlajših otrocih v fonološkem razvoju; ti vzorci so konsistentni in se

ne spreminjajo iz produkcije v produkcijo (npr: tla � kla – otrok vedno uporablja

izgovorjavo zadnjega zapornika v tej besedi);

• nekonsistentna fonološka motnja: vzorci niso različni in ne konsistentni; variabilnost

je 40% (to pomeni, da pri poimenovanju isto besedo različno izreče) (npr: koš �

goš/hoš/oš/… vedno izreče drugače).

Ločevanje med artikulacijsko motnjo in fonološkim zaostankom se določi, ko otroka prosimo,

naj nam ponovi posamezen glas. Če otrok izoliranega glasu ne izreče, je to artikulacijska

motnja, če pa otrok izoliran glas izreče, ne izreče pa ga v besedi, potem gre za fonološki

zaostanek. Možno pa je, da ima otrok tako artikulacijsko motnjo kot tudi fonološki zaostanek

(Dodd, 2006/2007).

Dodd (1992) za pomembno motnjo govora pri otrocih omenja tudi razvojno dispraksijo (ang.

CAS – Childhood Apraxia of Speech). To je motnja motorike govoril. Otroci z OAG2 imajo

težave pri izgovorjavi glasov, zlogov in besed. Težava ni v mišični šibkosti ali paralizi, ampak

v načrtovanju gibanja delov telesa oz. v tem primeru govoril. Otrok ve, kaj želi povedati,

vendar njegovi možgani ne znajo skoordinirati vseh gibov za izgovorjavo glasu, zloga ali

besede3.

Za razvojno verbalno dispraksijo (DVD – Developmental Verbal Dyspraxia) je značilno, da je

specifična za določen govor. Z njo se srečuje otrok, ki ima hudo govorno motnjo in se na

terapije ne odzove, kot bi pričakovali. Dispraksijo in nekonsistentno fonološko motnjo se

pogosto zamenjuje. Zdi se namreč, da je dispraksija sorazmerno redka motnja, glede na ostale

diagnoze motenega govora (Stackhouse, 1992).

Apraksija definiramo kot motnjo izgovorjave, ki je posledica poškodbe kapacitete

programiranja pozicioniranja govorne muskulature in zaporedja mišičnih gibov za hoteno

produkcijo fonemov.

Apraksija se od dizartrije razlikuje, ker je posledica motenih vzorcev fonemskih izgovorjav in

ne posledica šibkosti, upočasnjenosti in nekoordinacije artikulatorjev (Kirshner, 2002, 20).

2 OAG – Otroška Apraksija Govora 3 http://www.asha.org/public/speech/disorders/childhoodapraxia/


13

1.3.1 Fonološki procesi

Na splošno govorimo o treh oblikah različne izgovorjave (Globačnik, 1999, 13):

• omisija: izpuščanje posameznega glasu, ki v večji meri vpliva na razumljivost govora;

• substitucija: zamenjavanje glasu s fonemom iz istega jezika, ki v manjši meri vpliva

na razumljivost govora kot celote;

• distorzija: izkrivljena izgovorjava glasu, ki v primerjavi z omisijo poslušalca najmanj

odvrača od vsebine na obliko govornega sporočila.

Zgoraj naštete napake pa se ne dogajajo izolirano, razen ko gre za otrokovo govorno težavo

posameznega glasu.

Otroci, ki so mlajši od štirih let in pol, še ne v popolnosti uspešno koordinirajo premikanja

govornih organov. Kot posledica se nekateri glasovi, glasovne kombinacije, pa tudi prehodi iz

enega glasu v drugega moteni. Besedam, ki vsebujejo takšne glasove oz. soglasniške sklope,

lahko rečemo težje izgovorljive. Tako otrok uporabi enega izmed fonoloških procesov in

produkcijo težjih besed poenostavi. V normalnem razvoju govora otroka tako nekateri procesi

niso naključni, ampak jih lahko predvidevamo (Williamson, 2008).

Tako lahko rečemo, da so fonološki procesi procesi, s katerimi si otrok pomaga pri težje

izrečenih glasovih in kombinacijah glasov, jih racionalizira, ekonomizira oz. poenostavi.

Ob podrobnejšem pogledu na problem, o katerem pišem v diplomskem delu, govorimo o

fonoloških procesih, med katere spadajo4:

• procesi v strukturi: gre za zlogovno strukturo, spreminja se količina fonemov,

pojavljanje soglasnikov in samoglasnikov:

o zapornik je v besedi izpuščen (npr: ['sto:u] � ['so:u]) � brisanje zapornikov;

o zapornik se zamenja s pripornikom (npr: [ba'lo:n] � [va'lo:n]) � slabljenje

zapornikov;

o izpuščanje soglasnika/ov v soglasniški skupini, še zlasti nepoudarjenih (npr:

[zdɾɾɾɾau'ni:tsa] �[zdau'ni:tsa]) � poenostavljanje soglasniških skupin;

o idiosinkratični procesi (npr: ['so:ntse] � ['tso:ntse]);

4 http://www.speech-therapy-information-and-resources.com/phonological-processes.html,

http://www.ccsd66.org/Montes%20Website/23_phonological_processes.pdf


14

o zamenjava bližnjih ali sosednjih glasov (npr.: [ʃʃʃʃpa'ge:ti] � [paʃʃʃʃ'ge:ti]) �

metateze;

o vstavljanje glasu (ponavadi samoglasnika) v besedo (npr. [bla'ga:ina] �

[bala'ga:ina]) � epenteze;

• procesi sistema: gre za substitucije enega fonema z drugim, zlogovna struktura pa

ostaja ista:

o zamenjava trajnika z zapornikom, ponavadi gre za menjavo pripornik-zapornik

ali zlitnik-zapornik (npr: [fa'za:n] � [ba'za:n]) � zaustavljanje /stopping/;

o pripornik se zamenja z zlitnikom (npr: ['so:ntse] � ['tso:nce]) � afrikacija

/affrication/;

o zlitnik se zamenja s pripornikom (npr: ['bu:ʧʧʧʧa] � ['bu:ʃʃʃʃa]) � frikacija

/frication/;

o zamenjava soglasnika z drsnikom (npr: ['vo:lja] � ['vo:ja]) � drsenje

/gliding/;

o zamenjava zadnjega zapornika s prednjim zapornikom (npr: [,ko:ka'ko:la] �

[,to:ta'to:la]) � anteriorizacija /anteriorization/;

o zamenjava prednjega zapornika z zadnjim (npr: ['tam] � ['kam]) �

posteriorizacija /posteriorization/;

o zamenjava zvenečega fonema z nezvenečim (npr: ['bo:ben] � ['po:pen]) �

odzvenevanje /desonorization/;

o zamenjava nezvenečega fonema z zvenečim (npr: ['koš] � ['goš]) �

ozvenevanje /sonorization/;

o glas K se zamenja s Č, glas G z Ž in glas H s Š � nebnenje oz. mehčanje

/palatalization/.

Pri govoru lahko pride tudi do (Dodd, 2006/2007):

• odprtega nosljanja: pri slabo razviti velofaringealni zapori pride do uhajanja zraka

skozi nos – sliši se dodatno frekvenco;

• zaprtega nosljanja: težave pri prehodu zraka skozi nos – tudi pri nosnikih gre zrak

samo skozi usta;

• lateralizacije oz. stranskosti: oseba tudi pri ostalih glasovih (in ne samo glasu L)


15

dvigne konico jezika in glas izgovori pri strani.

Dodd (2006/2007) opisuje normalne procese, ki so se pojavili pri petih otrocih, starih med 20

in 36 mesecev:

• brisanje nenaglašenega zloga (npr. [ba'na:na] � ['na:na]);

• redukcija soglasniških skupin (npr. [zdɾɾɾɾau'ni:tsa] � [zdau'ni:tsa]);

• metateze (npr. [ʃʃʃʃpa'ge:ti] � [paʃʃʃʃ'ge:ti]);

• soglasniška asimilacija5 - največkrat končnih zvenečih glasov v nezveneče (npr.

['grad] � ['grat], ['gumb] � ['gump]).

Torej, ti procesi so zgoraj omejeni in če se pojavijo po 3. letu starosti, so nekako kazalniki

fonoloških motenj.

Ti fonološki procesi naj se po 7. letu starosti ne bi več pojavljali. Najpogostejši fonološki

procesi so: zaustavljanje oz. stopping, drsenje oz. gliding in izpuščanje soglasnika oz.

soglasniškega zloga (Merkel-Piccini, 2001).

Starostna skupina 3,0 – 3,5 3,6 – 3,11 4,0 – 4,5 4,6 – 4,11 5,0 – 5,5 5,6 – 5,11 6,0 – 6,5

Drsenje

Frikacija

Izpuščanje sogl. sklopov

Spr. izg. zadnjih glasov

Izpuščanje nenagl. zlogov

Zaustavljanje

Ozvenevanje

Slika 2: Fonološke napake, ki so prisotne pri vsaj 10% populacije (Dodd, Zhu Hua, 2006/2007)

Glede na tabelo (slika 2) se vidi, kateri so najpogostejši fonološki procesi, ki se pojavijo pri

vsaj 10% otrok določene starosti.

5 asimilacija: glasovna enakost enega od obeh različnih glasov – nasprotje disimilacije


16

Nekako do 6. leta starosti naj bi drsenje (ang. gliding) izzvenelo, do 5. leta naj bi izzvenela

tudi frikacija (ang. frication) in izpuščanje soglasniških sklopov (ang. cluster reduction), do 4.

leta naj bi izzvenela še sprednja izgovorjava zadnjih glasov (ang. fronting) in brisanje

nenaglašenega zloga (ang. weak syllable deletion), zaustavljanje oz. da postane zapornik (ang.

stopping) naj bi se pojavilo samo še v starosti do 3 let in 6 mesecev, ozvenevanje (ang.

voicing) pa naj bi do te starosti že izzvenelo (Dodd, 2006/2007, 36).

Dodd s pomočjo tabele klasificira tri skupine fonoloških napak (Dodd, 2006/2007, 36):

• fonološke napake primerne starosti: napake se pojavljajo pri vsaj 10% otrok v isti

starostni skupini v normativnem vzorcu;

• zapoznele fonološke napake: napake se pojavijo pri manj kot 10% otrok iste starosti

normativnega vzorca, a pri več kot 10% mlajših otrok;

• nenavadne fonološke napake: napake se pojavijo pri manj kot 10% otrok katerekoli

starosti.

1.3.2 Oblike motenj na področju izreke pri slovenskih otrocih

Za slovenščino imamo na področju motenj izreke pri slovenskih otrocih dve raziskavi avtoric

Globačnik (1999) in Grobler (1985).

Odstopanja na področju izreke od 3. do 4. leta starosti so (Globačnik, 1999, 13):

• substitucije glasov /s/, /z/, /c/, /š/, /ž/, /č/, tako da otrok nadomešča sičnike s šumniki in

obratno; substitucija se pojavi pri samo enem glasu ali pa pri celotni glasovni skupini;

• distorzije posameznega glasu ali pa celotne skupine glasov (sičniki, šumniki) kot

posledica razvade pri otroku ali prve denticije (dude, sesanje prsta);

• omisija glasov /k/ in /h/ ter glasov /r/ in /l/ kot posledica razvojnih anomalij govornih

organov ali slabše razvite govorne motorike;

• omisija, distorzija ali substitucija glasu /r/.

Odstopanja na področju izreke od 4. do 5. leta starosti (Globačnik, 1999, 13):

• distorzije glasovne skupine sičnikov /s/, /c/ in /z/ ter šumnikov /š/, /č/ in /ž/;

• substitucije sičnikov in šumnikov;


17

• distorzije glasu /r/.

Odstopanja na področju izreke od 5. do 6. leta starosti (Globačnik, 1999, 13):

• distorzije glasov /s/, /z/ in /c/;

• distorzije glasov /š/, /č/ in /ž/;

• distorzija in substitucija glasu /r/.

Groblerjeva (1985) trdi, da je osvajanje sistema glasov materinega jezika temelj jezika. Že v

fazi brbljanja se pojavljajo različni glasovi, po katerih so si dojenčki podobni, ne glede na to,

v katerem jezikovnem prostoru živijo. Šele postopoma izoblikujejo glasove, ki so značilni za

določen jezik – določene glasove prej osvojijo, za nekatere pa potrebujejo več let.

Razvoj glasov poteka po stopnjah. Med otroki so velike razlike, kot tudi sama odstopanja od

normale. Nekateri otroci obvladajo glasove našega jezika že pri treh letih, drugi pa to osvojijo

šele pri sedmih. Glasovi, ki še niso avtomatizirani do šestega (sedmega) leta, se začnejo

utrjevati kot nepravilni in kažejo na težave pri govoru (Grobler, 1985, 191).

Groblerjeva še na drugačen način opredeli najpogostejše govorne motnje in razvojne težave

pri otrocih (Grobler, 1985, 191 – 196):

• bebljanje (dislalija): nezmožnost oz. nepravilnost v izreki posameznih glasov –

zamenjava glasu s tistim, ki obstaja ali pa izgovorjava glasu, čigar kvaliteta ne

zadostuje (najbolj kritični so glasovi /c/, /č/, /z/, /ž/, /s/, /š/, /r/ in /l/);

• jecljanje: nepravilen ritem in hitrost govora;

• brbotanje (tahifemija): nepravilen ritem in hitrost govora – otrokove misli so hitrejše

od govora, tako da druga misel preseka prvo misel, še preden jo je otrok uspel

izgovoriti.


18

1.4 Fonetika in fonologija

Z govorom se ukvarjata tako fonetika kot tudi fonologija.

1.4.1 Fonetika

Fonetika je definirana kot: veda o tvorjenju in značilnostih glasov (SSKJ, 1994, 220); nauk o

jezikovnih glasovih (Leksikon, 1987, 258); veda o glasovih, imenovana tudi glasoslovje, ki se

tradicionalno deli na 3 veje: artikulacijska, akustična in avditivna. Lahko je jezikoslovna veda

ali pomožna veda drugih metaved (medicine, govorništva, računalništva, akustike, itd).6

»Glasoslovje je jezikovni nauk o izrazni slušni podobi jezika (mednarodni izraz za glasoslovje

je fonetika). Predmet fonetičnega raziskovanja je torej izrazna podoba glasov (z vsemi

njihovimi značilnostmi), glasovnih zvez, besed, besednih zvez, stavkov in povedi – v širšem

smislu pa tudi odstavkov in celotnega besedila. Pri izrazni podobi jezika glasoslovje razlikuje

dvoje: njeno razločevalno oblikovnost (t.i. fonologija) in njeno tvarnost, tj. od človeka z

izgovarjalnimi gibi povzročeno valovanje zraka (poki, šumi, toni), v novejšem času pa tudi

umetne ponaredke takih valovanj (sintetizirani govor).« (Toporišič, 2000, 41).

Tvarno stran izrazne podobe jezika fonetika preučuje predvsem kot akustično uresničitev,

nastalo zaradi delovanja človekovih t.i. govornih organov. To je akustična fonetika: za analizo

govora ji služijo ali tehnične naprave (tj. instrumentalna fonetika) ali pa uho (tj.

ušesna/sluhovna/zaznavna fonetika). T.i. artikulacijska fonetika pa preučuje tvorjenje

akustičnih značilnosti jezika (Toporišič, 2000, 41).

Za prikaz govora v fonetiki uporabljamo dogovorjene simbole – npr. IPA simbole7.

Uporabljenim glasovom v govoru in jeziku rečemo fonemi. Velja, da ni vsak glas fonem,

fonem določa pomen in je najmanjša pomensko razlikovalna enota govora. Fonemi so tisti

glasovi, ki smo jih sposobni razlikovati med seboj, izolirano, kot tudi v sami besedi.

Najmanjša razlika med besedama je skrita v enem samem fonemu. Sprememba fonema v

besedi pomeni tudi spremembo pomena besede.

Omeniti je potrebno še alofone. To so izgovorna različica fonema. Alofoni istega fonema so v

dopolnjujoči razvrstitvi – to pomeni, da je v določenem okolju dovoljen le en alofon

6 http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonetika 7 http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/


19

določenega fonema, alofoni se ne prekrivajo, saj tako ne bi vedeli, kdaj se kateri uporablja.

(Marušič, 2008)

1.4.2 Fonologija

Fonologija je definirana kot: nauk o fonemih. (SKKJ, 1994, 220); jezikoslovna veda o

glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.8

Fonologija je tako veda o pravilih sistema, ki urejajo enote govora (foneme) v pomenske

enote. Raziskuje tudi organizacijo glasov v določenem jeziku.

Enote govora so organizirane v 3 kategorije: fonemi, ki se združujejo v zloge na osnovi

fonotaktičnih pravil, ti pa nato v besede9.

Fonologija preučuje predvsem, kako naši možgani glasove dojemajo, jih razlikujejo in

uporabljajo ter kako se držijo jezikovnih fonotaktičnih pravil razlikovanja in

sekvencioniranja.

Za prikaz govora v fonologiji uporabljamo tudi t.i. segmentalne in suprasegmentalne lastnosti

jezika. Segmentalne lastnosti zajemajo foneme in njihova razlikovalna oz. distinktivna

obeležja, suprasegmentalne značilnosti pa zajemajo naglas, ritem, hitrost, intonacijo, itd.

Poleg IPA simbolov tako uporabimo še znake, ki nam natančneje določajo segmentalne in

suprasegmentalne lastnosti.

Beseda fonem se je pojavila že v antični Indiji ter se skozi razvoj pojavila in razvijala skozi

več vej oz. teorij fonologije: strukturalna, naravna, naravna generativna (v katero spada

metrična teorija), autosegmentalna (v katero spada optimalnostna teorija), vezalna, linearna in

nelinearna.

Bolj pomembno vlogo je fonologiji dal N. S. Trubeckoj s svojim delom Osnove fonologije

(1939). Raziskoval in utrdil je teorijo o fonemih, fonološki distribuciji ter fonoloških

opozicijah. Oblikoval je strukturalno fonologijo, na kateri je osnovana moderna fonologija.

Naslednja pomembna jezikoslovca, ki sta vplivala na razvoj fonologije, sta bila Noam

Chomsky in Morris Halle z delom The Sound Pattern of English (1968). Predvsem

8 Pridobljeno s strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonologija 9 Pridobljeni s strani: http://www.speech-therapy-information-and-resources.com/phonology.html


20

pomembno sta vplivala z nadgradnjo razlikovalnih lastnosti (distinktivnih obeležij) ter

pojmom fonološko pravilo.

Novejše fonološke teorije pa so nastajale od 70. let 20. stoletja. Te so:

• naravna fonologija: teorija, osnovana na publikaciji Davida Stampea 1969 in 1979 in

je temeljila na univerzalnih fonoloških procesih, ki vplivajo eden na drugega.

Namesto, da bi delovali na sklopih, fonološki procesi delujejo na razlikovalnih

lastnostih v prozodičnih skupinah (te so lahko majhne kot zlogi ali pa velike kot

celotna izjava). Fonološki procesi so neurejeni med seboj in so vzporedno v uporabi

(pri izključitvi enega procesa se lahko pojavi nek drugi). Pomembna jezikoslovca v

naravni fonologiji sta še Patricia Donegan in Geoffrey Pullum. Načela naravne

fonologije so bila z Wolfgangom U. Dresslerjem razširjena na morfologijo10;

• naravna generativna fonologija (NGP) se je pojavila z Vannemanom okoli leta 1970 in

je najbolj izčrpno opisana v knjigi Introduction to Natural Generative Phonology

avtorja Hooperja iz leta 1976. Ta fonologija je podobna generativni, ki je opisana v

The Sound Pattern of English (SPE). Glavna značilnost NGP je generalizacija

fonoloških procesov (zmanjševanje soglasniških skupin na soglasnike, izpuščanje

nenaglašenih zlogov, odzvenevanje, prednja izgovorjava zadnjih glasov), ki jih otroci

uporabljajo. Hooper predlaga NGP kot bolj konkretno in realno od SPE.

V okviru generativne fonologije fonologi usmerijo raziskave tudi na t.i. metrično

podobo zloga: zlogi so uvrščeni v metrične hierarhične strukture, s čimer se podajajo

naglasne in intonacijske značilnosti jezika. Zlog je obravnavan kot pojav prozodijske

strukture; predstavlja se v obliki metričnega drevesnika in metričnih mrež. Podrobno

se s tem ukvarja avtosegmentalna fonologija. Tako recimo velja, da so zaporedja [d+

ʒ] v slovenščini možna kot enoten glas /dž/, pa vendar ta ni mogoč v besedi deževati,

kakor bi pričakovali (dževati ni mogoča oblika) (Clark in Yallop, 2007, 410-412).

Posamezna pravila se vrstijo v točno določenem zaporedju, ki je enako za neki jezik.

To zaporedje je slovnica jezika. Pravilo se v konkretni besedi lahko realizira ali pa ne.

Zaporedje pravil lahko fonolog ugotovi s preučevanjem premen v jeziku, ki tvorijo

jedro generativne fonologije. Primerjava različnih besed, pri katerih je določeno

pravilo uporabljeno ali pa ne, razkrije zaporedje pravil (Jurgec, 2007, 4);

10 Prevedeno s strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Phonology


21

• autosegmentalno fonologijo je leta 1976 predstavil John Goldsmith. V tej fonologiji so

fonemi s kombinacijami predstavljeni kot paralelni in ne kot linearni segmenti.

Autosegmentalna fonologija se je nato razvila v optimalnostno teorijo (OT), s katero

sta se največ ukvarjala Alan Prince in Paul Smolensky. OT v slovnici jezika daje

ključno vlogo omejitvam (ang. constraints), ki so univerzalne, jeziki pa se razlikujejo

glede na to, kako jih rangirajo. Optimalni kandidat je tisti par vnosa (input) rezultata

(output-a), ki ne krši visoko rangirane omejitve (v primerjavi z drugimi kandidati).

Odnos med vnosom in rezultatom se pokaže z razumevanjem med dvema osebama:

GEN (generator) in EVAL (evalvator). GEN poda možne kadidate vnosa, EVAL pa

izbere oz. določi, kateri kandidat najbolj ustreza trenutnemu pogovoru in slovnici

(Barlow in Gierut, 1999, 1482 - 1498).

/kæt/ INPUT

GEN

kæt kætə kæ tæ æt bɔb mu etc. KANDIDATI

EVAL

(omejitve)

/kæt/ OUTPUT

Slika 3: Model optimalnostne teorije (Barlow in Gierut, 1999, 1484)

Glede na model OT so po McCarthy in Prince (1993) in Prince in Smolensky (1993)

osnovne lastnosti (Jurgec, 2007, 5-6): univerzalnost, ko so omejitve univerzalne

(enake v vseh jezikih); kršljivost, ko so omejitve kršljive, kršitve pa so minimalne -

kandidat, ki bi zadovoljil vse omejitve, ni mogoč; rangiranje, ko so omejitve rangirane,

rangiranje pa je različno v različnih jezikih, minimalna kršitev je določena z

rangiranjem; vsebovanost, ko je analiza kandidatov, ki jih vrednoti hierarhija omejitev,

določena z ustrezanjem strukturi in ni posebnih pravil ali strategij popravkov glede na


22

celotno hierarhijo ali posamezno omejitev ter vzporednost, ko je zadovoljevanje

hierarhije omejitev določeno za vso hierarhijo in za vse kandidate;

• za začetek vezalne fonologije velja razprava Kaye, Lowenstamma in Vergnauda

(1985), v kateri je predlagana prva različica teorije o notranji zgradbi fonoloških

segmentov. S teorijo so poskušali poenotiti teoretične pojme sintaktičnih in fonoloških

struktur. Fonologija temelji na ideji, da vsi jeziki nujno sledijo določenemu sklopu

načel, med seboj pa se razlikujejo v izbiri binarnih parametrov. To pomeni, da so

fonološke strukture vseh jezikov enake, razlikujejo pa se v realizaciji le-teh11.

Predstavniki te fonologije so: Jonathan Kaye, Jean Lowenstamm, Jean-Roger

Vergnaund, Monik Charette, John Harris, itd (Kaye s sod., 1985, 305-328);

• v linearni fonologiji (ravninska členitev, ravninski model, površinska, ravna,

enodimenzionalna struktura) so sestavine zloga podane nehierarhično, samo v linearni

odvisnosti, kot niz segmentov. Tako je zlog v predstavitvi nizanje glasov v večje

enote, torej niz posameznih glasov (segmentov). Ponazoritev zloga je sledeč (Unuk,

2003, 103):

Slika 4: Ponazoritev ravninske členitve (Unuk, 2003, 103)

• v nelinearni fonologiji pa je zlog predstavljen kot hierarhično zgrajena enota, v kateri

vladajo hierarhični odnosi med členi zloga. Kot fonološka enota je zlog ponazorjen z

obliko drevesnika: medsebojni soodvisni odnosi so vzpostavljeni neposredno – skozi

odnose v sami strukturi zloga.

11 http://en.wikipedia.org/wiki/Phonology#Development_of_the_field

zlog

C C C C V


23

Ponazoritev zloga je sledeč (Unuk, 2003, 104):

Z � zlog

O � onset (začetek)

R � rima

N � nukleus (vrh)

K � koda

Slika 5: Ponazoritev binarne členitve (Unuk, 2003, 104; Bernhardt, Stemberger, 1999, 4)

Najmanjša enota segmentov je zlog, ki je sestavljen iz naglašenega (t.i. vrh oz.

nukleus) in nenaglašenega dela. Vrh je ponavadi samoglasnik ali pa tudi zvočnik /n/,

/m/, /l/, /r/. Nenaglašeni deli besede lahko nastopijo pred vrhom (t.i. onset) ali pa za

vrhom (t.i. koda). Zlogi brez kode se imenujejo odprti zlogi (brez soglasnika za

samoglasnikom), zlogi s kodo pa zaprti (s soglasnikom za samoglasnikom). Odprti

zlogi so v jeziku pogostejši kot zaprti. Koda in vrh/nukleus skupaj sestavljata rimo

(Bernhardt, Stemberger, 1999, 3-6).

Zlog največkrat sestoji iz 2 dejavnikov (Unuk, 2003, 104):

o prvi z leve je t.i. onset ali začetek zloga in je neobvezni člen;

o sledi mu t.i. rima, ki je v zlogu obvezni člen strukture. Rimo sestavljata t.i.

nukleus ali jedro in koda ali končni del zloga.

Po svetu se je tako oblikovalo več vej fonologije, na našem področju pa so se avtorji usmerili

v linearno in nelinearno fonologijo. Ti dve fonologiji je najbolje opisal Unuk v knjigi Zlog v

slovenskem jeziku (2003).

Tudi inštrumentarij, omenjen v diplomskem delu, je osnovan na nelinearni fonologiji.

1.5 Analiza glasov in zlogov v slovenskem jeziku

1.5.1 Glasovi

Glasove slovenskega jezika zapisujemo z dogovorjenimi IPA simboli.

Kot že napisano, ima vsak jezik v govoru foneme ter nekatere alofone. Slovenščina pozna 29

Z

O

R

N K


24

fonemov (od tega 21 soglasnikov in 8 samoglasnikov) ter alofone (za vsak fonem ima

najmanj dva alofona – zveneči in nezveneči).

1.5.2 Spajanje glasov v zloge

Zlog je tvorjena veriga segmentov, urejenih po glasovnem principu. Funkcionalno je osnovna

enota nepretrgane besede in njena najmanjša enota. Pomen zloga je v tem, da je kot enota

neprekinjene besede s svojim jedrom nosilec prozodičnih lastnosti v jeziku (Palkova, 1994, v:

Unuk, 2003).

V sklopu konsonant-vokal oz. soglasnik-samoglasnik (tudi CV kot okrajšava iz ang.

Consonant - Vocal) se vseh 21 soglasniških fonemov veže z vsemi 8 samoglasniškimi fonemi

(a, e, ə, ε, i, o, �, u). Težave so le pri vezavi polglasnika /ə/ s prednjim /dž/, /r/ in /j/ (Srebot

Rejec, 1975, 305-307).

Pri soglasnikih velja, da se zvočniki združujejo v parih (SS12) ali trojicah (SSS13), nezvočniki

pa se lahko združujejo v parih (NN14), trojicah (NNN15) in četvericah (NNNN16). Pri tem

upoštevamo, da trojica vsebuje dva para, četverica pa dve trojici in tri pare (Unuk, 2003, 221).

Začetni dvodelni sklopi N+N (nezvočnik, nezvočnik) so naslednji (Srebot Rejec, 1975, 295-

299):

• dva zapornika: /bd/ (bdeti) /pt/ (ptica), /tk/ (tkanje), /kt/ (k teti), /gd/ (kdaj);

• zapornik + pripornik ali pripornik + zapornik: /ps/ (psovka), /pš/ (pšenica), /ph/

(phati), /ks/ (Ksenija), /sp/ (spanje), /st/ (stol), /sk/ (skok), /šp/ (špageti), /št/ (število),

/šk/ (škaf), /zb/ (zbor), /zd/ (zdaj), /zg/ (zguba), /žb/ (žbica), /žd/ (ždeti), /žg/ (žgati);

• zlitnik + zapornik: /čt/ (čtivo);

• pripornik + zlitnik ali zlitnik + pripornik: /sc/ (scena), /sč/ (sčasom), /šč/ (ščene), /hč/

(hči);

• dva pripornika: /sf/ (sfinga), /sh/ (shirati).

Končni dvodelni sklopi pa so (Srebot Rejec, 1975, 308-312):

12 SS – okrajšava para zvočnikov (Sonoren-Sonoren) 13 SSS – okrajšava trojice zvočnikov (Sonoren-Sonoren-Sonoren) 14 NN – okrajšava para nezvočnikov (Nesonoren-Nesonoren ) 15 NNN – okrajšava trojice nezvočnikov (Nesonoren-Nesonoren-Nesonoren) 16 NNNN – okrajšava četverice nezvočnikov (Nesonoren-Nesonoren-Nesonoren-Nesonoren)


25

• dva zapornika: /tp/ (sodb), /kp/ (prerokb), /pt/ (recept), /pk/ (sklopk), /tk/ (tetk), /kt/

(fakt);

• zapornik + pripornik ali pripornik + zapornik: /ps/ (mops), /kš/ (rikš), /sp/ (risb), /šp/

(lišp), /ft/ (lift), /st/ (list), /št/ (mošt), /ht/ (neviht), /fk/ (filozofk), /sk/ (prask), /šk/

(mišk), /hk/ (grahk), /ks/ (koks);

• zlitnik + zapornik ali zapornik + zlitnik: /čp/ (enačb), /ct/ (lect), /ck/ (pack), /čk/

(mačk), /pc/ (klopc), /tc/ (vratc);

• pripornik + zlitnik ali zlitnik + pripornik: /sc/ (drevesc), /šc/ (prešc), /šč/ (svišč).

Po raziskavi Unuka pa je v slovenskem jeziku najpogostejših naslednjih deset kombinacij v

nizu N+N: /sp/ (spona), /st/ (strelja), /sk/ (skakati), /št/ (štorklja), /šk/ (škarje), /šč/ (ščemeti),

/kt/ (k teti), /tk/ (tkanje), /zd/ (zdoma) in /ks/ (ksilofon) (Unuk, 2003, 226).

Začetni parni zlogi N+Z (nezvočnik, zvočnik) so naslednji (Unuk, 2003, 234-235):

• zapornik + zvočnik: /km/ (kmetija), /gm/ (gmajna), /pn/ (pnevmatika), /tn/ (tnalo), /kn/

(knez), /gn/ (gnezdo), /dn/ (dnina), /pr/ (preveč), /tr/ (trot), /kr/ (kralj), /br/ (brat), /dr/

(drog), /gr/ (gristi), /pl/ (pladenj), /bl/ (blato), /tl/ (tleti), /dl/ (dlan), /kl/ (klop), /gl/

(glava), /pj/ (pijanec), /tj/ (tja), /kj/ (kje), /dj/ (Djekše), /tv/ (tvoj), /dv/ (dva), /kv/

(kvas), /gv/ (gverila);

• pripornik + zvočnik: /sm/ (smeti), /šm/ (šmorn), /hm/ (hmelj), /zm/ (zmaj), /žm/

(žmikati), /sn/ (snop), /zn/ (znati), /fr/ (frača), /sr/ (sreča), /šr/ (šrapnel), /hr/ (hren), /zr/

(zrak), /žr/ (žreti), /fl/ (flota), /sl/ (slon), /šl/ (šleva), /hl/ (hlev), /zl/ (zlitek), /žl/ (žlica),

/fj/ (fjord), /sj/ (sejati17), /hj/ (hja!), /zj/ (zjutraj), /sv/ (svit), /šv/ (švigati), /hv/ (hvala),

/zv/ (zviti), /žv/ (žvečiti);

• zlitnik + zvočnik: /cm/ (cmok), /čm/ (čmrlj), /cr/ (crkljati), /čr/ (črevo), /čl/ (človek),

/cv/ (cviljenje), /čv/ (čvrst).

.

Začetni dvodelni sklopi v nizu Z+Z (zvočnik, zvočnik) pa so: /vm/ (vmes), /mn/ (mnog), /vn/

(vnaprej), /mr/ (mravlja), /nr/ (nrav), /vr/ (vrat), /ml/ (mlad), /vl/ (vlak), /mj/ (mjavkati), /nj/

(njiva), /lj/ (ljub), /vj/ (vjesti). Končni dvodelni sklopi pa so: /mm/ (himn), /rm/ (farm), /lm/

17 sejati – splošno pogovorno [sjati]


26

(film), /jm/ (ujm), /vm/ (revm), /mn/ (himn), /rn/ (tovarn), /ln/ (gostiln), /vn/ (poln), /jn/ (ujn),

/jl/ (emajl), /rl/ (vrl), /rv/ (brv) ter /lv/ (vrl) (Srebot Rejec, 1975, 302-303).

Po raziskavi Unuka je v slovenskem jeziku naslednjih deset najpogostejših kombinacij v nizu

Z+Z: /nj/ (njen), /lj/ (ljubi), /rn/ (Erna), /ln/ (normalnost), /vn/ (vnemanj), /rj/ (rjast), /vl/

(vlak), /rm/ (rman), /vr/ (vreča) in /rv/ (rvati) (Unuk, 2003, 224).

Začetni dvodelni sklopi v kombinaciji Z+N (zvočnik, nezvočnik) so (Srebot Rejec, 1975, 295-

299):

• zvočnik + zapornik: /vp/ (vpiti), /vt/ (vtakniti), /vk/ (vkop), /vb/ (vbod), /vd/ (vdati),

/vg/ (vgozditi);

• zvočnik + pripornik: /vs/ (vse), /vš/ (všiti), /vh/ (vhod), /vz/ (vzeti), /vž/ (vživeti);

• zvočnik + zlitnik: /vc/ (vcepiti), /vč/ (včasih).

Končni dvodelni sklopi pa (Srebot Rejec, 1975, 308-312):

• zvočnik + zapornik: /mp/ (vamp), /mk/ (mamk), /nt/ (fant), /nk/ (sank), /rp/ (borb), /rk/

(novinark), /lp/ (Alp), /lt/ (alt), /lk/ (alg), /jp/ (gajb), /jt/ (ajd), /jk/ (zajk), /rt/ (grd), /vp/

(stavb), /vt/ (pravd), /vk/ (pevk);

• zvočnik + pripornik: /mf/ (triumf), /ms/ (gams), /mš/ (čemž), /ns/ (nians), /nš/ (revanš),

/rf/ (harf), /rs/ (prs), /rš/ (rž), /rh/ (vrh), /lf/ (golf), /ls/ (puls), /lš/ (jelš), /jf/ (fajf), /js/

(kokodajs), /jš/ (kajž), /vs/ (ravs), /vš/ (mevž), /vh/ (bolh);

• zvočnik + zlitnik: /nc/ (princ), /nč/ (punč), /rc/ (src), /rč/ (grč), /lc/ (krilc), /lč/ (Poljč),

/jc/ (jajc), /jč/ (Majč), /vc/ (ovc), /vč/ (žolč).

Po zgradbi so tridelni sklopi sestavljeni takole (Srebot Rejec, 1975, 299-305, 312-314):

• N+N+N: za začetni sklop je edini /stk/ (stkati), za končni pa so trije /pst/ (zagrebst),

/kst/ (tekst), /stk/ (čistk);

• Z+N+N: za začetni sklop so naslednji: /vtk/ (vtkati), /vsp/ (vzpeti), /vst/ (vstati), /vsk/

(vskočiti), /vsh/ (vzhajati), /všt/ (vštuliti), /vzb/ (vzbuditi), /vzd/ (vzdigniti), /vzg/

(vzgib) in /vžg/ (vžgati), za končni pa so /mps/ (mumps), /ntk/ (študentk), /nkt/

(instinkt), /nks/ (larinks), /nck/ (Franck), /nčk/ (Tončk), /nsk/ (žensk), /rpt/ (ekscerpt),

/rtk/ (leopardk), /rkt/ (infarkt), /rčk/ (jarčk), /rst/ (prst), /rsk/ (kozoprsk), /ršp/ (izvržb),

/ršk/ (Uršk), /ršč/ (bršč), /lčk/ (palčk), /jtp/ (najdb), /jtk/ (Majdk), /jčk/ (srajčk), /jst/


27

(enajst), /jsk/ (kokodajsk), /vtk/ (kozmonavtk), /včk/ (jabolčk), /vst/ (tolst), /vsk/

(bevsk), /všč/ (tolšč);

• N+N+Z: za začetni so predstavniki /scm/ (scmariti), /spr/ (spraviti), /str/ (stran), /skr/

(skriti), /sfr/ (sfrizirati), /shr/ (shraniti), /spl/ (splav), /stl/ (stlačiti), /skl/ (sklad), /sfl/

(sflafotati), /shl/ (shladiti), /stv/ (stvar), /skv/ (skvariti), /scv/ (scveteti), /sčv/

(sčvekati), /zgn/ (zgniti), /zbr/ (zbrati), /zdr/ (zdraviti), /zgr/ (zgrabiti), /zbl/ (zbledeti),

/zgl/ (zgled), /zdv/ (zdvomiti), /špr/ (špranja), /štr/ (štruca), /škr/ (škrat), /škl/

(šklepetati), /hkr/ (hkrati);

• Z+N+Z so samo na začetku: /vzm/ (vzmet), /vzn/ (vznak), /vgn/ (vgnezditi), /vpr/

(vprašati), /vtr/ (vtreti), /vkr/ (vkraj), /vbr/ (vbrizgniti), /vdr/ (vdreti), /vgr/ (vgravirati),

/vzr/ (vzrok), /vpl/ (vpliv), /vtl/ (vtlačiti), /vkl/ (vklad), /vgl/ (vglobiti), /včl/ (včlaniti),

/vsl/ (vsled), /vzl/ (vzlet), /vzv/ (vzvod);

• N+Z+Z so samo na začetku: /plj/ (pljuča), /klj/ (ključ), /knj/ (knjiga), /blj/ (bljuvati),

/dlj/ (dlje), /dnj/ (dnjača), /gnj/ (gnjat), /slj/ (sljuda), /smr/ (smreka), /sml/ (Smlednik),

/zmn/ (zmnožiti), /zmr/ (zmračiti), /zml/ (zmlatiti), /zvr/ (zvreči), /zvl/ (zvleči), /zlj/

(zljubiti), /cvr/ (cvreti);

• Z+Z+Z: za začetni sklop je samo /vlj/ (vljuden);

• Z+Z+N pa je samo na koncu besede, in sicer v obliki /rnk/ (trnek) ter /rvc/ (drvc).

Po Unuku je deset najpogostejših kombinacij v nizu SSS: /vlj/ (vljuden), /mlj/ (zemlja), /rlj/

(čmrlj), /rnj/ (srnjak), /nlj/ (ranljiv), /lnj/ (dolnji), /vnj/ (levnjak), /rvn/ (krvnik), /jlj/ (vzgojljiv)

in /mnj/ (dimnjak). Deset najpogostejših kombinacij v nizu NNN pa je: /pst/ (hropsti), /stk/

(stkati), /psk/ (alpski), /ksp/ (ekspert), /kst/ (ekstaza), /fsk/ (demografski), /ksk/ (ekskurzija),

/ksc/ (ekscentričnost), /pšč/ (skupščina) in /sšt/ (s številom) (Unuk, 2003, 225 in 229).

Štiridelni sklopi pa so po svoji sestavi lahko naslednji (Srebot Rejec, 1975, 304-305, 314-

316):

• N+N+Z+Z: /splj/ (izpljuvati), /sklj/ (izkljuvati), /sknj/ (izknjižiti), /zblj/ (izbljuvati) ter

/scvr/ (scvreti);

• Z+N+N+Z: /vspl/ (vzplameneti), /vstr/ (vztrajati), /vskr/ (vzkriž), /vskl/ (vzklik),

/vscv/ (vzcveteti), /vštr/ (vštric), /vzdr/ (vzdražiti) ter /vzgl/ (vzglasje);


28

• Z+N+Z+Z: /vknj/ (vknjižiti), /vklj/ (vključiti), /vzmn/ (vzmnožiti), /vzlj/ (vzljubiti),

/vzvr/ (vzvrat);

• za končni štiridelni sklop pa je sestava samo Z+N+N+N: /lbst/ (izdolbsti), /jstk/

(enajstk) ter /rptk/ (ekscerptk).

Fonemi, ki imajo za lastnost kompaktnost, se lahko kombinirajo med seboj /čk/, /hč/, /hk/,

/hš/, /kč/, /kh/, /kš/, /šh/, /šk/, /šč/, /žg/. Medsebojno so kompatibilni mehkonebniki, vendar je

pogostnost tovrstnih nizov majhna, kajti omejena je tudi z lastnostjo zvenečnost –

nezvenečnost (pri mehkonebnikih samo /hk/). Nizi šumevec – mehkonebnik in mehkonebnik

– šumevec so zelo redki (s samo nekaj primeri potrditve v gradivu oz. manj kot 0,1%): /hč/

([ahči], [hči], [mehčalec], [nihče], [šlahčič]), /kč/ ([doukčas], [pikčast]), /kš/ ([bakšiš],

[kakšen], [kšeft]). Za niz /ph/ je samo ena potrditev ([phati]).

Nizi /j/ + mehkonebnik oz. mehkonebnik + /j/ v gradivu nimajo potrditve.

Velja zakonitost, da sičniki in šumevci, ki imajo nasprotno binarno lastnost kompaktnost,

medsebojno niso kompatibilni, in sicer /s - š/ oz. /š - s/, /z - ž/ oz. /ž - z/, /c – č/ oz. /č - c/, /c -

š/ oz. /š - c/, itd. (Unuk, 2003, 44).

Tudi sami zvočniki nimajo omejitev pri medsebojnih kombinacijah: /jl/ (emajl), /jm/ (ujma),

/jn/ (bojna), /jr/ (bajram), /jv/ (ajvar), /lj/ (ljuba), /lm/ (film), /ln/ (pralnica), /lr/ (polresnica),

/lv/ (halva), /mj/ (lamji), /ml/ (mlaj), /mn/ (mnog), /mr/ (mrak), /mv/ (temveč), /nj/ (njen), /nl/

(inlet), /nm/ (abonma), /nr/ (nrav), /nv/ (invalid), /rj/ (rja), /rl/ (Berlin), /rm/ (rman), /rn/

(arnika), /rv/ (barva), /vj/ (cevje), /vl/ (vleka), /vm/ (vmes), /vn/ (vneti), /vr/ (vrv) (Unuk,

2003, 46).

Razvidna je torej dokaj velika heterogenost kombinacij soglasniškega sklopa, kar predstavlja

mlademu govorcu (otroku) lahko tudi izziv.

1.6 Transkripcija

Transkripcija (ang. transcription) pomeni objektivizacijo govora z dogovorjenimi simboli, ki

opisujejo zvočno podobo.


29

Preko zapisa je možno ugotoviti, kakšen je potek določenih glasov skozi razvoj jezika, pa tudi

razvoja govora pri otroku.

Vsaka transkripcija predstavlja subjektivno delo posameznika zaradi različnega sluha pri

različnih ljudeh – določen zvok ljudje različno dojemajo. To dojemanje je pogojeno tudi z

narečjem, iz katerega prihaja poslušalec. Narečje namreč zelo vpliva na govor, pa tudi na sam

sluh in interpretacijo različnih glasov. Na zapis izgovorjave vplivajo še druge psihofizične

lastnosti zapisovalca, predvsem utrujenost in nagnjenost k stresu.

Za sam zapis je potrebno imeti čimbolj tiho sobo. Če tega ni, se lahko zgodi, da osebi

pripišemo napačno diagnozo (v kolikor se zapisovanje uporablja v terapevtske namene).

V Sloveniji zapisovanje govora pogosteje uporabljajo tisti, ki raziskujejo razvoj jezika in

narečij, redkeje pa se to pojavlja pri logopedih, čeprav bi si tudi oni z zapisom marsikdaj

pomagali. Točen zapis govora, čeprav je dolgotrajen, saj moramo biti pozorni na še tako

majhna odstopanja, je namreč osnova za določevanje prave diagnoze in načrtovanje ustrezne

terapije. Zapisani govor nam služi tudi za nadaljnjo primerjavo in ocenjevanje napredovanja

otroka, pa tudi za samoevalvacijo, ali smo na pravi poti. Tako imamo bolj objektivno oceno o

našem, pa tudi o otrokovem delu.

1.6.1 IPA tabela

V nadaljevanju je najprej predstavljena IPA tabela simbolov – mednarodno dogovorjeni

simboli za zapis govora. V slovenščini tabele v takšnem obsegu še nimamo narejene, zato je

najprej predstavljen prevod angleške, poleg katere je nato dodana tabela slovenskih glasov.

Za lažje razumevanje lokacije izgovorjave dodajam sliko govoril in zapis mesta izgovorjave.


30

Slika 6: Mesto artikulacije (povzeto po: http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-triletne-sole/jezik-

in-besedilne-vrste/glasoslovje/jezikovni-sestav/govorila)

Simboli IPA tabele se uporabljajo za angleško analiziranje govora. V tabeli (slika 7) so

predstavljeni foni.

V zgornji vrstici je napisano mesto izgovorjave, v prvem stolpcu na levi pa način.

Slika 7: Tabela IPA simbolov (http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/consonants.html)


31

Sledi slovenski prevod IPA tabele.

Mesto artikulacije

Ustnično-

ustnični

Ustnično-

zobni

Zobni

Dlesnični

Zadlesnični

Nazaj

obrnjena

konica jezika

Trdonebni

Mehkonebni

Izgovorjen z

jezičkom -

uvulo

Žrelni

Grlni

Zapornik p b t d ʈ ɖ c ɟ k g q G ʔ

Nosnik m ɱ n ɳ ɲ ŋ N

Zatresen glas B r R

Glas z dotikom ѵ ɾ ɽ

Pripornik ɸ β f v θ ð s z ʃ ʒ ʂ ʐ ҫ ʝ x Ɣ χ ʁ ħ ʕ h ɦ Stranski pripornik ɫ ɮ

Glas narejen z zožano

odprtino

ʋ ɹ ɻ j ɰ

Nač

in a

rtik

ulac

ije

Stranski glas narejen

z zožano odprtino

l ɭ ʎ L

Slika 8: Slovenski prevod IPA tabele

Poleg osnovne IPA tabele vseh izgovorjenih glasov obstaja še tabela Diakritikov (tabela

dodatnih znakov za označevanje izgovora posameznega glasu).

Slika 9: Tabela dodatnih znakov (http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/diacritics.html)


32

Sledi prevedena tabela dodatnih znakov:

Slika 10: Slovenski prevod tabele dodatnih znakov

Ter še ostali simboli, ki ne spadajo ne v eno in ne v drugo izmed prej naštetih kategorij:

ʍʍʍʍ Voiceless labial-velar fricative ɕ ʑɕ ʑɕ ʑɕ ʑ Alveolo-palatal fricatives

WWWW Voiced labial-velar approximant ɹ Alveolar lateral flap

ɥɥɥɥ Voiced labial-palatal approximant ɧ Simultaneous ʃʃʃʃ and XXXX

HHHH Voiceless epiglottal fricative

ʢʢʢʢ Voiced epiglottal fricative

ʡʡʡʡ Epiglottal plosive

Affricates and double articulations can be represented by two symbols joined by a tie bar if necessary.

Slika 11: Ostali IPA simboli (http://www.yorku.ca/earmstro/ipa/othersymbols.html)


33

In še slovenski prevod teh simbolov:

ʍʍʍʍ Nezveneč mehkonebno-ustnični pripornik ɕ ʑɕ ʑɕ ʑɕ ʑ Dlesnično-trdonebni pripornik

WWWW Zveneč mehkonebno-ustnični aproksimant ɹ Stransko dlesnični trzljaj

ɥɥɥɥ Zveneč trdonebno-ustnični aproksimant ɧ hkratno ʃʃʃʃ in XXXX

HHHH Nezveneč pripornik, izgovorjen skozi glasilke

ʢʢʢʢ Ozvenjen pripornik, izgovorjen skozi glasilke

ʡʡʡʡ Zapornik, izgovorjen skozi glasilke

Zlitnike in dvojno artikulacijo se lahko prikaže tudi z dvema simboloma, spetima z lokom.

Slika 12: Slovenski prevod ostalih simbolov

Posebnosti v slovenskem jeziku so (Globačnik, 1999, 7):

• dvoustnični u: pred soglasniki in na koncu zloga, razen pred glasom j (prišel � prišeu)

ter pri samoglasnikih, ki se končajo na –lec v 2. sklonu ednine (npr: bralec � brauca);

• vibrant R je upoštevan v samoglasniški zvezi, kadar stoji na začetku besede pred

poudarkom (npr: rdeč, rž), če je med dvema soglasnikoma (npr: trta) ter v stavčni

zvezi, če je postavljen med dvema soglasnikoma (npr: lep rdeč);

• asimilacija ali prilikovanje: en glas se prilagodi drugemu glasu – največkrat se prvi

glas prilikuje drugemu (npr: gladka � glatka);

• soglasniška skupina DS: ki se izgovarja kot C (npr: predsednik � precednik).

Za slovenski jezik niso značilni vsi fonemi in alofoni v IPA tabeli, ampak le nekateri. Le-ti so

prikazani v naslednji tabeli. Ostale simbole uporabljamo za označevanje motenega govora.


34

Ustničnoustnični

Ustničnozobni

Jezičnozobni

Jezičnodlesnični

Jezičnozadlesnični

Jezično nebni

Jezičnomehkonebni

Mesto

artikulacije:

Način

artikulacije

nezv

zv

nezv

zv

nezv

zv

nezv

zv

nezv

zv

nezv

zv

nezv

zv

Zaporniki p b t d k g

Zlitniki c

(t+s) (dz)18

č

(t+š) (dž)19

Nezvočniki

Priporniki f s z š ž h γ20

v

Nosniki / m / n

Obstranski l

Pretrgani r21

Vibrant z

dotikom ɾ

Zvočniki

Drsniki j

Slika 13: Tabela slovenskih fonemov in alofonov (Toporišič, 2000, 73 – 83)

1.6.2 Analiza otroške produkcije

Glede na to, da imajo otroška usta (in s tem tudi govorila) drugačne lastnosti kot usta

odraslega govorca, je zanimiva primerjava govora otroka in govora odraslih oseb. Primerjamo

lahko točnost izreke določenega glasu, zloga in/ali celotne besede. Za boljše primerjanje se

18 Glas /dz/ se oblikuje ob prilikovanju glasov, npr. v besedi Kocbek – nastane zveneči zlitnik. 19 Glas /dž/ se oblikuje ob prilikovanju glasov, npr. v besedi džezva – nastane zveneči zlitnik. 20 Glas /γ/ se oblikuje ob prilikovanju, npr. v besedni zvezi H gozdu – nastane zveneči pripornik. 21 Glasu r (pretrgani vibrant oz. tudi zlogotvorni) v slovenščini nimamo. Obstaja v drugih jezikih, npr. hrvaščini

(beseda Krk).


35

govorca posname (tako avdio kot tudi video), nato pa se naredi transkripcijo in opazuje

dogajanje pri glasovih in glasovnih skupinah (ter posledično tudi besedah).

Takoj lahko rečemo, da se govora med seboj razlikujeta. Sledi samo nekaj značilnosti

otrokovih govoril v primerjavi z govorili odrasle osebe:

• otrok je manjši, kar pomeni, da ima manjša usta ter govorila – manjši prostor za

nastavitev govoril;

• izpadanje zob – začasne luknje v zobovju in uhajanje jezika med obema čeljustma;

• nepravilna rast oz. razporeditev zob – uhajanje jezika v medzobne prostore;

• nepravilna rast čeljusti – uhajanje jezika med njima;

• pogostejši prehladi in zaprtost nosu – pojavljanje nosljanja, ki se lahko utrdi;

• neočiščen sluhovod oz. tujek v njem – vpliv na sluh ter posledično na pravilno

izgovorjavo glasov;

• ipd.

Slika 14: Otroška govorila (http://www.ling.upenn.edu/courses/ling001/acquisition.html)

Eden od načinov analize primerjave je razumevanje pomena izgovorjene besede, ki se

vrednoti z vrednostjo 0 točk ali pa 1 točko. 0 točk prejme govorec, čigar beseda ni bila

razumljena glede na kontekst, 1 točko pa prejme govorec, čigar beseda je bila razumljena

glede na celoten kontekst, ne glede na govorne napake.

Ta analiza je ena najbolj enostavnih. Če pa želimo podrobneje analizirati govor otroka,

uporabimo še naslednje analize po korakih (Ingram, 2001, 277-280):


36

1. ujemanje celotne besede ali ang. WWM (Whole Word Matching):

o analiza pravilnosti izgovorjave: če otrok pravilno izgovori celotno besedo, dobi

1 točko, v nasprotnem primeru dobi 0 točk; prešteje se število točk, ki se jih

nato deli s številom vseh besed, tako se dobi odstotek ujemanja ali ang. PPW

(the Proportion of Whole Word correct);

o analiza zahtevnosti in bližine: če otrok izgovori določen segment besede

pravilno, dobi 1 točko, dodatno točko dobi še za pravilno izgovorjen soglasnik

v segmentu; bolj kot so besede zahtevnejše, postajajo vedno daljše; že v naprej

je določeno število točk za določeno skupino besed (npr: vseh točk je 75, besed

pa 25, torej je deljenje 3.0), z deljenjem otrokovih točk s številom vseh besed

pa se dobi fonološki pomen dolžine izjave otroka ali ang. PMLU (the

Phonological Mean Length of Utterance);

o analiziranje variabilnosti besede: če otrok vedno enako izreče določeno

besedo, dobi 1 točko, če pa različno izgovori, dobi 0 točk;

2. ujemanje dolžine besede: vključuje določanje najbolj pogostih zlogov v otrokovi

besedi in kako dobro to otrok uporabi pri ohranjanju števila zlogov v tarčnih besedah;

analizira se, ali otrok bolj uporablja enozložne ali večzložne besede; ko je določeno

število največkrat uporabljenih enozložnic in večzložnic, se enostavno določi delež

glede na število vseh tarčnih besed; visok delež enozložnic nam pokaže na omejenost

struktur, nižji delež pa pokaže ravno nasprotno; ta analiza nam pove, ali je otrokova

težava v brisanju zlogov; izračuna se delež pravilno izgovorjenih zlogov glede na

število vseh besed (posebej za enozložnice, dvozložnice, trizložnice …);

3. ujemanje segmentov zloga (soglasniki in samoglasniki ter kombinacije): ocenjuje se

število pravilno izrečenih soglasnikov, ne glede na mesto v zlogu in besedi (ali pa za

natančnejšo analizo tudi upoštevajoč mesto v zlogu ali besedi); opazuje in vrednoti se

vse glasove v besedi oz. besedni zvezi. Tako se določi delež pravilne izgovorjave

soglasnikov in soglasniških sklopov ali ang. PCC (Percentage of Consonants Correct);

z analiziranjem dobimo podatke o dogajanju fonoloških procesov;

4. fonološka analiza: z dobljenimi fonološkimi procesi pri prejšnji analizi dobimo

podatke o dogajanju na fonološkem področju pri otroku – katere glasove in v kakšnem

sistemu jih bo otrok uporabljal.


37

22 Problem

V Sloveniji še ni raziskave, ki bi se osredotočila na fonološke procese pri otrocih, kar pomeni,

da nimamo še narejenih razvojnih fonoloških lestvic.

V naši raziskavi smo se osredotočili predvsem na kvaliteto besed oz. še bolj natančno

kvaliteto soglasnikov in soglasniških sklopov – kaj se dogaja v razvoju od 3. do 7. leta

starosti. S podobno problematiko se je ukvarjala že Globačnikova, ki je oblikovala test Ocene

artikulacije govora (1999). Avtorica se je v tem testu osredotočila bolj na samo artikulacijo

(ter motnje: omisija, substitucija in distorzija), nas pa je zanimalo še globlje – predvsem

dogajanje na fonološki ravni ter pojavljanje fonoloških procesov, še posebej na nelinearni

ravni.


38

33 Cilji in raziskovalna vprašanja

Cilj raziskave je analiza fonetske in fonemske realizacije govora otrok med 3. in 7. letom

starosti ter analiza fonološkega razvoja s pomočjo zapisa govora (transkripcije).

Naš namen je bil pridobiti vpogled v otrokovo izgovorjavo predvsem kompleksnejših

soglasniških sklopov ter v fonološke procese, ki se pojavljajo na besednem ter glasovnem

nivoju. Želimo torej opredeliti, kateri so razvojni vzorci govora ter kako se fonemi razvijajo.

Na besednem nivoju nas je zanimalo, ali je beseda, ki jo otrok izgovori, popolna, ali otrok

izpusti kakšen del, kateri je ta del, ali obrne zloge in na kakšen način.

Na glasovnem nivoju smo opazovali, ali otrok vse glasove v besedi izreče popolnoma

pravilno ali ne, ali pride vmes do kakšne zamenjave, izpuščanja oz. popačenja. Zanimalo nas

je tudi, kje se zgodi sprememba in s katerimi glasovi nadomesti neustrezno izrečen glas.

Zanimali so nas fonološki procesi in njihova prisotnost, tipologija ter pogostost pojavljanja.

3.1 Raziskovalna vprašanja

Glede na zastavljen cilj smo si zadali naslednja raziskovalna vprašanja:

V1: Ali različno stari otroci različno realizirajo določene foneme?

V2: Ali je razlika v uporabi fonoloških procesov med mlajšimi in starejšimi otroki?

V3: Ali mlajši otroci uporabljajo več fonoloških procesov kot starejši?

V4: Kateri fonološki procesi se pojavljajo v skupinah od 3,5 do 4,5 let, od 4,6 do 5,5 let in

od 5,6 do 6,5 let?

V5: Kakšen je razvoj fonemov slovenskega jezika?

V6: Kateri soglasniški sklopi predstavljajo otrokom največ težav?


39

44 Raziskovalna metoda

4.1 Vzorec

Minimalni pogoji, ki smo jih želeli pridobiti za 3 starostne skupine, za vsako v enakem deležu

ter v enakem deležu po spolu, so bili:

• 10 najmlajših otrok (v starosti od 3,5 do 4,5 let): 5 deklic, 5 dečkov;

• 10 srednje starih otrok (v starosti od 4,6 do 5,5 let): 5 deklic, 5 dečkov;

• 10 najstarejših otrok (v starosti od 5,6 do 6,5 let): 5 deklic, 5 dečkov.

Podatke smo pridobili ob snemanju otrok iz vrtca Litija, in sicer za več otrok (54), ki so bili

približno enakomerno razporejeni po spolu (29 deklic oz. 54% otrok, 25 dečkov oz. 46%

otrok):

• 3 leta in 6 mesecev do 4 let in 5 mesecev: 17 otrok oz. 32% (11 deklic oz. 20% otrok,

6 dečkov oz. 11% otrok);

• 4 leta in 6 mesecev do 5 let in 5 mesecev: 25 otrok oz. 46% (14 deklic oz. 26% otrok,

11 dečkov oz. 20% otrok),

• 5 let in 6 mesecev do 6 let in 5 mesecev: 12 otrok oz. 22% (4 deklice oz. 7% otrok, 8

dečkov oz. 15% otrok).

Vzorec je bil delno naključno izbran, saj je bil teritorialno predhodno definiran (najmanjši

vpliv narečij; najbolj knjižna slovenščina okolja). Vključeni so bili otroci, čigar starši so

predhodno soglašali s sodelovanjem v raziskavi.

4.2 Spremenljivke

Neodvisni spremenljivki sta starost in spol.

Odvisne spremenljivke:

• stopnja ujemanja celotne besede otroka z odraslim govorcem (ang. WWM – Whole

Word Matching);


40

• realizacija fonemov;

• prisotnost fonoloških procesov.

4.3 Vrednotenje odvisnih spremenljivk

Ocenjevali smo ujemanje celotne besede otroka (WWM), realizacijo fonemov in prisotnost

fonoloških procesov. Vrednotenje besed je bilo oblikovano na podlagi naslednjih kriterijev:

1. Če je otrok izrekel besedo tako, da se je razumelo, kaj je želel izreči (pa čeprav je

vmes izpustil, dodal ali zamenjal nek glas), potem je bil ovrednoten z 1 točko, v

kolikor se ni razumelo pomena, je dobil 0 točk. S tem smo vrednotile razumljivost

otrokovega govora s strani poslušalca.

2. Če je bila otrokova izgovorjava popolnoma enaka izgovoru odraslega govorca brez

govorno-jezikovnih napak (torej je bila povezava med ciljnimi glasovi in izrečenimi

glasovi popolna), je dobil otrok 1 točko, v kolikor se je glas razlikoval od ciljnega

(izpuščanje, zamenjava ali popačenje glasu), je dobil otrok 0 točk. S tem smo

vrednotile ujemanje celotne besede ali ang. WWM.

Ob poslušanju posnetkov smo naredili transkripcijo izgovora glasov ter vrednotili ujemanje

besed in ujemanje glasov. Če se je glas ujemal z glasom odraslega govorca, smo šteli kot

ustrezno izrečen glas, ko pa se je glas razlikoval, smo zapisali fon in nato določili, kateri

fonološki proces je prisoten. Na koncu smo pregledali pojavljanje vseh fonoloških procesov

pri vseh izrečenih glasovih, iste fonološke procese med seboj sešteli ter določili, kateri se

pogosteje pojavljajo in kateri manj pogosto.

4.4 Inštrumentarij

Preizkus, ki smo ga uporabili, je bil oblikovan leta 2010 na Pedagoški fakulteti v sklopu

mednarodnega projekta Cross-Linguistic study of proctracted phonological (speech)

development in children s prof. J. P. Stemberger22, prof. M. B. Bernhardt23, dr. M. Ozbič, dr.

D. Kogovšek in dr. S. Košir.

22 Profesor na UBC Department of Linguistics in University of British Columbia 23 Profesor na UBC School of Audiology and Speech Sciences in University of British Columbia


41

Preizkus vsebuje 101 besedo različne dolžine: 26 besed je enozložnih, 48 besed je dvozložnih,

20 jih je trizložnih, 7 besed je štirizložnih. Od tega ima 71 besed naglas na začetku, 23 na

sredini in 7 na koncu besede. Ciljano je, da besede glasove vsebujejo inicialno, medialno in

finalno, soglasniške sklope pa na vsaj eni od teh možnosti (tako so nekateri soglasniški sklopi

omenjeni enkrat, nekateri pa dvakrat). Vseh opazovanih soglasnikov je 322, soglasniških

sklopov pa 34. Zvočniki so v besedah omenjeni 113-krat, nezveneči nezvočniki 135-krat in

zveneči nezvočniki 74-krat. Od tega je 179-krat vsebovan sprednji glas, 63-krat stranski, 54-

krat ustni in 26-krat zazobni glas; in sicer, 108-krat ustni zapornik, 78-krat pripornik, 64-krat

stranski soglasnik, 24-krat zlitnik, 40-krat nosnik in 9-krat drsnik.

Te besede so razporejene po kategorijah:

• živali oz. deli živali: 13 besed (čebela, kenguru, lev, lisica, medved, mravlja, riba,

slon, taca, tiger, veverica, žaba, žirafa);

• predmeti: 32 besed (balon, blagajna, brisača, cesta, darilo, dim, drevo, gnezdo,

gugalnica, gumb, hladilnik, knjiga, koš, list, mehurčki, metla, miza, nogavica, očala,

postelja, sonce, srajca, steklenica, stol, svinčnik, šal, škarje, ura, zvezda, zvonec,

zobna ščetka, žoga);

• deli telesa: 9 besed (glava, hrbet, jezik, nos, prst, roka, trebuh, usta, zob);

• hiša oz. sestavni deli hiše: 11 besed (grad, hiša, igrišče, ključ, kmetija, okno,

peskovnik, streha, šola, tla, vrata);

• hrana oz. pijača: 15 besed (banana, buča, fižol, hruška, jagoda, juha, klobasa, krompir,

kruh, mleko, pomaranča, sladoled, sok, špageti, zajtrk);

• barve: 3 besede (črn, rdeč, rumen);

• pojmi: 10 besed (dolg, dva, nebo, plava, prazen, spi, suh, velik, zadaj, zgoraj);

• prevozna sredstva: 4 besede (avto, helikopter, vlak, voz);

• del dneva: 1 beseda (noč);

• padavine: 2 besedi (dež, sneg);

• osebe: 1 beseda (zdravnica).


42

Besede, ki so uporabljene v preizkusu, so sistematično določene in ustrezajo naslednjim

kriterijem:

1. besede naj bi izhajale iz otrokovega vsakdanjega besedišča;

2. možen je prikaz tarčne besede;

3. soglasniški sklopi so tipični za slovenščino;

4. ustrezanje mednarodni raziskavi in s tem točno določenim soglasniškim sklopom ter

omogočeno primerjanje z drugimi mednarodnimi študijami.

Besede iz preizkusa so fonetsko izvedene na naslednji način:

Semantična

kategorija

Grafemski

zapis Izgovorjava Opis izgovorjave

čebela [ʧə'be:la],

[ʧɛ'be:la]

Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ),

B (bilabialni ploziv),

L (alveolarni lateral)

kenguru [kɛngu'ɾu:],

[kɛngu'ru:]

K (velarni ploziv),

N + G (alveolarni nazal, velarni ploziv),

R (alveolarni vibrant)

lev ['lɛ:u] L (alveolarni lateral),

lisica [li'si:ʦa]

L (alveolarni lateral),

S (alveolarni frikativ),

C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ)

medved

['mɛ:dved],

['mɛ:dved],

['mɛ:dvet],

['mɛ:dvəd],

['mɛ:dvəd],

['mɛ:dvət]

M (bilabialni nazal),

D (alveolarni ploziv),

V (labiodentalni frikativ),

D (alveolarni ploziv)

ŽIV

AL

I O

Z. D

EL

I Ž

IVA

LI

mravlja ['mɾa:ulja],

['mra:ulja]

M + R (bilabialni nazal, alveolarni vibrant),

L + J (labiodentalni frikativ, alveolarni lateral, palatal)


43

riba ['ɾi:ba],

['ri:ba]

R (alveolarni vibrant),

B (bilabialni ploziv)

slon ['slon] S + L (alveolarni frikativ, alveolarni lateral),

N (alveolarni nazal)

taca ['ta:ʦa] T (alveolarni ploziv),


tiger ['ti:gəɾ],

['ti:gər]

T (alveolarni ploziv),

G (velarni ploziv),


veverica ['ve:veɾiʦa],

['ve:veriʦa]




žaba ['ʒa:ba] Ž (postalveolarni frikativ),


žirafa [ʒi'ɾa:fa],

[ʒi'ra:fa]

Ž (postalveolarni frikativ),


F (labiodentalni frikativ)

balon [ba'lo:n]




blagajna [bla'ga:ina]

B + L (bilabialni ploziv, alveolarni lateral),

G (velarni ploziv),

N (palatal, alveolarni nazal)

brisača [bɾi'sa:ʧa],

[bri'sa:ʧa]

B + R (bilabialni ploziv, alveolarni vibrant),



cesta ['ʦe:sta] C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ),

S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv)

darilo [da'ɾi:lo],

[da'ri:lo]




dim ['di:m] D (alveolarni ploziv),

M (bilabialni nazal)

PR

ED

ME

TI

drevo [dɾɛ'vo:],

[drɛ'vo:]

D + R (alveolarni ploziv, alveolarni vibrant),

V (labiodentalni frikativ)


44

gnezdo ['gne:zdo] G + N (velarni ploziv, alveolarni nazal),

Z + D (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv)

gugalnica [gu'ga:lniʦa]

G (velarni ploziv),

L + N (alveolarni lateral, alveolarni nazal),


gumb

['gumb],

['gumb],

['gump]

G (velarni ploziv),

M + B (bilabialni nazal, bilabialni ploziv)

hladilnik [xla'di:lnik]

H + L (velarni frikativ, alveolarni lateral),


L + N (alveolarni lateral, alveolarni nazal),

K (velarni ploziv)

knjiga ['kɲi:ga] K + N + J (velarni ploziv, alveolarni nazal, palatal)

G (velarni ploziv)

koš ['kɔʃ] K (velarni ploziv),

Š (postalveolarni frikativ)

list ['list] L (alveolarni lateral),


mehurčki [mɛ'xu:ɾʧki],

[mɛ'xu:rʧki]


H (velarni frikativ),


Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ)

K (velarni ploziv)

metla ['mɛ:tla] M (bilabialni nazal),

T + L (alveolarni ploziv, alveolarni lateral)

miza ['mi:za] M (bilabialni nazal),

Z (alveolarni frikativ)

nogavica [nɔga'vi:ʦa]

N (alveolarni nazal),

G (velarni ploziv),



očala [ɔ'ʧa:la] Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ),


postelja

['po:stelja],

['po:jsla],

['po:jstla]

P (bilabialni ploziv),



L + J (alveolarni lateral, palatal)


45

sonce ['so:nʦe]




srajca ['sɾa:iʦa],

['sra:iʦa]

S + R (alveolarni frikativ, alveolarni vibrant),


steklenica [stɛklɛ'ni:ʦa]

S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv),

K + L (velarni ploziv, alveolarni lateral),



stol ['sto: u] S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv),


svinčnik ['svi:nʧnik]

S + V (alveolarni frikativ, labiodentalni frikativ),




K (velarni ploziv)

šal ['ʃal] Š (postalveolarni frikativ),


škarje ['ʃka:ɾje],

['ʃka:rje]

Š + K (postalveolarni frikativ, velarni ploziv),


J (palatal)

ura ['u:ɾa],

['u:ra] R (alveolarni vibrant)

zobna ščetka [,zo:bna'ʃʧe:tka]

Z (alveolarni frikativ),



Š + Č (postalveolarni frikativ, alveolarni ploziv +

postalveolarni frikativ),


K (velarni ploziv)

zvezda ['zve:zda]

Z + V (alveolarni frikativ, labiodentalni frikativ),



zvonec ['zvɔ:neʦ],

['zvɔ:nəʦ]

Z + V (alveolarni frikativ, labiodentalni frikativ),




46

žoga ['ʒɔ:ga] Ž (postalveolarni frikativ),

G (velarni ploziv)

glava ['gla:va] G + L (velarni ploziv, alveolarni lateral),


hrbet

['xə:ɾbet],

['xə:ɾbət],

['xə:rbet],

['xə:rbət]




T (alveolarni ploziv)

jezik ['jɛ:zik]

J (palatal),


K (velarni ploziv)

nos ['nos] N (alveolarni nazal),

S (alveolarni frikativ)

prst ['pə:ɾst],

['pə:rst]




roka ['ɾɔ:ka],

['rɔ:ka]


K (velarni ploziv)

trebuh ['tɾe:bux],

['tre:bux]

T + R (alveolarni ploziv, alveolarni vibrant),


H (velarni frikativ)

usta ['u:sta] S (alveolarni frikativ),


DE

LI

TE

LE

SA

zob

['zob],

['zob],

['zop]




47

grad

['gɾad],

['gɾad],

['gɾat],

['grad],

['grad],

['grat]

G + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant),


hiša ['xi:ʃa] H (velarni frikativ),

Š (postalveolarni frikativ)

igrišče [i'gɾi:ʃʧe],

[i'gri:ʃʧe]

G + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant),

Š (postalveolarni frikativ),


ključ ['kljuʧ] K + L + J (velarni ploziv, alveolarni lateral, palatal),


kmetija [kmɛ'ti:ja]

K + M (velarni ploziv, bilabialni nazal),


J (palatal)

okno ['ɔ:kno] K (velarni ploziv),


peskovnik [pə'skɔ:unik],

[pɛ'skɔ:unik]



K (velarni ploziv),


K (velarni ploziv)

streha ['stɾe:xa],

['stre:xa]

S + T + R (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv,

alveolarni vibrant),


šola ['ʃo:la] Š (postalveolarni frikativ),


HIŠ

A O

Z. S

ES

TA

VN

I D

EL

I H

IŠE

tla ['tla] T + L alveolarni ploziv, alveolarni lateral)


48

vrata

[v'ɾa:ta],

[u'ɾa:ta],

[ʋ'ɾa:ta],

[v'ra:ta],

[u'ra:ta],

[ʋ'ra:ta]

V + R (labiodentalni frikativ, alveolarni vibrant),


banana [ba'na:na] B (bilabialni ploziv),

N (alveolarni nasal)

buča ['bu:ʧa] B (bilabialni ploziv),


fižol [fi'ʒo:u] F (labiodentalni frikativ),

Ž (postalveolarni frikativ)

hruška ['xɾu:ʃka],

['xru:ʃka]

H + R (velarni frikativ, alveolarni vibrant),

Š (postalveolarni frikativ),

K (velarni ploziv)

jagoda ['ja:goda]

J (palatal),

G (velarni ploziv),


juha ['ju:xa] J (palatal),


klobasa [klɔ'ba:sa]

K + L (velarni ploziv, alveolarni lateral),



krompir

[kɾɔ'mpi:ɾ],

[krɔ'mpi:ɾ],

[kɾɔ'mpi:r],

[krɔ'mpi:r],

K + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant),




kruh ['kɾux],

['krux]

K + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant),


HR

AN

A O

Z. P

IJAČ

A

mleko ['mle:kɔ] M + L (bilabialni nazal, alveolarni lateral),

K (velarni ploziv)


49

pomaranča [poma'ɾa:nʧa],

[poma'ra:nʧa]





Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ);

sladoled

['sla:doled],

['sla:doled],

['sla:dolet]

S + L (alveolarni frikativ, alveolarni lateral),




sok ['sok] S (alveolarni frikativ),

K (velarni ploziv)

špageti [ʃpa'ge:ti]

Š + P (postalveolarni frikativ, bilabialni ploziv),

G (velarni ploziv),


zajtrk ['za:itəɾk],

['za:itərk]



R + K (alveolarni vibrant, velarni ploziv)

črn ['ʧə:ɾən],

['ʧə:rən]




rdeč [ə'ɾde:ʧ],

[ə'rde:ʧ]



Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ) BA

RV

E

rumen [ɾu'mɛ:n],

[ru'mɛ:n]




dolg

['do:ug],

['do:ug],

['do:uk],

['do:ukʰ],

['do:ux]


G (velarni ploziv)

PO

JMI

dva ['dva],

['dʋa] D + V (alveolarni ploziv, labiodentalni frikativ)


50

nebo [nɛ'bo:] N (alveolarni nazal),

B (alveolarni ploziv)

plava ['pla:va] P + L (bilabialni ploziv, alveolarni lateral),


prazen ['pɾa:zen],

['pra:zen]

P + R (bilabialni ploziv, alveolarni vibrant),



spi ['spi] S + P (alveolarni frikativ, bilabialni ploziv)

suh ['sux] S (alveolarni frikativ),


velik ['vɛ:lik],

['vɛ:lək]



K (velarni ploziv)

zadaj ['za:dai] Z (alveolarni frikativ),


zgoraj ['zgɔ:ɾai],

['zgɔ:rai]

Z + G (alveolarni frikativ, velarni ploziv),


avto ['a:uto] T (alveolarni ploziv)

helikopter [xɛli'ko:ptəɾ],

[xɛli'ko:ptər]



K (velarni ploziv),




vlak

[v'la:k],

[u'la:k],

[ʋ'la:k]

V + L (labiodentalni frikativ, alveolarni lateral),

K (velarni ploziv)

PR

EV

OZ

NA

SR

ED

ST

VA

voz

['voz],

['voz],

['vos]


Z (alveolarni frikativ)

DE

L

DN

EV

A

noč ['noʧ] N (alveolarni nazal),



51

dež

['dəʒ],

['dəʃ],

['dəʒ]


Ž (postalveolarni frikativ) P

AD

AV

INE

sneg

['sneg] ,

['sneg],

['snek]

S + N (alveolarni frikativ, alveolarni nazal),

G (velarni ploziv)

OS

EB

E

zdravnica [zdɾau'ni:ʦa],

[zdrau'ni:ʦa]

Z + D + R (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv,

alveolarni vibrant),


C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ);

Slika 15: Tabela iskanih besed

4.5 Postopek zbiranja podatkov

V vrtcu Litija smo se dogovorili za sodelovanje v okviru mednarodnega projekta na področju

medjezikovne raziskave fonološkega razvoja otrok (Cross-Linguistic study of proctracted

phonological (speech) development in children avtorjev: J. P. Stemberger, M. B. Bernhardt,

M. Ozbič, D. Kogovšek in S. Košir). Staršem otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, smo

predstavili cilj in potek raziskave. Starši so s podpisom soglasja privolili v snemanje in

pridobivanje podatkov o otrokovem govornem razvoju. Sledilo je srečanje z otroki. Snemanje

se je začelo šele po uvodnem sprejetju. Zaradi obsega dela smo prišli večkrat. Snemanje se je

odvijalo v najbolj tihi sobi vrtca (ki pa ni vedno zadoščala optimalnim akustičnim pogojem).

Otroku se je najprej pokazalo kamero in še enkrat razložilo potek snemanja ter njegovo delo.

Sledil je uvodni razgovor, da se je otrok sprostil, nam pa je ta pogovor služil za pridobitev

globalne slike spontanega, neusmerjenega govora. Sledilo je snemanje in imenovanje

posameznih slik. Na koncu smo zopet izzvali spontani govor in omogočili ogled posnetka, če

si je otrok tega zaželel.

Otrok je pred seboj dobil knjigo s slikami, ki jih je moral poimenovati. Material je bil

sestavljen iz barvnih fotografij po semantičnih sklopih. Slike so bile razporejene po sistemu

od bolj do manj znanih: najprej se je otroku pokazalo najbolj znane besede, nato manj znane


52

oz. besede, s katerimi se manjkrat srečuje in nato zopet znane besede. Čeprav je lista besed

dolga, je bilo gradivo otroku zanimivo, zato je poimenovanje potekalo kontinuirano brez

večjih odmorov.

Pri izgovoru smo se posluževali treh kriterijev pridobljene besede:

a) samostojni priklic leksikalne enote (otrok besedo samostojno izgovori);

b) zapoznelo posnemanje (npr: Ali je to miš ali ogenj? � Miš.);

c) neposredna ponovitev (npr: To je omara. Kaj je to? � Omara.), kar pomeni ponovitev

po fonološkem spominu (enaka artikulacija).

4.6 Programi in tehnična oprema za pripravo posnetkov

(ureditev zvočnih in vidnih datotek)

Za pridobivanje baze podatkov govora otrok smo uporabili digitalno kamero Sony Handycam

HDR-SR5E z brezžičnim mikrofonom Sony ECM-HW2, ki je bil nameščen približno 15

centimetrov od otrokovih ust, nameščen na za ta namen prirejen brezrokavnik.

Za pretvarjanje iz video v slušne posnetke smo uporabili slušalke (da smo bolj natančno slišali

glasove) in program VLC. Sledilo je obdelovanje oz. kreiranje zvočnih podatkov tarčnih

besed iz celote s programom Cool Edit. Za določanje natančnejših mej med glasovi nam je bil

v pomoč program Speech Analyzer.

4.7 Postopek obdelave podatkov

Avdio in video posnetke smo najprej pregledali v programu VLC, da smo si oblikovali grob

profil izgovorjave otroka. S tem programom smo si tudi pomagali pri pretvarjanju iz video v

zvočni posnetek (v .wav format, ki osiromaši zvočni signal v najmanjši možni meri). Sledilo

je rezanje tarčnih besed s pomočjo programa COOL Edit24. Obdelavo posnetkov smo naredili

v programu Speech Analyzer25 (večkratno poslušanje).

24 Verzija 96, ustvaril David Johnston, Združene države Amerike 25 Verzija 3.0.1, SIL International


53

Govor smo zapisovali s pomočjo poslušanja in vidne slike v programu Speech Analyzer ter s

simboli za IPA 200526, ki smo jih vnesli v Excelovo tabelo s pomočjo programov Phon in IPA

Assistant ter pisavo Doulos SIL. Sledila je analiza podatkov v Excelu ter oblikovanje grafov,

glede na dobljene rezultate (grafični prikaz glede na mesto izgovorjave).

Ujemanje transkripcije smo preverili pri 10-ih otrocih (oz. 19% otrok) med 2 zapisovalkama

izgovora.

4.8 Programi za zapis govora

Za analiziranje govora in zapis smo uporabili več programov:

• Speech Analyzer: program za akustično analiziranje zvokov (tako govora kot tudi

glasbe). Nudi analiziranje frekvenc, spektrografov, časovno predvajanje ter

zapisovanje slišanega.

• Cool Edit: podoben program kot Speech Analyzer, le da nudi nekoliko manj – hkrati

lahko gledaš ali spektrogram ali pa frekvence govora. Pri tem programu pa je še

možnost, da zvok prefiltriraš. Prav tako je možno analizirati govor kot tudi glasbo.

Priporočljiv je za rezanje datotek.

• IPA Assistant: računalniški program, ki pomaga pri zapisovanju IPA simbolov v

katerikoli računalniški program. IPA Typing Assistant uporablja preprosto aplikacijo

na zaslonu, s katero izbiraš med posameznimi simboli. Pomanjkljiva lastnost pa je ta,

da ne vsebuje simbolov za moteni govor.

• Phon – verzija 1.4b975: program, ki je izdelan za raziskovanja na področju

fonološkega razvoja (vključno z bebljanjem) in fonoloških motenj. Omogoča analizo

med različnimi govorci. Uporabljen je v projektu Childes.

4.9 Način vrednotenja

Ob vrednotenju smo pričakovali oz. želeli, da bo otrok izgovoril tarčni pojem oz. besedo,

glede na slikovno predlogo. Merilo je bila zgornja meja natančno in pravilno izgovorjen

pojem 100%. Na koncu smo ocene posameznih besed sešteli ter izračunali delež razumljivosti

vseh besed otrokovega govora.

26 Pridobljeno s strani: http://www.langsci.ucl.ac.uk/ipa/IPA_chart_%28C%292005.pdf


54

Analiziranje govora otrok je bilo zaporedno in brez presledkov, tako smo dosegli vsaj

približno enak kriterij pri vseh otrocih.

4.9.1 Statistična metoda

Pri obdelavi podatkov je bila uporabljena opisna statistika, s katero so opisane značilnosti

vzorca: starost, frekvenčna porazdelitev fonemov in razporeditev spremenljivk, %

porazdelitev realizacije fonemov v odvisnosti od starosti, ujemanje celotne besede, število

posameznih fonoloških procesov.


55

55 Rezultati in interpretacija

5.1 Analiza soglasnikov in soglasniških skupin

Soglasnike sem napisala po skupinah glasov27 glede na način izgovorjave in na koncu

primerjala fonološke procese, ki se dogajajo v posamezni skupini. Soglasniške skupine pa

sem zapisala po skupinah glede na prvi glas28.

5.1.1 Zvočniki

Drsnik oz. glide /j/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [j] v 95,76%, v manj kot 1,00% pa je

bil izpuščen, dodajanje bilabialnega zapornika [pj] (epenteza), labiodentalni

aproksimant [ʋ] (anteriorizacija), glide z dodatnim izdišnim zrakom – »breathy

voiced« [j] ter dodajanje velarnega pripornika [xj] (epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [j] v 95,45%, v 1,70% dodalo nosnik n

[ɲj] (epenteza), v enakem deležu – 1,14% je glas izpustilo ali izgovorilo komaj slišen

glide [j] ter v manj kot 1,00% zanosljani drsnik;

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno izgovorilo kot [j] v vseh 100,00%.

Stranski glas oz. lateral /l/ je izgovorjen v

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [l] v 92,26%, glas je izpustilo 4,33%

otrok, interdentalni lateral [l] (anteriorizacija) v 1,86%, ter v manj kot 1,00%

retrofleksni aproksimant laterala [ɭ], bilabialni zapornik [p] (anteriorizacija +

zaustavljanje + odzvenevanje), samoglasnik [u], linguolabialni lateral [l]

(anteriorizacija), alveolarni zapornik [tl] (epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [l] v 91,24%, glas je izpustilo 3,15%

otrok, v 1,35% velarni aproksimant laterala [L] (posteriorizacija) ter v manj kot 1,00%

27 Priloga 2 28 Priloga 3


56

nosljanje laterala [lⁿ], retrofleksni aproksimant laterala [ɭ], dodajanje velarnega

pripornika [xl] (epenteza), interdentalni lateral [l] (anteriorizacija), bilabialni zapornik

[p] (anteriorizacija + zaustavljanje + odzvenevanje), bilabialni zapornik [b]

(anteriorizacija + zaustavljanje), nosnik [m] (anteriorizacija + zaustavljanje),

labiodentalni pripornik [v] (anteriorizacija + slabljenje zapore), labiodentalni

aproksimant pripornika [ʋ] (anteriorizacija + slabljenje zapore), komaj slišen lateral

[l], nosnik [n], samoglasnik [i], glide [j] (drsenje) ter velarni pripornik [x]

(posteriorizacija + slabljenje zapore);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [l] v 98,46%, retrofleksni aproksimant

laterala [ɭ] v 1,03% ter v manj kot 1,00% lateralni pripornik [ɫ] (slabljenje zapore).

Nosnik /m/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [m] v 95,90%, izpuščen glas v 3,08%

ter lateral [l] (drsenje) v 1,03%;

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [m] v 95,86% ter v manj kot 1,00%

izpuščen glas, komaj slišen bilabialni nosnik [m], bilabialni nosnik z dodatnim

izdišnim zrakom – »breathy voiced« [m], bilabialni nosnik z manjšim gibanjem glasilk

– »creaky voiced« [m] ter nosnik [n] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [m] v 99,17% ter v manj kot 1,00%

komaj slišen bilabialni nosnik [m].

Nosnik /n/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [n] v 96,59%, glas je bil izpuščen v

1,36%, v manj kot 1,00% komaj slišen nosnik [n], velarni zapornik [k] (zaustavljanje

+ posteriorizacija), nosnik z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [n],

palatalni nosnik z glidom [ɲj] (posteriorizacija + epenteza), alveolarni zapornik [t]

(zaustavljanje), lateral [ln] (epenteza), velarni pripornik [xn] (epenteza), velarni

zapornik [kn] (epenteza);


57

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [n] v 97,35%, glas je bil izpuščen v

1,27%, v manj kot 1,00% komaj slišen nosnik [n], velarni zapornik [k] (zaustavljanje

+ posteriorizacija), nosnik z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [n],

bilabialni nosnik [m] (anteriorizacija), lateral [l] (drsenje), lateral z dodatnim

ozvenevanjem [l] (drsenje + ozvenevanje), lateraliziran velarni pripornik [xˡ]

(posteriorizacija + slabljenje zapore) ter velarni nosnik [ŋ];

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let:pravilno kot [n] v 99,16% ter v manj kot 1,00%

izpuščanje glasu, komaj slišen nosnik [n] ter nosnik z manjšim gibanjem glasilk –

»creaky voiced« [n].

Vibrant /r/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: z enim trzljajem [ɾ] v 25,66%, lateral [l] (drsenje) v

35,03%, retrofleksni vibrant [ɽ] v 11,81%, vibrant z več trzljaji [r] v 8,96%, izpuščanje

glasu v 7,13%, drsnik [j] (drsenje) v 3,46%, polglasnik [ə] (drsenje) v 2,24%,

retrofleksni aproksimant vibranta [ɻ] v 1,22%, alveolarni zapornik z lateralom [tl]

(epenteza + drsenje) v 1,02% ter v manj kot 1,00% alveolarni zapornik [t]

(zaustavljanje), interdentalni lateral [l] (anteriorizacija + drsenje), komaj slišen lateral

[l] (drsenje), retrofleksni aproksimant laterala [ɭ] (drsenje), bilabialni nosnik [m]

(zaustavljanje + anteriorizacija), nosljanje alveolarnega zapornika z nosnikom [dⁿn]

(zaustavljanje), lateral z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [l] (drsenje),

aproksimant vibranta s faringealnim pripornikom [ɹʕ] (epenteza), alveolopalatalni

pripornik [ɕ] (posteriorizacija), lateral in glide [lj] (drsenje), velarni pripornik [x]

(posteriorizacija), velarni pripornik z laterealom [xl] (drsenje + epenteza), velarni

zapornik z lateralom [kl] (drsenje + epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: z enim trzljajem [ɾ] v 34,21%, l ateral [l] (drsenje) v

33,24%, [r] v 10,94%, izpuščanje glasu v 7,48%, uvularni vibrant [ʀ] (posteriorizacija)

v 2,77%, retrofleksni aproksimant vibranta [ɻ] ter retrofleksni vibrant [ɽ] v 2,35%,


58

uvularni pripornik vibranta [ʁ] (posteriorizacija + slabljenje zapore) v 1,52% ter v

manj kot 1,00% drsnik [j] (drsenje), polglasnik [ə] (drsenje), alveolarni zapornik [t]

(zaustavljanje), interdentalni lateral [l] (anteriorizacija + drsenje), komaj slišen lateral

[l] (drsenje), velarni pripornik [xɾ] (epenteza), velarni aproksimant laterala [L]

(drsenje + posteriorizacija), komaj slišen vibrant [r], labiodentalni pripornik [v]

(anteriorizacija), vibrant z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [ɾ],

nosljanje vibranta [rⁿ], samoglasnik [i] (drsenje), velarni zapornik [kɾ] (epenteza),

labiodentalni pripornik z lateralom [vl] (drsenje + epenteza);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: z enim trzljajem [ɾ] v 49,01%, lateral [l] (drsenje) v

13,49%, [r] v 32,24%, retrofleksni aproksimant vibranta [ɻ] v 2,63%, v manj kot

1,00% izpuščanje glasu ter v manj kot 1,00% drsnik [j] (drsenje), polglasnik [ə]

(drsenje), [xɾ] (epenteza), nosnik [n] (zaustavljanje).

V strukturi 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 94,79% 95,06% 99,22%

slabljenje zapornikov 0,00% 0,00% 0,11%

slabljenje zapornikov + anteriorizacija 0,00% 0,10% 0,00%

slabljenje zapornikov + posteriorizacija 0,00% 0,10% 0,00%

poenostavljanje soglasniških skupin 4,70% 3,81% 0,33%

poenostavljanje sogl. skupin + posteriorizacija 0,00% 0,54% 0,00% poenostavljanje sogl. skupin + zaustavljanje + posteriorizacija 0,00% 0,05% 0,00%

epenteza 0,51% 0,34% 0,33%

∑ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 16: Fonološki procesi v strukturi za zvočnike

Pravilna izreka zvočnikov na področju fonoloških procesov v strukturi je v starostni skupini

od 3,5 do 4,5 let je 94,79%, v starostni skupini od 4,6 do 5,5 let je 95,06% ter v starostni

skupini od 5,6 do 6,5 let je že 99,22%.

Opazimo, da se v starostni skupini od 3,5 do 4,5 let pojavljata le dva fonološka procesa v


59

strukturi – v večji meri poenostavljanje soglasniških skupin (v 4,70%) in epenteza (v 0,51%).

Oba procesa se v naslednji starostni dobi (od 4,6 do 5,5 let) zmanjšata – poenostavljanje

soglasniških skupin je le še v 3,81%, epenteza pa v 0,34%. Dodajajo se še druge oblike:

poenostavljanje soglasniških skupin s posteriorizacijo v 0,54% ter poenostavljanje

soglasniških skupin z zaustavljanjem in posteriorizacijo v 0,05%. Poleg teh fonoloških

procesov se pojavi v enakem deležu – 0,10% slabljenje zapornikov z anteriorizacijo ter

slabljenje zapornikov s posteriorizacijo. V starejši skupini od 5,6 do 6,5 let sta

poenostavljanje soglasniških skupin in epenteze v enakem deležu – 0,33%, poleg teh dveh

procesov je v 0,11% zaslediti tudi slabljenje zapornikov.

Graf 4: Fonološki procesi v strukturi za zvočnike

V mlajši skupini zasledimo dva fonološka procesa v strukturi, v srednji šest, v starejši

starostni skupini pa tri. Število fonoloških procesov v strukturi za zvočnike se sicer v srednji

starostni skupini precej poveča, se pa nato zmanjša v starejši skupini.

Krivulja pri poenostavljanju soglasniških skupin oz. soglasnikov (s kombinacijami) upada,

kar se ujema s samim fonološkim razvojem otrok. Predvsem se to kaže pri vibrantu /r/. Tudi

po Globačnikovi (1999) se še do 6. leta starosti pojavijo omisije tega glasu. Po sicer precej

manjšem deležu pojavljanja mu sledijo epenteze.

Fonološki procesi v strukturi za zvočnike

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pra

viln

a iz

reka

sla

blje

nje

zaporn

ikov

sla

blje

nje

zaporn

ikov +

ante

riorizacija

sla

blje

nje

zaporn

ikov +

poste

riorizacija

poenosta

vlja

nje

sogla

sniš

kih

skupin

poenosta

vlja

nje

sogl.

skupin

+

poste

riorizacija

poenosta

vlja

nje

sogl.

skupin

+

zausta

vlja

nje

+

poste

riorizacija

epente

za

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5


60

Sistema 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 84,05% 86,44% 95,31%

zaustavljanje 0,26% 0,09% 0,11%

zaustavljanje + anteriorizacija 0,13% 0,13% 0,00%

zaustavljanje + posteriorizacija 0,13% 0,00% 0,00%

drsenje 13,93% 11,43% 4,58%

drsenje + anteriorizacija 0,13% 0,00% 0,00%

drsenje + ozvenevanje 0,00% 0,04% 0,00%

drsenje + epenteza 0,46% 0,04% 0,00%

drsenje + posteriorizacija 0,00% 0,31% 0,00%

anteriorizacija 0,52% 0,27% 0,00%

anteriorizacija + zaustavljanje + odzvenevanje 0,07% 0,04% 0,00%

posteriorizacija 0,13% 1,20% 0,00%

posteriorizacija + epenteza 0,20% 0,00% 0,00%

∑ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 17: Fonološki procesi sistema za zvočnike

Pravilna izgovorjava zvočnikov na področju fonoloških procesov sistema je v starostni

skupini od 3,5 do 4,5 let v 84,05%, v starostni skupini od 4,6 do 5,5 let v 86,44% ter v

starostni skupini od 5,6 do 6,5 let v 95,31%. Tudi tu se izreka z leti izboljšuje.

Opazimo, da se v obdobju od 3,5 do 4,5 let pojavlja več fonoloških procesov sistema, pri

katerih najbolj izstopa drsenje v 13,93%, temu po deležu pojavljanja sledi anteriorizacija z

0,52%, nato drsenje z epentezo v 0,46%, zaustavljanje v 0,26%, posteriorizacija z epentezo v

0,20%, v enakem deležu – 0,13% zaustavljanje z anteriorizacijo, zaustavljanje s

posteriorizacijo, drsenje z anteriorizacijo ter posteriorizacija. Fonološki proces z najmanjšim

deležem pa je anteriorizacija z zaustavljanjem in odzvenevanjem 0,07%.

V naslednjem starostnem obdobju (od 4,6 do 5,5 let) se delež drsenja sicer zmanjša na

11,43%, se pa poveča posteriorizacija na 1,20%. Zasledimo še drsenje s posteriorizacijo v

0,31%, anteriorizacijo z 0,27%, zaustavljanje z anteriorizacijo v 0,13%, zaustavljanje v

0,09% ter v enakem deležu – 0,04% drsenje z ozvenevanjem, drsenje z epentezo ter

anteriorizacija z zaustavljanjem in odzvenevanjem.

V starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let pa se pojavita samo dva fonološka procesa sistema, in


61

sicer v 4,58% drsenje ter v 0,11% zaustavljanje.

Fonološki procesi sistema za zvočnike

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pra

viln

a i

zre

ka

za

us

tav

ljan

je

za

us

tav

ljan

je +

an

teri

ori

za

cija

za

us

tav

ljan

je +

po

ste

rio

riz

ac

ija

drs

en

je

drs

en

je +

an

teri

ori

za

cija

drs

en

je +

oz

ve

ne

va

nje

drs

en

je +

ep

en

tez

a

drs

en

je +

po

ste

rio

riz

ac

ija

an

teri

ori

za

cija

an

teri

ori

za

cija

+z

au

sta

vlja

nje

+o

dz

ve

ne

va

nje

po

ste

rio

riz

ac

ija

po

ste

rio

riz

ac

ija+

ep

en

tez

a

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 5: Fonološki procesi sistema za zvočnike

Število fonoloških procesov sistema je v mlajši skupini deset, v srednji devet in v starejši

starostni skupini samo še dva.

Pri fonoloških procesih sistema opazimo, da precej izstopa drsenje. Kot že pri fonoloških

procesih v strukturi je tudi tu težava v vibrantu /r/, ki ga otroci še vedno zamenjujejo z glasovi

/j/, /l/ ali pa polglasnikom /ə/. Vse tri starostne skupine so po deležu zelo visoko. Z leti bi

sicer morala krivulja padati, nekako do 7. leta starosti pa tega procesa ne bi smelo več biti.

5.1.2 Zaporniki

Bilabialni zapornik /b/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [b] v 82,78%, bilabialni zapornik [p]

(odzvenevanje) v 12,91%, bilabialni zapornik z dodatnim uhajanjem zraka [pʰ]

(odzvenevanje) v 1,66% ter v manj kot 1,00% izpuščanje glasu, komaj slišen bilabialni

zapornik [b], labiodentalni pripornik [v] (slabljenje zapore), dodaten izdišni zrak –

»breathy voiced« [b], podvajanje nosljanega glasu [bⁿ.'b] ter labiodentalni pripornik [f]

(slabljenje zapore + odzvenevanje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [b] v 78,54%, bilabialni zapornik [p]


62


(odzvenevanje) v 3,76%, v enakem deležu – 1,11% komaj slišen bilabialni zapornik

[b] ter nosljanje bilabialnega zapornika [bⁿ] (slabljenje zapore) ter v manj kot 1,00%

izpuščanje glasu, lateral [l] (drsenje), bilabialni pripornik [ɸ] (odzvenevanje +

slabljenje zapore), bilabialni nosnik [mb] (epenteza) ter bilabialni nosnik z bilabialnim

zapornikom [mp] (epenteza + odzvenevanje);

• starostni skupini od 5,6 o 6,5 let: pravilno kot [b] v 91,01%, bilabialni zapornik [p]


(odzvenevanje) v 2,54%, izpuščanje glasu v 1,06% ter v manj kot 1,00% labiodentalni

pripornik [v] (slabljenje zapore) ter komaj slišen bilabialni zapornik [p]

(odzvenevanje).

Bilabialni zapornik /p/ je bil izgovorjen v

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [p] v 97,55%, glas je bil izpuščen v

1,84% ter v manj kot 1,00% alveolarni zapornik z lateralom [tl] (posteriorizacija +

epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [p] v 92,37%, glas je bil izpuščen v

5,51%, nosljanje bilabialnega zapornika [pⁿ] (slabljenje zapore) v 1,27% ter v manj

kot 1,00% bilabialni zapornik [b] (ozvenevanje) ter lateral [pl] (epenteza);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [p] v 97,94% ter v 2,06% slišen

zapornik [p].

Dentalni zapornik /d/ je bil izgovorjen v

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [d] v 73,88%, komaj slišen alveolarni

zapornik [d] v 16,84%, alveolarni zapornik [t] (odzvenevanje) v 4,47%, brisanje

zapornika v 2,41% ter v manj kot 1,00% velarni zapornik [g] (posteriorizacija),

lateralna izreka alveolarnega zapornika [dˡ], medzobna izreka alveolarnega zapornika

[t] (anteriorizacija + odzvenevanje), dodajanje nosnika [dm] (epenteza), velarni


63

zapornik [k] (odzvenevanje + posteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [d] v 76,18%, alveolarni zapornik [t] v

9,44%, medzobna izreka alveolarnega zapornika [d] (anteriorizacija) v 6,74%, nosljani

alveolarni zapornik [dⁿ] v 2,02%, brisanje zapornika v 1,80% ter v manj kot 1,00%

medzobna izreka alveolarnega zapornika [t], dodajanje nosnika [dn] (epenteza),

velarni zapornik [g] (posteriorizacija), komaj slišen alveolarni zapornik [d], lateralna

izgovorjava alveolarnega zapornika [dˡ], nosnik [n], dodajanje pripornika [zd]

(epenteza), velarni pripornik [x] (slabljenje zapore + odzvenevanje + posteriorizacija),

medzobna izreka alveolarnega zlitnika [dð] (afrikacija + anteriorizacija), medzobna

izreka zapornika z nosnikom [dn] (anteriorizacija + epenteza) ter alveolarni pripornik

z medzobno izgovorjavo zapornika [zd] (epenteza + anteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [d] v 93,58%, komaj slišen alveolarni

zapornik [d] v 3,74% ter alveolarni zapornik [t] (odzvenevanje) v 2,67%.

Dentalni zapornik /t/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [t] v 71,95%, medzobna izreka

alveolarnega zapornika [t] (anteriorizacija) v 21,78%, brisanje zapornika v 1,65%,

velarni zapornik [k] (posteriorizacija) tudi v 1,65% ter v manj kot 1,00% uhajanje

zraka pri zaporniku [tʰ], komaj slišen alveolarni zapornik [t], nosljanje zapornika [tⁿ],

medzobna izreka alveolarnega zapornika z dodatnim uhajanjem zraka [t h ]

(anteriorizacija), zapornik [d] (ozvenevanje), lateral [l] (drsenje) ter retrofleksni lateral

[ɭ] (drsenje);



nosljanje zapornika [tⁿ] tudi v 2,00%, uhajanje zraka pri zaporniku [tʰ] v 1,34% ter v

manj kot 1,00% medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija + afrikacija), velarni

zapornik [k] (posteriorizacija), lateraliziran alveolarni zapornik [tˡ], dodajanje


64

labiodentalnega pripornika z medzobno izgovorjavo alveolarnega zapornika [ft]

(epenteza + anteriorizacija), dodajanje laterala [tl] (epenteza) ter dodajanje velarnega

zapornika [tk] (epenteza);



uhajanje zraka pri zaporniku [tʰ] v 2,06%, medzobna izreka alveolarnega zapornika z

dodatnim uhajanjem zraka [t h ] (anteriorizacija) v 1,03% ter v manj kot 1,00% nosnik

[m] (anteriorizacija).

Velarni zapornik /g/ je bil izgovorjen v

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [g] v 92,25%, velarni zapornik [k]

(odzvenevanje) v 3,88%, brisanje zapornika v 1,94%, bilabialni zapornik [b]

(anteriorizacija) v 1,16% ter v manj kot 1,00% komaj slišen velarni zapornik [g] in

faringealni pripornik [ʕ] (posteriorizacija);


(odzvenevanje) v 11,41%, velarni zapornik z nosljanjem [gⁿ] (slabljenje zapore) v

2,39%, brisanje zapornika v 1,59%, velarni pripornik [x] (slabljenje zapore) v 1,33%

ter v manj kot 1,00% dodajanje nosnika [ng] (epenteza), komaj slišen velarni zapornik

[g], bilabialni zapornik [p] (anteriorizacija + odzvenevanje), nosljanje labiodentalnega

pripornika [vⁿ] (slabljenje zapore + anteriorizacija), alveolarni zapornik [t]

(anteriorizacija + odzvenevanje), alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (afrikacija +

odzvenevanje), velarni zapornik z alveolopalatalnim zlitnikom [kʨ] (afrikacija +

odzvenevanje + epenteza), nosljanje velarnega zapornika [kⁿ] (odzvenevanje +

slabljenje zapore), nosljanje velarnega zapornika z nosnikom [gⁿn] (epenteza) ter

uvularni vibrant [gʀ] (epenteza);


(odzvenevanje) v 2,72% ter v manj kot 1,00% dodajanje nosnika [ng] (epenteza),


65

komaj slišen velarni pripornik [x] (slabljenje zapore) ter uvularni zapornik [q]

(posteriorizacija).

Velarni zapornik /k/ je bil izgovorjen v

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [k] v 86,75%, velarni pripornik [x]

(slabljenje zapore) v 5,71%, velarni zapornik z dodatnim izpihom [kʰ] v 3,64%,

brisanje zapornika v 2,08%, nosljanje velarnega zapornika [kⁿ] (slabljenje zapore) v

1,30% ter v manj kot 1,00% komaj slišen velarni zapornik [k];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [k] v 82,75%, velarni zapornik z

dodatnim izpihom [kʰ] v 6,35%, velarni pripornik [x] (slabljenje zapore) v 4,39%,

nosljanje velarnega zapornika [kⁿ] (slabljenje zapore), brisanje zapornika v 1,06%, ter

v manj kot 1,00% alveolarni zapornik [t] (anteriorizacija), alveolopalatalni zlitnik [ʨ]

(nebnenje/mehčanje), interdentalni pripornik [θ] (anteriorizacija + slabljenje zapore),

komaj slišen velarni zapornik [k], bilabialni zapornik z labiodentalnim pripornikom

[pf] (anteriorizacija + epenteza), interdentalni zapornik [t] (anteriorizacija), alveolarni

zapornik [d] (anteriorizacija + ozvenevanje), nosnik [nk] (epenteza), komaj slišni

velarni pripornik [x] (slabljenje zapore), velarni pripornik [xk] (epenteza) ter podvojen

velarni zapornik z dodatnim izpihom [kkʰ] (epenteza);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [k] v 89,86%, velarni zapornik z

dodatnim izpihom [kʰ] v 6,08%, velarni pripornik [x] (slabljenje zapore) v 2,03%,

brisanje zapornika v 1,35% ter v manj kot 1,00% nosljanje velarnega zapornika [kⁿ]

(slabljenje zapore).


66

V strukturi 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 95,73% 94,02% 97,89%

brisanje zapornikov 2,10% 2,05% 1,05%



slabljenje zapornikov + odzvenevanje 0,07% 0,00% 0,00%

epenteza 0,20% 0,67% 0,10%

∑ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 18: Fonološki procesi v strukturi za zapornike

Pravilna izreka zapornikov na področju fonoloških procesov v strukturi se z leti izboljšuje. V

starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let je delež 95,73%, v starostnem obdobju od 4,6 do 5,5 let

je 94,02% ter v starosstnem obdobju od 5,6 do 6,5 let že 97,89%.

V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let se je v največji meri pojavilo brisanje zapornikov v

2,10%, s podobnim deležem je tudi slabljenje zapornikov z 1,90%. V manjšem deležu pa se

kažejo tudi epenteze z 0,20% ter slabljenje zapornikov z odzvenevanjem z 0,07%.

Delež brisanja zapornikov je v naslednji starostni dobi (od 4,6 do 5,5 let) 2,05%, slabljenje

zapornikov na 3,08%. Poleg teh dveh procesov sta še epenteze z 0,67% in slabljenje

zapornikov z anteriorizacijo z 0,18%.

Pri otrocih med 5,6 in 6,5 let je brisanje zapornikov opažano v 1,05%, temu sledi slabljenje

zapornikov z 0,96% ter epenteze v 0,10%.

Fonološki procesi v strukturi za zapornike

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pra

viln

a iz

reka

brisanje

zaporn

ikov

sla

blje

nje

zaporn

ikov

sla

blje

nje

zaporn

ikov

+

ante

riorizac

ija

sla

blje

nje

zaporn

ikov

+

od

zvenevan

je

epente

za

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 6: Fonološki procesi v strukturi za zapornike


67

V mlajši skupini so štirje fonološki procesi v strukturi za zapornike, v srednji prav tako štirje,

v starejši starostni skupini pa samo trije.

Slabljenje zapornikov je približno enako v mlajši ter starejši skupini, slabljenje zapornikov pa

z leti počasi upada. Epenteze so bolj pogoste v srednji starostni skupini, z leti pa tudi to upada.

Sistema 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 90,35% 87,50% 96,69%

afrikacija + anteriorizacija 0,00% 0,21% 0,00%

afrikacija + odzvenevanje 0,00% 0,04% 0,00%

afrikacija + odzvenevanje + epenteza 0,00% 0,04% 0,00%

drsenje 0,13% 0,08% 0,00%


anteriorizacija + epenteza 0,00% 0,17% 0,00%

anteriorizacija + odzvenevanje 0,06% 0,17% 0,00%

anteriorizacija + ozvenevanje 0,00% 0,04% 0,00%



posteriorizacija + odzvenevanje 0,06% 0,00% 0,00%

posteriorizacija + odzvenevanje + slabljenje zapore 0,00% 0,04% 0,00%

odzvenevanje 4,22% 6,85% 2,18%

odzvenevanje + epenteza 0,06% 0,00% 0,00%

odzvenevanje + slabljenje zapore 0,00% 0,12% 0,00%

ozvenevanje 0,06% 0,04% 0,00%

palatalizacija 0,00% 0,17% 0,00%

∑ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 19: Fonološki procesi sistema za zapornike

Opazimo, da se pravilna izreka zapornikov na področju fonoloških procesov sistema z leti

izboljšuje. V mlajši starostni skupini je delež 90,35%, v srednji sicer pade na 87,50%, potem

pa se spet krepko vzdigne na 96,69%. V starostni dobi od 3,5 do 4,5 let sta približno enako

zastopana anteriorizacija (v 4,47%) ter odzvenevanje (v 4,22%). V tem obdobju se pojavljajo

še: posteriorizacija v 0,51%, drsenje v 0,13% ter v enakem deležu – 0,06% anteriorizacija z

odzvenevanjem, posteriorizacija z epentezo, posteriorizacija z odzvenevanjem, odzvenevanje z

epentezo ter ozvenevanje.


68

V naslednji starostni dobi (od 4,6 do 5,5 let) se je delež odzvenevanja povečal na 6,85%, delež

anteriorizacije pa zmanjšal na 4,32%. Pojavilo se je tudi še: v enakem deležu – 0,21%

afrikacija z anteriorizacijo ter posteriorizacija, v enakem deležu – 0,17% anteriorizacija z

epentezo, anteriorizacija z odzvenevanjem ter palatalizacija, odzvenevanje s slabljenjem

zapore v 0,12%, drsenje v 0,08%, v enakem deležu – 0,04% pa je še afrikacija z

odzvenevanjem, afrikacija z odzvenevanjem in epentezo, anteriorizacija z ozvenevanjem,

posteriorizacija z odzvenevanjem in slabljenjem zapore ter ozvenevanje.

V starejši skupini od 5,6 do 6,5 let se poveča delež odzvenevanja na 2,18%, zmanjša pa se

delež anteriorizacij na 1,04%. Poleg teh dveh procesov je v tem obdobju zaslediti samo še

posteriorizacijo v 0,09%.

Fonološki procesi sistema za zapornike

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pra

viln

a iz

rek

a

afr

ika

cija

+ a

nte

rio

riz

ac

ija

afr

ika

cija

+ o

dz

ve

ne

va

nje

afr

ika

cija

+ o

dz

ve

ne

va

nje

+ e

pe

nte

za

drs

en

je

an

teri

ori

za

cija

an

teri

ori

za

cija

+ e

pe

nte

za

an

teri

ori

za

cija

+ o

dz

ve

ne

va

nje

an

teri

ori

za

cija

+ o

zv

en

ev

an

je

po

ste

rio

riz

ac

ija

po

ste

rio

riz

ac

ija +

ep

en

tez

a

po

ste

rio

riz

ac

ija +

od

zv

en

ev

an

je

po

ste

rio

riz

ac

ija +

od

zv

en

ev

an

je +

sla

blje

nje

za

po

re

od

zv

en

ev

an

je

od

zv

en

ev

an

je +

ep

en

tez

a

od

zv

en

ev

an

je +

sla

blje

nje

za

po

re

oz

ve

ne

va

nje

pa

lata

liza

cija

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 7: Fonološki procesi sistema za zapornike

V mlajši starostni skupini je devet fonoloških procesov sistema za zapornike, v srednji jih je

štirinajst, v starejši starostni dobi pa so samo še trije. Opazimo velik upad števila procesov iz

srednje v starejše starostno obdobje.

Močno izstopa odzvenevanje (s kombinacijami), kjer je največji delež v starejši skupini, temu

po deležu sledi anteriorizacija (s kombinacijami), kjer pa so si vse tri skupine podobne. Vsi

ostali fonološki procesi so se pri zapornikih tudi pojavili, vendar v manjši meri.


69

5.1.3 Priporniki

Labiodentalni pripornik /f/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [f] v 84,00%, bilabialni zapornik [p]

(zaustavljanje) v 8,00%, velarni pripornik [x] (posteriorizacija) v 4,00% ter v enakem

deležu – 2,00% dodajanje bilabialnega zapornika [fp] (epenteza) ter ozvenjen

labiodentalni pripornik [f] (ozvenevanje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [f] v 78,38%, bilabialni zapornik [p]

(zaustavljanje) v 8,11%, komaj slišen labiodentalni pripornik [f] v 4,05%, v enakem

deležu – 2,70% izpuščanje glasu, interdentalni pripornik [f] (anteriorizacija) in

nosljanje labiodentalnega pripornika [fⁿ] ter v 1,35% labiodentalni pripornik [v]

(ozvenevanje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [f] v 82,14%, velarni pripornik [x]

(posteriorizacija) v 10,71% ter v enakem deležu – 3,57% izpuščanje glasu ter hitro

izrečen bilabialni zapornik [p] (zaustavljanje).

Labiodentalni pripornik /v/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [v] v 88,05%, aproksimant pripornika

[ʋ] v 9,73% ter v manj kot 1,00% izpuščanje glasu, komaj slišen pripornik [v], lateral

[l] (drsenje) in bilabialni zapornik poleg labiodentalnega pripornika [pv] (epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [v] v 82,26%, aproksimant pripornika

[ʋ] v 10,32%, izpuščanje glasu v 2,58%, nosljanje labiodentalnega pripornika [vⁿ] v

1,29% ter v manj kot 1,00% komaj slišen pripornik [v], lateral [l] (drsenje),

labiodentalni pripornik [f] (odzvenevanje), alveolarni nosnik [n] (zaustavljanje),

bilabialni zapornik [b] (zaustavljanje), bilabialni zapornik z labiodentalnim

pripornikom [pfv] (epenteza) ter samoglasnik [u];

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [v] v 87,97%, v enakem deležu –

4,51% aproksimant pripornika [ʋ] in komaj slišen pripornik [v], v 2,26% labiodentalni

pripornik [f] (odzvenevanje) ter v manj kot 1,00% izpuščanje glasu.


70

Velarni pripornik /h/ je bil izgovorjen v:

• starosti od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [x] v 87,30%, izpuščanje glasu v 5,29%, v

enakem deležu – 1,59% velarni zapornik [k] (zaustavljanje) ter lateral [l] (drsenje +

anteriorizacija), alveolarni zapornik [t] (zaustavljanje + anteriorizacija), labiodentalni

pripornik [f] (anteriorizacija), nosnik [nx] (epenteza), postalveolarni pripornik [ʃ]

(nebnenje/mehčanje), alveolopalatalni pripornik [ɕ] (nebnenje/mehčanje), dodajanje

polglasnika [xə] (epenteza), alveolopalatalni pripornik [xɕ] (epenteza), uvularni

pripornik [χ] (posteriorizacija);

• starosti od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [x] v 93,41%, izpuščanje glasu v 2,40%, velarni

zapornik [k] (zaustavljanje) v 1,20% ter v manj kot 1,00% lateral [l] (drsenje +

anteriorizacija), alveolarni zapornik [t] (zaustavljanje + anteriorizacija), komaj slišni

velarni pripornik [x], nosljanje velarnega pripornika [xⁿ], bilabialni zapornik [px]

(epenteza) ter ozvenevanje velarnega pripornika [x] (ozvenevanje);

• starosti od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [x] v 96,05%, izpuščanje glasu v 3,29% ter v

manj kot 1,00% komaj slišen velarni pripornik [x].

Alveolarni pripornik /s/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [s] v 27,23%, alveopalatalni pripornik

[ɕ] (posteriorizacija) v 34,47%, medzobna izreka pripornika [θ] (anteriorizacija) v

25,96%, medzobna izreka alveolarnega zapornika [t] (zaustavljanje + anteriorizacija)

v 3,83%, postalveolarni pripornik [ʃ] (posteriorizacija) v 2,55%, v enakem deležu –

1,28% izpuščanje glasu in alveolarni zapornik [t] (zaustavljanje) ter v manj kot 1,00%

alveolarni zlitnik [ts] (afrikacija), retrofleksni pripornik [ʂ], lateralna izgovorjava

alveolarnega pripornika [sˡ], alveopalatalni zlitnik [ʨ] (afrikacija + posteriorizacija),

medzobna izreka z bolj zaokroženim pripornikom [θs], manj zaokrožen postalveolarni

pripornik [ʃ] (posteriorizacija) ter manj zaokrožen alveopalatalni pripornik [ɕ]

(posteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [s] v 40,84%, alveopalatalni pripornik


71

[ɕ] (posteriorizacija) v 25,92%, medzobna izreka pripornika [θ] (anteriorizacija) v

23,82%, izpuščanje glasu v 2,09%, v enakem deležu 1,31% postalveolarni pripornik

[ʃ] (posteriorizacija), bolj zaokrožen alveolarni pripornik [s] in nosljanje pripornika

[sⁿ] ter v manj kot 1,00% retrofleksni pripornik [ʂ], lateralna izgovorjava alveolarnega

pripornika [sˡ], medzobna izreka alveolarnega zapornika [t] (zaustavljanje +

anteriorizacija), velarni pripornik [x] (posteriorizacija), alveopalatalni zlitnik [ʨ]

(afrikacija + posteriorizacija), komaj slišen alveolarni pripornik [s], nosnik [n]

(zaustavljanje), postalveolarni zlitnik [ʧ] (posteriorizacija) ter alveopalatalni pripornik

z lateralom [ɕl] (posteriorizacija + drsenje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [s] v 57,50%, medzobna izreka

pripornika [θ] (anteriorizacija) v 21,25%, alveopalatalni pripornik [ɕ]

(posteriorizacija) v 15,00%, postalveolarni pripornik [ʃ] (posteriorizacija) v 2,50%,

retrofleksni pripornik [ʂ] v 1,88%, komaj slišen alveolarni pripornik [s] v 1,25% ter v

manj kot 1,00% lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika [sˡ].

Alveolarni pripornik /z/ je izgovorilo v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [z] v 27,92%, medzobna izreka

alveolarnega pripornika [ð] (anteriorizacija) v 20,00%, alveolopalatalni pripornik [ʑ]

(posteriorizacija) v 17,08%, retrofleksni alveolarni pripornik [ɕ] (posteriorizacija +

odzvenevanje) v 8,33%, alveolarni pripornik [s] (odzvenevanje) v 3,75%, izpuščanje

glasu v 2,92%, v enakem deležu – 2,08% medzobna izreka alveolarnega pripornika [θ]

(odzvenevanje + anteriorizacija), ozvenevanje alveolarnega pripornika [s]

(ozvenevanje), medzobna izreka zapornika [t] (zaustavljanje + odzvenevanje +

anteriorizacija) in alveolarni zapornik [d] (zaustavljanje), v enakem deležu – 1,25%

komaj slišen alveolarni pripornik [z], ozvenjen alveolopalatalni pripornik [ɕ]

(posteriorizacija + ozvenevanje), medzobna izreka zapornika [d] (zaustavljanje +

anteriorizacija), manj zaokrožen postalveolarni pripornik [ʒ] (posteriorizacija) in


72

lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika [sˡ] ter v manj kot 1,00% medzobna

izreka zlitnika [tθ] (afrikacija + odzvenevanje + anteriorizacija), alveolarni zlitnik [dz]

(afrikacija), izredno kratek postalveolarni pripornik [ʃ] (ozvenevanje +

posteriorizacija), postalveolarni pripornik [ʒ] (posteriorizacija), medzobna izreka

pripornika z dodajanjem alveolarnega zapornika [ðd] (anteriorizacija + epenteza),

alveolopalatalni zapornik [t] (zaustavljanje + odzvenevanje), alveolarni pripornik [ss]

(odzvenevanje), alveolarni pripornik z dodatnim izdišnim zrakom – »breathy voiced«

[s] (odzvenevanje), bolj zaokrožen alveolarni pripornik [z], alveolarni nosnik [n]

(zaustavljanje), alveolopalatalni zlitnik [dʑ] (afrikacija + posteriorizacija) ter velarni

pripornik [x] (posteriorizacija + odzvenevanje);


alveolarnega pripornika [ð] (anteriorizacija) v 15,96%, alveolopalatalni pripornik [ʑ]

(posteriorizacija) v 8,73%, retrofleksni alveolarni pripornik [ɕ] (posteriorizacija +

odzvenevanje) v 8,43%, medzobno izreko alveolarnega pripornika [θ] (odzvenevanje

+ anteriorizacija) v 5,72%, alveolarni pripornik [s] (odzvenevanje) v 4,82%,

ozvenevanje alveolarnega pripornika [s] (ozvenevanje) v 4,52%, komaj slišen

alveolarni pripornik [z] v 3,31%, izpuščanje glasu v 2,41% ter v manj kot 1,00%

postalveolarni pripornik [ʃ] (odzvenevanje + posteriorizacija), ozvenjen

alveolopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + ozvenevanje), medzobna izreka

zlitnika [tθ] (afrikacija + odzvenevanje + anteriorizacija), medzobna izreka zlitnika

[dð] (anteriorizacija + afrikacija), alveolarni zlitnik [dz] (afrikacija), izredno kratek

postalveolarni pripornik [ʃ] (ozvenevanje + posteriorizacija), alveolopalatalni zlitnik

[ʨ] (odzvenevanje + posteriorizacija), alveolarni nosnik z medzobno izreko

alveolarnega pripornika [nθ] (epenteza + odzvenevanje + anteriorizacija), nosljanje

alveolarnega pripornika [zⁿ], drsnik [j] (drsenje), polglasnik [ə] (drsenje) ter dodajanje

zapornika [kz] (epenteza);



73

alveolarnega pripornika [ð] (anteriorizacija) v 16,90%, alveolarni pripornik [s]

(odzvenevanje) v 8,45%, komaj slišen alveolarni pripornik [z] v 4,93%,

alveolopalatalni pripornik [ʑ] (posteriorizacija) v 2,82%, medzobna izreka

alveolarnega pripornika [θ] (odzvenevanje + anteriorizacija) v 2,11%, ozvenevanje

alveolarnega pripornika [s] (ozvenevanje) v 1,41%, ter v manj kot 1,00% izpuščanje

glasu ter v manj kot 1,00% lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika [sˡ],

postalveolarni pripornik [ʒ] (posteriorizacija), dodajanje alveolarnega nosnika z

medzobno izreko pripornika [nð] (epenteza + anteriorizacija) ter lateralna izgovorjava

alveolarnega pripornika [zˡ].

Postalveolarni pripornik /š/ je izgovorilo v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ʃ] v 29,79%, alveolopalatalni

pripornik [ɕ] (posteriorizacija) v 34,04%, manj zaokrožen pripornik [ʃ] v 11,35%,

retrofleksni pripornik [ʂ] v 5,67%, v enakem deležu – 3,55% medzobna izreka

velarnega zapornika [t] (zaustavljanje + anteriorizacija) ter lateralna izgovorjava

alveolarnega pripornika [sˡ], alveolarni zapornik [t] (zaustavljanje) v 2,84%, v enakem

deležu – 2,13% medzobna izreka pripornika [θ] (anteriorizacija) in manj zaokrožen

alveolopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija), v enakem deležu – 1,42% hkratna

izreka pripornika /š/ in /h/ [ɧ] (posteriorizacija) in lateralna izgovorjava

postalveolarnega pripornika [ʃˡ] ter v manj kot 1,00% alveolarni pripornik [s],

izpuščanje glasu in bolj zaokrožen alveolopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ʃ] v 35,56%, alveolopalatalni

pripornik [ɕ] (posteriorizacija) v 30,22%, retrofleksni pripornik [ʂ] v 10,22%, v

enakem deležu – 5,78% medzobna izreka pripornika [θ] (anteriorizacija) ter hkratna

izreka pripornika /š/ in /h/ [ɧ] (posteriorizacija), alveolarni pripornik [s] v 5,33%,

nosljanje postalveolarnega pripornika [ʃⁿ] v 1,78%, dodajanje alveolarnega pripornika

[sʃ] v 1,33% ter v manj kot 1,00% manj zaokrožen pripornik [ʃ], izpuščanje glasu,


74

medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija + afrikacija), komaj slišen alveolarni

pripornik [s] (anteriorizacija), alveolopalatalni zlitnik z alveolopalatalnim pripornikom

[ʨɕ] (afrikacija + posteriorizacija + epenteza) ter alveolopalatalni zlitnik [ʨ]

(afrikacija + posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ʃ] 37,11%, alveolopalatalni pripornik

[ɕ] (posteriorizacija) v 45,36%, v enakem deležu – 5,15% retrofleksni pripornik [ʂ] ter

alveolarni pripornik [s], v enakem deležu – 2,06% medzobna izreka pripornika [θ]

(anteriorizacija) in lateralne izgovorjave postalveolarnega pripornika [ʃˡ], v enakem

deležu – 1,03% hkratna izreka pripornika /š/ in /h/ [ɧ] (posteriorizacija), dodajanje

alveolarnega pripornika [sʃ] ter lateralna izreka retrofleksnega pripornika [ʂˡ].

Postalveolarni pripornik /ž/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ʒ] v 32,98%, alveolopalatalni

pripornik [ʑ] (posteriorizacija) v 19,15%, alveolarni pripornik [ʃ] (odzvenevanje) v

7,45%, manj zaokrožen postalveolarni pripornik [ʒ] v 5,32%, medzobni alveolarni

zapornik [t] (zaustavljanje + anteriorizacija + odzvenevanje) v 4,26%, v enakem

deležu – 3,19% alveolopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + odzvenevanje),

retrofleksni pripornik [ʐ], lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika [sˡ]

(odzvenevanje), v enakem deležu – 2,13% medzobna izreka alveolarnega zapornika

[d] (zaustavljanje + anteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega zlitnika [dð]

(afrikacija + anteriorizacija), alveolopalatalni zlitnik [ʥ] (afrikacija + posteriorizacija),

postalveolarni zlitnik [dʒ] (afrikacija), v enakem deležu – 1,06% alveolarni pripornik

[z] (anteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega pripornika [ð] (anteriorizacija),

alveolarni pripornik [s] (anteriorizacija + odzvenevanje), ozvenjen postalveolarni

pripornik [ʃ], komaj slišen postalveolarni pripornik [ʒ], izpuščanje glasu, dodajanje

postalveolarnega pripornika [ʃʒ] (epenteza), alveolarni zapornik [d] (zaustavljanje),

alveolarni pripornik z bolj zaokroženim alveolarnim pripornikom [zz] (epenteza +

anteriorizacija), lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika [zˡ] (anteriorizacija),


75

ozvenjen alveolopalatalni pripornik [ɕ] ter alveolopalatalni zlitnik [tʑ] (anteriorizacija

+ afrikacija + odzvenevanje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ʒ] 36,23%, alveolarni pripornik [ʃ]

(odzvenevanje) v 15,94%, alveolopalatalni pripornik [ʑ] (posteriorizacija) v 14,49%,

alveolopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + odzvenevanje) v 5,07%, v enakem

deležu – 3,62% medzobna izreka alveolarnega pripornika [ð] (anteriorizacija),

retrofleksni pripornik [ʐ], v enakem deležu – 2,17% alveolarni pripornik [z]

(anteriorizacija), ozvenjen postalveolarni pripornik [ʃ], lateral [l] (drsenje), v enakem

deležu – 1,45% komaj slišen postalveolarni pripornik [ʒ], retrofleksni pripornik [ʂ]

(odzvenevanje + posteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega pripornika [θ]

(odzvenevanje + anteriorizacija), alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (posteriorizacija +

afrikacija + odzvenevanje), alveolarni zapornik [t] (zaustavljanje + odzvenevanje) ter

v manj kot 1,00% izpuščanje glasu, manj zaokrožen postalveolarni pripornik [ʃ]

(odzvenevanje), dodajanje postalveolarnega pripornika [ʃʒ] (epenteza), lateralna

izgovorjava postalveolarnega pripornika [ʒˡ], komaj slišen alveoalrni pripornik [z]

(anteriorizacija), alveolarni zlitnik [ts] (afrikacija + odzvenevanje), dodajanje

alveolarnega pripornika [zʒ] (epenteza), bolj zaokrožen alveolopalatalni pripornik [ʑ]

(posteriorizacija) ter medzobna izreka labiodentalnega pripornika [f];

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ʒ] 53,70%, alveolopalatalni pripornik

[ʑ] (posteriorizacija) v 24,07%, alveolarni pripornik [z] (anteriorizacija) v 9,26%,

lateralna izgovorjava postalveolarnega pripornika [ʒˡ] v 5,56%, v enakem deležu –

1,85% alveolarni pripornik [ʃ] (odzvenevanje), medzobna izreka alveolarnega

pripornika [ð] (anteriorizacija), komaj slišen alveoalrni pripornik [z] (anteriorizacija)

ter lateralna izgovorjava postalveolarnega pripornika [ʃˡ] (odzvenevanje).


76

V strukturi 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 95,31% 96,23% 98,51%


epenteza 0,94% 0,46% 0,00%

Σ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 20: Fonološki procesi v strukturi za pripornike

Opazimo, da se pravilna izgovorjava pripornikov na področju fonoloških procesov v strukturi

z leti izboljšuje. V starostni skupini od 3,5 do 4,5 let je delež 95,31%, v starostni skupini od

4,6 do 5,5 let je 96,23% ter v starostni skupini od 5,6 do 6,5 let že 98,51%.

Pojavila sta se samo dva fonološka procesa. V starostni dobi med 3,5 in 4,5 let večji delež

pripada poenostavljanju soglasniških skupin (3,75%), manjši pa epentezam (0,94%). Z leti

(obdobje 4,6 – 5,5 let) se delež epentez zmanjšuje (delež je le še 0,46%) in povečuje delež

poenostavljanja soglasniških skupin, ki je 3,31%. Od vseh fonoloških procesov pa se v

starejšem obdobju med 5,6 in 6,5 let pojavlja samo še poenostavljanje soglasniških skupin v

1,49%.

Fonološki procesi v strukturi za pripornike

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pravilna izreka poenostavljanje soglasniških skupin epenteza

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 8: Fonološki procesi v strukturi za pripornike

Število fonoloških procesov v strukturi za pripornike je tako za mlajšo kot za srednje

starostno obdobje enako – dva procesa, medtem ko je v starejši dobi samo še eden. Opazimo,

da je število procesov z leti upadlo.


77

Zanimivo je, da se poenostavljanje soglasniških skupin iz leta v leto veča, medtem ko se

epenteza ustrezno glede na razvoj iz leta v leto manjša. Po Globačnikovi (1999) se do 7. leta

starosti pojavlja distorzija, substitucija in omisija sičnikov in šumnikov, torej v našem primeru

/s/, /š/, /z/ in /ž/.

Sistema 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 56,12% 63,16% 73,23%


zaustavljanje + odzvenevanje 0,09% 0,12% 0,00%


zaustavljanje + anteriorizacija + odzvenevanje 0,92% 0,00% 0,00%

afrikacija 0,46% 0,06% 0,00%


afrikacija + posteriorizacija 0,37% 0,66% 0,00%

afrikacija + posteriorizacija + epenteza 0,00% 0,06% 0,00%

afrikacija + odzvenevanje + anteriorizacija 0,09% 0,24% 0,00%

drsenje 0,09% 0,42% 0,00%






anteriorizacija + odzvenevanje + epenteza 0,00% 0,06% 0,00%




posteriorizacija + ozvenevanje 0,46% 0,18% 0,00%


ozvenevanje 0,55% 1,27% 0,28%


Σ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 21: Fonološki procesi sistema za pripornike

Opazimo, da se pravilna izgovorjava pripornikov na področju fonoloških procesov sistema z

leti izboljšuje – delež v starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let je 56,12%, v starostnem obdobju

od 4,6 do 5,5 let je 63,16% ter v starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let 73,23%. V starostnem


78

obdobju od 3,5 do 4,5 let se je v največji meri pojavila posteriorizacija v 19,41%, temu po

deležu sledi anteriorizacija z 10,86%, posteriorizacija z epentezo z 2,48%, odzvenevanje z

2,21%, zaustavljanje z 1,93%, zaustavljanje z anteriorizacijo z 1,84%, zaustavljanje z

anteriorizacijo in odzvenevanjem z 0,92%, anteriorizacija z odzvenevanjem v 0,83%,

ozvenevanje z 0,55%, enaka deleža – 0,46% imata afrikacija in posteriorizacija z

ozvenevanjem, afrikacija s posteriorizacijo v 0,37%, z enakim deležem – 0,28% so zastopani

afrikacija z anteriorizacijo, drsenje z anteriorizacijo, anteriorizacija z epentezo ter

posteriorizacija z odzvenevanjem, palatalizacija z 0,18% ter z enakim deležem – 0,09%

zaustavljanje z odzvenevanjem, afrikacija z odzvenevanjem in anteriorizacijo ter drsenje.

V naslednji starostni skupini je zopet z največjim deležem zastopana posteriorizacija s

14,25%, prav tako ji po deležu pojavljanja sledi anteriorizacija z 10,99%, odzvenevanje s

3,26%, posteriorizacija z odzvenevanjem s 2,54%, v enakem deležu – 1,27% sta zastopana

ozvenevanje in anteriorizacija z odzvenevanjem, zaustavljanje z 0,91%, afrikacija s

posteriorizacijo v 0,66%, drsenje z 0,42%, afrikacija z odzvenevanjem in anteriorizacijo v

0,06%, v enakem deležu – 0,18% zaustavljanje z anteriorizacijo, afrikacija z anteriorizacijo

ter posteriorizacija z ozvenevanjem, z enakim deležem – 0,12% zaustavljanje z

odzvenevanjem ter drsenje z anteriorizacijo in na koncu še z enakim deležem – 0,06%

afrikacija, afrikacija s posteriorizacijo in epentezo, drsenje s posteriorizacijo ter

anteriorizacija z odzvenevanjem in epentezo.

V starejši starostni skupini od 5,6 do 6,5 let sta se prav tako v večji meri pojavili

posteriorizacija (13,04%) ter anteriorizacija (9,99%). Temu po deležu pojavljanja sledi

odzvenevanje z 2,36%, z enakim deležem – 0,42% anteriorizacija z odzvenevanjem ter

palatalizacija, ozvenevanje z 0,28% ter v enakem deležu – 0,14% zaustavljanje in

anteriorizacija z epentezo.


79

Fonološki procesi sistema za pripornike

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%p

rav

ilna

izre

ka

za

us

tav

ljan

je

za

us

tav

ljan

je +

od

zv

en

ev

an

je

za

us

tav

ljan

je +

an

teri

ori

za

cija

za

us

tav

ljan

je +

an

teri

ori

za

cija

+

afr

ika

cija

afr

ika

cija

+a

nte

rio

riz

ac

ija

afr

ika

cija

+p

os

teri

ori

za

cija

afr

ika

cija

+p

os

teri

ori

za

cija

afr

ika

cija

+o

dz

ve

ne

va

nje

drs

en

je

drs

en

je +

an

teri

ori

za

cija

drs

en

je +

po

ste

rio

riz

ac

ija

an

teri

ori

za

cija

an

teri

ori

za

cija

+e

pe

nte

za

an

teri

ori

za

cija

+o

dz

ve

ne

va

nje

an

teri

ori

za

cija

+o

dz

ve

ne

va

nje

po

ste

rio

riz

ac

ija

po

ste

rio

riz

ac

ija+

ep

en

tez

a

po

ste

rio

riz

ac

ija+

po

ste

rio

riz

ac

ija+

oz

ve

ne

va

nje

od

zv

en

ev

an

je

oz

ve

ne

va

nje

pa

lata

liza

cija

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 9: Fonološki procesi sistema za pripornike

Opazimo, da je pri fonoloških procesih sistema za mlajšo skupino 20 različnih fonoloških

procesov, v srednji skupini 19 procesov in v starejši skupini le še 8 procesov, torej se število

fonoloških procesov sistema z leti zmanjšuje.

Tu gre predvsem za nenatančno izgovorjavo /s/, /š/, /z/ in /ž/, saj so bili ti glasovi izgovorjeni

bolj zadaj oz. spredaj.

5.1.4 Zlitnika

Alveolarni zlitnik /c/ je bil izgovorjen v

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ts] v 25,74%, alveolopalatalni zlitnik

[ʨ] (posteriorizacija) v 33,09%, medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija) v

29,04%, medzobna izreka alveolarnega zapornika [t] (izpuščanje glasu +

anteriorizacija) v 4,41%, postalveolarni zlitnik [ʧ] (posteriorizacija) v 3,31%, v

enakem deležu – 1,10% velarni zapornik [k] (posteriorizacija + izpuščanje glasu) in

alveolopalatalni pripornik [ɕ] (izpuščanje glasu + posteriorizacija) ter v manj kot

1,00% bolj zaokrožen alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (posteriorizacija), retrofleksni

pripornik v zlitniku [tʂ];


80

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ts] v 40,00%, medzobna izreka

zlitnika [tθ] (anteriorizacija) v 30,00%, alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (posteriorizacija) v

24,25%, nosljanje zlitnika [ʦⁿ] v 1,25% ter v manj kot 1,00% postalveolarni zlitnik [ʧ]

(posteriorizacija), komaj slišni zlitnik [ʦ], medzobna izreka alveolarnega zapornika [t]

(izpuščanje glasu + anteriorizacija), bolj zaokrožen alveolopalatalni zlitnik [ʨ]

(posteriorizacija), retrofleksni pripornik v zlitniku [tʂ], lateralna izgovorjava zlitnika

[ʦˡ], bolj zaokrožen alveolarni zlitnik [ʦ], alveolarni zapornik [t] (izpuščanje glasu),

nosljanje medzobne izreke zlitnika [tθⁿ] (anteriorizacija), alveolarni pripornik [s]

(frikacija), manj zaokrožen postalveolarni zlinik [ʧ] (posteriorizacija), nosnik [nt]

(zaustavljanje + izpuščanje glasu), dodajanje alveolarnega zapornika in

alveolopalatalni zlitnik [tʨ] (zaustavljanje + posteriorizacija) ter hkratni izgovor

zapornika in dveh pripornikov [tɧ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ts] v 45,40%, medzobna izreka

zlitnika [tθ] (anteriorizacija) v 43,10%, alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (posteriorizacija) v

9,77% ter v manj kot 1,00% komaj slišni zlitnik [ʦ], velarni zapornik [k]

(posteriorizacija + izpuščanje glasu) ter medzobna izreka alveolarnega pripornika in

zapornika [θt] (metateza).

Postalveolarni zlitnik /č/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ʧ] v 46,21%, alveolopalatalni zlitnik

[ʨ] (posteriorizacija) v 27,93%, medzobna izgovorjava alveolarnega zapornika [t]

(anteriorizacija + izpuščanje glasu) v 5,52%, v enakem deležu – 4,83% manj

zaokrožen postalveolarni zlitnik [ʧ] ter lateralna izgovorjava alveolarnega zlitnika [ʦˡ]

(anteriorizacija), medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija) v 2,76%, alveolarni

zlitnik [ts] (anteriorizacija) v 2,41%, retrofleksni zlitnik [tʂ] v 1,38%, bolj zaokrožen

alveolopalatalni zlitnik fʨ] (posteriorizacija) v 1,03% ter v manj kot 1,00% zlitnik s

hkratnim izgovorom zapornika in dveh pripornikov [tɧ] (posteriorizacija), dodajanje

pripornika [ʧʃ] (epenteza), izpuščanje glasu, alveolopalatalni pripornik z dodajanjem


81

[ʨɕ] (posteriorizacija + epenteza), alveolarni zapornik [t] (izpuščanje glasu), nosljanje

alveolarnega zapornika [tⁿ] (izpuščanje glasu), manj zaokrožen alveolopalatalni zlitnik

[ʨ] (posteriorizacija);


[ʨ] (posteriorizacija) v 21,98%, retrofleksni zlitnik [tʂ] v 8,62%, alveolarni zlitnik [ts]

(anteriorizacija) v 6,25%, medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija) v 3,23%, v

enakem deležu – 2,16% zlitnik s hkratnim izgovorom zapornika in dveh pripornikov

[tɧ] (posteriorizacija) ter nosljanje postalveolarnega zlitnika [ʧⁿ], manj zaokrožen

postalveolarni zlitnik [ʧ] v 1,29% ter v manj kot 1,00% medzobna izgovorjava

alveolarnega zapornika [t] (anteriorizacija + izpuščanje glasu), bolj zaokrožen

alveolopalatalni zlitnik fʨ] (posteriorizacija), dodajanje pripornika [ʧʃ] (epenteza),

izpuščanje glasu, alveolopalatalni pripornik z dodajanjem [ʨɕ] (posteriorizacija +

epenteza), lateralna izgovorjava postalveolarnega pripornika [tʃˡ], medzobna izreka

zlitnika [ʧ] (anteriorizacija), komaj slišen postalveolarni zlitnik [ʧ], palataliziran

postalveolarni zlitnik [ʧʲ] (posteriorizacija), postalveolarni priponik [ʃ] (izpuščanje

glasu), postalveolarni zlitnik z manjšim delovanjem glasilk – »creaky voiced« [ʨ] ter

retrofleksni postalveolarni pripornik [ʂ];


[ʨ] (posteriorizacija) v 28,71%, v enakem deležu – 7,66% retrofleksni zlitnik [tʂ] in

alveolarni zlitnik [ts] (anteriorizacija), medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija) v

6,22%, lateralna izgovorjava postalveolarnega pripornika [tʃˡ] v 1,44% ter v manj kot

1,00% lateralni alveolopalatalni zlitnik [ʨˡ] (posteriorizacija) ter alveolarni zlitnik z

dodajanjem pripornika [tss] (anteriorizacija + epenteza).


82

V strukturi 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 64,76% 96,30% 98,88%


poenostavljanje soglasniških skupin + anteriorizacija 31,75% 0,99% 0,00%

poenostavljanje soglasniških skupin + posteriorizacija 1,90% 0,74% 0,56% poenostavljanje soglasniških skupin + zaustavljanje + posteriorizacija 0,00% 0,25% 0,00%

epenteza 0,63% 0,25% 0,00%

metateze 0,00% 0,00% 0,56%

Σ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 22: Fonološki procesi v strukturi za zlitnike

Opazimo, da se delež pravilno izgovorjenih zlitnikov na področju fonoloških procesov v

strukturi povečuje. V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let je 64,76%, v starostnem obdobju

od 4,6 do 5,5 let je že 96,30, pri starih med 5,6 in 6,5 let pa je že 98,88%. V starostnem

obdobju med 3,5 in 4,5 let se je v največjem deležu pojavilo poenostavljanje soglasniških

skupin z anteriorizacijo v 31,75%, temu po deležu pojavljanja sledi poenostavljanje

soglasniških skupin s posteriorizacijo v 1,90%, poenostavljanje soglasniških skupin v 0,95%

ter epenteze v 0,63%. V srednji starostni dobi pa se je v 1,48% pojavilo poenostavljanje

soglasniških skupin, temu po deležu pojavljanja sledi poenostavljanje soglasniških skupin z

anteriorizacijo v 0,99%, poenostavljanje soglasniških skupin s posteriorizacijo v 0,74% ter v

enakem deležu – 0,25% poenostavljanje soglasniških skupin z zaustavljanjem in

posteriorizacijo ter epenteze. V starejšem starostnem obdobju pa je enak delež – 0,56% za

poenostavljanje soglasniških skupin s posteriorizacijo in metateze.

Fonološki procesi v strukturi za zlitnike

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pra

viln

a izre

ka

po

en

osta

vlja

nje

so

gla

sn

iških

sku

pin

po

en

osta

vlja

nje

so

gla

sn

iških

sku

pin

+

an

teri

ori

za

cija

po

en

osta

vlja

nje

so

gla

sn

iških

sku

pin

+

po

ste

rio

riza

cija

po

en

osta

vlja

nje

so

gla

sn

iških

sku

pin

+

za

usta

vlja

nje

+

po

ste

rio

riza

cija

ep

en

teza

me

tate

ze

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 10: Fonološki procesi v strukturi za zlitnike


83

Opazimo, da so v mlajšem starostnem obdobju štirje fonološki procesi v strukturi za zlitnike,

v srednjem jih je pet, v starejšem obdobju pa sta samo še dva. Torej lahko rečemo, da število

fonoloških procesov z leti upada.

Pri fonoloških procesih v strukturi za zlitnike se je pojavilo: poenostavljanje soglasniških

skupin oz. soglasnikov (s kombinacijami), epenteze ter metateze. Poenostavljanje soglasniških

skupin se kaže v največjem deležu, in to največ v mlajši skupini, nato srednja in nazadnje še

starejša skupina, kar je nekako pričakovano glede na fonološki razvoj otrok. Epenteze so se

najbolj pojavile v srednji, metateze pa v starejši skupini.

Sistema 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 47,55% 50,13% 49,03%


frikacija 0,00% 0,13% 0,00%

drsenje 6,76% 0,00% 0,00%





Σ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 23: Fonološki procesi sistema za zlitnike

Vidimo, da je pravilna izgovorjava zlitnikov na področju fonoloških procesov sistema z leti

približno enaka. V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let je 47,55%, v starostnem obdobju od

4,6 do 5,5 let je 50,13% ter v starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let 49,03%.

V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let se v 23,31% pojavi posteriorizacija, v približno

enakem deležu je anteriorizacija v 22,14%, po deležu pojavljanja jima sledi drsenje v 6,76%

ter posteriorizacija z epentezo v 0,23%. V starostnem obdobju od 4,6 do 5,5 let se je v

28,15% pojavila posteriorizacija, tej po deležu pojavljanja sledi anteriorizacija v 21,21%,

posteriorizacija z epentezo v 0,26% ter v enakem deležu – 0,13% zaustavljanje s

posteriorizacijo ter frikacija. V starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let pa se je v večjem deležu

pojavila anteriorizacija v 28,81%, po deležu pojavljanja ji sledi posteriorizacija v 21,88% in

nato še anteriorizacija z epentezo v 0,28%.


84

Fonološki procesi sistema za zlitnike

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

pra

viln

a izre

ka

zausta

vlja

nje

+

poste

riorizacija

frik

acija

drs

enje

ante

riorizacija

ante

riorizacija

+ e

pente

za

poste

riorizacija

poste

riorizacija

+ e

pente

za

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 11: Fonološki procesi sistema za zlitnike

V mlajši starostni dobi so štirje fonološki procesi sistema za zlitnike, v srednji jih je pet, v

starejši pa samo še trije (s tem, da sta dva v večjem deležu, tretji pa že izzveneva). Opazimo

torej, da število fonoloških procesov z leti upada.

Pri fonoloških procesih sistema za zlitnike se je pojavilo: zaustavljanje + posteriorizacija,

frikacija, drsenje, anteriorizacija (s kombinacijami) ter posteriorizacija (s kombinacijami).

Daleč največji delež imata anteriorizacija ter posteriorizacija. Razlog za oba procesa lahko

zopet iščemo v majhnosti otroških govoril, kjer je jezik hitro na napačnem mestu. V večji

meri se pri mlajših pojavi še drsenje, vendar čez čas pri zlitnikih izzveni.

5.1.5 Soglasniški sklopi

Soglasniški sklopi so za predšolskega otroka zahtevna naloga, saj zahtevajo težko načrtovanje

artikulacije, spremembe mesta, načina in zvenečnosti.

Soglasniški sklop /bl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [bl] v 70,37%, v enakem deležu –

11,11% bilabialni zapornik [pl] (odzvenevanje) in bilabialni zapornik [b] (izpuščanje

glasu) ter v enakem deležu – 3,70% bilabialni zapornik [p] (odzvenevanje +

izpuščanje glasu), polglasnik v sklopu [bəl] (epenteza), izpuščanje soglasniškega

sklopa ter nosnik [m];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [bl] v 76,47%, bilabialni zapornik [p]

(odzvenevanje + izpuščanje glasu) v 8,82%, v enakem deležu – 2,94% bilabialni


85

zapornik [pl] (odzvenevanje), bilabialni zapornik [b] (izpuščanje glasu), polglasnik v

sklopu [bəl] (epenteza), medzobna izgovorjava laterala [bl] (anteriorizacija) ter

bilabialni zapornik z nosljanjem laterala [plⁿ] (odzvenevanje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [bl] v 85,71% ter bilabialni zapornik

[pl] (odzvenevanje) v 14,29%.

Soglasniški sklop /br/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: z enim trzljajem vibranta [bɾ] v 21,74%, lateral [bl]

(drsenje) v 26,09%, v enakem deležu – 17,39% bilabialni zapornik [b] (izpuščanje

glasu) ter bilabialni zapornik [p] (odzvenevanje + izpuščanje glasu), polglasnik [bə]

(drsenje) v 8,70%, v enakem deležu – 4,35% aproksimant vibranta [bɹ] in polglasnik

[bəɾ] (epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: z enim trzljajem vibranta [bɾ] v 20,51%, lateral [bl]

(drsenje) v 35,90%, bilabialni zapornik [b] (izpuščanje glasu) v 17,95%, vibrant z več

trzljaji [br] v 10,26%, v enakem deležu – 2,56% aproksimant vibranta [bɹ], izpuščanje

soglasniškega sklopa, komaj slišen vibrant [bɾ], drsnik [bj] (drsenje), uvularni vibrant

[bʀ] (posteriorizacija) ter uvularni pripornik vibranta [bʁ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: z enim trzljajem vibranta [bɾ] v 25,00%, vibrant z

več trzljaji [br] v 37,50%, bilabialni zapornik [b] (izpuščanje glasu) v 12,50%, v

enakem deležu – 6,25% lateral [bl] (drsenje), polglasnik [bəɾ] (epenteza), bilabialni

zapornik s polglasnikom [pəɾ] (odzvenevanje + epenteza) ter retrofleksni aproksimant

vibranta [bɻ].

Soglasniški sklop /dr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: z enim trzljajem [dɾ] v 8,00%, izpuščanje sklopa v

12,00%, v ravno tako 8,00% se je izgovorilo tudi alveolarni zapornik [d] (izpuščanje

glasu), alveolarni zapornik [t] (odzvenevanje + izpuščanje glasu), vstavljanje

polglasnika v sklop [dəɾ] (epenteza), medzobna izreka zapornika s polglasnikom in


86

lateralom [dəl] (anteriorizacija + epenteza + drsenje), retrofleksni vibrant s

polglasnikom [dəɽ] (epenteza), v enakem deležu – 4,00% vibrant z več trzljaji [dr],

lateral [dl] (drsenje), polglasnik [də] (drsenje), vstavljanje polglasnika z lateralom

[dəl] (epenteza + drsenje), alveolarni zapornik z lateralom [tl] (odzvenevanje +

drsenje), retrofleksni vibrant [dɽ], interdentalni zapornik [t] (anteriorizacija +

odzvenevanje + izpuščanje glasu), interdentalni zapornik s polglasnikom [də]

(anteriorizacija + drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: z enim trzljajem [dɾ] v 25,00%, vibrant z več trzljaji

[dr] v 15,63%, v enakem deležu – 6,25% lateral [dl] (drsenje), polglasnik [də]

(drsenje), uvularni vibrant [dʀ] (posteriorizacija), v enakem deležu – 3,13% alveolarni

zapornik [d] (izpuščanje glasu), alveolarni zapornik [t] (odzvenevanje + izpuščanje

glasu), vstavljanje polglasnika z lateralom [dəl] (epenteza + drsenje), alveolarni

zapornik z lateralom [tl] (odzvenevanje + drsenje), retrofleksni vibrant [dɽ],

palataliziran alveolarni zapornik [dʲ] (izpuščanje glasu) ter alveolarni zapornik [tɾ]

(odzvenevanje), interdentalni zapornik s polglasnikom [tə] (anteriorizacija +

odzvenevanje + drsenje), interdentalni zapornik [dɾ] (anteriorizacija), interdentalni

zapornik s samoglasnikom [deɾ] (anteriorizacija + epenteza), vstavljanje samoglasnika

z lateralom [del] (epenteza + drsenje), vstavljanje samoglasnika z lateralom [tel]

(drsenje + epenteza + odzvenevanje), polglasnik [dər] (epenteza), nosljanje

alveolarnega zapornika z retrofleksnim aproksimantom vibranta [dⁿɻ] ter polglasnik z

lateralom [əl] (izpuščanje glasu + drsenje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: z enim trzljajem [dɾ] v 33,33%, vibrant z več trzljaji

[dr] v 25,00%, samoglasnik v sklopu [der] (epenteza) v 16,67%, v enakem deležu –

8,33% lateral [dl] (drsenje), vstavljanje samoglasnika z retrofleksnim aproksimantom

vibranta [deɻ] (epenteza) ter vstavljanje polglasnika v sklop [dəɾ] (epenteza).

Soglasniški sklop /dv/ je bil izgovorjen v:


87

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [dv] v 62,96%, aproksimant

labiodentalnega pripornika [dʋ] v 11,11%, v enakem deležu – 7,41% vstavljanje

polglasnika [dəv] (epenteza) ter bilabialni zapornik s polglasnikom [bəv]

(anteriorizacija + epenteza), v enakem deležu – 3,70% bilabialni zapornik [bv]

(anteriorizacija), alveolarni zapornik s samoglasnikom [tu] (odzvenevanje) in

alveolarni zapornik z aproksimantom labiodentalnega pripornika [tʋ] (odzvenevanje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [dv] v 70,00%, alveolarni zapornik [tv]

(odzvenevanje) v 10,00%, vstavljanje polglasnika [dəv] (epenteza) v 7,50%, v enakem

deležu – 5,00% aproksimant labiodentalnega pripornika [dʋ] ter interdentalni zapornik

[dv] (anteriorizacija), alveolarni zapornik s polglasnikom [təv] (odzvenevanje +

epenteza) v 2,50%;

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [dv] v 93,33% ter interdentalni

zapornik [dv] (anteriorizacija) v 6,67%.

Soglasniški sklop /gl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [gl] v 63,64%, velarni zapornik [k]

(odzvenevanje + izpuščanje glasu) v 13,64%, velarni zapornik [kl] (odzvenevanje) v

4,55%, v enakem deležu – 4,55% bilabialni zapornik [bl] (anteriorizacija), komaj

slišen velarni zapornik [gl], velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu) in lateraliziran

velarni zapornik [gˡl];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [gl] v 72,22%, velarni zapornik [kl]

(odzvenevanje) v 19,44%, v enakem deležu – 2,78% velarni aproksimant laterala [gL],

velarni pripornik [x] (slabljenje zapornika + izpuščanje glasu) ter uvularni zapornik

[q] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [gl] v 85,71% ter velarni zapornik [kl]

(odzvenevanje) v 14,29%.


88

Soglasniški sklop /gn/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [gn] v 74,07%, nosljanje velarnega

zapornika [gⁿn] v 11,11%, v enakem deležu – 3,70% velarni zapornik [kn]

(odzvenevanje), velarni zapornik [k] (odzvenevanje + izpuščanje glasu), nosljanje

velarnega zapornika [kⁿn] (odzvenevanje) ter komaj slišen velarni zapornik [gn];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [gn] v 69,23%, velarni zapornik [kn]

(odzvenevanje) v 20,51%, v enakem deležu – 2,56% nosljanje velarnega zapornika

[gⁿn], velarni zapornik [k] (odzvenevanje + izpuščanje glasu), nosljanje velarnega

zapornika [kⁿn] (odzvenevanje) ter velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [gn] v 80,00%, v enakem deležu –

6,67% velarni zapornik [kn] (odzvenevanje), nosljanje velarnega zapornika [gⁿn] ter

nosnik [n] (izpuščanje glasu).

Soglasniški sklop /gr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta kot [gɾ] v

23,91%, velarni zapornik s polglasnikom in lateralom [gəl] (epenteza + drsenje) v

19,57%, lateral [gl] (drsenje) v 15,22%, velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu) v

10,87%, v enakem deležu – 8,70% vibrant z več trzljaji [gr] ter retrofleksni vibrant

[gɽ], velarni zapornik s polglasnikom [kə] (odzvenevanje) v 4,35%, v enakem deležu –

2,17% lateral [l] (izpuščanje glasu + drsenje), velarni zapornik s polglasnikom in

lateralom [kəl] (odzvenevanje + epenteza + drsenje), velarni zapornik s

samoglasnikom in glidom [kij] (odzvenevanje + epenteza + drsenje) ter komaj slišen

velarni pripornik z retrofleksnim vibrantom [xɽ] (slabljenje zapore);


33,78%, lateral [gl] (drsenje) v 18,92%, vibrant z več trzljaji [gr] v 12,16%,

izgovorjen velarni zapornik z lateralom [kl] (odzvenevanje + drsenje) v 9,46%, v

enakem deležu – 2,70% velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu), polglasnik v sklopu

[gəɾ] (epenteza) in uvularni vibrant [gʀ], v enakem deležu – 1,35% retrofleksni vibrant


89

[gɽ], velarni zapornik s polglasnikom [kə] (odzvenevanje), velarni zapornik s

polglasnikom [gə] (drsenje), izpuščanje sklopa, velarni zapornik [k] (odzvenevanje +

izpuščanje glasu), komaj slišen velarni zapornik [gɾ], nosljanje velarnega zapornika

[gⁿɾ], nosljanje obeh glasov [gⁿɾⁿ], komaj slišen velarni zapornik s komaj slišnim

retrofleksnim aproksimantom vibranta [gɻ], vstavljanje polglasnika z nosljanjem

retrofleksnega aproksimanta vibranta [gəɻⁿ] (epenteza), glide [gj] (drsenje), velarni

aproksimant laterala [gL] (posteriorizacija + drsenje) ter polglasnik in velarni

aproksimant laterala [gəL] (posteriorizacija + drsenje + epenteza);


25,00%, vibrant z več trzljaji [gr] v 42,86%, v enakem deležu – 10,71% lateral [gl]

(drsenje) ter velarni zapornik s polglasnikom [gə] (drsenje), retrofleksni aproksimant

vibranta [gɻ] v 7,1¸4%, interdentalni alveolarni zapornik [dr] (anteriorizacija) v 3,57%.

Soglasniški sklop /hl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [xl] v 76,19%, v enakem deležu –

4,76% velarni pripornik [x] (izpuščanje glasu), izpuščanje soglasniškega sklopa,

interdentalni lateral [xl] (anteriorizacija), polglasnik ter lateral [xəl] (epenteza) ter

velarni zapornik z dodatnim izpihom [kʰ] (zaustavljanje + izpuščanje glasu);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [xl] v v 84,85%, velarni pripornik [x]

(izpuščanje glasu) v 6,06%, v enakem deležu – 3,03% izpuščanje soglasniškega

sklopa, komaj slišni velarni pripornik [xl] ter velarni zapornik [k] (zaustavljanje +

izpuščanje glasu);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [xl] v 89,47% ter v 10,53%

interdentalni lateral [xl] (anteriorizacija).

Soglasniški sklop /hr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [xɾ] v 28,00%,

lateral [xl] (drsenje) v 20,00%, v enakem deležu – 8,00% velarni pripornik [x]


90

(izpuščanje glasu), velarni zapornik [kɾ] (zaustavljanje), retrofleksni vibrant [xɽ],

drsnik [xj] (drsenje), v enakem deležu – 4,00% vibrant z več trzljaji [xr], polglasnik

[xə] (drsenje), labiodentalni pripornik z lateralom [fl] (anteriorizacija + drsenje),

polglasnik z lateralom [xəl] (epenteza + drsenje), retrofleksni aproksimant laterala [xɭ]

(drsenje);


lateral [xl] (drsenje) v 37,21%, v enakem deležu – 6,98% vibrant z več trzljaji [xr] ter

velarni pripornik [x] (izpuščanje glasu), v enakem deležu – 4,65% velarni zapornik

[kɾ] (zaustavljanje), velarni zapornik z lateralom [kl] (zaustavljanje + drsenje),

uvularni vibrant [xʀ] (posteriorizacija) ter samoglasnik z retrofleksnim vibrantom

[xuɽ] (epenteza), v enakem deležu – 2,33% retrofleksni vibrant [xɽ], polglasnik [xə]

(drsenje), retrofleksni aproksimant vibranta [xɻ], velarni zapornik z retrofleksnim

vibrantom [kɽ] ter velarni lateral [xL] (posteriorizacija);


lateral [xl] (drsenje) v 15,79%, vibrant z več trzljaji [xr] v 31,58% ter v 5,26%

polglasnik v sklopu [xəɾ] (epenteza).

Soglasniški sklop /kl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [kl] v 69,23%, velarni zapornik [k]

(izpuščanje glasu) v 11,54%, izpuščanje soglasniškega sklopa v 7,69%, polglasnik

[kə] v 5,77%, v enakem deležu – 1,92% nosljani velarni zapornik [kⁿl], alveolarni

zapornik [tl] (anteriorizacija) in nosnik [n] (anteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [kl] v 69,62%, velarni zapornik [k]

(izpuščanje glasu) v 11,39%, izpuščanje soglasniškega sklopa v 3,80%, v enakem

deležu – 2,53% alveolarni pripornik z nosnikom [sn] (anteriorizacija), velarni

pripornik [xl] (slabljenje zapore) ter uvularni aproksimant laterala [kL]

(posteriorizacija), v enakem deležu – 1,27% nosljani velarni zapornik [kⁿl], alveolarni

pripornik in nosnik [skn] (epenteza + zaustavljanje), nosljanje velarnega zapornika


91

[kⁿ] (izpuščanje glasu), faringealiziran velarni zapornik [kˤ] (posteriorizacija +

izpuščanje glasu), samoglasnik v sklopu [kol] (epenteza) ter samoglasnik v sklopu

[kel] (epenteza);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [kl] v 91,43% ter v enakem deležu –

2,86% velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu), komaj slišna glasova v sklopu [kl] ter

dodajanje izdihanega glasu pri velarnem zaporniku [kʰl].

Soglasniški sklop /klj/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [klj] v 3,57%, izgovor [kl] (izpuščanje

glasu) v 64,29%, polglasnik [kəl] (epenteza + izpuščanje glasu) v 10,71%, velarni

zapornik [k] (izpuščanje glasu) v 7,14%, v enakem deležu – 3,57% polglasnik v

sklopu [kəlj] (epenteza), interdentalni lateral [kl] (anteriorizacija + izpuščanje glasu),

polglasnik v sklopu z interdentalnim lateralom [kəl] (epenteza + anteriorizacija +

izpuščanje glasu) ter velarni zapornik [g] (ozvenevanje + izpuščanje glasu);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [klj] v v 5,56%, izgovor [kl]

(izpuščanje glasu) v 81,48%, velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu) v 3,70%, v

enakem deležu – 1,85% polglasnik [kəl] (epenteza + izpuščanje glasu), nosljanje

velarnega zapornika in laterala [kⁿlⁿ] (izpuščanje glasu), nosljanje glasov sklopa

[kⁿlⁿjⁿ], velarni pripornik [x] (slabljenje zapore + izpuščanje glasu) ter polglasnik in

velarni aproksimant laterala [kəL] (posteriorizacija + izpuščanje glasu + epenteza);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [klj] v 18,18%, izgovor [kl]

(izpuščanje glasu) v 72,73%, v enakem deležu – 3,03% velarni zapornik [k]

(izpuščanje glasu), polglasnik v sklopu [kəlj] (epenteza) ter komaj slišen velarni

zapornik [kl] (izpuščanje glasu).

Soglasniški sklop /km/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [km] v 62,96%, nosljanje velarnega

zapornika [kⁿm] v 11,11%, v enakem deležu – 7,41% velarni pripornik [xm]


92

(slabljenje zapore) in velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu), v enakem deležu –

3,70% izpuščanje soglasniškega sklopa, interdentalni zapornik [t] (anteriorizacija),

nosljan velarni pripornik [xⁿm] (slabljenje zapore);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [km] v 71,79%, nosljanje velarnega

zapornika [kⁿm] v 15,38%, v enakem deležu – 5,13% velarni pripornik [xm]

(slabljenje zapore) in velarni zapornik [gm] (ozvenevanje) ter velarni pripornik [x]

(slabljenje zapore + izpuščanje glasu) v 2,56%;

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [km] v 84,21%, v enakem deležu –

5,26% nosljanje velarnega zapornika [kⁿm], velarni pripornik [xm] (slabljenje zapore)

ter polglasnik v sklopu ter alveolarni zapornik [kət] (epenteza + zaustavljanje +

posteriorizacija).

Soglasniški sklop /knj/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [kɲj] v 0,00%, namesto tega je bil

izgovorjen v obliki [kn] (izpuščanje glasu) v 65,22%, nosljanje velarnega zapornika

[kⁿn] (izpuščanje glasu) v 26,09%, v enakem deležu – 4,35% alveolarni zapornik [tn]

(anteriorizacija + izpuščanje glasu) ter vstavljanje samoglasnika [kin] (epenteza +



izgovorjen v obliki [kn] (izpuščanje glasu) v 86,21%, polglasnik [kən] (epenteza +

izpuščanje glasu) v 6,90%, v enakem deležu – 3,45% nosljanje velarnega zapornika

[kⁿn] (izpuščanje glasu) ter nosnik [n] (izpuščanje glasu);


izgovorjen v obliki [kn] (izpuščanje glasu) v 100,00%.

Soglasniški sklop /kr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [kɾ] v 28,30%,

lateral [kl] (drsenje) v 20,75%, velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu) v 16,98%,

polglasnik z lateralom [kəl] (epenteza + drsenje) v 9,43%, retrofleksni vibrant [kɽ] v


93

5,66%, v enakem deležu – 3,77% vibrant z več trzljaji [kr], polglasnik v sklopu [kəɾ]

(epenteza), polglasnik [kə] (drsenje) ter drsnik [kj] (drsenje), v enakem deležu – 1,89%

izpuščanje sklopa ter alveolarni zapornik [t] (anteriorizacija + izpuščanje glasu);


lateral [kl] (drsenje) v 24,36%, velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu) v 12,82%, v

enakem deležu – 5,13% vibrant z več trzljaji [kr] ter polglasnik v sklopu [kəɾ]

(epenteza), v enakem deležu – 2,65% polglasnik z lateralom [kəl] (epenteza + drsenje)

ter velarni zapornik z lateralom [gl] (ozvenevanje + drsenje), v enakem deležu –

1,28% retrofleksni vibrant [kɽ], polglasnik [kə] (drsenje), izpuščanje sklopa,

polglasnik v sklopu [kər] (epenteza), komaj slišen lateral [kl] (drsenje), samoglasnik z

lateralom [kol] (epenteza + drsenje), komaj slišen vibrant [kɾ], polglasnik z

retrofleksnim vibrantom [kəɽ] (epenteza), velarni pripornik [kxɾ] (epenteza),

samoglasnik v sklopu [koɾ] (epenteza), polglasnik z uvularnim aproksimantom laterala

[kəL] (epenteza + drsenje), uvularni vibrant [kʀ] (posteriorizacija), komaj slišen

velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu), velarni zapornik z dodatnim izpihanim zrakom

[kʰ] (izpuščanje glasu), nosljanje velarnega zapornika [kⁿ] (izpuščanje glasu), velarni

pripornik [kx] (slabljenje zapore + posteriorizacija);


vibrant z več trzljaji [kr] v 17,65%, lateral [kl] (drsenje) v 8,82%, v enakem deležu –

5,88% alveolarni zapornik [kət] (epenteza + zaustavljanje) ter retrofleksni aproksimant

vibranta [kɻ], v enakem deležu – 2,94% velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu) ter

polglasnik v sklopu [kər] (epenteza) ter velarni zapornik [gɾ] (ozvenevanje).

Soglasniški sklop /lj/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [lj] v 9,62%, lateral [l] (izpuščanje

glasu) v 57,69%, samoglasnik v sklopu [lij] (epenteza) v 23,08%, drsnik [j] (drsenje) v

5,77%, v enakem deležu – 1,92% izpuščanje sklopa ter komaj slišen lateral [l];


94


glasu) v 76,47%, samoglasnik v sklopu [lij] (epenteza) v 2,94%, v enakem deležu –

1,47% vibrant [r] (metateza v besedi MRAVLJA), samoglasnik z drsnikom [ij]

(izpuščanje glasu + metateza) ter velarni aproksimant laterala [L] (posteriorizacija +



glasu) v 84,00% ter samoglasnik v sklopu [lij] (epenteza) v 12,00%.

Soglasniški sklop /ln/ je izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ln] v 67,35%, polglasnik v sklopu

[lən] (epenteza) v 20,41%, v enakem deležu – 6,12% lateral [l] (izpuščanje glasu) ter

interentalni lateral [ln] (anteriorizacija);


[lən] (epenteza) v 11,43%, nosnik [n] (izpuščanje glasu) v 7,14%, samoglasnik v

sklopu [lin] (epenteza) v 5,71%, velarni aproksimant laterala [Ln] (posteriorizacija) v

2,86% ter lateral [l] (izpuščanje glasu) v 1,43%;


[lən] (epenteza) v 18,18%, interentalni lateral [ln] (anteriorizacija) v 9,09% ter nosnik

[n] (izpuščanje glasu) v 3,03%.

Soglasniški sklop /mb/ (končni soglasniški sklop v besedi GUMB, kjer pride do prilikovanja)

je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [mb] v 25,81%, bilabialni zapornik z

dodatnim izpihom [mpʰ] (odzvenevanje) v 29,03% ter bilabialni zapornik [mp]

(odzvenevanje) v 45,16%;


dodatnim izpihom [mpʰ] (odzvenevanje) v 55,88%, bilabialni zapornik [mp]

(odzvenevanje) v 38,24%, v enakem deležu – 2,94% nosnik [m] (izpuščanje glasu) ter


95

bilabialni zapornik z dodatnim izpihom [pʰ] (izpuščanje glasu);


dodatnim izpihom [mpʰ] (odzvenevanje) v 57,14%, bilabialni zapornik [mp]

(odzvenevanje) v 28,57%, v enakem deležu – 7,14% nosnik [m] (izpuščanje glasu) ter

bilabialni zapornik z dodatnim izpihom [pʰ] (izpuščanje glasu).

Soglasniški sklop /ml/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ml] v 80,00%, interdentalni lateral

[ml] (anteriorizacija) v 12,00% ter polglasnik v sklopu [məl] (epenteza) v 8,00%;

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ml] v 86,05%, velarni aproksimant

laterala [mL] (posteriorizacija) v 4,65%, v enakem deležu – 2,33% bilabialni nosnik

[m] (izpuščanje glasu), retrofleksni aproksimant laterala [mɭ], polglasnik v sklopu z

retrofleksnim aproksimantom laterala [məɭ] (epenteza) ter velarni zapornik [g]

(posteriorizacija + zaustavljanje + izpuščanje glasu);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ml] v vseh 100,00%.

Soglasniški sklop /mr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem [mɾ] v 33,33%, lateral

[ml] (drsenje) v 25,93%, v enakem deležu – 7,41% vibrant z več trzljaji [mr] ter drsnik

[mij] (epenteza + drsenje), polglasnik in lateral [məl] (epenteza + drsenje) ter

retrofleksni vibrant [mɽ], v enakem deležu – 3,70% polglasnik [mə] (drsenje), lateral s

samoglasnikom in drsnikom [mlij] (epenteza + drsenje) ter drsnik [mj] (drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno z enim trzljajem [mɾ] v 34,38%, lateral

[ml] (drsenje) v 31,25%, vibrant z več trzljaji [mr] v 15,63%, polglasnik [mə]

(drsenje) v 6,25%, v enakem deležu – 3,13% drsnik [mij] (epenteza + drsenje), lateral

s samoglasnikom in drsnikom [mlij] (epenteza + drsenje), lateral [l] (izpuščanje glasu

+ drsenje) ter uvularni vibrant [mʀ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno z enim trzljajem [mɾ] 33,33%, vibrant z


96

več trzljaji [mr] v 58,33% ter lateral [ml] (drsenje) v 8,33%.

Soglasniški sklop /ng/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ng] v 68,00%, v enakem deležu –

12,00% velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu) ter velarni zapornik [k] (izpuščanje

glasu + odzvenevanje), v enakem deležu – 4,00% nazaliziran samoglasnik v sklopu

[nəg] (epenteza) ter izpuščanje soglasniškega sklopa;

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ng] v 73,17%, velarni zapornik [nk]

(odzvenevanje) v 12,20%, v enakem deležu – 2,44% velarni zapornik [g] (izpuščanje

glasu), velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu + odzvenevanje), nazaliziran

samoglasnik v sklopu [nəg] (epenteza), bilabialni nosnik [mg] (anteriorizacija), nosnik

[n] (izpuščanje glasu) ter nosljanje velarnega zapornika [ngⁿ];

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ng] v 93,75% ter v 6,25% polglasnik v

sklopu [nəg] (epenteza).

Soglasniški sklop /pl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [pl] v 95,00% ter bilabialni zapornik

[p] (izpuščanje glasu) v 5,00%;

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [pl] v 84,85%, v enakem deležu –

6,06% bilabialni zapornik [p] (izpuščanje glasu) in velarni aproksimant laterala [pL]

(posteriorizacija) ter alveolarni lateralni pripornik [pɫ] v 3,03%;

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [pl] v vseh 100,00%.

Soglasniški sklop /pr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [pɾ] v 12,12%,

lateral [pl] (drsenje) v 21,21%, v enakem deležu – 15,15% vibrant z več trzljaji [pr] ter

retrofleksni vibrant [pɽ], bilabialni zapornik [p] (izpuščanje glasu) v 9,09%, v enakem

deležu – 6,06% polglasnik [pə] (drsenje), drsnik [pj] (drsenje) ter polglasnik z


97

lateralom [pəl] (epenteza + drsenje), v enakem deležu – 3,03% polglasnik z

aproksimantom vibranta [pəɹ] (epenteza), dodatni izpih pri zaporniku ter polglasnik

[pʰə] (drsenje), samoglasnik z bilabialnim zapornikom [pap] (epenteza +

zaustavljanje);


lateral [pl] (drsenje) v 40,54%, vibrant z več trzljaji [pr] v 21,62%, bilabialni zapornik

[p] (izpuščanje glasu) v 5,41%, v enakem deležu – 2,70% polglasnik [pə] (drsenje),

vibrant z enim trzljajem [ɾ] (izpuščanje glasu) ter uvularni vibrant [pʀ]

(posteriorizacija);


vibrant z več trzljaji [pr] v 53,85% ter v enakem deležu – 7,69% lateral [pl] (drsenje)

in retrofleksni aproksimant vibranta [pɻ].

Soglasniški sklop /rk/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem [ɾk] v 40,00%, lateral [lk]

(drsenje) v 20,00%, velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu) v 12,00%, v enakem

deležu – 8,00% retrofleksni vibrant [ɽk] ter palatalni drsnik z dodatnim izdišnim

zrakom [jkʰ] (drsenje), v enakem deležu – 4,00% vibrant z več trzljaji [rk], komaj

slišen vibrant [ɾk] ter retrofleksni aproksimant laterala [ɭk] (drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno z enim trzljajem [ɾk] v 34,21%, velarni

zapornik [k] (izpuščanje glasu) v 26,32%, lateral [lk] (drsenje) v 18,42%, vibrant z več

trzljaji [rk] v 5,26%, v enakem deležu – 2,63% retrofleksni vibrant [ɽk], slišen vibrant

[ɾk], lateral [l] (izpuščanje glasu), dodajanje pripornika pri zaporniku [ɾkʰ], velarni

aproksimant laterala [Lk] (drsenje + posteriorizacija) ter uvularni vibrant [Rk]

(posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno z enim trzljajem [ɾk] v 52,63%, vibrant z

več trzljaji [rk] v 31,58% ter lateral [lk] (drsenje) v 15,79%.


98

Soglasniški sklop /sl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [sl] v 26,67%, alveolopalatalni

pripornik v sklopu [ɕl] (posteriorizacija) v 28,89%, medzobna izgovorjava pripornika

[θl] (anteriorizacija) v 17,78%, lateraliziran pripornik [sˡl] v 6,67%, medzobna izreka

pripornika [θ] (anteriorizacija + izpuščanje) v 4,44%, v enakem deležu – 2,22%

alveolarni pripornik [s] (izpuščanje glasu), postalveolarni pripornik [ʃl]

(posteriorizacija), alveolarni zapornik [tl] (zaustavljanje), alveolopalatalni pripornik

[ɕ] (posteriorizacija + izpuščanje), lateraliziran alveolarni zapornik [tˡl]

(zaustavljanje), postalveolarni zlitnik [ʧ] (afrikacija + izpuščanje glasu) ter

lateraliziran retrofleksni aproksimant vibranta [ɻˡl];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [sl] v 25,00%, alveolopalatalni

pripornik v sklopu [ɕl] (posteriorizacija) v 31,25%, medzobna izgovorjava pripornika

[θl] (anteriorizacija) v 17,19%, lateraliziran pripornik [sˡl] v 4,69%, v enakem deležu –

3,13% alveolarni pripornik [s] (izpuščanje glasu), postalveolarni pripornik [ʃl]

(posteriorizacija), alveolarni pripornik [z] (ozvenevanje + izpuščanje laterala) ter

alveolopalatalni zlitnik [ʨl] (posteriorizacija), v enakem deležu – 1,56% medzobna

izreka pripornika [θ] (anteriorizacija + izpuščanje), alveolarni zapornik [tl]

(zaustavljanje), alveolopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + izpuščanje), lateral [l]

(izpuščanje pripornika), nosljanje pripornika ter laterala [sⁿlⁿ] ter velarni aproksimant

laterala [sL];

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [sl] 53,57%, medzobna izgovorjava

pripornika [θl] (anteriorizacija) v 25,00%, lateraliziran pripornik [sˡl] v 10,71%,

alveolarni pripornik [s] (izpuščanje glasu) v 7,14% ter medzobna izreka pripornika ter

laterala [θl] (anteriorizacija) v 3,57%.

Soglasniški sklop /sn/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [sn] v 15,79%, alveolopalatalni


99

pripornik [ɕn] (posteriorizacija) v 47,37%, medzobna izreka pripornika [θn]

(anteriorizacija) v 21,05% ter v enakem deležu – 5,26% nosnik [n] (izpuščanje glasu),

lateraliziran pripornik [sˡn] ter nosljan velarni zapornik [tⁿn] (zaustavljanje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [sn] v 44,83%, alveolopalatalni

pripornik [ɕn] (posteriorizacija) v 24,14%, medzobna izreka pripornika [θn]

(anteriorizacija) v 13,79%, nosljanje pripornika [sⁿn] v 6,90% ter v enakem deležu –

3,45% postalveolarni pripornik [ʃn] (posteriorizacija), bolj zaokrožen pripornik [sn]

ter ozvenjen pripornik [sn] (ozvenevanje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [sn] v 60,00%, medzobna izreka

pripornika [θn] (anteriorizacija) v 20,00%, v enakem deležu – 6,67% alveolopalatalni

pripornik [ɕn] (posteriorizacija), nosljanje pripornika [sⁿn] ter postalveolarni pripornik

[ʃn] (posteriorizacija).

Soglasniški sklop /sp/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [sp] v 32,00%, alveolopalatalni

pripornik [ɕp] (posteriorizacija) v 24,00%, medzobna izgovorjava pripornika [θp]

(anteriorizacija) v 20,00%, menjava glasov z alveolopalatalnim pripornikom [pi:ɕ]

(metateza) v 8,00%, v enakem deležu – 4,00% bilabialni zapornik [p] (izpuščanje

glasu), bilabialni zapornik [b] (izpuščanje pripornika + ozvenevanje), velarni zapornik

[tp] (zaustavljanje) ter medzobna izreka bolj zaokroženega pripornika [ʃp];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [sp] v 54,84%, medzobna izgovorjava

pripornika [θp] (anteriorizacija) v 25,81%, alveolopalatalni pripornik [ɕp]

(posteriorizacija) v 16,13%, nosljanje pripornika in zapornika [sⁿpⁿ] v 3,23%;

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [sp] v 61,54%, medzobna izgovorjava

pripornika [θp] (anteriorizacija) v 23,08%, v enakem deležu – 7,69% alveolopalatalni

pripornik [ɕp] (posteriorizacija) ter bilabialni zapornik [p] (izpuščanje glasu).


100

Soglasniški sklop /sr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [sɾ] v 20,83%, v

enakem deležu – 12,50% alveopalatalni pripornik ter lateral [ɕl] (posteriorizacija +

drsenje) ter alveopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + izpuščanje glasu), v

enakem deležu – 8,33% medzobna izreka pripornika [θɾ] (anteriorizacija) ter

medzobna izreka pripornika s polglasnikom [θə] (anteriorizacija + drsenje), v enakem

deležu – 4,17% lateral [sl] (drsenje), medzobna izreka pripornika z drsnikom [θl]

(anteriorizacija + drsenje), medzobni pripornik z vibrantom z več trzljaji [θr]

(anteriorizacija), medzobna izreka zlitnika [tθ] (anteriorizacija + afrikacija +

izpuščanje glasu), bolj zaokrožen zlitnik [ʦ] (afrikacija + izpuščanje vibranta),

lateralna izgovorjava pripornika ter lateral [sˡl] (drsenje), aproksimant vibranta [sɹ],

retrofleksni vibrant [sɽ] ter še alveopalatalni pripornik z drsnikom [ɕj] (posteriorizacija

+ drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [sɾ] v 20,00%,

lateral [sl] (drsenje) v 25,71%, medzobna izreka pripornika [θɾ] (anteriorizacija) v

11,43%, medzobna izreka pripornika z drsnikom [θl] (anteriorizacija + drsenje) v

8,57%, v enakem deležu – 2,86% alveopalatalni pripornik ter lateral [ɕl]

(posteriorizacija + drsenje), medzobna izreka pripornika s polglasnikom [θə]

(anteriorizacija + drsenje), vibrant z več trzljaji [sr], izpuščanje sklopa, medzobna

izreka pripornika s polglasnikom v sklopu in vibrantom z več trzljaji [θər]

(anteriorizacija + epenteza), zlitnik z lateralom [tsl] (anteriorizacija + drsenje),

retrofleksni aproksimant vibranta [sɻg] (posteriorizacija), velarni lateral [sLg

(posteriorizacija), alveopalatalni pripornik s polglasnikom [ɕə] (posteriorizacija),

alveopalatalni pripornik [ɕɾ] (posteriorizacija), alveopalatalni pripornik z uvularnim

vibrantom [ɕʀ] (posteriorizacija) ter velarni pripornik z retrofleksnim aproksimantom

vibranta [xɻ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [sɾ] v 18,75%,


101

vibrant z več trzljaji [sr] v 25,00%, medzobna izreka pripornika [θɾ] (anteriorizacija) v

18,74%, lateral [sl] (drsenje) v 12,50%, v enakem deležu – 6,25% medzobni pripornik

z vibrantom z več trzljaji [θr] (anteriorizacija), pripornik s polglasnikom [sə] (drsenje),

vibrant [ɾ] (izpuščanje glasu) ter velarni pripornik [xɾ] (posteriorizacija).

Soglasniški sklop /st/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [st] v 30,56%, alveopalatalni pripornik

[ɕt] (posteriorizacija) v 21,30%, medzobna izgovorjava pripornika [θt]

(anteriorizacija) v 12,96%, medzobna izgovorjava obeh glasov [θt] (anteriorizacija) v

6,48%, medzobna izreka zapornika [t] (izpuščanje glasu + anteriorizacija) v 5,56%,

postalveolarni pripornik [ʃt] (posteriorizacija) v 3,70%, v enakem deležu – 2,78%

medzobna izreka zapornika [st] (anteriorizacija), zapornik [t] (izpuščanje glasu),

alveopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + izpuščanje glasu), manj zaokrožen

alveopalatalni pripornik [ɕt] (posteriorizacija), medzobna izreka pripornika z

dodajanjem laterala [θtl] (anteriorizacija + epenteza) v 1,85%, v manj kot 1,00% pa se

je izgovorilo: pripornik [s] (izpuščanje glasu), večji izpih pri zaporniku [stʰ], komaj

slišen pripornik [st], dodajanje laterala [stl] (epenteza), izpuščanje sklopa,

alveopalatalni pripornik z dodajanjem laterala [ɕtl] (posteriorizacija + epenteza),

velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu + posteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [st] v 40,23%, alveopalatalni pripornik

[ɕt] (posteriorizacija) v 18,39%, medzobna izgovorjava pripornika [θt]

(anteriorizacija) v 14,37%, medzobna izgovorjava obeh glasov [θt] (anteriorizacija) v

6,90%, zapornik [t] (izpuščanje glasu) v 2,87%, medzobna izreka zapornika [st]

(anteriorizacija) v 2,30%, v enakem deležu – 1,72% večji izpih pri zaporniku [stʰ],

dodajanje laterala [stl] (epenteza) ter nosljanje obeh glasov v zlogu [sⁿtⁿ], v enakem

deležu – 1,15% medzobni pripornik [θ] (anteriorizacija + izpuščanje glasu) ter

nosljanje pripornika in laterala [sⁿlⁿ] (drsenje), v manj kot 1,00% pa se je izgovorilo


102

pripornik [s] (izpuščanje glasu), komaj slišen pripornik [st], medzobna izreka

zapornika [t] (izpuščanje glasu + anteriorizacija), postalveolarni pripornik [ʃt]

(posteriorizacija), alveopalatalni pripornik [ɕ] (posteriorizacija + izpuščanje glasu),

izpuščanje sklopa, alveopalatalni pripornik z dodajanjem laterala [ɕtl] (posteriorizacija

+ epenteza), velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu + posteriorizacija), nosljanje

pripornika [sⁿt], dodajanje samoglasnika ter laterala [stel] (epenteza), retrofleksni

pripornik [ʂt], komaj slišen velarni pripornik z lateralom [xl] (posteriorizacija +

drsenje) ter komaj slišen velarni pripornik z dodajanjem zapornika in lateralom [xkl]

(posteriorizacija + zaustavljanje + drsenje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [st] v 55,56%, v enakem deležu –

9,72% medzobna izgovorjava pripornika in zapornika [θt] (anteriorizacija) ter

medzobna izreka zapornika [st] (anteriorizacija), alveopalatalni pripornik [ɕt]

(posteriorizacija) v 6,94%, v enakem deležu – 4,17% medzobna izgovorjava

pripornika [θt] (anteriorizacija) ter alveolopalatalna izgovorjava pripornika za

zapornikom in lateralom [ɕkl] (posteriorizacija + zaustavljanje + drsenje), pripornik

[s] (izpuščanje glasu) v 2,78%, v enakem deležu – 1,39% zapornik [t] (izpuščanje

glasu), večji izpih pri zaporniku [stʰ], komaj slišen pripornik [st], medzobni pripornik

[θ] (anteriorizacija + izpuščanje glasu), postalveolarni pripornik z zapornikom in

lateralom [ʃkl] (posteriorizacija + zaustavljanje + drsenje).

Soglasniški sklop /str/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [stɾ] v 12,50%, v

enakem deležu – 8,33% medzobna izreka pripornika [θtɾ] (anteriorizacija), medzobna

izreka pripornika ter zapornika [θtɾ] (anteriorizacija), alveolarni zapornik [t]

(izpuščanje glasu) ter retrofleksni vibrant [stɽ], v enakem deležu – 4,17% vibrant z več

trzljaji [str], alveolopalatalni pripornik z lateralom [ɕtl] (posteriorizacija),

alveolopalatalni pripornik [ɕtɾ] (posteriorizacija), lateral [stl] (drsenje), medzobna

izreka zapornika [t] (anteriorizacija + izpuščanje glasu), medzobna izreka pripornika s


103

polglasnikom namesto vibranta [θtə] (anteriorizacija + drsenje), medzobna izreka

pripornika z lateralom [θtl] (anteriorizacija + drsenje), medzobna izreka pripornika z

retrofleksnim vibrantom [θtɽ] (anteriorizacija), komaj slišen pripornik z lateralom [stl]

(drsenje), postalveolarni pripornik s polglasnikom in lateralom [ʃtəl] (posteriorizacija

+ epenteza + drsenje), komaj slišen alveolopalatalni pripornik z lateralom [ɕtl]

(posteriorizacija + drsenje), velarni zapornik s povečanim izdišnim zrakom [kʰ]

(posteriorizacija + izpuščanje glasu) ter manj zaokrožen alveolopalatalni pripornik z

lateralom [ɕtl] (posteriorizacija + drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [stɾ] v 12,90%,

alveolopalatalni pripornik [ɕtɾ] (posteriorizacija) v 16,13%, z več trzljaji vibranta [str]

v 9,68%, v enakem deležu – 6,45% medzobna izreka pripornika [θtɾ] (anteriorizacija)

ter lateral [stl] (drsenje) medzobna izreka pripornika z vstavljanjem polglasnika in

lateralom [θtəl] (anteriorizacija + drsenje + epenteza) ter retrofleksni aproksimant

vibranta [stɻ], v enakem deležu – 3,23% medzobna izreka pripornika ter zapornika

[θtɾ] (anteriorizacija), alveolopalatalni pripornik z lateralom [ɕtl] (posteriorizacija),

alveolarni zapornik [t] (izpuščanje glasu), medzobna izreka pripornika in zapornika

[θt] (anteriorizacija + izpuščanje glasu), medzobna izreka pripornika [θt]

(anteriorizacija + izpuščanje glasu), medzobna izreka pripornika [θtr] (anteriorizacija),

medzobna izreka pripornika in zapornika z retrofleksnim vibrantom [θtɽ]

(anteriorizacija), prisotnost laterala [sl] (izpuščanje glasu + drsenje), vstavljanje

polglasnika z lateralom [stəl] (epenteza + drsenje), alveolopalatalni pripornik z

vstavljanjem polglasnika in lateralom [ɕtəl] (posteriorizacija + epenteza + drsenje) ter

alveolopalatalni pripornik z uvularnim vibrantom [ɕtʀ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [stɾ] v 26,67%, z

več trzljaji vibranta [str] v 40,00%, medzobna izreka pripornika [θtɾ] (anteriorizacija)

v 13,33%, v enakem deležu – 6,67% medzobna izreka pripornika ter zapornika [θtɾ]

(anteriorizacija), alveolopalatalni pripornik z lateralom [ɕtl] (posteriorizacija) ter


104

postalveolarni pripornik z lateralom [ʃtl] (posteriorizacija + drsenje).

Soglasniški sklop /sv/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [sv] v 19,23%, medzobna izreka

pripornika [θv] (anteriorizacija) v 23,08%, postalveolarni pripornik [ʃv]

(posteriorizacija) v 15,38%, v enakem deležu – 7,69% velarni pripornik [xv]

(posteriorizacija) ter velarni pripornik [x] (posteriorizacija + izpuščanje glasu), v

enakem deležu – 3,85% alveolopalatalni pripornik [ɕv] (posteriorizacija),

alveolopalatalni zlitnik [ʨv] (posteriorizacija + afrikacija), alveolarni zlitnik [tsv]

(afrikacija), lateral [sl] (drsenje), lateralna izgovorjava pripornika [sˡv], dodajanje

postalveolarnega pripornika [ʃsv] (epenteza) ter manj zaokrožen alveolopalatalni

zlitnik [ʨv] (posteriorizacija + afrikacija);


pripornika [θv] (anteriorizacija) v 15,79%, v enakem deležu – 13,16% alveolopalatalni

pripornik [ɕv] (posteriorizacija), medzobni pripornik [θ] (anteriorizacija + izpuščanje

glasu), v 5,26% aproksimant pripornika [sʋ], v enakem deležu – 2,63%

alveolopalatalni zlitnik [ʨv] (posteriorizacija + afrikacija), komaj slišen pripornik [sv],

bolj zaokrožen pripornik z aproksimantom drugega pripornika [sʋ] ter alveolopalatalni

zlitnik [ʨ] (posteriorizacija + afrikacija);


pripornika [θv] (anteriorizacija) v 18,75%, v enakem deležu – 12,50% alveolopalatalni

pripornik [ɕv] (posteriorizacija), postalveolarni pripornik [ʃv] (posteriorizacija) ter

alveolarni pripornik [s] (izpuščanje glasu).

Soglasniški sklop /šč/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ʃʧ] v 44,44%, alveolopalatalni zlitnik

[ʨ] (posteriorizacija + izpuščanje glasu) v 25,93%, v enakem deležu – 7,41%

alveolopalatalna pripornik in zlitnik [ɕʨ] (posteriorizacija) ter manj zaokrožena


105

izgovorjava [ʃʧ], v enakem deležu – 3,70% postalveolarni pripornik [ʧ] (izpuščanje

glasu), medzobna izreka alveolarnega zapornika [t] (anteriorizacija + izpuščanje

glasu), alveolarni zapornik [ʃt] (zaustavljanje) in lateralna izgovorjava obeh glasov

[ʃˡʧˡ];

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ʃʧ] v 42,11%, v enakem deležu –

10,53% alveolopalatalna pripornik in zlitnik [ɕʨ] (posteriorizacija), postalveolarni

pripornik [ʧ] (izpuščanje glasu), v enakem deležu – 7,89% medzobna izreka

alveolarnega zapornika [t] (anteriorizacija + izpuščanje glasu) ter retrofleksni

pripornik [ʂtʂ], alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (posteriorizacija + izpuščanje glasu) v

5,26%, v enakem deležu – 2,63% retrofleksni zlitnik [tʂ] (izpuščanje glasu), medzobna

izreka [θtθ] (anteriorizacija), medzobna izreka pripornika z alveolarnim zapornikom

[θt] (anteriorizacija + zaustavljanje), alveolarni zapornik [d] (izpuščanje glasu +

ozvenevanje), alveolarni pripornik [sts] (anteriorizacija) ter alveolopalatalni pripornik

z medzobno izreko zapornika [ɕt] (posteriorizacija + anteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ʃʧ] v 33,33%, alveolopalatalna

pripornik in zlitnik [ɕʨ] (posteriorizacija) v 50,00%, postalveolarni pripornik [ʧ]

(izpuščanje glasu) v 11,11% ter retrofleksni zlitnik [tʂ] (izpuščanje glasu) v 5,56%.

Soglasniški sklop /šk/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ʃk] v 41,67%, alveolopalatalni

pripornik [ɕk] (posteriorizacija) v 25,00%, bilabialni zapornik [p] (izpuščanje glasu +

anteriorizacija) v 8,33%, v enakem deležu – 4,17% alveolarni pripornik [sk]

(anteriorizacija), velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu), lateralna izreka pripornika

[sˡk], medzobna izreka alveolarnega zapornika [t] (izpuščanje glasu + anteriorizacija),

alveolopalatalnega pripornika s polglasnikom [ɕək] (posteriorizacija + epenteza) ter

manj zaokrožen alveolopalatalni pripornik [ɕk] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ʃk] v 45,71%, alveolopalatalni


106

pripornik [ɕk] (posteriorizacija) v 25,71%, v enakem deležu – 8,57% alveolarni

pripornik [sk] (anteriorizacija), velarni zapornik [k] (izpuščanje glasu) ter v enakem

deležu – 2,86% dodajanje alveolarnega pripornika [sʃk] (epenteza), postalveolarni

zlitnik [ʧk] (afrikacija), retrofleksni pripornik [ʂk] ter hkratna izgovorjava dveh

pripornikov [ɧk] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ʃk] 64,29% ter v enakem deležu –

7,14% alveolopalatalni pripornik [ɕk] (posteriorizacija), alveolarni pripornik [sk]

(anteriorizacija), dodajanje alveolarnega pripornika [sʃk] (epenteza), lateralna izreka

pripornika [sˡk] ter medzobna izreka pripornika [θk] (anteriorizacija).

Soglasniški sklop /šp/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [ʃp] v 27,27%, alveolopalatalni

pripornik [ɕp] (posteriorizacija) v 22,73%, metateze [paɕ] v 13,64%, v enakem deležu

– 4,55% retrofleksni pripornik [ʂp], izpuščanje sklopa, manj zaokrožen pripornik [ʃp],

lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika [sˡp] (anteriorizacija), komaj slišnih

glasov v sklopu [ʃp], medzobna izreka pripornika [ʃp] (anteriorizacija),

alveolopalatalnega pripornika [ɕ] (posteriorizacija + izpuščanje glasu) ter zamenjan

vrstni red glasov z retrofleksnim pripornikom [paʑ] (metateza + ozvenevanje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [ʃp] v 33,33%, alveolopalatalni

pripornik [ɕp] (posteriorizacija) v 14,29%, bilabialni zapornik [p] (izpuščanje glasu) v

11,90%, v enakem deležu – 4,76% medzobna izreka pripornika [θp] (anteriorizacija)

ter lateralna izgovorjava pripornika [ʃˡp], v enakem deležu – 2,38% retrofleksni

pripornik [ʂp], izpuščanje sklopa, manj zaokrožen pripornik [ʃp], komaj slišen

alveolarni pripornik [sp] (anteriorizacija), velarni pripornik [xp] (posteriorizacija),

bilabilani zapornik [b] (izpuščanje glasu + ozvenevanje), alveolarni pripornik [sp]

(anteriorizacija), zamenjan vrstni red glasov [paʃ] (metateza), komaj slišen

postalveolarni pripornik [ʃp], izredno kratek postalveolarni pripornik [ʃp], nosljanje


107

bilabialnega zapornika [ʃpⁿ], bolj zaokrožen alveolopalatalni pripornik [ɕp]

(posteriorizacija) ter hkratna izgovorjava dveh pripornikov [ɧp] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [ʃp] 40,00%, v enakem deležu –

20,00% alveolopalatalni pripornik [ɕp] (posteriorizacija) ter medzobna izreka

pripornika [θp] (anteriorizacija), v enakem deležu – 6,67% retrofleksni pripornik [ʂp],

komaj slišen alveolarni pripornik [sp] (anteriorizacija) ter velarni pripornik [xp]

(posteriorizacija).

.

Soglasniški sklop /tl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [tl] v 51,85%, velarni zapornik [kl]

(posteriorizacija) v 18,52%, vstavljanje polglasnika v sklop /təl/ (epenteza) v 11,11%,

velarni zapornik [k] (posteriorizacija + izpuščanje glasu) v 7,41% ter v enakem deležu

– 3,70%: medzobna izreka alveolarnega zapornika [tl] (anteriorizacija), velarni

zapornik s polglasnikom [kəl] (posteriorizacija + epenteza) ter vstavljanje

samoglasnika [tel] (epenteza);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [tl] 53,42%, velarni zapornik [kl]

(posteriorizacija) v 26,03%, vstavljanje polglasnika v sklop /təl/ (epenteza) v 10,96%,

nosljanje obeh glasov [tⁿlⁿ] v 2,74% ter v enakem deležu – 1,37%: polglasnik [tə],

faringealiziran alveolarni zapornik [tˤl] (posteriorizacija), palataliziran alveolarni

zapornik [tʲ] (posteriorizacija), vibrant [tr] (frikacija) ter velarni lateral [tL]

(posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [tl] v 85,71% ter velarni zapornik [kl]

(posteriorizacija) v 14,29%.

Soglasniški sklop /tr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [tɾ] v 34,78%, v

enakem deležu – 13,04% lateral [tl] (drsenje) ter alveolarni zapornik [t] (izpuščanje

glasu), medzobna izreka alveolarnega zapornika s polglasnikom [tə] (anteriorizacija +


108

drsenje) v 8,70%, v enakem deležu – 4,35% vibrant z več trzljaji [tr], retrofleksni

vibrant [tɽ], medzobna izreka alveolarnega zapornika [tɾ] (anteriorizacija), medzobna

izreka alveolarnega zapornika s polglasnikom in lateralom [təl] (anteriorizacija +

epenteza + drsenje), vstavljanje polglasnika z lateralom [təl] (epenteza + drsenje),

vstavljanje polglasnika z retrofleksnim vibrantom [təɽ] (epenteza) ter drsnik [tj]

(drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [tɾ] v 26,32%,

lateral [tl] (drsenje) v 21,05%, vibrant z več trzljaji [tr] v 13,16%, alveolarni zapornik

[t] (izpuščanje glasu) v 7,89%, v enakem deležu – 5,26% vstavljanje polglasnika [təɾ]

(epenteza) ter izpuščanje soglasniškega sklopa, v enakem deležu – 2,63% retrofleksni

vibrant [tɽ], medzobna izreka alveolarnega zapornika [tɾ] (anteriorizacija), medzobna

izreka alveolarnega zapornika [tr] (anteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega

zapornika [t] (anteriorizacija + izpuščanje glasu), vstavljanje samoglasnika z lateralom

[tel] (epenteza + drsenje), nosljanje alveolarnega zapornika [tⁿɾ], retrofleksni

aproksimant vibranta [tɻ] ter velarni vibrant [tR] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [tɾ] v 37,50%,

vibrant z več trzljaji [tr] v 37,50%, lateral [tl] (drsenje) v 12,50%, v enakem deležu –

6.25% medzobna izreka alveolarnega zapornika [tr] (anteriorizacija), vstavljanje

polglasnika [təɾ] (epenteza).

Soglasniški sklop /vl/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [vl] v 62,50%, v enakem deležu –

12,50% samoglasnik [ul] ter aproksimant labiodentalnega pripornika [ʋl] ter v enakem

deležu – 4,17% komaj slišen labiodentalni pripornik [vl], alveolarni zapornik s

polglasnikom [dəv] (zaustavljanje + epenteza + izpuščanje glasu) ter lateral [l]

(izpuščanje glasu);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [vl] v 53,13%, aproksimant

labiodentalnega pripornika [ʋl] v 18,75%, samoglasnik [ul] v 12,50%, v enakem


109

deležu – 3,13% komaj slišen labiodentalni pripornik [vl], labiodentalni pripornik [fl]

(odzvenevanje), labiodentalni pripornik [v] (izpuščanje glasu), aproksimant

labiodentalnega pripornika [ʋ] (izpuščanje glasu) ter aproksimant labiodentalnega

pripornika z uvularnim vibrantom [ʋR] (frikacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [vl] 83,33% ter v enakem deležu –

8,33% samoglasnik [ul] in labiodentalni pripornik [fl] (odzvenevanje).

Soglasniški sklop /vr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [vɾ] v 5,00%, z

več trzljaji vibranta [vr] v 30,00%, v enakem deležu – 10,00% samoglasnik namesto

pripornika [uɾ] ter retrofleksni vibrant [vɽ], v enakem deležu – 5,00% lateral [vl]

(drsenje), samoglasnik in vibrant z več trzljaji [ur], labiodentalni pripornik [v]

(izpuščanje glasu), lateral [l] (izpuščanje glasu + drsenje), aproksimant

labiodentalnega pripornika z retrofleksnim vibrantom [ʋɽ], polglasnik [və] (drsenje),

labiodentalni pripornik z lateralom [fl] (odzvenevanje + drsenje), vstavljanje

polglasnika z lateralom [vəl] (epenteza + drsenje) ter drsnik [vj] (drsenje);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [vɾ] v 15,63%, z

več trzljaji vibranta [vr] v 21,88%, lateral [vl] (drsenje) v 12,50%, v enakem deležu –

6,25% samoglasnik in vibrant z več trzljaji [ur], labiodentalni pripornik [v]

(izpuščanje glasu), lateral [l] (izpuščanje glasu + drsenje), aproksimant

labiodentalnega pripornika ter lateral [ʋl] (drsenje) ter aproksimant labiodentalnega

pripornika [ʋr] ter v enakem deležu – 3,13% aproksimant labiodentalnega pripornika z

retrofleksnim vibrantom [ʋɽ], retrofleksni aproksimant vibranta [vɻ], izpuščanje

sklopa, samoglasnik z lateralom [ul], uvularni vibrant [vR] (posteriorizacija) ter

uvularni pripornik vibranta [vʁ] (posteriorizacija);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [vɾ] v 50,00%, v

enakem deležu – 14,29% vibrant z več trzljaji [vr] ter labiodentalni pripornik [fr]


110

(odzvenevanje), v enakem deležu – 7,14% lateral [vl] (drsenje), samoglasnik in

vibrant z več trzljaji [ur], retrofleksni aproksimant vibranta [vɻ].

Soglasniški sklop /zdr/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno z enim trzljajem vibranta [zdɾ] v 13,33%,

medzobna izreka alveolarnega pripornika in zapornika [ðdɾ] (anteriorizacija) v

10,00%, v enakem deležu – 6,67% alveolarni zapornik [d] (izpuščanje glasov),

alveolarni pripornik in zapornik [zd] (izpuščanje glasu), komaj slišen alveolarni

pripornik [zdɾ], alveolopalatalni pripornik z alveolarnim zapornikom [ʑd]

(posteriorizacija + izpuščanje glasu), v enakem deležu – 3,33% vibrant z več trzljaji

[zdr], lateral [dl] (izpuščanje glasu + drsenje), alveolarni zapornik [t] (izpuščanje

glasov + odzvenevanje), alveolarni pripornik [sdɾ] (odzvenevanje), alveolopalatalni

pripornik z lateralom [ʑdl] (posteriorizacija + drsenje), bilabialni zapornik [b]

(izpuščanje glasu + anteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega zapornika [d]

(izpuščanje glasu + anteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega pripornika z

alveolarnim zapornikom in lateralom [θtl] (anteriorizacija + odzvenevanje + drsenje),

medzobna izreka alveolarnega pripornika z retrofleksnim vibrantom [ðdɽ]

(anteriorizacija), lateral [l] (izpuščanje glasov + drsenje), alveolarni zlitnik [dz]

(afrikacija + izpuščanje glasu), polglasnik [ə] (izpuščanje glasov + drsenje), komaj

slišen alveolarni pripornik [zd] (izpuščanje glasu), postalveolarni pripornik z

alveolarnim zapornikom [ʃtɾ] (odzvenevanje + posteriorizacija) ter alveolopalatalni

pripornik s polglasnikom in lateralom [ʑdəl] (posteriorisation + epenteza + drsenje);


alveolarni zapornik [t] (izpuščanje glasov + odzvenevanje) v 8,11%, v enakem deležu

– 5,41% vibrant z več trzljaji [zdr], alveolarni zapornik [d] (izpuščanje glasov), komaj

slišen alveolarni pripornik [zdɾ] ter alveolopalatalni pripornik z lateralom [ɕtl]

(posteriorizacija + odzvenevanje + drsenje), v enakem deležu – 2,70% lateral [dl]

(izpuščanje glasu + drsenje), alveolarni pripornik in zapornik [zd] (izpuščanje glasu),


111

lateral [zdl] (drsenje), medzobna izreka alveolarnega pripornika [θdɾ] (anteriorizacija

+ odzvenevanje), medzobna izreka alveolarnega pripornika in zapornika s

polglasnikom [ðdəɾ] (anteriorizacija + epenteza), medzobna izreka alveolarnega

pripornika [ðdɾ] (anteriorizacija), lateralna izgovorjava alveolarnega pripornika z

lateralom [sˡl] (odzvenevanje + izpuščanje glasu + drsenje), alveolarni pripornik z

lateralno izgovorjavo alveolarnega zapornika in lateralom [stˡl] (odzvenevanje +

drsenje), polglasnik [zdə] (drsenje), komaj slišen alveolarni pripornik z lateralom [zdl]

(drsenje), komaj slišen alveolarni pripornik z lateralno izgovorjavo alveolarnega

zapornika in lateralom [zdˡl] (drsenje), lateralna izgovorjava alveolarnega zapornika z

lateralom [zdˡl] (drsenje), polglasnik [zədɾ] (epenteza), nosljanje alveolarnega

pripornika in zapornika [zⁿdⁿɾ], retrofleksni vibrant [zdɽ], drsnik [zj] (izpuščanje glasu

+ drsenje), alveolopalatalni pripornik [ɕd] (posteriorizacija + odzvenevanje +

izpuščanje glasu), alveolopalatalni pripornik [ɕdɾ] (posteriorizacija + odzvenevanje),

alveolopalatalni pripornik [ʑ] (posteriorizacija + izpuščanje glasov) ter

alveolopalatalni pripornik z uvularnim pripornikom [ɕʁ] (posteriorizacija +

odzvenevanje + izpuščanje glasu);


vibrant z več trzljaji [zdr] v 26,09%, izpustilo alveolarni pripornik [dɾ] (izpuščanje

glasu) v 13,04%, v enakem deležu – 8,70% lateral [dl] (izpuščanje glasu + drsenje) in

medzobna izreka alveolarnega pripornika [ðdr] (anteriorizacija) ter v enakem deležu –

4,35% lateral [zdl] (drsenje), alveolarni pripornik [sdɾ] (odzvenevanje),

alveolopalatalni pripornik z lateralom [ʑdl] (posteriorizacija + drsenje), medzobna

izreka alveolarnega pripornika z alveolarnim zapornikom [θtr] (anteriorizacija +

odzvenevanje) in alveolarni pripornik [sdr] (odzvenevanje).

Soglasniški sklop /zg/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [zg] v 31,03%, v enakem deležu –

10,34% medzobna izreka alveolarnega pripornika [ðg] (anteriorizacija) ter


112

alveolopalatalni pripornik z velarnim zapornikom [ɕk] (posteriorizacija +

odzvenevanje), v enakem deležu – 6,90% alveolopalatalni pripornik [ʑg]

(posteriorizacija), velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu), velarni zapornik [k]

(izpuščanje glasu + odzvenevanje), alveolarni pripornik z velarnim zapornikom [sk]

(odzvenevanje) ter v enakem deležu – 3,45% komaj slišen alveolarni pripornik [zg],

alveolopalatalni pripornik [ɕg] (posteriorizacija + odzvenevanje), medzobna izreka

alveolarnega pripornika z velarnim zapornikom [θk] (anteriorizacija + odzvenevanje),

alveolarni zapornik z velarnim zapornikom [tk] (odzvenevanje + zaustavljanje),

alveolarni lateralni pripornik z velarnim zapornikom [ɬk] (drsenje + odzvenevanje) ter

alveolopalatalni zlitnik [ʨ] (posteriorizacija + odzvenevanje + afrikacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [zg] v 37,14%, medzobna izreka

alveolarnega pripornika [ðg] (anteriorizacija) v 11,43%, v enakem deležu – 5,71%

velarni zapornik [g] (izpuščanje glasu), komaj slišen alveolarni pripornik [zg],

alveolopalatalni pripornik [ɕg] (posteriorizacija + odzvenevanje), alveolarni pripornik

[sg] (odzvenevanje), alveolopalatalni zlitnik z velarnim zapornikom [ʨk]

(posteriorizacija + odzvenevanje + afrikacija) ter v enakem deležu – 2,86%

alveolopalatalni pripornik [ʑg] (posteriorizacija), alveolopalatalni pripornik z velarnim

zapornikom [ɕk] (posteriorizacija + odzvenevanje), velarni zapornik [k] (izpuščanje

glasu + odzvenevanje), alveolarni pripornik z velarnim zapornikom [sk]

(odzvenevanje), medzobna izreka alveolarnega pripornika z velarnim zapornikom [θk]

(anteriorizacija + odzvenevanje), medzobna izreka alveolarnega pripornika [θg]

(anteriorizacija + odzvenevanje), bolj zaokrožen alveolarni pripornik [zg] ter

alveolarni zlitnik [tsg] (afrikacija + odzvenevanje);

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [zg] v 42,11%, v enakem deležu –

10,53% medzobna izreka alveolarnega pripornika [ðg] (anteriorizacija),

alveolopalatalni pripornik [ʑg] (posteriorizacija), medzobna izreka alveolarnega

pripornika [θg] (anteriorizacija + odzvenevanje), lateralna izgovorjava alveolarnega


113

pripornika [zˡg] v 10,53% ter v enakem deležu – 5,26% velarni zapornik [g]

(izpuščanje glasu), komaj slišen alveolarni pripornik [zg], alveolarni pripornik [sg]

(odzvenevanje).

Soglasniški sklop /zv/ je bil izgovorjen v:

• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [zv] v 18,37%, alveolarni pripornik

[ðv] (anteriorizacija) v 30,61%, v enakem deležu – 10,20% alveolopalatalni pripornik

[ʑv] (posteriorizacija)ter alveolopalatalni pripornik [ɕv] (posteriorizacija +

odzvenevanje), alveolarni pripornik [sv] (odzvenevanje) v 6,12%, v enakem deležu –

4,08% labiodentalni pripornik [v] (izpuščanje glasu) in alveolarni zapornik [dv]

(zaustavljanje) ter v enakem deležu – 2,04% medzobna izreka alveolarnega zapornika

[tv] (anteriorizacija + zaustavljanje + odzvenevanje), medzobna izreka alveolarnega

zapornika [dv] (anteriorizacija + zaustavljanje), alveolarni zapornik [tv] (zaustavljanje

+ odzvenevanje), aproksimant labiodentalnega pripornika [ʋ] (izpuščanje glasu),

labiodentalni pripornik z dodatnim zrakom – »breathy voiced« [v] (izpuščanje glasu),

postalveolarni pripornik [ʒv] (posteriorizacija), alveolopalatalni pripornik [ɕ]

(posteriorizacija + izpuščanje glasu) ter ozvenjen alveolopalatalni pripornik [ɕv]

(posteriorizacija);

• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [zv] v 44,29%, alveolopalatalni

pripornik [ɕv] (posteriorizacija + odzvenevanje) v 14,29%, alveolarni pripornik [ðv]

(anteriorizacija) v 8,57%, alveolarni pripornik [sv] (odzvenevanje) v 5,71%, v enakem

deležu – 4,29% alveolopalatalni pripornik [ʑv] (posteriorizacija) ter ozvenjen

alveolarni pripornik [sv], v enakem deležu – 2,86% labiodentalni pripornik [v]

(izpuščanje glasu), komaj slišen alveolarni pripornik [zv], izpuščanje sklopa,

medzobna izreka alveolarnega pripornika [θv] (anteriorizacija + odzvenevanje) ter

alveolopalatalni zlitnik [ʨv] (afrikacija + odzvenevanje + posteriorizacija) ter v

enakem deležu – 1,43% medzobna izreka alveolarnega pripornika [ð] (anteriorizacija

+ izpuščanje glasu), faringealiziran pripornik [tvʕ] (zaustavljanje + odzvenevanje +


114

posteriorizacija) ter nosljanje obeh glasov [zⁿvⁿ];

• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [zv] v 60,71%, alveolarni pripornik

[ðv] (anteriorizacija) v 14,29%, retrofleksni alveolarni pripornik [ʐv] v 7,14% ter v

enakem deležu – 3,57% alveolarni pripornik [sv] (odzvenevanje), alveolopalatalni

pripornik [ʑv] (posteriorizacija), komaj slišen alveolarni pripornik [zv], komaj slišen

alveolarni pripornik z aproksimantom labiodentalnega pripornika [zʋ] ter lateralna

izgovorjava alveolarnega pripornika z lateralom [sˡl] (odzvenevanje + drsenje).

Soglasniške sklope lahko razdelimo v skupine in analiziramo podobnosti ter razlike tudi po

drugem soglasniku. Tako so v nadaljevanju primerjane skupine soglasniških sklopov, pri

katerih je drugi soglasnik: G (/ng/, /zg/), K (/rk/, /šk/), L (/bl/, /gl/, /hl/, /kl/, /ml/, /pl/, /sl/, /tl/,

vl/), N (/gn/, /ln/, /sn/), P (/sp/, /šp/), R (/br/, /dr/, /gr/, /hr/, /kr/, /mr/, /pr/, /sr/, /tr/, /vr/) ter V

(/dv/, /sv/, /zv/).

Pri soglasniškem sklopu, kjer je drugi soglasnik glas /g/, se v vseh starostnih skupinah pojavi

predvsem poenostavljanje soglasniških skupin.

Pri soglasniškem sklopu, kjer je drugi soglasnik glas /k/, se pojavi poenostavljanje

soglasniških skupin, kar se sicer ne kaže v starostni skupini od 5,6 do 6,5 let (oba prva

glasova sta težje izgovorljiva v mlajših dveh starostnih skupinah – vibrant /r/ in pripornik /š/)

ter posteriorizacija – predvsem pri sklopu /šk/.

Pri soglasniškem sklopu, kjer je drugi soglasnik glas /l/, se pojavi poenostavljanje

soglasniških skupin (očitno zmanjšanje le-tega se vidi v starostni skupini od 5,6 do 6,5 let),

opazi se tudi nekaj epentez ter odzvenevanja.

Pri soglasniških sklopih, kjer je drugi soglasnik glas /n/, se pojavi poenostavljanje

soglasniških skupin ter epenteze – predvsem pri soglasniškem sklopu /ln/.

Pri soglasniškem sklopu, kjer je drugi soglasnik glas /p/, ni ničesar posebnega – pojavlja se

sicer v vseh treh starostnih skupinah anteriorizacija in posteriorizacija, vendar se to nanaša na

prvi soglasnik v soglasniškem sklopu (ali je to glas /s/ ali pa /š/).

Pri soglasniškem sklopu, kjer je drugi soglasnik glas /r/, pa je prišlo v glavnem do

poenostavljanja soglasniških skupin, epentez ter drsenja. Največ je tega opaziti v mlajši

starostni skupini, delež v srednji skupini je približno enak, v starejši starostni skupini pa se


115

stanje precej izboljša.

Pri soglasniškem sklopu, kjer je drugi soglasnik glas /v/, v starostnem obdobju od 3,5 do 4,5

let prevladujejo epenteze, v starostnem obdobju od 4,6 do 5,5 let epentez ni več toliko, je pa

večji delež anteriorizacij in posteriorizacij, v starejšem starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let je

situacija podobna – epentez ni toliko, je pa nekaj anteriorizacij in posteriorizacij.

5.2 Analiza pojavljanja fonoloških procesov

5.2.1 Analiza pojavljanja fonoloških procesov v strukturi

V strukturi 3,5 - 4,5 4,6 - 5,5 5,6 - 6,5

pravilna izreka 92,90% 95,54% 98,61%




slabljenje zapornikov + posteriorizacija 0,00% 0,03% 0,00%

slabljenje zapornikov + odzvenevanje 0,03% 0,00% 0,00%

idiosinkratični procesi 0,00% 0,00% 0,00%


poenostavljanje soglasniških skupin + anteriorizacija 2,64% 0,07% 0,00%

poenostavljanje soglasniških skupin + posteriorizacija 0,16% 0,24% 0,04% poenostavljanje soglasniških skupin + zaustavljanje + posteriorizacija 0,00% 0,03% 0,00%

epenteza 0,48% 0,49% 0,15%

metateze 0,00% 0,00% 0,04%

Σ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 24: Fonološki procesi v strukturi za glasove

Opazimo, da se pravilna izgovorjava vseh glasov na področju fonoloških procesov v strukturi

z leti izboljšuje. V starostni skupini od 3,5 do 4,5 let je delež 92,90%, v starostni skupini od

4,6 do 5,5 let je 95,54% ter v starostni skupini od 5,6 do 6,5 let že 98,61%.

V starostni dobi med 3,5 in 4,5 let gre 2,64% poenostavljanju soglasniških skupin z

anteriorizacijo, 2,38% poenostavljanju soglasniških skupin, brisanje zapornikov v 0,82%,

slabljenje zapornikov v 0,61%, epenteza v 0,48%, poenostavljanje soglasniških skupin s

posteriorizacijo v 0,16% ter slabljenje zapornikov z odzvenevanjem v 0,03%. V starostni dobi


116

med 4,6 in 5,5 let se je pojavilo v 2,07% poenostavljanje soglasniških skupin, brisanje

zapornikov v 0,80%, slabljenje zapornikov v 0,61%, epenteza v 0,49%, poenostavljanje

soglasniških skupin s posteriorizacijo v 0,24%, slabljenje zapornikov z anteriorizacijo v

0,10%, poenostavljanje soglasniških skupin z anteriorizacijo v 0,07% ter v enakem deležu –

0,03% slabljenje zapornikov s posteriorizacijo ter poenostavljanje soglasniških skupin z

zaustavljanjem in posteriorizacijo. V starostni skupini od 5,6 do 6,5 let se je v enakem deležu

– 0,41% pojavilo brisanje zapornikov in poenostavljanje soglasniških skupin, slabljenje

zapornikov v 0,34%, v 0,15% epenteza ter v enakem deležu – 0,04% poenostavljanje

soglasniških skupin s posteriorizacijo ter metateza.

Opazimo tudi, da je v starostnem obdobju med 3,5 in 4,5 let sedem fonoloških procesov v

strukturi, v obdobju med 4,6 in 5,5 let jih je devet, v obdobju med 5,6 in 6,5 let pa jih je še

šest. Število pri mlajših je sicer manjše, v naslednjem obdobju se poveča, nato pa se spet

manjša, kar pomeni, da število fonoloških procesov v strukturi glede na starost upada.

Mojca Muznik (2012): Fonološki razvoj otrok med 3. in 7. letom starosti (transkripcija govora), diplomsko

delo

Fono

lošk

i pro

cesi

v s

trukt

uri

0,00

%

20,0

0%

40,0

0%

60,0

0%

80,0

0%

100,

00%

120,

00%

p ra v iln a iz re k a

b ris a n je z a p o rn ik o v

s la b lje n je z a p o rn ik o v

s la b lje n je z a p o rn ik o v + a n t e rio riz a c ija

s la b lje n je z a p o rn ik o v +p o s te rio riz a c ija

s la b lje n je z a p o rn ik o v + o d z v e n e v a n je

id io s in k ra t ič n i p ro c e s i

p o e n o s ta v lja n je s o g la s n iš k ih s k u p in

p o e n o s ta v lja n je s o g la s n iš k ih s k u p in +a n te rio riz a c ija

p o e n o s ta v lja n je s o g la s n iš k ih s k u p in +p o s t e rio riz a c ija

p o e n o s ta v lja n je s o g la s n iš k ih s k u p in +z a u s ta v lja n je + p o s te rio riz a c ija

e p e n te z a

m e ta t e z e

3,5

- 4,5

4,6

- 5,5

5,6

- 6,5

Graf 12: Fonološki procesi v strukturi za glasove


delo

V strukturi 3,5 - 4,5 4, 6 - 5,5 5,6 - 6,5

pravilna izreka 57,89% 67,81% 79,93%


brisanje zapornikov + anteriorizacija 0,00% 0,17% 0,18%

brisanje zapornikov + posteriorizacija 0,38% 0,26% 0,00%

brisanje zapornikov + drsenje 0,00% 0,26% 0,00%


idiosinkratični procesi 0,00% 0,00% 0,00%


poenostavljanje sogl. skupin + epenteza 0,50% 0,34% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + odzvenevanje 2,38% 1,03% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + ozvenevanje 0,25% 0,34% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + anteriorizacija 2,76% 1,12% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + anteriorizacija + epenteza 0,13% 0,00% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + posteriorizacija 2,88% 0,69% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + posteriorizacija + epenteza 0,00% 0,09% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + afrikacija 0,25% 0,17% 0,00%

poenostavljenje sogl. skupin + slabljenje zapor. 0,00% 0,17% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + drsenje 0,50% 0,34% 0,37%

poenostavljanje solg. skupin + zaustavljanje 0,13% 0,09% 0,00%

poenostavljanje solg. skupin + zaustavljanje + epenteza 0,13% 0,00% 0,00% poenostavljanje sogl. skupin + odzvenevanje + posteriorizacija 0,13% 0,17% 0,00%

poenostavljanje sogl. skupin + odzvenevanje + drsenje 0,00% 0,09% 0,00%

epenteze 5,26% 4,12% 3,50%

epenteze + zaustavljanje 0,00% 0,00% 0,37%

epenteze + drsenje 3,38% 0,86% 0,00%

metateze 0,63% 0,17% 0,00%

metateze + ozvenevanje 0,13% 0,00% 0,00%

∑ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 25: Fonološki procesi v strukturi za soglasniške sklope

Pri soglasniških sklopih opazimo, da je delež pravilno izrečene celote sklopa manjši kot pa pri

glasovih. V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let je 57,89%, od 4,6 do 5,5 let je 67,81% ter v

starosti od 5,6 do 6,5 let v 79,93%. Delež pravilne izreke se sicer z leti povečuje.

V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let se je v večjem deležu pojavilo poenostavljanje

soglasniških skupin v 21,43%, epenteza v 5,26%, epenteza z drsenjem v 3,38%,

poenostavljanje soglasniških skupin s posteriorizacijo v 2,88%, poenostavljanje soglasniških

skupin z anteriorizacijo v 2,76%, poenostavljanje soglasniških skupin z odzvenevanjem v

2,38%, metateza v 0,63%, v enakem deležu – 0,50% slabljenje zapornikov,poenostavljanje


119

soglasniških skupin z drsenjem ter poenostavljanje soglasniških skupin z epentezo, v enakem

deležu – 0,38% brisanje zapornikov ter brisanje zapornikov s posteriorizacijo, v enakem

deležu – 0,25% poenostavljanje soglasniških skupin z ozvenevanjem, poenostavljanje

soglasniških skupin z afrikacijo ter v enakem deležu – 0,13% poenostavljanje soglasniških

skupin z anteriorizacijo in epentezo, poenostavljanje soglasniških skupin z zaustavljanjem,

poenostavljanje soglasniških skupin z zaustavljanjem in epentezo, poenostavljanje

soglasniških skupin z odzvenevanjem in posteriorizacijo ter metateze z ozvenevanjem. V

starostnem obdobju med 4,6 in 5,5 let se je prav tako v večjem številu pojavilo

poenostavljanje soglasniških skupin v 21,20%, epenteza v 4,12%, poenostavljanje

soglasniških skupin z anteriorizacijo v 1,12%, poenostavljanje soglasniških skupin z

odzvenevanjem v 1,03%, epenteza z drsenjem v 0,86%, poenostavljanje soglasniških skupin s

posteriorizacijo v 0,69%, slabljenje zapornikov 0,43%, v enakem deležu – 0,34%

poenostavljanje soglasniških skupin z epentezo, poenostavljanje soglasniških skupin z

ozvenevanjem ter poenostavljanje soglasniških skupin z drsenjem, v enakem deležu – 0,26%

brisanje zapornikov s posteriorizacijo ter brisanje zapornikov z drsenjem, v enakem deležu –

0,17% brisanje zapornikov z anteriorizacijo, poenostavljanje soglasniških skupin z afrikacijo,

poenostavljanje soglasniških skupin s slabljenjem zapornikov, poenostavljanje soglasniških

akupin z odzvenevanjem in posteriorizacijo ter metateze ter v enakem deležu – 0,09% brisanje

zapornikov, poenostavljanje soglasniških skupin s posteriorizacijo in epentezo,

poenostavljanje soglasniških skupin z zaustavljanjem ter poenostavljanje soglasniških skupin

z odzvenevanjem in drsenjem. V starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let pa je bil delež

fonoloških procesov v strukturi naslednji: poenostavljanje soglasniških skupin v 14,73%,

epenteze v 3,50%, brisanje zapornikov v 0,74%, v enakem deležu – 0,37% poenostavljanje

soglasniških skupin ter epenteze z zaustavljanjem ter v enakem deležu – 0,18% brisanje

zapornikov z anteriorizacijo in slabljenje zapornikov.

Opazimo, da je v obdobju med 3,5 in 4,5 let devetnajst fonoloških procesov v strukturi, v

skupini od 4,6 do 5,5 let jih je že enaindvajset, v starostni skupini od 5,6 do 6,5 let pa jih je

samo še sedem. Procesi iz mlajšega v srednje obdobje sicer narastejo, se pa število precej

zmanjša v starejšem starostnem obdobju, kar pomeni, da se število fonoloških procesov v

strukturi za soglasniške sklope z leti zniža.


delo

Fono

loški

proc

esi v

stru

kturi

0,00

%10

,00%

20,0

0%30

,00%

40,0

0%50

,00%

60,0

0%70

,00%

80,0

0%90

,00%

p r a v i l n a i z r e k a

b r i s a n j e z a p o r n i k o v

b r i s a n j e z a p o r n i k o v + a n t e r i o r i z a c i j a

b r i s a n j e z a p o r n i k o v + p o s t e r i o r i z a c i j a

b r i s a n j e z a p o r n i k o v + d r s e n j e

s l a b l j e n j e z a p o r n i k o v

i d i o s i n k r a t i č n i p r o c e s i

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l a s n i š k i h s k u p i n

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n + e p e n te z a

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +o d z v e n e v a n j e

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +o z v e n e v a n j e

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +a n t e r i o r i z a c i j a

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +a n te r i o r i z a c i j a + e p e n t e z a

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +p o s t e r i o r i z a c i j a

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +p o s te r i o r i z a c i j a + e p e n t e z a

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n + a f r i k a c i j a

p o e n o s ta v l j e n j e s o g l . s k u p i n + s l a b l j e n j ez a p o r .

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n + d r s e n j e

p o e n o s ta v l j a n j e s o l g . s k u p i n +z a u s t a v l j a n j e

p o e n o s ta v l j a n j e s o l g . s k u p i n +z a u s t a v l j a n j e + e p e n t e z a

p o e n o s t a v l j a n j e s o g l . s k u p i n +o d z v e n e v a n j e + p o s t e r i o r i z a c i j a

p o e n o s ta v l j a n j e s o g l . s k u p i n +o d z v e n e v a n j e + d r s e n j e

e p e n te z e

e p e n te z e + z a u s t a v l j a n j e

e p e n te z e + d r s e n j e

m e ta t e z e

m e ta t e z e + o z v e n e v a n j e

3,5

- 4,5

4,6

- 5,5

5,6

- 6,5

Graf 13: Fonološki procesi v strukturi za soglasniške sklope


delo

5.2.2 Analiza pojavljanja fonoloških procesov sistema

Sistema 3,5 – 4,5 4,6 – 5,5 5,6 – 6,5

pravilna izreka 75,00% 76,26% 83,85%





zaustavljanje + anteriorizacija + odzvenevanje 0,13% 0,00% 0,00%

afrikacija 0,06% 0,01% 0,00%



afrikacija + odzvenevanje + epenteza 0,00% 0,01% 0,00%


afrikacija + posteriorizacija + epenteza 0,00% 0,01% 0,00%


frikacija 0,00% 0,01% 0,00%

drsenje 5,24% 3,66% 1,38%

drsenje + epenteza 0,15% 0,01% 0,00%

drsenje + ozvenevanje 0,00% 0,01% 0,00%






anteriorizacija + odzvenevanje + epenteza 0,00% 0,01% 0,00%

anteriorizacija + ozvenevanje 0,00% 0,01% 0,00%

anteriorizacija + zaustavljanje + odzvenevanje 0,02% 0,01% 0,00%





posteriorizacija + odzvenevanje + slabljenje zapore 0,00% 0,01% 0,00%


odzvenevanje + slabljenje zapore 0,00% 0,03% 0,00%


ozvenevanje 0,15% 0,25% 0,06%


Σ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 26: Fonološki procesi sistema za glasove


122

Opazimo, da se pravilna izgovorjava vseh glasov na področju fonoloških procesov sistema z

leti izboljšuje. V starostni skupini od 3,5 do 4,5 let je delež 75,00%, v starostni skupini od 4,6

do 5,5 let je 76,26% ter v starostni skupini od 5,6 do 6,5 let že 83,85%.

V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let so se fonološki procesi po deležih pojavljanja razdelili

na: posteriorizacija v 6,46%, anteriorizacija v 6,12%, drsenje v 5,24%, odzvenevanje v

3,37%, anteriorizacija z odzvenevanjem v 1,19%, posteriorizacija z odzvenevanjem v 0,60%,

zaustavljanje v 0,51%, zaustavljanje z anteriorizacijo v 0,43%, v enakem deležu – 0,15%

drsenje z epentezo ter ozvenevanje, zaustavljanje z anteriorizacijo in odzvenevanjem v 0,13%,

v enakem deležu – 0,11% drsenje z anteriorizacijo ter posteriorizacija z epentezo,

posteriorizacija z ozvenevanjem v 0,09%, v enakem deležu – 0,06% afrikacija ter

anteriorizacija z epentezo, v enakem deležu – 0,4% zaustavljanje s posteriorizacijo, afrikacija

s posteriorizacijo ter palatalizacija ter v enakem deležu – 0,02% zaustavljanje z

odzvenevanjem, afrikacija z anteriorizacijo, afrikacija z odzvenevanjem in anteriorizacijo,

anteriorizacija z zaustavljanjem in odzvenevanjem ter odzvenevanje z epentezo. V starostnem

obdobju med 4,6 in 5,5 let pa so se fonološki procesi sistema razdelili na: posteriorizacija v

6,49%, anteriorizacija v 6,23%, odzvenevanje v 4,27%, drsenje v 3,66%, anteriorizacija z

odzvenevanjem v 1,11%, posteriorizacija z odzvenevanjem v 0,64%, ozvenevanje v 0,25%,

zaustavljanje v 0,24%, v enakem deležu – 0,11% afrikacija z anteriorizacijo, afrikacija s

posteriorizacijo ter drsenje s posteriorizacijo, zaustavljanje z anteriorizacijo v 0,08%, v

enakem deležu – 0,06% anteriorizacija z epentezo ter palatalizacija, v enakem deležu –

0,04% afrikacija z odzvenevanjem in anteriorizacijo ter posteriorizacija z ozvenevanjem, v

enakem deležu – 0,03% drsenje z anteriorizacijo, posteriorizacija z epentezo ter odzvenevanje

s slabljenjem zapore ter v enakem deležu – 0,01% zaustavljanje s posteriorizacijo, afrikacija,

afrikacija z odzvenevanjem, afrikacija z ozvenevanjem in epentezo, afrikacija s

posteriorizacijo in epentezo, frikacija, drsenje z epentezo, drsenje z ozvenevanjem,

anteriorizacija z odzvenevanjem in epentezo, anteriorizacija z ozvenevanjem, anteriorizacija z

zaustavljanjem in odzvenevanjem ter posteriorizacija z odzvenevanjem in slabljenjem zapore.

V starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let pa so se fonološki procesi sistema razdelili na:

anteriorizacija v 5,76%, posteriorizacija v 5,15%, odzvenevanje v 2,85%, drsenje v 1,38%,

anteriorizacija z odzvenevanjem v 0,74%, posteriorizacija z odzvenevanjem v 0,10% ter v

enakem deležu – 0,06% zaustavljanje, anteriorizacija z epentezo ter ozvenevanje.


123

Opazimo, da je v starostnem obdobju med 3,5 in 4,5 let štiriindvajset fonoloških procesov

sistema, v starosti od 4,6 do 5,5 let jih je že enaintrideset, v starosti od 5,6 do 6,5 let pa jih je

samo še devet. Število fonoloških procesov se iz prvega obdobja v naslednje (srednje)

starostno obdobju poveča, vendar pa se takoj v starejšem starostnem obdobju med 5,6 in 6,5

let občutno zmanjša. Lahko rečemo, da število fonoloških procesov z leti upada.


delo

Fono

loški

proc

esi s

istem

a

0,00

%

10,0

0%

20,0

0%

30,0

0%

40,0

0%

50,0

0%

60,0

0%

70,0

0%

80,0

0%

90,0

0%

p r a v iln a iz r e k a

z a u s t a v lja n je

z a u s t a v lja n je + o d z v e n e v a n je

z a u s t a v lja n je + a n t e r io r iz a c ija

z a u s t a v lja n je + p o s t e r io r iz a c ija

z a u s t a v lja n je + a n t e r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je

a f r ik a c i ja

a f r ik a c i ja + a n t e r io r iz a c i ja

a f r ik a c i ja + o d z v e n e v a n je

a f r ik a c i ja + o d z v e n e v a n je + e p e n t e z a

a f r ik a c i ja + p o s t e r io r iz a c ija

a f r ik a c i ja + p o s t e r io r iz a c ija + e p e n t e z a

a f r ik a c i ja + o d z v e n e v a n je + a n t e r io r iz a c i ja

f r ik a c i ja

d r s e n je

d r s e n je + e p e n t e z a

d r s e n je + o z v e n e v a n je

d r s e n je + a n t e r io r iz a c i ja

d r s e n je + p o s t e r io r iz a c ija

a n t e r io r iz a c i ja

a n t e r io r iz a c i ja + e p e n t e z a

a n t e r io r iz a c i ja + o d z v e n e v a n je

a n t e r io r iz a c i ja + o d z v e n e v a n je + e p e n t e z a

a n t e r io r iz a c i ja + o z v e n e v a n je

a n t e r io r iz a c i ja + z a u s t a v lja n je + o d z v e n e v a n je

p o s t e r io r iz a c ija

p o s t e r io r iz a c ija + e p e n t e z a

p o s t e r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je

p o s t e r io r iz a c ija + o z v e n e v a n je

p o s t e r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je + s la b l je n jez a p o r e

o d z v e n e v a n je

o d z v e n e v a n je + s la b lje n je z a p o r e

o d z v e n e v a n je + e p e n t e z a

o z v e n e v a n je

p a la t a liz a c i ja

3,5

- 4,5

4,6

- 5,5

5,6

- 6,5

Graf 14: Fonološki procesi sistema za glasove


delo

Sistema 3,5 - 4,5 4,6 - 5,5 5,6 - 6,5

pravilna izreka 56,00% 59,09% 73,43%


zaustavljanje + epenteza 0,12% 0,07% 0,00%

zaustavljanje + drsenje 0,00% 0,15% 0,00%


zaustavljanje + odzvenevanje + anteriorizacija 0,12% 0,00% 0,00%

afrikacija 0,24% 0,15% 0,00%





frikacija 0,00% 0,15% 0,00%

drsenje 9,09% 9,95% 3,72%

drsenje + odzvenevanje 0,00% 0,67% 0,17%


drsenje + epenteza + odzvenevanje 0,00% 0,07% 0,00%

drsenje + posteriorizacija + epenteza 0,24% 0,15% 0,00%



anteriorizacija + zaustavljanje 0,12% 0,07% 0,00%

anteriorizacija + drsenje 0,73% 0,30% 0,00%

anteriorizacija + epenteza + drsenje 0,36% 0,15% 0,00%

anteriorizacija + drsenje + odzvenevanje 0,12% 0,07% 0,00%


anteriorizacija + posteriorizacija 0,00% 0,07% 0,00%





posteriorizacija + odzvenevanje + afrikacija 0,12% 0,15% 0,00%

posteriorizacija + odzvenevanje + zaustavljanje 0,00% 0,07% 0,00%

posteriorizacija + zaustavljanje + epenteza 0,00% 0,00% 0,17%


odzvenevanje + anteriorizacija 0,00% 0,00% 0,51%


odzvenevanje + epenteza + drsenje 0,24% 0,00% 0,00%

ozvenevanje 0,12% 0,45% 0,17%

ozvenevanje + drsenje 0,36% 0,15% 0,00%

∑ 100,00% 100,00% 100,00%

Slika 27: Fonološki procesi sistema za soglasniške sklope


126

Opazimo, da se pravilna izgovorjava soglasniških sklopov na področju fonoloških procesov

sistema z leti izboljšuje. V starostnem obdobju od 3,5 do 4,5 let je delež pravilne izgovorjave

56,00%, v obdobju od 4,6 do 5,5 let je 59,09% ter v starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let je že

73,43%.

Fonološki procesi sistema so se v starosti od 3,5 do 4,5 let porazdelili v naslednje deleže

pojavljanja: posteriorizacija v 11,52%, anteriorizacija v 11,15%, drsenje v 9,09%,

odzvenevanje v 4,24%, v enakem deležu – 1,21% zaustavljanje ter posteriorizacija z

odzvenevanjem, drsenje s posteriorizacijo v 0,97%, anteriorizacija z drsenjem v 0,73%,

anteriorizacija z epentezo v 0,48%, v enakem deležu – 0,36% anteriorizacija z epentezo in

drsenjem ter ozvenevanje z drsenjem, v enakem deležu – 0,24% zaustavljanje z

odzvenevanjem, afrikacija, afrikacija s posteriorizacijo, drsenje s posteriorizacijo in

epentezo, anteriorizacija z odzvenevanjem, posteriorizacija z epentezo ter odzvenevanje z

epentezo in drsenjem ter v enakem deležu - 0,12% zaustavljanje z epentezo, zaustavljanje z

odzvenevanjem in anteriorizacijo, afrikacija z anteriorizacijo, anteriorizacija z

zaustavljanjem, anteriorizacija z drsenjem in odzvenevanjem, posteriorizacija z

ozvenevanjem, posteriorizacija z odzvenevanjem in afrikacijo ter ozvenevanje. V starostnem

obdobju od 4,6 do 5,5 let so se fonološki procesi razdelili po deležih: posteriorizacija v

11,67%, drsenje v 9,95%, anteriorizacija v 8,08%, odzvenevanje v 4,94%, posteriorizcija z

odzvenevanjem v 1,05%, drsenje s posteriorizacijo v 0,90%, drsenje z odzvenevanjem v

0,67%, ozvenevanje v 0,45%, anteriorizacija z odzvenevanjem v 0,37%, v enakem deležu –

0,30% zaustavljanje, anteriorizacija z drsenjem, anteriorizacija z epentezo v 0,22%, v

enakem deležu – 0,15% zaustavljanje z drsenjem, afrikacija, afrikacija s posteriorizacijo,

afrikacija z odzvenevanjem in anteriorizacijo, frikacija, drsenje s posteriorizacijo in epentezo,

anteriorizacija z epentezo in drsenjem, posteriorizacija z odzvenevanjem in afrikacijo ter

ozvenevanje z drsenjem ter v enakem deležu – 0,07% zaustavljanje z epentezo, afrikacija z

anteriorizacijo, afrikacija z odzvenevanjem, drsenje z epentezo in odzvenevanjem,

anteriorizacija z zaustavljanjem, anteriorizacija z drsenjem in odzvenevanjem, anteriorizacija

s posteriorizacijo, posteriorizacija z odzvenevanjem in zaustavljanjem ter odzvenevanje z

epentezo. V starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let pa so se fonološki procesi sistema po

deležih pojavljanja razdelili na: anteriorizacija v 10,49%, posteriorizacija v 6,60%,

odzvenevanje v 4,06%, drsenje v 3,72%, v enakem deležu – 0,51% drsenje s posteriorizacijo


127

ter odzvenevanje z anteriorizacijo ter v enakem deležu – 0,17% drsenje z odzvenevanjem,

posteriorizacija z zaustavljanjem in epentezo, odzvenevanje z epentezo ter ozvenevanje.

Opazimo, da je število fonoloških procesov sistema za soglasniške sklope v starostnem

obdobju od 3,5 do 4,5 let šestindvajset, v starostnem obdobju od 4,6 do 5,5 let jih je trideset, v

starostnem obdobju od 5,6 do 6,5 let pa samo še deset. Lahko rečemo, da je število fonoloških

procesov sistema za soglasniški sklope v prvih dveh skupinah približno enako, v tretji

(starejši) skupini pa se število procesov krepko zmanjša, kar pomeni, da se število fonoloških

procesov sistema za soglasniške sklope z leti zmanjšuje.


delo

Fono

loški

proc

esi s

istem

a

0,00

%

10,0

0%

20,0

0%

30,0

0%

40,0

0%

50,0

0%

60,0

0%

70,0

0%

80,0

0%

p r a v iln a iz r e k a

z a u s ta v lja n je

z a u s ta v lja n je + e p e n te z a

z a u s ta v lja n je + d r s e n je

z a u s ta v lja n je + o d z v e n e v a n je

z a u s ta v lja n je + o d z v e n e v a n je + a n te r io r iz a c ija

a f r ik a c ija

a f r ik a c ija + a n te r io r iz a c ija

a f r ik a c ija + p o s te r io r iz a c ija

a f r ik a c ija + o d z v e n e v a n je

a f r ik a c ija + o d z v e n e v a n je + a n te r io r iz a c ija

f r ik a c ija

d r s e n je

d r s e n je + o d z v e n e v a n je

d r s e n je + p o s te r io r iz a c ija

d r s e n je + e p e n te z a + o d z v e n e v a n je

d r s e n je + p o s te r io r iz a c ija + e p e n t e z a

a n te r io r iz a c ija

a n te r io r iz a c ija + e p e n t e z a

a n te r io r iz a c ija + z a u s t a v lja n je

a n te r io r iz a c ija + d r s e n je

a n te r io r iz a c ija + e p e n t e z a + d r s e n je

a n te r io r iz a c ija + d r s e n je + o d z v e n e v a n je

a n te r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je

a n te r io r iz a c ija + p o s te r io r iz a c ija

p o s te r io r iz a c ija

p o s te r io r iz a c ija + e p e n te z a

p o s te r io r iz a c ija + o z v e n e v a n je

p o s te r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je

p o s te r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je + a f r ik a c ija

p o s te r io r iz a c ija + o d z v e n e v a n je + z a u s ta v lja n je

p o s te r io r iz a c ija + z a u s ta v lja n je

p o s te r io r iz a c ija + z a u s ta v lja n je + e p e n te z a

o d z v e n e v a n je

o d z v e n e v a n je + a n te r io r iz a c ija

o d z v e n e v a n je + e p e n te z a

o d z v e n e v a n je + e p e n te z a + d r s e n je

o z v e n e v a n je

o z v e n e v a n je + d r s e n je

p a la ta liz a c ija

3,5

- 4,5

4,6

- 5,5

5,6

- 6,5

Graf 15: Fonološki procesi sistema za soglasniške sklope


delo

5.3 Zaključek

5.3.1 Interpretacija rezultatov fonoloških procesov v strukturi

Pri opazovanju fonoloških procesov v strukturi za glasove vidimo, da precej izstopa pri vseh

skupinah poenostavljanje soglasniških skupin (z različnimi kombinacijami). Pri tem

fonološkem procesu je videti, da najbolj izstopata mlajša (od 3,5 do 4, 5 let) ter srednja (od

4,6 do 5,5 let) skupina. Poenostavljanje soglasniških skupin se kaže tudi v starejši skupini,

vendar v manjši meri. Graf z leti pada, kar je nekako pričakovano in skladno s tujo literaturo

(glede na psihofizične lastnosti otroka), vendar se pri starejših še vedno kar pogosto pojavi.

Pojavljanje brisanje zapornikov in slabljenje zapornikov je bilo v vseh primerih z leti

pogosteje prisotno. Predvidevali bi namreč, da se govor z leti izboljšuje in tako postanejo

predvsem zaporniki bolj jasni ter razločni. V našem primeru pa je stvar ravno obrnjena –

zaporniki postajajo šibkejši in slabše razumljivejši.

Pogoste so bile tudi epenteze. Zanimivo je, da se pogosteje kažejo v srednji ter starejši

starostni skupini. Lahko sklepamo, da do tega pride, ker otroci usvajajo pravila jezika in

sosledja soglasnikov ter soglasniških sklopov, pri tem pa niso najbolj uspešni. Medtem ko

mlajši otroci raje izpuščajo soglasnike in soglasniške sklope, srednje in starejši le-tem dodajo

še kakšen glas, da lažje izgovorijo besedo in si s tem olajšajo izgovor – iz soglasnik-

soglasnik-samoglasnik razdelijo soglasniški sklop na soglasnik-samoglasnik in soglasnik-

samoglasnik (iz sestave CCV v CV CV).

Podobne epentezam so še metateze, ki so se najbolj pokazale v starejši skupini od 5,6 do 6,5

let. Proces je podoben, le da se pri metatezah zamenja vrstni red glasov zaradi lažje

izgovorjave.

Idiosinkratičnih procesov v naših treh skupinah nismo opazili.

Pri analizi in rangiranju fonoloških procesov v strukturi za sklope pa prav izstopa

poenostavljanje soglasniških skupin (s kombinacijami), ki z leti narašča in ne pada, kot bi bilo

pričakovano. Temu po deležu pojavljanja sledijo epenteze (s kombinacijami) s približno

enakimi deleži v vseh treh skupinah, kar kaže, da si otroci pri izgovorjavi soglasniških

sklopov pomagajo z dodajanjem glasov (največkrat samoglasnikov). Nato pa so metateze (s

kombinacijami), brisanje zapornikov (s kombinacijami) ter slabljenje zapornikov.

Idiosinkratičnih procesov tudi tukaj nismo zasledili.


130

S tem se potrdijo trditve po Doddovi (2006/2007) in Merkel-Piccinijevi o normalnih procesih

in kazalnikih fonoloških motenj:

• metateze so po 3. letu starosti kazalniki fonoloških motenj: v naši raziskavi je nekaj

primerov metatez pri glasovih, kar bi lahko kazalo na fonološke motnje pri

posameznikih;

• izpuščanje soglasnika oz. soglasniškega sklopa (po Merkel-Piccinijevi, 2001, je to

najbolj pogost fonološki proces): v naši raziskavi se je to bolj pojavilo v mlajši in

srednji starostni skupini, v starejši skupini (med 5,6 in 6,5 let) pa že počasi upada, kar

ustreza razvoju, saj naj bi ta fonološki proces po 7. letu izzvenel;

• epenteze: v naši raziskavi se pojavljajo v vseh treh starostnih skupinah, izzvenele naj

bi do 7. leta starosti;

• tudi posteriorizacije nakazujejo fonološko motnjo: v naši raziskavi se delež

posteriorizacij z leti zmanjšuje, kar zopet ustreza razvoju otroka.

5.3.2 Interpretacija rezultatov fonoloških procesov sistema

Pri fonoloških procesih sistema pri glasovih se v približno enakem deležu pojavlja

anteriorizacija (s kombinacijami) in posteriorizacija (s kombinacijami). Oba fonološka

procesa sta z leti pogostejša. Stvar je zelo zanimiva, saj naj se recimo velarni pomik naprej po

Merkel-Piccini (2001) oz. v našem primeru anteriorizacija po 3. letu starosti ne bi pojavljal

več oz. to pomeni fonološko motnjo.

Po deležu pojavljanja je nato odzvenevanje (s kombinacijami), kjer bolj izstopa srednja

starostna skupina, nato starejša in na koncu mlajša starostna skupina. Pri tem je potrebno

omeniti, da so bili nekateri glasovi na koncu besede, kar pomeni, da je zaradi prilikovanja

prišlo do odzvenevanja (pravilo v slovenskem jeziku – zveneči glas na koncu besede postane

nezveneči glas), česar pa v naši analizi nismo upoštevali, saj to ne pomeni fonološke motnje.

Nato po deležu pojavljanja sledi drsenje (s kombinacijami), kjer pa se vidi, da z leti upada.

Največ je bilo tega fonološkega procesa pri vibrantu /r/, ki se ga je zamenjalo z /l/ ali /j/. Ta

fonološki proces po 3. letu še vztraja, vendar naj bi izzvenel do nekje 7. leta starosti.

V manjši meri pa so se pri glasovih pojavili: zaustavljanje, afrikacija, frikacija in

ozvenevanje. Nebnenja/mehčanja pri glasovih nismo zaznali.


131

Pri fonoloških procesih sistema za soglasniške sklope izstopajo anteriorizacija (s

kombinacijami), posteriorizacija (s kombinacijami) in drsenje (s kombinacijami). Pri

anteriorizaciji je zanimivo, da najbolj izstopa starejša skupina otrok (starih med 5,6 in 6,5

let). Odgovora na vprašanje, zakaj pride do tega, sicer v celoti ne vemo, lahko pa sklepamo,

da je vzrok v izgubi prvih sprednjih zob in jim s tem nastane praznina ter prostor, kamor uhaja

jezik med govorom. Pri fonološkem procesu drsenje in posteriorizaciji pa le-to z leti upada.

Naslednji po deležu pojavljanja je odzvenevanje (s kombinacijami). Tudi pri tem je zanimivo,

da je stanje obratno od nekako pričakovanega po razvoju – z leti se namreč fonološki proces

pogosteje pojavlja.

S približno enakimi deleži pa so zastopani: zaustavljanje (s kombinacijami), afrikacija (s

kombinacijami), frikacija in ozvenevanje (s kombinacijami).

Palatalizacije tudi pri soglasniških sklopih nismo zaznali.

Po Merkel-Piccini (2001) so najpogostejši procesi, ki po 3. letu starosti še vztrajajo,

zaustavljanje (v našem primeru se to ni pokazalo), drsenje (kar je tudi v našem primeru eden

izmed pogostejših procesov) ter izpuščanje soglasnika oz. soglasniškega sklopa (tudi v našem

primeru je bil to najpogostejši fonološki proces v strukturi).

5.4 Analiza realizacije glede na težavnost besede

Že med samim pridobivanjem besed (snemanjem otrok) sem opazila, da so nekatere besede

otrokom delale malo več težav. Te besede sem si označila kot težke, hkrati pa sem opazila, da

so to predvsem dolge besede. Sem spadajo: kenguru (ta žival je otrokom manj znana),

steklenica (otroci uporabljajo narečno besedo za ta predmet in ne besede steklenica),

mehurčki (težek soglasniški sklop /r/-/č/-/k/), nogavica (v uporabi je narečna beseda), svinčnik

(težka soglasniška sklopa /s/-/v/ in /n/-/č/), zobna ščetka (težka vezava sičnik in vokal /o/ ter

soglasniški sklop /š/-/č/), prst (težek soglasniški sklop /p/-/r/-/s/-/t/), kmetija (redki otroci vejo,

kaj je to), fižol (težek glas /f/), rdeč (težek soglasniški sklop /r/-/d/), črn (težek soglasniški

sklop /č/-/r/-/n/), zadaj (otroci še ne uporabljajo te besede v spontanem govoru), helikopter

(glas /k/ zamenjujejo z glasom /h/, ker je lažje), voz (redki otroci vejo, kaj je to).


132

Po globlji analizi pa sem zasledila sosledje od težje do lažje izrečenih besed in jih razdelila v

5 kategorij (besede si sledijo po zaporedju od manj do bolj pravilno izgovorjene):

• zelo težke (pravilna izgovorjava do 30%): brisača, helikopter;

• težje (pravilna izgovorjava med 31% in 49%): mehurčki, svinčnik, špageti, škarje,

zdravnica, hruška, srajca, žirafa, krompir, slon, streha, zobna ščetka, prazen, prst,

zajtrk, žaba;

• srednje težke (pravilna izgovorjava med 50% in 69%): drevo, rdeč, rumen, tiger,

zgoraj, igrišče, nogavica, pomaranča, sladoled, črn, hrbet, riba, suh, fižol, gnezdo,

grad, kenguru, spi, stol, šal, buča, roka, zvonec, sok, sonce, trebuh, zvezda, cesta,

glava, postelja, tla, vrata, zadaj, jezik, lisica, miza, sneg, šola, voz, žoga, gumb,

klobasa;

• lahke (pravilna izgovorjava med 70% in 89%): nos, gugalnica, zob, očala, ključ, list,

kmetija, knjiga, banana, hladilnik, nebo, plava, čebela, dež, dim, taca, jagoda, medved,

metla, usta, vlak, dva, okno;

• zelo lahke (pravilna izgovorjava nad 90%): mleko, velik, dolg, juha, lev, avto, balon.

Iz zgoraj napisanega je razbrati, da:

• so krajše besede lažje izgovorljive od daljših;

• besede brez soglasniških klastrov so lažje od besed s soglasniškimi klastri;

• besede z zvočniki in samoglasniki ter osnovnimi zaporniki so lažje od besed s

priporniki, vibrantom in zlitniki.

5.5 Analiza pojavljanja glasov glede na starost

Z raziskavo smo prišli do naslednjega razvoja glasov.

Najmanj fonoloških procesov je bilo pri zvočnikih (brez vibranta /r/), temu sledijo zaporniki,

priporniki in zlitniki ter na koncu glas /r/ kot natežje izgovorljiv. To nekako sovpada z

raziskavo avtorjev Kolarič, Vladisavljevič in Vlahovič (1965), ki tudi pišejo o takšnem

razvoju glasov.

Da so najbolj trdni v izgovorjavi zaporniki in vokali ter najbolj spremenljivi šumniki in

zlitiniki, omenja tudi Omerza (1972, 34).


133

Grobler (1985), ki je sicer delala raziskavo na srbohrvaškem jeziku, trdi, da otrok proti koncu

3. leta obvlada že vse glasove maternega jezika, izgovorjava ni še avtomatizirana in tako ima

večina otrok težave z izgovorjavo najtežavnejših glasov: obeh zlitnikov /c/ in /č/, pripornikov

/z/, /s/, /ž/ in /š/ ter vibranta /r/.

Avtorica tudi trdi, da je razvojni proces za glasove /p/, /b/, /m/, /n/, /j/, /t/, /d/, /k/, /g/ in /v/

končan še pred 2. letom starosti in da se po 2. letu začnejo razvijati /f/, /h/, /l/, /c/, /z/ in /s/ ter

proti koncu 3. leta še /r/, /č/, /ž/ in /š/. Do nekako 4. (pa tudi 5.) leta naj bi bil razvoj izreke

glasov končan (Grobler, 1985, 192).

Glede na našo raziskavo pa smo dobili naslednje rezultate pravilno izgovorjenih glasov:

• zvočniki:

o drsnik /j/ v starosti do 4,5 let v 95% pravilno izgovorjen, v starosti do 5,5 let

prav tako v 95% ter v starosti do 6,5 let v 100%;

o stranski glas /l/ v starosti do 4,5 let v 91%, v starosti do 5,5 let v 91% ter v

starosti do 6,5 let v 98%;

o nosnik /m/ v starosti do 4,5 let v 95%, v starosti do 5,5 let v 95% ter v starosti

do 6,5 let v 99%;

o nosnik /n/ v starosti do 4,5 let v 96%, v starosti do 5,5 v 97% ter v starosti do

6,5 let v 99%;

o vibrant /r/ v starosti do 4,5 let v 25%, v starosti do 5,5 let 34% ter v starosti do

6,5 let v 49%;

• zaporniki:

o bilabialni /b/ v starosti do 4,5 let v 82%, v starosti do 5,5 let v 78% ter v


o bilabialni /p/ v starosti do 4,5 let v 97%, v starosti do 5,5 let v 92% ter v


o dentalni /d/ v starosti do 4,5 let v 59%, v starosti do 5,5 let v 61% ter v starosti

do 6,5 let v 80%;

o dentalni /t/ v starosti do 4,5 let v 72%, v starosti do 5,5 let v 77% ter v starosti

do 6,5 let v 90%;

o velarni /g/ v starosti do 4,5 let v 79%, v starosti do 5,5 let v 70% ter v starosti


134

do 6,5 let v 80%;

o velarni /k/ v starosti do 4,5 let v 87%, v starosti do 5,5 let v 83% ter v starosti

do 6,5 let v 90%;

• priporniki:

o labiodentalni /f/ v starosti do 4,5 let v 84%, v starosti do 5,5 let v 78% ter v


o labiodentalni /v/ v starosti do 4,5 let v 88%, v starosti do 5,5 let v 82% ter v


o velarni /h/ v starosti do 4,5 let v 87%, v starosti do 5,5 let v 93% ter v starosti

do 6,5 let v 96%;

o alveolarni /s/ v starosti do 4,5 let v 27%, v starosti do 5,5 let v 41% ter v


o alveolarni /z/ v starosti do 4,5 let v 26%, v starosti do 5,5 let v 36% ter v


o postalveolarni /š/ v starosti do 4,5 let v 30%, v starosti do 5,5 let v 36% ter v


o postalveolarni /ž/ v starosti do 4,5 let v 28%, v starosti do 5,5 let v 29% ter v


• zlitniki:

o alveolarni /c/ v starosti do 4,5 let v 26%, v starosti do 5,5 let v 40% ter v


o postalveolarni /č/ v starosti do 4,5 let v 46%, v starosti do 5,5 let v 50% ter v

starosti do 6,5 let v 47%.


135

0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00%

p, n, j, m, l

v, h, k, f, b

g, t

d

č

š, ž, s, z, c, r

Graf 16: Razvoj glasov za starost 3,5 – 4,5 let

0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00%

n, j, m, h, p, l

k, v,

b, f, t, g

d

č

s, c

z, š, r

ž


0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00%

j, n, m, p, l, h, b, k, t

v, f, g, d

s, z

r, c, č, ž

š



136

Tako smo dobili naslednje zaporedje razvoja glasov (za vse starosti skupaj), ki ga primerjamo

s tabelo razvoja glasov srbohrvaškega jezika po Grobler (1985, 192):

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

n,j, m, p, l, h

k, v, b, f

t, g

d

č, s

z, c, r, š, ž

Graf 19: Zaporedje razvoja glasov po raziskavi

Opazimo, da se pri otrocih, ki so sodelovali v raziskavi, popoln razvoj glasov še ni dokončno

razvil. Razlago za odklon od grafa Groblerjeve lahko iščemo v boljši tehnologiji dandanes ter

s tem natančnejši analizi glasov.

Zaporedje pa si je precej podobno. Najprej se oblikujejo zvočniki (razen vibranta /r/), temu

sledijo zaporniki, nato priporniki in na koncu zlitniki z vibrantom /r/.

5.6 Primerjava transkripcij

Zapis izgovorjave je zaradi različnega dojemanja zvoka, nagnjenosti k stresu, utrujenosti,

narečja, ipd subjektivno delo posameznika. Čeprav obstajajo mednarodno dogovorjeni znaki

za zapis izgovorjave, le-ta ni nikoli enak prejšnjemu zapisu. Določenih znakov se zapisovalec

drži, nekatere pa med samim zapisom različno uporablja – to se dogaja predvsem na začetku

zapisovanja, ko se le-tega še učimo in smo na določene glasove in simbole bolj pozorni ter jih

pogosteje uporabljamo.

Prav zaradi vseh naštetih vplivov na transkripcijo je priporočljivo, da se zapis preveri še z

drugim transkriptorjem. Ugotavlja se podobnosti in razlike v zapisu ter s tem zagotavlja večjo

objektivnost.


137

V diplomskem delu je prav zaradi zagotavljanja večje objektivnosti in zanesljivosti narejena

tudi primerjava dveh transkripcij. Primerjana je z osebo, ki se z zapisovanjem govora dlje

časa ukvarja in ima več izkušenj na tem področju.

Na izbiro posameznega simbola za določen glas je vplivalo: tolerantnost do razlik med

glasovi, narečje govorcev ter vpliv narečja zapisovalk, občutljivost za foneme in alofone ter

osebnostne lastnosti (strogost, toleranca, idr).

Transkripcija je bila preverjena pri 10-ih otrocih oz. 20% govorcev. Ugotavljalo se je

podobnosti in razlike v zapisu.

Povezava med ocenama obeh zapisovalk je bila statistično pomembna, in sicer s koeficientom

korelacije 0,88. To kaže na koherentnost ocene. Pri nekaterih otrocih pa so razlike očitne, saj

je razlika med ocenjevalkama velika.

5.7 Primerjava testa Ocena artikulacije govora ter preizkusa

Poleg preizkusa, narejenega leta 2010 na Pedagoški fakulteti v sklopu mednarodnega projekta

Cross-Linguistic study of proctracted phonological (speech) development in children, sem si

podrobneje pogledala tudi test Ocene artikulacije govora Globačnikove ter oba testa

primerjala.

Preizkus, narejen v sklopu

mednarodnega projekta Test Ocena artikulacije govora

Starost otrok Do 7. leta Do 7. leta

Slike Barvne Črnobele + 2. del barvna slika

Število delov testa 1 2

Število tarčnih besed 101 60 + opis slike (30 oz. 32 besed)

Zaporedje besed

Po semantičnih skupinah – najprej se

išče znane besede, nato manj znane

in na koncu spet znane besede.

Zaporedje se prilagodi otroku.

Najprej besede z najbolj vidnimi in

nato manj vidnimi glasovi. Besede v

skupinah po 3 – v posamezni skupini

se opazuje le določen glas.

Semantične skupine besed

Živali/deli živali, predmeti, deli

telesa, deli hiše/hiša, hrana/pijača,

barve, pojmi, prevozna sredstva, deli

dneva, padavine, osebe

Predmeti, oblačila/obutev, živali,

prevozna sredstva, rastline/deli

rastlin, hrana/pijača


138

Tarčni glasovi Soglasniki inicialno, medialno in

finalno ter soglasniški sklopi

Soglasniki (inicialno, medialno,

finalno)

Število zlogov

25 enozložnic oz. 24,75% vseh

besed, 49 dvozložnic oz. 48,51%

vseh besed, 20 trizložnic oz. 19,80%

vseh besed, 7 štirizložnic oz. 6,93%

vseh besed

13 enozložnic oz. 21,66% vseh

besed, 36 dvozložnic oz. 60% vseh

besed, 9 trizložnic oz. 15% vseh

besed, 2 štirizložnici oz. 3,34% vseh

besed

Naglašenost zlogov

Na prvem zlogu 71 (oz. 70%), na

drugem zlogu 23 (oz. 23%), na

tretjem zlogu 6 (oz. 6%), na četrtem

zlogu 1 (oz. 1%) beseda

Na 1. zlogu 42 (oz. 70%), na 2. zlogu

16 (oz. 26,67%), na 3. zlogu 2 (oz.

3,33%) besedi

Število soglasnikov in soglasniških

sklopov

217 soglasnikov: 72 zvočnikov (13

lateralov, 30 nosnikov, 5 drsnikov,

19 vibrantov), 86 nezvenečih

nezvočnikov (36 zapornikov, 27

pripornikov, 23 zlitnikov) in 63

zvenečih nezvočnikov (39

zapornikov, 24 pripornikov);

51 soglasniških sklopov

60 soglasnikov: 15 zvočnikov (3

drsniki, 3 laterali, 6 nosnikov, 3

vibranti), 27 nezvenečih

nezvočnikov (9 zapornikov, 12

pripornikov, 6 zlitnikov) in 18

zvenečih nezvočnikov (9 zapornikov,

9 pripornikov);

0 soglasniških sklopov

Vrednotenje izgovora

Samostojni izgovor, zapozneli

izgovor, neposredna ponovitev

/

Hkratno opazovanje

Dihanje, gibljivost ustnic, jezika in

jezične konice, mehkega neba.

Ugriz (odnos med spodnjo in zgornjo

čeljust), gibljivost ustnic, jezika in

jezične konice, mehkega neba, oblika

trdega neba, dihanje.

Namen

Globlji test za ugotavljanje pravilne

izgovorjave soglasnikov in

soglasniških skupin ter pojavljanje

fonoloških procesov.

Triažni test (za ugotavljanje pravilne

izgovorjave soglasnikov ter

pojavljanje substitucije, distorzije in

omisije).

Primerjava rezultatov Mednarodno Slovensko

Slika 28: Tabela primerjave dveh testov

5.7.1 Enakosti in razlike med testoma

Oba testa sta sestavljena iz raznih sličic, s katerimi se pridobiva iskane besede. Glede na to, da

se testira mlajše otroke do 7. leta starosti, besede niso napisane, ampak so sestavljene iz sličic.

Pri obeh testih se v večini išče besede, s katerimi se otrok srečuje v vsakdanjem življenju.


139

Zaslediti je tudi glavno nit zaporedja soglasnikov. Oba imata namreč cilje soglasnike

inicialno, medialno in finalno.

Pri obeh so prisotne: balon, metla, dim, lev, avto, list, drevo, zvezda, fižol, žaba, roka, ura,

ključ, gumb(i), očala, nos, miza, škarje, hruška, nogavica/e, banana in slon, medtem ko so

druge besede specifične.

Testa sta enaka tudi v prevladovanem številu zlogov v besedah. To so dvozložne besede, kar

pa kaže na to, da so le-te najbolj pogoste v slovenskem jeziku.

Razlikujeta pa se ravno v tem, da je pri testu Globačnikove zaporedje besed točno določeno

(najprej otrok pove besedo, ki ima inicialno soglasnik, nato medialno, na koncu pa finalno),

pri našem preizkusu pa zaporedje sličic lahko prilagajamo vsakemu otroku posebej –

zaporedje ni nujno določeno, veliko je enozložnic in vseh besed je več.

Razlika je tudi ta, da se pri testu Globačnikove pri posamezni besedi gleda le en glas, pri

preizkusu, narejenem v mednarodnem projektu, pa se pri posamezni besedi gleda celotno

prilikovanje, vpliv določenih skupin glasov na nek glas, kako otrok izreče posamezne

soglasnike in soglasniške sklope. Ne samo, kako otrok izreče določen iskani glas, ampak tudi,

kako ga izreče ob prilikovanju z ostalimi soglasniki (in ne samo samoglasniki) – test je

nelinearen in se zasleduje procese, ki se dogajajo, test Ocene artikulacije govora pa je

linearen (gleda se omisijo, substitucijo in distorzijo posameznega glasu).

Če analiziramo celoten test, narejen v sklopu mednarodnega projekta, opazimo, da za

določene zveneče glasove na finalni poziciji ni besed. To pa zato, ker smo že predhodno

vedeli, da zveneči glas na koncu postane nezveneči. Tako manjkajo besede, ki bi imele

finalno glas /b/ ter glas /z/. Finalno postavljen glas /ž/ se spremeni v /š/, glas /g/ v glas /k/, pri

finalno postavljenem glas /j/ se le-ta spremeni v /i/, pri finalni postavitvi glasu /v/ pa se tudi

le-ta spremeni v glas /u/. Manjka pa nam tudi beseda, ki bi imela finalno postavljen glas /f/.

Test Ocene artikulacije govora je vsekakor uporaben. Logoped pri opazovanju artikulacije

opazuje še ostale značilnosti govornih organov (čeljusti, ustnice, jezične konice, dihanje, trdo

nebo) in jih zapiše v (za-to) pripravljen prostor na testu, kar pa posredno opazujemo pri

preizkusu mednarodnega projekta (ob govoru otroka si beležimo, kar opazimo), ob analizi

glasov in soglasniških sklopov pa določeno obliko izgovorjave natančneje določimo.

Če povzamem, imata oba testa svoje dobre in slabe lastnosti. Če potrebujemo hiter test same


140

artikulacije govora otroka, potem vzamemo Globačnikin test Ocena artikulacije govora, če pa

želimo natančnejši vpogled v dogajanje s fonološkimi procesi, uporabimo preizkus

mednarodne študije, ki pa je daljši in zahteva več natančnosti.

Prav tako nam test Ocena artikulacije govora zadosten za opazovanje soglasnikov v zvezi s

samoglasniki, ko pa nas zanimajo še soglasniški sklopi, pa uporabimo naš preizkus.

5.8 Težave pri analizi in zapisovanju govora ter reševanje le-

teh

Med pisanjem in analizo podatkov v e-obliki sem naletela na kar nekaj težav.

Najprej naj omenim, da za slovensko populacijo programa za transkripcijo še nekako

nimamo. Z mentorico sva presodili, da bi najinim kriterijem (zapisovanje govora v e-obliki ter

nato končna analiza podatkov) najbolj ustrezal program Phon29 (ki pa ustreza angleško

govorečim). Ko sem ga začela uporabljati, sva ugotovili, da je program še v nastajanju (leto

2010) in je torej še težko uporaben. Današnja različica programa je že nekoliko boljša, vendar

je potrebno sodelovanje s prof. M. B. Bernhardt (vodja mednarodega projekta). Poiskali sva

druge programe. Ker ga nisva uspeli dobiti oz. poiskati, sem se odločila, da bom bazo

podatkov in analizo naredila v Excel-u.

Naslednja težava je bila, da, glede na to, da je tipkanje lažje, ko imaš pomoč, sem si pomagala

z IPA Typing Assistant. In spet ni šlo tako, kot sem pričakovala. Program sicer nudi pomoč pri

tipkanju, vendar ne vsebuje simbolov za moteni govor (npr. interdentalni glas /s/). Tako sem

zopet iskala boljšo rešitev – pri zapisovanju govora brez motenj sem uporabila prej omenjeni

program Typing Assistant, ko pa sem imela zapisovanje motenega govora, sem le-tega

zapisala v program Phon in nato kopirala v tabelo.

Težava je namreč že, da se tabele, ki so vključene kot pomoč v različnih programih,

razlikujejo med seboj tako v interpretaciji določenega glasu, kot tudi pri samem zapisovanju

simbola za nek glas. Tako se tabela v programu Phon razlikuje od tabele, ki mi je bila vodilna

– IPA oz. The Internetional Phonetic Alphabet (2005)30.

29 http://phon.ling.mun.ca/phontrac/wiki/ 30 http://www.langsci.ucl.ac.uk/ipa/ipachart.html


141

Pri IPA tabeli je navkljub objektivizaciji še vedno prisotna velika variabilnost ter, da je

osnovana na angleških govorcih in ne za posamezen narod. V slovenščini je (še) nimamo.

Pomanjkljivost se pokaže kot majhne razlike v sami analizi, ki pa so vseeno zelo pomembne.

Tako sem med zapisovanjem naletela na težavo, da določenih glasov slovenskega jezika

nisem znala napisati. Težavo sem reševala s kombiniranjem različnih simbolov – najbolj

primerno za določeno izgovorjavo.

Naslednja težava, ki sem jo poskušala rešiti, je bila v preimenovanju fonoloških procesov iz

angleščine v slovenščino. Zaenkrat se terminologija na tem področju še razvija. Tako sem

poskušala s poslovenjenjem kar čimbolje približati imenovanje pomenu fonološkega procesa.


142

66 Sklep

Otroci gredo skozi odraščanje po določenih stopnjah govornega in jezikovnega razvoja, kjer

naletijo na marsikatere težave in motnje. Da bi preverili, na kateri stopnji je otrok,

uporabljamo različne teste.

V tujini imajo več različnih testov za preverjanje artikulacije govora (Goldman-Fristoe Test of

Articulation, CAAP test, Peabody Picture Vocabulary test, ipd), vendar ti testi niso primerni

za naš jezik zaradi razlikosti med samimi jeziki, fonemi ter naglasi.

Pri nas je za razvoj artikulacije trenutno v uporabi test Ocena artikulacije govora, ki temelji

na linearni fonologiji (opazuje samo določen glas).

Nas pa je zanimalo, kaj se dogaja še v medsebojnem vplivanju glasov, torej področje

nelinearne fonologije.

V diplomskem delu smo se odločili, da s pomočjo preizkusa mednarodnega projekta Cross-

Linguistic study of proctracted phonological (speech) development in children preverimo

dogajanje na fonološkem nivoju pri otrocih pred vstopom v šolo. Ugotovili smo podobno

dogajanje na področju razvoja glasov ter prisotnosti fonoloških procesov, kot ga opisujejo

različni tuji avtorji – podoben razvoj glasov pri slovenskih otrocih kot razvoj glasov pri

primerljivih jezikih, prisotnost fonoloških procesov pri slovenskih otrocih pa je tudi primerljiv

s fonološkimi procesi otrok iz drugih držav.

Preizkus mednarodnega projekta bi nam lahko služil kot hiter presejalni test (npr. za vstop v

šolo). Iz vsake skupine besed bi izbrali po 2 ali 3 besede, pri katerih bi ugotavljali primernost

izgovorjave glede na starost. Kriterij izbranih besed bi bil, da je beseda otroku čim bližja (z

njo bi se moral srečevati vsak dan) ter da vsebuje predvsem sičnike in šumnike ter vibrant /r/

(pred vstopom v šolo naj bi bili tudi ti glasovi že osvojeni). Te besede bi si sledile po

težavnosti od zelo težkih in dolgih (npr. brisača, helikopter), do težjih in dolgih (mehurčki,

špageti, hruška), srednje težkih (igrišče, pomaranča, šola), lahkih (gugalnica, očala, čebela) in

zelo lahkih (mleko, juha, balon).


143

Glede na to, da je test Ocena artikulacije govora pogost v uporabi, stremimo k temu, da bi se

tudi preizkus, ki temelji na nelinearni fonologiji, začel tako uporabljati.

Čeprav je preizkus dolg tako za odgovarjanje (obsega 101 besedo) kot tudi za nadaljno

analizo dobljenih rezultatov, se je izkazal kot zelo natančen instrument za preverjanje

fonoloških procesov. Pomemben je namreč, ker upošteva naglas v besedi, vplivanje fonema

na drugi fonem ter celoten koncept besede. Ob zaključeni analizi tako pridemo do pomembnih

podatkov o otrokovem razvoju, s katerimi si lahko pomagamo pri razumevanju motenj pri

otrocih kot tudi pri načrtovanju terapij.

Tako so pozitivne strani testa upoštevanje celotnega koncepta besed, zelo natančen vpogled v

otrokov fonološki razvoj ter pomoč pri načrtovanju terapije.

Za razmisliti pa bi bilo o dolžini preizkusa (ter ga skrajšati), saj nekateri otroci ne zdržijo

dolgo časa, o strojni ter programski opremi, ki bi skrajšala samo analiziranje podatkov.


144


145

77 Literatura in viri

American Speech-Language-Hearing Association (ASHA) (1997 – 2012). Childhood Apraxia

of Speech. Pridobljeno 3.3.2012:

http://www.asha.org/public/speech/disorders/childhoodapraxia/.

Armstrong, E. (2005). IPA tabela 2005. Pridobljeno 1.11.2010:

http://www.yorku.ca/earmstro/ipa

Bajec, A. (1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Barlow, J.A. (1999). Optimality theory in Phonological Acquisition. Journal of Speech,

language and Hearing Research, Vol. 42, 1482 – 1498.

Bernhardt H., B. in Stemberger, J. P. (1999). Workbook in Nonlinear phonology for Clinical

application. Texas, Austin: Pro-Ed.

Clark, J. E., Yallop, C., Fletcher, J. (2007). An introduction to phoneticsand phonology, 3.

edition. Oxford: Blackwell Publisher.

Dodd, B. (2006/2007). Children's acquisition of phonology. Differential diagnosis and

treatment of children with speech disorder. 2. edition, 24 – 43. Chicester: Whurr.

Globačnik, B. (1999). Ocena artikulacije govora. Ljubljana: Centerkontura.

Grobler, M. (1980). Razvoj govora. Knjiga za vsak dom, 2. knjiga, 166 – 170.

Grobler, M. (1985). Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje. Zdravstveni

obzornik, 190 – 197.

Ingram (2001). Whole-word Approach to Phonological Analysis. Language, Speech and

Hearing Services in Schools. Vol. 32, 277 – 280.

Jurgec, P. (2007). Novejše besedje s stališča fonologije – primer slovenščine. Doktorska

dizertacija, Norveška: University in Tromso.

Kaye s sod. (1985). The internal structure of phonological elements: a theory of charm and

government. Phonology Yearbook 2. Great Britain: Cambridge University Press.

Kaya, T., Tasci, S., Atakay, S., Devrim, K. (2009). Phonological Development in Child

Language. Pridobljeno 20. 12. 2010: http://www.slideshare.net/samettasci/phonological-

development-in-child-language-1206135

Kirshner, H. S. (2002). Behavioral Neurology: Practical science of mind and brain, 2.


146

edition. USA: Elsevier Health Sciences.

Kranjc, S. (1992). Otroški govor. Jezik in slovstvo, št. 38, 19-28.

Leksikon Cankarjeve Založbe (5. ponatis). (1987). Ljubljana: Cankarjeva Založba.

Liberman, M. (2011). Stages of language acquisition in children. Pridobljeno 4.1.2012:

http://www.ling.upenn.edu/courses/ling001/acquisition.html

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič M. (2001). Razvojna psihologija: izbrane teme. Ljubljana:

Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, Zupančič, Fekonja in Kavčič. (2003). Kurikulum za vrtce: učinki na

področju komunikacije in socialnoemocionalnega razvoja otrok. Sodobna pedagogika, 5, 48

– 73.

Marjanovič Umek, L. et al. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni

inštitut filozofske fakultete.

Marušič, F. (2008). Splošno jezikoslovje – FONOLOGIJA. Pridobljeno 10. 12. 2011:

www.ung.si/~fmarusic/ung/uvodvjez/.

Merkel-Piccini, R. (2001). Phonological Processes. Pridobljeno 27. 5. 2011:

http://www.ccsd66.org/Montes%20Website/23_phonological_processes.pdf

Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Podvršnik A. s sod. (2008-2010). Slovenščina za triletne šole. Pridobljeno 29.12.2011:

http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-triletne-sole/jezik-in-besedilne-

vrste/glasoslovje/jezikovni-sestav/govorila/

Skinner, B.F. (1957). Verbal Behavior. United States: Copley Publishing Group.

Srebot Rejec, T. (1975). Začetni in končni soglasniški sklopi v slovenskem knjižnem jeziku.

Slavistična revija, letnik 23, 3-4, 289 – 320.

Stackhouse, J. (1992). Developmental verbal dyspraxia I: A review and critique. International

Journal of Language & Communication Disorders 27, 19–34.

Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Unuk, D. (2003). Zlog v slovenskem jeziku. Ljubljana: Rokus.

Wikipedia – The Free Encyclopedia. Pridobljeno 9.11.2010 :

http://en.wikipedia.org/wiki/Phonological_development


147

Wikipedia – The Free Encyclopedia. Pridobljeno 10.12.2011:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonetika, http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonologija.

Williamson, G. (2008). Speech Therapy Information and Resources. Pridobljeno 17.12.2011:

http://www.speech-therapy-information-and-resources.com

Wikipedia – The Free Encyclopedia. Pridobljeno 4.1.2011:

http://en.wikipedia.org/wiki/Slovene_language.


148


149

88 Priloge

• Transkripcija vseh besed

o za starost od 3,5 do 4,5 let



• Grafi analize soglasnikov

• Grafi analize soglasniških sklopov

• E-povezave za fonetiko, fonologijo in transkripcijo govora

3,5 - 4,5

zapis avtoavtoavtoavto balonbalonbalonbalon bananabananabananabanana blagajnablagajnablagajnablagajna brisačabrisačabrisačabrisača

starost/izgovorjava aaaa::::uuuutotototo ba'lo:nba'lo:nba'lo:nba'lo:n ba'na:naba'na:naba'na:naba'na:na blablablabla''''gagagaga::::iiiinananana bɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧa

3l 6m 17d a:uto ba'lo:n ba'lo:n bə'na:na bə'ga:ɲja ba'ga:ɲja pʃa:ʧa

3l 9m 17d a:utə ba'ɭo:n ba'na:na pa'na:na blə'ga:ina pla'ga:ina pi'ta:ta

3l 10m 14d a:uto ba'lo:n ba'na:na bi'ga:na bli'ga:ina bli'sˡa:ʦˡa

3l 11m 3d a:uto ba'lo:n ba'na:na a'ga:ina blə'ga:ina bɾi'ɕa:ʧa

3l 11m 15d a:uto a:uto ba'lo:n ba'lo:nʨək ba'na:na blə'ga:ina bli'sa:ʧa

4l 6d a:uto ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina blə'ga:ina bəɾi'sa:ʧa

4l 24d a:uto bə'lo:n bə'lo:n ba'lo:n bə'lo:n bə'na:na mə'gai:na bə'lga:lna bə'ɕa:ʨa bi'ɕa:ʨa bə'ɕa:ʨa

4l 1m a:uto ba'lo:n ba'lo:n bana'na: ba'na:na blə'ga:ina blə'ga:ina bli'ɕa:ʨa

4l 1m 26d a:uto ba'lo:n ba'lu:n ba'lu:n bə'na:na blə'ga:i.na 'bla:gaina bɾi'ɕa:ʨa

4l 1m 27d a:uto 'a:uto ba'lo:n ba'lo:n bə'na:na blə'ga:ina bəi'θa:ʧa bi'sa:ʧa

4l 2m 2d a:uto ba:lon ba'lo:n ba:nana ba'na:na blə'ga:ina bla'ga:ina bɹi'ɕa:ʨa

4l 3m 18d a:uto be'lo:n ba'lo:n be'na:na bla'ga:ina bɾi'ɕa:ʨa

4l 3m 24d a:uto 'a:uto pə'lo:n ə'lo:n pa'lo:n pa'na:na ba.'na:na ba'na: 'ba:nana 'pa:nana pa'ga:ɲja pi'ɕa:ʨa pi'ɕa:ʨa

4l 3m 24d a:uto 'a:utobə ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na ba'na:na bla'ga:ina bla'ga:ina bɾi'ɕa:ʨa

4l 4m 16d a:uto ba'lo:n ba'tlo:n ba'na:na bla'ga:ina bli'ɕa:ʨa b.li'ɕa:ʧa

4l 4m 27d au:to ba'lo:n bə'na:na blə'ga:ina bli'ɕa:ʨa bli'ɕɕa:ʧa

4l 5m 14d a:uto ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bɾi'sa:ʧa

bučabučabučabuča cestacestacestacesta čebelačebelačebelačebela črnčrnčrnčrn darilodarilodarilodarilo deždeždeždež dimdimdimdim

bu:ʧabu:ʧabu:ʧabu:ʧa 'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta ʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:la ʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rən da'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:lo dəʒdəʒdəʒdəʒ////dəʃdəʃdəʃdəʃ////''''ddddəʒəʒəʒəʒ di:mdi:mdi:mdi:m

bu:ʧa 'pu:ʧa 'bu:ʧa 'bu:ʧa ʨe:ʃta 'ʨe:ɕta ʧə'be:la ʧə'be:la ʧə:lən 'ʧə:lən 'ʧə:lən də'li:lo da'li:lo dəɕ di:m di:m

bu:ta 'bu:ta te:ta te'be:la tə::n tə:ln ta'i:o dət dim

pu:ʦˡa 'bu:ʦˡa 'ʨe:ɕta ʦˡe'be:la 'ʦˡə:lən da'li:lo dəsˡ ti: di:m

'bu:ʨa 'ʦe:sta ʨe'be:la ʨə:ɾən da'ɾi:lo də:s gi:m

bu:tɧa 'ʦe:sta ʨə'be:la ʧə:ɽne 'tʂə:ɾne ta'ɽi:lo də:ʃ di:m

'bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la 'ʧə:rne da'ri:u də:ʃ di:m

bu:ʨa ʨe:ɕta ʨɛ'be:la ʨə'be:la ʨə:lən də'li:lo dəɕ di:m

vu:ʧa 'bu:ʧa ʨe:ɕta ʧə'be:la 'ʧə:lən da'li:la de:ʃ di:m

bu:ʧa 'bu:ʧa tθe:sta 'tθe:θta ʧə'be:la 'ʧə:ɾən da'ɽi:lo də:ʃ də:ʃ də:ʃ di:m

bu:ʨa 'bu:ʨa tθe:sta ʧə'be:la ʧə::n də'i:lo dəʃ di:mə

bu:ʧa 'ʦe:sta ʧə'be:la ʧʃə'be:la ʧə'be:la 'ʧə:lən 'ʧə:ɾən da'ɾi:lo da'ɾi:lo də:ɕ di:m

'bu:ʨa 'ʨe:ɕta ʨɛ'be:la ʨə:lən da'ɾi:lo dəɕ di:m

'pu:ʨa 'ʨe:ɕta ʨə'be:la ʨə'pe:la ʦə:lən 'ʦə:lən a'li:lo tai'lo: ka'i:lo tes di:m

bu:ʧa 'ʦe:sta ʨɛ'be:la 'ʧə:ɾən da'ri:lo də:ʃ: di:m

bu:ʧa 'bu:ʧa 'ʨe:ɕta ʧɛ'be:la ʧə:lən 'ʧə:lən də.'li:.lo dəʃ dim

bu:ʧa bⁿ.'bu:ʧa ʨe:ɕta ʧə'be:la ʨə'be:la ʧə'be:la ʨə'be:la ʨɕə:ɽən 'ʧʃə::n da'ɾi:la deɕ dim tim

pu:ʧa 'bu:ʧa tθe:θta ʧɛ'be:la ʧə:ɾən da'ɾi:lo dəʃ dim

dolgdolgdolgdolg drevodrevodrevodrevo dvadvadvadva fižolfižolfižolfižol glavaglavaglavaglava gnezdognezdognezdognezdo gradgradgradgrad

dodododo::::ugugugug////''''dodododo::::ugugugug////''''dodododo::::ukukukuk////''''dodododo::::ukʰukʰukʰukʰ////''''dodododo::::uxuxuxux dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo: dva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋa fifififi''''ʒoʒoʒoʒo::::uuuu 'gla:va'gla:va'gla:va'gla:va 'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo gɾadgɾadgɾadgɾad////''''gɾgɾgɾgɾadadadad////gɾatgɾatgɾatgɾat////''''gradgradgradgrad////''''gradgradgradgrad////''''ggggrrrraaaatttt

do:uk vo: vo: a'vo: dʋa dva fʒou fʒo:u fi'ʒo:u bla:va gⁿne:ʑdo gla:t gla:t

do:ukʰ 'do:uk tlɛ'vo: tɛ'vo: dva fi'dðo:u fi'do:u kla:va kⁿne:do ki'ja:t kəat

do:uk dəvə'o: dʋa: dʋa: dəve: pi'sˡo:u 'gla:ʋa gne:ʑdo 'gne:ɕda kə'la:t

do:uk dɾɛ'vo: dva: dva: fi'ʑo:u fi'ʑo:u gla:va gne:zdo gɾa:t

do:uk dəɽ'vo: dəɽ'vo: də'lvo dva fi'ʑo:u gla:va gne:ðda gɽa:t

do:uk də'ɾvo: dva fi'ʒo:u gla:va gne:ðdo gə.gra:t

do:uk 'do:uk dɛ'vo: dɛ'vo: bəva bva bəva: pi'ʑo:u pi'ʑo:u ga:va 'gla:va 'gla:va gne:ʑdo gla: gla:t

do:uk 'do:uk dlɛ'vo: dva: dva: fi'ʒo:u gla:va gne:zdo gla:t gla:t

'do:ukʰ dɾɛ'vo: dəva: pi'ʒo:u fi'ʒo:u gˡla:va gⁿne:ðdo 'gne:ðdu gɽat

do:uk dəe'vo dva: dva: fi'ʒo:u 'gla:va gne:ðdu 'gne.e:zdo 'gⁿne:ðdo gəat gəa:

do:uk 'doukʰ drɛ'vo: drɛ'vo: dva fi'ʃʒo:u fi'ʑo:u fi'ʒo:u fi'ʒo:u gla:va gne:zdo 'gne:zdo gra:t gra:t

do:ugi 'do:ugi 'do:uk dəɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u gla:va gne:ʑda 'gne:zdo gɾat

to:uk 'do:uk tɛ'lo: tɛ'ʋo: tʋa tua xu'ɕo:u xi'so:u ka:va 'ka:ʋa 'ka:ʋa ke:xo 'kne:so kəat

do:uk 'do:uk 'do:uk drɛ'vo: tɾɛ'vo: dva: dva fi'ʒo:u 'gla:ʋa gne:zda 'gne:ʑdno gər.gra:t

do:ukə dəlɛ'vo: dəlɛ'vo: dva: fi'ʒo:u 'gla:va gne:ʒda 'gne:ʒdo gə.'la:t

'do:ukʰ dɽɛ'ʋo: dva: fi'ʑo:u 'gla:ʋa gne:ðdo 'gne:ðdo gɽa:t

do:ukʰ dʲɛ'vo: dva fi'ʒo:u gla:va 'gla:va gne:θdo grat

gugalnicagugalnicagugalnicagugalnica gumbgumbgumbgumb helikopterhelikopterhelikopterhelikopter hišahišahišahiša hladilnikhladilnikhladilnikhladilnik

gu'ga:lniʦagu'ga:lniʦagu'ga:lniʦagu'ga:lniʦa gumbgumbgumbgumb////''''gumbgumbgumbgumb////gumpgumpgumpgump xɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptər 'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa xla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnik

u'ga:lənʨe bugalə'nʨa: ə'ga:lniʨa gu:mp gu:mp xo:ptəl 'xo:ptəl 'xo:ptəl ʃi:ʃa 'xi:ʃa gi:lnik

gu'ga:lnita gu:mpʰ xeli'xo:ptej ,xe:li'xo:ptel 'xi:ta xla'dˡi:lnikʰ

gu'ga:lənʨa ku:mp xeli'ko:ptel xi:sˡa 'xi:ʃˡa xla'di:lnik

...'ga:lənʦa go'ga:lənʦa gu:mp əxeli'ko:pteɾ 'xi:ʃa xla'di:lnik

gu'ga:lnitθa gu:mbek xeli'ko:ptəɽ li'xo:ptəɽ xi:ʃa 'xi:ʃe xlə'di:lnik

gu'ga:lnitθa gu'ga:lnitθa ku:mp xeli'ko:pteɻ xi:ʃa 'xi:ɕa xla'di:lnik xla'di:lnik

gu'ga:lniʨa gu:mpke 'gu:mbek 'gumb 'gu:mp xo:ptel 'xo:ptel li'xo:ptel 'xo:ptelə xɕi:ɕa ɕi.'ʂi:ɕa xə'ldi:lnik

u'ga:lniʨe gu'ga:lniʨa gu:mpʰ gu:mp xeli'xo:pteɭ xeli'xo:pteɭ xi:ʃa xlə'ti:lnik xla'di:lnik

gu'ga:lnitθa gu:mp 'gu:mbe xeli'ko:pteɾ 'xi:ʃa xla'di:lnik

gu'ga:ləntθe gu'ga:ləntθa ku:mp ,xali'xo:ptə:: xi:ʃa 'xi:ʃa 'xi:ʃa xla'di:lnik

gu'ga:lniʦa gu'ga:liʦa gmu:mpʰ gu:mp gu:mpʰ xeli'ko:pteɾ xeli'ko:ptər xeli'ko:pter xeli'ko:ptər xi:ʃa 'xi:ɕa 'xi:ɕa xla'di:lnikʰ

go'ga:lniʨe gu'ga:lniʨa gu:mbek 'gu:mp xeli'xo:pteɾ xi:ɕa 'xi:ɕa xle'di:lnik

ku'ga:liʦa ku'ga:lniʦa ku:mpʰ əxə:pəɕ xəli'xo:pkəl lə'xo:pkəl teli'xo:pkəl xi:ɕa 'xi:ɕa la'ti:lnik xa'ti:lnik

gu'ga:lənʦe u'ga:lənʦe gu'ga:lnəʦa gu:mp xeli'ko:pteɾ xiʃa 'xi:ʃa xla'di:lnik xla'di:lnik

gu'ga:lniʧa gu:mpʰ xili'ko:ptə:l xi:ʃa xlə'di:lnikʰ

gu'ga:litθa gu:mpʰ gu:mp xeli'ko:pteɾ xi:ɧa xla'di:lnik

gu'ga:ləntθa gu:mpʰ gu:mpʰ leli'xo:ptər leli'xo:ptər 'xi:ʃa xla'di:lnikʰ

hrbethrbethrbethrbet hruškahruškahruškahruška igriščeigriščeigriščeigrišče jagodajagodajagodajagoda jezikjezikjezikjezik juhajuhajuhajuha kengurukengurukengurukenguru

xə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbət xɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃka i'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧe 'ja:goda'ja:goda'ja:goda'ja:goda jɛ:zikjɛ:zikjɛ:zikjɛ:zik 'ju:xa'ju:xa'ju:xa'ju:xa kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]

xə:lbət 'flu:ɕka gli:ʃʧe ə'gi:ʃʧe ja:goda 'ja:goda 'ja:goda jɛ:ʑik ju:xa 'ju:xa ə'xu:j gə'lu:

xə:lbet xju:tka 'xju:tka 'xlu:tka 'xɭu:tka i'gi:.te ja:goda 'ja:goda 'ja:goda jɛ:tik 'jɛ:tθikʰ xju:xa kengu'lu:

xə:lbet 'xlu:ʃˡka i'gli:sˡʦˡe ja:goda jɛ:ʑik ju:xa kengu'lu:

xə:ɾpt 'xə:ɾpt 'xɾu:ɕka i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ðik ju:xa kingu'ɾu

'xə:ɽbet 'xɽu:ɧka i'gli:ɕʨe i'gɽi:ʂtʂe ja:goda jɛ.sik ju:xitθa nəgə'ɽu: kəngə'ɽu kengə'ɽu

xə:rbət 'xə:ɾpt xru:ɕka 'xɾu:ɕka i'gɾi:ʃʧe i'gɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:zək 'jɛ:zək ju:xa kⁿəngu'ɾu:j

xə:lbet xlu:ɕka 'xlu:ɕka i'gli:ɕʨe ja:boda 'ja:boda 'ja:goda ʑi:ʨek 'jɛ:ʑik ju:xa 'ju:xa kə'lu:i kengu:lu

xə:lbet xlu'ɕka: i'gli:ʃʧe ja:guda jɛ:ʒik ju:xa kengu'lu

'xə:ɾbət 'xɾu:ʃka i'gɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:ʑək 'jɛ:ʑək ju:xa kingu'ɾu:

xə:lbet xə'u:ʂka igə'i:θtθe 'ja:goda jɛ:ðik 'ju:xa ,ke:ngu'lu:

xə:ɾbet 'xə:ɾbet 'xə:rbet kɾu:ɕka i'gɾi:ɕʨe ja:guda jɛ:zik ju:xa kengu'ɾo: engu'ɾu:

kʰə:ɾbet 'xɾu:ɕka i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ʑik ju.xa kengu'ɾu:i

xə:pet 'xə:petʰ xu:ɕka 'xu:ʂka ki'gi:θtθe ə'gi:ɕʨe 'gi:ɕʨe i'ja:koto 'ja:gota 'ja:koda pjɛ:sək 'jɛ:sik ju:xa kə'lu: kə'lu: kəgu'lu: kugu'lu:

xə:ɾbətʰ xɾu:ɕka 'kɾu:ʃka i'gɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:ðik 'jɛ:zik ju:xa 'ju:xa kingu'ɾu:

xə:lbet 'xə:lbətʰ xə'lu:ʂka igə'li:ʃʧe ja:goda jɛ:sik 'jɛ:ʑə.k 'ju:xa kⁿəngə'dⁿnu

xə:ɽbət xɽu:ɕka 'xɾu:ɕka i'gɾi:θtθe ja:goda jɛ:ðik ju:xa kengu'ɽu:

'xə:ɾbet 'xɾu:ɕka li'li:ɕʨe i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ðikʰ ju:xa kəngu'ɾu:

ključključključključ klobasaklobasaklobasaklobasa kmetijakmetijakmetijakmetija knjigaknjigaknjigaknjiga koškoškoškoš krompirkrompirkrompirkrompir kruhkruhkruhkruh

kljuʧkljuʧkljuʧkljuʧ klɔ'ba:saklɔ'ba:saklɔ'ba:saklɔ'ba:sa kmɛ'ti:jakmɛ'ti:jakmɛ'ti:jakmɛ'ti:ja kɲi:gakɲi:gakɲi:gakɲi:ga kɔʃkɔʃkɔʃkɔʃ kɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:r kɾux/'kruxkɾux/'kruxkɾux/'kruxkɾux/'krux

kəlu:ʨ klu:ʨ 'ku:ʧi ba:ɕa n'ba:ɕa ti:ja te'ti:ja kmə'ti:ja kⁿni:ga 'kⁿni:ga ko:ʃ o'pi:l to'pi:l klu:x 'klu:x

klu:ti kəlut kⁿlo'ba:ta klo'ba:ta xme'ti:ja 'kni:ga ko:t kəo'mpi:j kjo'mpi:j kjuxə

'klu:ʦˡi klo'ba:se klo'ba:sa kⁿme'ti:ja kmə'ti:ja kni:ga 'ko:sˡ klo'mpi:l klo'mpi:l klu:x kə'lu:x

'klu:ʨi klo'ba:sa kme'ti:ja 'kⁿni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ kɾu:x kɾu:x kɾu:x

'klu:ʧi ku'ba:θe kme'ti:ja kme'ti:ja kni:ga ko:ɕ koɕ kɽo'mpi:ɽ kəɾu:x kɽu:x

'klu:ʧi klo'ba:sa kme'ti:ja kni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ kru:x

klu:ʨi ba:ɕa ko'ba:ɕa kme'ti:ja tni:ga ko:ɕ koɕ ko'pi:l klu'x

klu:ʧ 'klu:ʧe klo'ba:ɕe klo'ba:ɕa kme'ti:ja kni:ga ko:ʃ klo'mpi:l kə'lu:x

'klu:ʧi klo'ba:θa klu'ba:θe klu'ba:θe kme'ti:ja kni:ga ko:ʃ klu'mpi:ɹ kɾu'mpi:ɽ kɾu:x ku:x

kə'lu:ʧ kə'lju:ʧi tlu'ba:sa klu'ba:θa kme'ti:.i.ja kme'ti:ja 'kni:ga kɔʃ kɔʃ ko'mpi:l kə'lu:x klux

klju:ʧi klo'ba:θe klo'ba:sa xⁿme'ti:ja kⁿme'ti:ja xme'ti:ja kⁿni:ga: 'kⁿni:ga ko:ʃ klo'mpi:r kro'mpi:r klo'mpi:r kɾu:x

klu:ʨi 'klu:ʨa klo'ba:ɕa kme'ti:ja kni:ga koɕ koɕ kɾo'mpi:ɾ kə'ɾu:x

ku:ʨ 'klu:ʨi 'gu:ʨi pa:θa ko'ba:ɕa ko'ba:sa ke'ti:ʋa kə'ti:ja kme'tⁿi:ja 'kⁿni:ka ko:s ko'lpi:l ko'lpi:l ku:x

klu:ʧi 'klu:ʧi klo'ba:θa kme'ti:ja ki:nga 'kni:ga 'kni:ga ko:ʃ ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ kɾo'mpi:ɾ kɾu:x kə'u:x

kə'lu:ʧi klu'ba:ʃa kmə'ti:ja kmə'ti:ja 'kni:ga kɔʃ kəlu'mpi:l kə'lu:x

klu:tɧi klu:tθ klu'ba:θa kmə'ti:ja kni:ga 'kni:ga 'kni:ga ko:ʃ ko'mpi:ɽ ko'mpi:ɾ ko'mpi:ɽ kɽu:f

klu:tθ 'klu:ʧi klo'ba:sa kⁿme'ti:ja kni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:r kɾu:x kɾu:x

levlevlevlev lisicalisicalisicalisica listlistlistlist medvedmedvedmedvedmedved mehurčkimehurčkimehurčkimehurčki metlametlametlametla mizamizamizamiza

lɛlɛlɛlɛ::::uuuu li'si:ʦali'si:ʦali'si:ʦali'si:ʦa listlistlistlist mɛmɛmɛmɛ::::dveddveddveddved////''''mɛmɛmɛmɛ::::dveddveddveddved////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvetdvetdvetdvet////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvədvədvədvədddd////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvəddvəddvəddvəd////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvətdvətdvətdvət mɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧki mɛ:tlamɛ:tlamɛ:tlamɛ:tla 'mi:za'mi:za'mi:za'mi:za

lɛ:u pa'ɕi:ʨa li:ɕt li:ɕt mɛ:do 'mɛ:dvət 'mɛ:dvət xu:lʧki mə'xu:lʧki mɛ:tla mi:ʑa 'mi:ʑa

lɛ:u lə'ti:ta li'tθi:ta li:t mɛ:dvət mɛ'xu:jtki 'mɛ:tla mi:ta 'mi:ta

lɛ:o li'ɕi:ʨa li:ɕt mɛ:dvet 'mɛ:dvet mɛ'xu:lʦˡki mɛ:təla mi:sa

lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li:st mɛ:dvət mɛ'xu:ɾʧki 'mɛ:tla mi:za

lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li's:ʦa li'si:ʦa li'ɕi:ʨa list mɛ:dvet mə'xu:ʨki 'mɛ:tla mi:za

lɛ:u li'si:ʦa liθt mɛ:dvət mə'xu:ɾ mə'xu:ɾʧki mɛ:tla mi:sa

lɛ:u lə'ɕi:ʨa li:ɕt liɕ mɛ:dvət mə'xu:lʨki 'mɛ:tla mi:ʑa

lɛ:u 'lɛ:u le'ɕi:ʨa li:ɕt mɛ'dve:t mɛ'xⁿu:lʧki 'mɛ:tla 'mi:ɕa

lɛ:u 'lɛ:u li'θi:tθa liθt mɛ:dvət 'mɛ:dvət mɛ'xu:ɽʧki 'mɛ:tla mi:ða

lɛ:u li'si:tθa list mɛ:dvet mɛ'xu:əʧki 'mɛ:tla mi:ða

lɛ:u 'lɛ:u li'θi:tθa li'tsi:ʦa le:θt li:st mɛ:dvet mɛ'xu:ɾʧki mɛ'xu:ɾʧki mɛ'xu:ɾʧki 'mɛ:tla mi:za 'mi:za

lɛ:u li'ɕi:ʨa li:θt mɛ'dve:t 'mɛ:dvet 'mɛ:dvet 'mɛ:dvet mɛ'xu:ɾʨki 'mɛ:tla mi:da

lɛ:u 'lɛ:u lə'ɕi:ʨa ə'ɕi:ʨa li:ɕ mɛ:dvətʰ mɛ'xu:jʨki mi'xu:lʨki mɛ:təa 'mi:ɕa

lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li'si:ʦa li:st mɛ:dvetʰ mɛ'xu:ɾʨki mɛ:tla 'mi:ða

lɛ:u le'ɕi:ʨa liʃt mɛ:dvət mɛ'xu:lʧki mɛ'xu:lʧki 'mɛ:tla 'mi:ʒa

lɛ:u 'lɛ:u lə'θi:tθa li:θt mɛ:dvət mɛ'xu:lʧki mɛ'xu:lʨki mɛ:tla mi:za

lɛ:u li'θi:tθa list mɛ:dvet mɛ'xu:ɾ.mɛ'xu:rʨki 'mɛ:tla mi:za

mlekomlekomlekomleko mravljamravljamravljamravlja nebonebonebonebo nočnočnočnoč nogavicanogavicanogavicanogavica nosnosnosnos

mle:kɔmle:kɔmle:kɔmle:kɔ mɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:ulja nɛ'bo:nɛ'bo:nɛ'bo:nɛ'bo: noʧnoʧnoʧnoʧ nɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦa nosnosnosnos

mle:kɔ 'mle:kɔ 'mle:kɔ mlo:ula 'mla:ula mi'ja:ula nə'bo: nɛ'bo: tɛ'bo: nɛ'bo: o:ʧ no:ʨ no:ʧ nɔga'vi:ʨa no:s no'sə:k

mle:kɔ mle:k mlekʰ 'mle:kɔ mja:ula nɛ'bo: kno:t nɔga'vi:ta no:t no:t

mə'le:kɔ mla:ula nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʦˡ nɔgɔ'vi:ʨa nɔga'vi:ʨa no:ɕ

'mle:kɔ mɾa:ulija nɛ'bo: no:ʧ nɔga'vi:ʦa no:θ

mle:kəʦ mɽa:ula 'mɾa:ulija nɛ'bo: no:ʧ nagɔ'vi:tθ no:θ

mle:k mɾa:ula 'mra:ula na'bo: no:ʧ nagɔ'vi:ʦ noθ nos

mle:kɔ mla:ula 'mla:ula nɛ'bo: noʨ nɔgɔ'vi:ʨa nɔgɔ'vi:ʨa noθ

'mle:kɔ mli'ja:ulija mə'la:ula nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʧ noʨ nɔga'vi:ʨa nɔgɔ'vi:ʨa noɕ

'mle:kɔ mɾa:ula nɛ'bo: noʧ noga'vi:tθe noga'vi:tθa no:ʃ no:θ no:θ

'mle:kɔ mɾa:ula nɛ'bo: nɛ'bo noʧ nagɔ'vi:tθa nos

'mle:kɔ mla:ulija 'mɾa:ulija 'mɾa:ulija nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʨ nɔgɔ'vi:tθa nɔgɔ'vi:ʦa no'se:k no:s

'mle:kɔ mɾa:ula nɛ'po: nɛ'bo: no:ʧ nɔga'vi:tθa no:s

mle:kɔ mi'ja:uja po: ə'po: no:ʨ nɔgɔ'vi:ʨa nɔgɔ'vi:ʨa no:s no.s

mle:kɔ 'mle:kɔ mra:ula nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʧ nɔʕa'vi:ʦa nɔga'vi:ʦa nɔga'vi:ʦa nɔga'vi:ʦa no:θ

mə'le:kɔ mə'la:ula 'mla:ula nɛ'bo: noʧ nɔgə'vi:ʨa nɔ,gɔ'vi:ʨa nos

mle:kɔ 'mle:kɔ mə'a:ulija 'mɽa:ulija na'bo: no:ʨ nɔgɔ'vi:tθa no:θ

mle:kɔ mle:k mɾa:ula nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʨ nɔgɔ'vi:ʦa nos no:θ

očalaočalaočalaočala oknooknooknookno peskovnikpeskovnikpeskovnikpeskovnik plavaplavaplavaplava pomarančapomarančapomarančapomaranča

ɔ'ʧa:laɔ'ʧa:laɔ'ʧa:laɔ'ʧa:la ɔ:knoɔ:knoɔ:knoɔ:kno pəpəpəpə''''skɔskɔskɔskɔ::::uuuuniknikniknik////pɛpɛpɛpɛ''''skɔskɔskɔskɔ::::uuuuniknikniknik 'pla:va'pla:va'pla:va'pla:va poma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧa

o'ʧa:la ɔ:kən ɔkno 'ɔ:kno pe'ɕko:unik pe'ʃko:unik pla:ʋa 'pla:va mə'a:nʨa pomə'la:nʨa

u'ta:la tu'ta:la u'ta:la ɔ:kən pɛ'tko:unik pɛ'tko:unik pla:ʋa 'pla:va poma'la:nta poma'ja:nta

ɔ'ʦˡa:la ɔ:ken 'ɔ:ken pɛ'ɕko:unik 'pla:ʋa poma'la:nʦˡa

u'tθa:la ɔ:kⁿno pɛ'θko:unik pɛ'θko:unik pla:va poma'ɾa:nʨa ...ma'ɾa:nʦa

n'tʂa:la ɔ:kən pɛ'sko:unik pla:va po.əm.pomə'ɽa:ntʂa

u'ʧa:la ɔ'ʧa:la ɔ:kno 'ɔ:kən pə'sko:unik pla:va poma'ɾa:nʧ

ɔ'ʨa:la ɔ:kno pə'ɕko:unik pla:va poma'la:nʨa pomə'la:nʨa

u'ʧa:la u'ʧa:la u'ʧa:la ɔ:kən 'ɔ:kən 'ɔ:kno pɛ'ɕko:unik pla:ʋa 'pla:va pomə'la:nʧa pomə'la:nʧa

u'ʧa:la ɔ:kən 'ɔ:kno pi'θko:unik pla:va poma'ɽa:nʧa

u'ʧa:la ɔ:kən 'ɔ:kən 'ɔ:kəno pɛ'θko:unik pɛ'θko:unik pla:va 'pla:va poma'la:nʨa

u'ʧa:la u'ʧa:la ɔ:kəno 'ɔ:kⁿno pɛ'ɕko:unik pɛ'sko:unik pi'ɕko:unik pɛ'sko:unik tla:va puma'ɾa:nʨa poma'ɾa:nʧa poma'ɾa:nʧa

ɔ'ʧa:la ɔ:kna 'ɔ:kno pɛ'θko:unik pla:va poma'ɾa:nʨa

ɔ'ʨa:le 'ʨa:: ɔ:kən 'oɔ:kən pi'ɕko::nik pi'ɕko:unik pa:ʋa ja:nʦa poma'ja:nʦa poma'la:nʦa poma'ja:nʦa poma'la:nʦa

u'ʧa:la u'ʧa:la ɔ:kno 'ɔ:kno pɛ'ɕko:unik pla:va poma'ɹʕa:nʧa poma'ra:nʧa

ɔ'ʧa:la ɔ:kno 'ɔ:kəno pɛ'ɕko:unik 'pla:va pomə'la:nʧa

u'tθa:la ɔ:kəno 'ɔ:kⁿno pi'θko:unik pla:va poma'ɽa:nʨa poma'ɽa:nʨa

u'ʨa:la ɔ:kno pɛ'θko:unik pla:va poma'ɾa:nʧa poma'ɾa:nʧa

posteljaposteljaposteljapostelja prazenprazenprazenprazen prstprstprstprst rdečrdečrdečrdeč ribaribaribariba rokarokarokaroka rumenrumenrumenrumen

po:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstla pɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zen pə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rst əɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧ ɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:ba ɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:ka ɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:n

po:iɕtelja pa:ʑən pəlɕt mə'de:ʧ mə'de:ʧ li:ba lɔ:ka mɛ:n 'mɛ:n lə'mɛ:n

po:i.tla 'po:tela pja:dən 'pja:dən pə:it 'pə:it əjde:t ji:ba jɔ:ka lu'mɛ:n lu.u'mə:n xlu'mɛ:na

po:iɕta: pla:sˡən 'pla:ɕən pə:lɕt əlde:ʦˡe əlde:ʦˡ li:ba 'li:ba lɔ:ka 'klɔ:ka lu'mɛ:n

po:iθla pɾa:zən 'pɽa:ðən pə:ɽstek pə'ɾste:k əɾde:ʧ ɾi:ba ɾɔ:ka ɾo:'mɛ:ne

po:stelja pɽa:zən 'pɽa:zən pəɽst pəɽsti əɽde:ʨ əlde:ʨ 'li:biʦa ɽɔ:ke 'ɾɔ:ka lu'mɛ:ne

po:istla pɾa:ðən pə:ɾθti e'ɾde:ʦ ri:ba rɔ:ka 'rɔ:ka ro'mɛ:ne

'po:iɕtla pla:ʑen 'pla:ʑən pə:lɕt pəlɕt əde:ʨ li:ba lɔ:ka 'lɔ:ka lo'mɛ:n lu'mɛ:n

'po:iɕtla pla:ʑen 'pla:ʑən pə:lɕt pəlɕt əlde:ʧ li:ba 'li:ba lɔ:ka lu'mɛ:n lo'mɛ:n

po:iθtla pɾa:ðən 'pɽa:ðən 'pla:ðən pəɾθt əldeʧ 'ɾi:ba ɽɔ:ka lu'mɛ:n ɽu'mɛ:n ɽu'mɛ:n

po:θtelja pʰəa:ðən 'pəa:ðən pəθt ə:deʧ ə'i:ba ə'ɔ:ka ə'ɔ:ka u'mɛ:n lu'mɛ:n əu'mɛ:n

po:stla 'po:stelja pra:zən 'pra:zən pə:ɾst 'pə:ɾste:k 'pə:ɾθt ərde:tʂ ərde:ʨ ti:ba 'ɾi:ba ɾɔ:ka ɾu'mɛ:n

po:iɕla 'po:iɕtla pɾa:ʑən pə'a:ʑən pə:ɾɕt əɻde:ʧi ə'ɾi:ba ə'ɾi:ba rɔ:ka ɾo'mɛ:n

po:ɕja 'po:θteja pa:'pa:ɕən pa'θə:n pa'ɕə:n pə:ɕ pə's əlde:ʨ əde:ʨ li:pa lɔ:ko əlmɛ:n əmɛ:n u'mɛ:n

po:isla pra:zən 'pəɹa:zən 'pra:ðən pəɾθt arde:ʧ aɾde:ʧ ri:ba rɔ:ka ɾu'mɛ:n

'po:ʂtelja pə'la:zən pə'la:ʑən 'pə:lɕt əldˡe:ʧ əldeʧ 'tli:ba lɔ:ka tlu'mɛ:n lu'mɛ:n

'po:iθtala pɽa:ðən 'pə:lθt ɽə'de:ʧ əɾde:tθ ə'ɾi:ba ɾɔ:ka ru'mɛ:n

po:iθtla pra:zən pərstʰ pə:rst ərde:ʧ ə'ɾi:ba ɾɔ:ka ɻu'mɛ:n tu'mɛ:n ɻumɛ:n

sladoledsladoledsladoledsladoled slonslonslonslon snegsnegsnegsneg soksoksoksok soncesoncesoncesonce spispispispi srajcasrajcasrajcasrajca steklenicasteklenicasteklenicasteklenica

slaslaslasla::::doleddoleddoleddoled////''''slaslaslasla::::doleddoleddoleddoled////''''slaslaslasla::::doletdoletdoletdolet slonslonslonslon snegsnegsnegsneg////''''snegsnegsnegsneg////sneksneksneksnek soksoksoksok 'so:nʦe'so:nʦe'so:nʦe'so:nʦe spispispispi sɾasɾasɾasɾa::::iiiiʦaʦaʦaʦa////''''srasrasrasra::::iiiiʦaʦaʦaʦa stɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦa

ɕdo'e:t ɕa:'de:t ɕlo:n ɕne:k ɕo:k ɕo:nʨe 'ɕu:nʨe 'ɕo:nʨe spi: ɕpi: ɕpi: ɕpi: ɕa:iʨa 'ɕa:iʨa 'sˡla:iʨa 'xni:ʨa

ɻˡla:dolet 'tla:dolet tˡlo:n tⁿne:kʰ tok 'to:nte ki: pi: tpi tθa:ita tɛklɛ'ni:ta

slədo'le:t slədo'le:t ɕlo:n sˡne:k ɕo:k 'ɕo:nʨe ɕpi: ɕla:iʨa ɕtlɛkɛ'ni:ʨa

θlado'le:t slon sne:k θo:k θo:ntθe θpi: sɾa:iʦa stɛklɛ'ni:tθa

θlado'le:t slo:n θlon θlon θne:k so:k 'so:nʧek spi spi: sɽa:iʦa stɛklɛ'ni:ʦa

sado'le:t sˡlo:n sne:k so:k 'so:nʦe spi: sɾa:iʦa stlɛklɛ'ni:ʦa

ɕ.'ɕla:dolet 'ɕla:dolet ɕlon ɕne:k ɕne:k ɕok ɕo:nʨe 'ɕu:nʨe ɕpi ɕla:iʨa ɕtɛkɛ'ni:ʨa

ɕlədo'le:t ɕlan ɕne:k θo:k so:k ɕo:nʨe ɕpi: ɕla:iʨa stɛklɛ'ni:ʨa stɛklɛ'ni:ʨa

slado'le:t sˡlado'le:t θlon ɕne:k θso:k 'ɕo:nʨe θpi: θla:itθa θtɛklɛ'ni:tθa

sla:dolet ɕlon ɕne:k so:k so:nʦe 'so:nʦe spi: θə'a:itθa st.ə:.θtəklɛ'ni:tθa

slado'le:t slado'le:tʰ slo:n ɕne:k ʃo:k ɕo:k 'so:ntθe spi: ʦa:iʦa 'sɾa:iʦa 'sɾa:iʦa stɛklɛ'ni:ʦa stɛklɛ'ni:ʦa

'ɕla:dolet ɕlo:n θne:k so:k θo:k θo:ntθe 'so:ntθe θpi: θə'a:itθa θtlɛ.klɛ'ni:tθa θtlɛ.klɛ'ni:tθa

ado'let ʧado'le:t ɕlo:n ne:k ɕo:k sok ɕo:k ɕo:nʨe 'so:nʦəkʰ pi:ɕ bi: spi: piɕ ɕa:iʨa 'ɕja:iɕa tɛkə'ni:ʨa tɛkə'ni:ʦai tɛkə'ni:ɕa

'sla:dolet slo:n ɕne:k so:k so:nʦe s.pi: sɹa:iʦa 'θra:itθa stɛklɛ'ni:ʧka stɛklɛ'ni:ʨa θtɛklɛ'ni:tθa

ɕlado'le:t ɕlado'le:t ʃlo:n s:ne:gə ɕne:gə ʃo:k 'ʃo:nʧe ʃpi sla:iʨa ɕtɛ:klɛni:ʨa

θla:doet θlo:n θlon θne:k θo:k θo:k 'θo:ntθe θpi: θɾa:itθa 'θɾa:itθa θtɛklɛ'ni:tθa

sˡlado'le:t slado'le:t θlo:n θne:k ɕo:k 'θo:ntθe θpi sɾa:iʦa θtɛklɛ'ni:tθa

stolstolstolstol strehastrehastrehastreha suhsuhsuhsuh svinčniksvinčniksvinčniksvinčnik šalšalšalšal škarješkarješkarješkarje šolašolašolašola

stostostosto::::uuuu stɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xa suxsuxsuxsux 'svi:nʧnik'svi:nʧnik'svi:nʧnik'svi:nʧnik ʃalʃalʃalʃal ʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rje 'ʃo:la'ʃo:la'ʃo:la'ʃo:la

sto:u 'sto:u ɕtle:xa ɕu:x ɕu:x ɕu:x ɕvi:nʧkix 'svi:nʧkix ʃa:l ʃa:l ʃka:ɽije ʃo:la

to:u kʰe:xa 'te:xa tunx tux sli:ntⁿnikʰ tal tal 'ta:ije to:l:a

sto:u stle:xa su:x svi:nʦˡnik 'sˡvi:nʦˡnik sˡal sˡka:lije 'sˡo:la

θto:u stɾe:xa θu:x 'svi:nʧnik ɕa:l 'ɕka:ɾije 'ɕo:la

sto:u θtɽe:xa 'stɽe:xa 'stɽe:xa θu:x 'su:xi ʃvi:nʧnik ʂal ɕka:ɽije ɕo:la (v) 'ɕo:lo

ʃ.to:u 'stɾe:xa su:x 'svi:nʧnik ɕa:l 'ɕka:ɾije ʃo:la

ɕto:u ɕtle:xa ɕux ʨvi:nʨnik ɕal ɕka:lije 'ɕo:la

ɕto:u ɕtle:xa 'stle:xa tsu:x 'ɕu:x 'ɕu:x ʨvi:nʧnik ʃa:l ʃka:lije ʃo:la

θto:u θtɾe:xa θu:x 'θu:x θvi:ntθnik ʃal ʃka:ɽije 'ʃo:la

sto:u θtə'e:xa sux ʃvi:nʧnik 'ʃsvi:nʧnik ʃal ʃka:əije 'ʃo:la

sto:u ɕtɾe:xa ɕu:x 'ʦvi:nʧnik ʃa:l ɕka:ɾije 'ʃka:ɾije 'ɕo:la

sto:u θtɾe:xa 'θtɾe:xa su:x ʃvi:nʧnik 'θvi:nʧnikʰ ʂa:l 'ʃka:ɾije 'ɕo:la

ɕto:u te:xa 'te:xa su:x xvi:nʨnik 'xi:nʨik 'xi:nʨik 'xvi:nʨnik ɕa:l ka:lije 'ɕka:lije 'ska:lije ɕə'ka:ije 'ɕo:la

sto:u stre:xa 'θtle:xa su:x svi:nʧnik 'θvi:nʧənik 'θvi:nʧnik ʃa:l ʃa:l ɕka:ɾije 'ʃka:ɾije ʃo:la 'ʂo:la

ʃto:l ʃ.tə'le:xa ɕuχ ʃvi:nʧnik ʃal 'ʃka:lije ɕo:la

θto:ɭ θtɾe:xa θu:x 'θvi:n.ʨnik ɕa:l ɕa:l 'ʃka:ɽije ɕo:la 'ʃo:la

sto:u stɾe:xa θu:x θvi:nəʧnik ʃal ʃka:rije ʃo:la 'ʃo:la

špagetišpagetišpagetišpageti tacatacatacataca tigertigertigertiger tlatlatlatla trebuhtrebuhtrebuhtrebuh uraurauraura ustaustaustausta velikvelikvelikvelik

ʃpa'ge:tiʃpa'ge:tiʃpa'ge:tiʃpa'ge:ti 'ta:ʦa'ta:ʦa'ta:ʦa'ta:ʦa ti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gər tlatlatlatla tɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:bux u:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:ra 'u:sta'u:sta'u:sta'u:sta vɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:lək

pa'ʑge:ti ɕa'ge:ti 'ta:ʨa ki:gəl tla: u:la 'u:ɕta vɛ:lək

pa'ge:ti 'pa:geti 'ta:ta ti:gə: 'ti:gə 'ti:gəj tla tla tje'bu:x u:ja u.ta vɛ'li:kʰ

sˡpi'ge:ti 'ta:ʦa ti:gəl kəla təla tə'le:bux u:la u:θta vɛ:lək 'ʋɛ:lək

spa'ge:ti ta:ʦa ti:gəɾ tla tɾe:bux u:ɽa u:θta vɛ:lki 'vɛ:liki 'vɛ:lik

ʃpa'ge:ti ta:ʦa 'ta:tʂka 'ta:ʧke ti:gəɽ tla təɽ'bu:ʂtʂek u:ɽa u:θta vɛ:lək 'vɛ:lək

ɕpe'ge:ti ta:ʦa ti:gəɾ tla tɾe'bu:ʃʧek u:ɾa 'u:ra u:sta və:lək 'və:lək

ɕ.'pgeti 'ta:ʨa ti:gəl tla tla tle:bux te'bu:ɕʨek u:la 'u:ɕta vɛ:lək 'vɛ:lik 'vɛ:lək

ʃpa'ge:ti 'ta:ʨa ti:gəl kla: kla tle'bu:x 'tle:bux u:la 'u:ɕta vɛ:lik

ʃpa'ge:ti ʃpa'ge:ti ʃpa'ge:ti ta:tθa ti:gəɾ tla 'tɾe:bux u:la 'u:ɕta vɛ:lik

ʃpa'ge:ti ta:tθa 'ti:gəl kla tə'e:bux tə'e:bux u:əa 'u:əa u:θta u.u'sta: vɛ'li:k

ʃpa'ge:ti da:ʦa ti:gər təla: te'la: tə'la: tɾe'bu:x 'tɾe:bux u:ɾa 'u:ɾa u:ɕta ʋɛ:likʰ

ʂpa'ge:ti 'ta:tθa ti:gəɾ 'ti:gəɾ 'ti:gəɾ tla tla tɾe:bux u:ɾa 'u:ɾa u:sta vɛ:lik

ki:te pa'ɕge:ti pa'ɕge:ti pa'ɕge:ti ta:ʨa 'ta:ʦa ti:gəl 'ti:gəl ka: ka: te:ux 'te:bux u:la 'u:ɕta vɛ:ləkʰ 'vɛ:ləkʰ

ɕpa'ge:ti ta:tθa 'ta:ʦa ti:gər 'ti:gər 'ti:gər tla tla: tɾe:bux 'tɾe:bux u:ra 'u:ra us.'u:sta vɛ:lik 'ʋɛ:lik 'vɛ:lik 'vɛ:lik

ɕpa'ge:ti ta:ʨa 'ta:ʨa 'ki:gə:l kla: kla: təle'bu:x u:tla 'u:tla u:ɕta vɛ:li:k

ɕpa'ge:ti 'ta:tθa ti:gəɽ 'ti:gəɽ tla tɽe:bux 'u:ɾa 'u:θta ʋɛ:lki 'vɛ:lki 'vɛ:lik

ʃpa'ge:ti ta:ʦa 'ti:gəɾ tla tre:bux tɾe'bu:x 'u:ɻa u:θta 'u:θta vɛ:ləkʰ

vevericavevericavevericaveverica vlakvlakvlakvlak vozvozvozvoz vratavratavratavrata zadajzadajzadajzadaj zajtrkzajtrkzajtrkzajtrk

ve:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦa v'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:k vozvozvozvoz////''''vozvozvozvoz////vosvosvosvos v'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:ta zazazaza::::daidaidaidai zazazaza::::iiiitəɾktəɾktəɾktəɾk////''''zazazaza::::iiiitərktərktərktərk

ve:vəlʨa 've:vəlʨa 've:vəlʨa vla:k u'la:k vo:ɕ vo:ɕ u'ɾa:ta ɕa:dai ɕa:itərk

'pve:vejita vlakʰ vlak vot vja:ta da:dai 'ta:dai 'ta:dai da:itəjkʰ 'da:itəjkʰ

ve:vəliʦˡa vla:k vosˡ fla:ta sˡa:dai 'sˡa:tai ʑa:itəlk 'ɕa:itəlk

ve:veɽiʦa vla:k vo:θ vɾa:ta za:dai za:itəɾk

ve:vəɽiʨka vla:k vla:k vo:s vo'ʤi:ʧək vɽa:ta za:di 'za:dai ða:itəɾk 'za:itəɽk

've:veɾiʦa vla:k vo:s vra:ta za:dai za:itəɾk

ə've:və:iʨa 've:vəliʨa vla:k vo'ʑi:ʨek voɕ 'vla:ta za:dai ʑa:itəlk

ve:vəliʨa 've:veliʨa vla:k vla:k voɕ va:ta ʑa:dai 'θa:dai ða:itəlk 'ða:itəɭk

veve'ɾi:tθa veve'ɾi:tθa vla:k voθ vɽa:ta ða:dai θa:itəɾk 'za:itəɾk 'ða:itəɾk

ve:vətθa 've:və:tθa vla:k vos və'a:ta u'z:a:dai 'ða:dai ða:itə:k

ʋe:ʋeɾiʦa 'ʋe:ʋəɾitθa 've:vəri:tθa u'la:k ʋla:kʰ ʋo:s ʋɾa:ta 'ʋɾa:ta za:dai za:itəɾk

've:veɾiʦa vla:k vo:θ vra:ta 'vra:ta za:dai za:itəɾk

've:əiʨa vla:k la:k ʋo:ɕ la:te ɕa:te 'ɕe:ite 'ɕa:idai 'sa:dai za:itə:k 'ɕa:itək

ve:veɾiʧka 've:veɾiʧka 've:veriʦa ʋla:k vo:s u'ra:ta 'vra:ta za:dai 'za:dai 'za:dai za:iteɾk

've:veliʧa vla:k də'vo:ʃ və'la:ta ʑa:dai 'ɕa:dai ʒa:itəlk

veve'ɽi:ʨa 've:veɽitθa ʋla:kʰ voθ ʋɽa:ta ða:dai ða:itəɽk

've:veɾitθa u'la:k vos u'ɾa:ta ə'ʣa:dai 'za:dai za:itɾk 'za:itəɾk

zdravnicazdravnicazdravnicazdravnica zgorajzgorajzgorajzgoraj zobzobzobzob zobna ščetkazobna ščetkazobna ščetkazobna ščetka

zdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦa zgɔzgɔzgɔzgɔ::::ɾɾɾɾaiaiaiai////''''zgɔzgɔzgɔzgɔ::::rairairairai zobzobzobzob////''''zobzobzobzob////zopzopzopzop ,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka

lo'ni:ɕa ɕkɔ:ɾi ʃo:p ,ʑo:bno'ʨe:tka

'ə.do:unita gɔ:ali 'tkɔ:ali top do:pʰ ,do:bna'te:tka

ɕtlə'ni:ʨa ɕkɔ:ali θop ,so:bna'ʃˡʧˡe:tka

dlou'ni:ʦa ʣou'ni:ʦa zgɔ:ɾai ðo:p ,zo:bna'ʃʧe:tka

də'ðdɾau'ni:kk zdau'ni:ʦa zdɾau'ni:k zədɾau'ni:ʦa zgɔ:ɽai zo:p 'zo:pki ,zo:bna'ʃʧe:tka

zdɾo'ni:tθa zdɾo:'ni:tθa zgɔ.ɾai 'zgɔ:ɾai zo:p ,no:bna'ʃʧe:tka ,zo:bna'ʃʧe:tka

ʑdo:nik ʑdo'ni:ʨa ʑgɔ:lai 'gɔ:li ʑo:p ɕo:p ,ɕo:bna'ʨe:tka ,ʑo:bna'ʨe:tka

ʑdlo'ni:ʨa zdlo'ni:ʦˡa skɔ:lai 'θkɔ:ali sop ɕ.,dʑo:bna'ʃʧe:ɭka ,ɕo:bna'ʃʧe:lka

ðdɾou'ni:tθa ðgɔ:ɾai ðop ,ʑo:bna'ʃʧe:tka

zdou'ni:tθa zgɔ:əai 'ðgɔ:əai ðo:p ,zo:bna'ʃʧe:tka ,zo:bna'ʃʧe:t.ʃʧe:tka

zdau'ni:ʦa bou'ni:ʦa ʃtɾau'ni:ʦa zgɔ:ɾai zo:p zo:p ,so:bna'ɕʨe:tka ,zo:bna'ʃte:tka

zdrau'ni:ʦa zdɾau'ni:ʦa zgɔ:ɾai zo:p ,ʑo:bna'ɕʨe:tka

ə'ni:ʨa da'ni:ʨa ta'ni:ʨa də'ni:ʨa ʨɔ:lai 'ɕgɔ:la 'kɔ:laɕ 'ɬkɔ:lja 'kɔ:la 'ɕkɔ:la so:p sso:pʰ so:f ,ɕo:pa'ʨe:tka ,ɕo:pa'ʨe:tka

ðdɾau'ni:tθa zdɾou'ni:tθa zgɔ:rai 'zgɔ:rai zo:p zop ,zo:bnaʃʧe:tka ,o:bna'ʃʧe:tka ,zo:na'ʃʧe:tka

ʑdəla:u'ni:ʨa skɔ:ali 'ʑgɔ:tlai ʑop ,ʑo:bna'ʧe:tka

ðdɽa:unitθa ðgɔ:ɽai ðo:pʰ ,ðdo:bna'ʨe:tka ,ðdo:bna'ʨe:tka

zdɾou'ni:tθa zgɔ:rai ʑopʰ zopʰ ,zo:bna'ʃʧe:tka ,zo:bna'ʃʧe:tka

zvezdazvezdazvezdazvezda zvoneczvoneczvoneczvonec žabažabažabažaba žirafažirafažirafažirafa žogažogažogažoga

'zve:zda'zve:zda'zve:zda'zve:zda zvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦ 'ʒa:ba'ʒa:ba'ʒa:ba'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:fa ʒɔ:gaʒɔ:gaʒɔ:gaʒɔ:ga

dve:ʑda 'ɕve:ʑda 've:ðda ɕvɔ:neʨ 'ʑa:ba ʃi'la:fa ʃə'la:fa tʑɔ:ga

tve:da 'tve:da 'dve:da dvɔ:net ta:ba 'da:ba di:afa tɔ:ga 'tɔ:ga

sve:θda ɕvɔ:nʨ 'sˡa:ba 'sˡa:ba zˡi'la:fa sˡɔ:ga

zve:zda ðvɔ:neʦ 'ʑa:ba ʥi'la:fa dðɔ:ga

ðve:ðditθe 'zve:ðda zvɔ:nʦ ʒa:ba ʒi'ɽa:fo ʒi'ɽa:fa ʐɔ:ka

zve:ðəda zvɔ:ntθ zza:ba ʒi'ra:fa ʒɔ:ga

'ʑve:ʑda ɕv.'ʑvɔ:netθ 'ʑa:ba ʑi'la:fa ʒɔ:ga

ɕve:ɕda 'ɕve:ɕda 'ɕve:ɕda ʑvɔ:neʨ 'ɕa:ba 'ʑa:ba ʃi'la:fa n.'dʑɔ:ga 'ʃɔ:ga

tve:ðda ðvɔ:ntθ 'ðvɔ:netθ za:ba ʒa'ba: ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

ðve:ða 'zve:zda zvɔ:ntθ 'ʒa:ba ʒi'əa:fa ʒɔ:ga

zve:zda 'zve:zda svɔ'ne:ʨ ʒa:ba 'ʒa:ba 'ʒa:ba ʃi'ɾa:fa ʐɔ:ga 'ʒɔ:ga 'ʒɔ:ga

'ðve:ðda ðvɔ:ntθ 'ðvɔ:ntθ 'ʑvɔ:netθ 'ʑa:ba ʑi'ɾa:fpa ʑi'ɾa:fa ʑɔ:ga

ʋe:ɕta 've:sta 've:sta ɕɔ:nəʨ ɕa:pa i'ja:fa ɕə'ja:fa ʃɔ:ka

'ðve:ðda ðvɔ:netθ 'ðvɔ:nəʦ ʒa:ba ʒi'ɾa:fa ʒi'ɾa:fa ʑɔ:ga

'ʑve:ʑda ʒvɔ:nəʧ dʒa:ba ʒi'la:fa a'dʒɔ:ga

'ðve:ðda ðvɔ:netθ 'ðvɔ:netθ 'ʃa:ba ʃi'ɽa:fa ʒi'ɽa:fa ðɔ:ga

ðve:ðda svɔ:nʦ ʒa:ba ʒi'ɾa:fa ʐɔ:ga

4,6 - 5,5zapis avtoavtoavtoavto balonbalonbalonbalon bananabananabananabanana blagajnablagajnablagajnablagajna brisačabrisačabrisačabrisača

starost/izgovorjava aaaa::::uuuutotototo ba'lo:nba'lo:nba'lo:nba'lo:n ba'na:naba'na:naba'na:naba'na:na blablablabla''''gagagaga::::iiiinananana bɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧa

4l 6m 13d a:uto bə'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'ʂa:tʂa

4l 6m 20d a:uto ba'lo:n aə'o:n pə'ʋo:n pa'lo:n pə'vo:n bə'na:na pa'na:na pa'ga:ina pə'ga:ina pa'ga:ina bi'xa:ʦa bi'xa:tθe

4l 6m 29d a:uto ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bli'sa:ʦa

4l 7m 1d a:uto 'a:uto ba'lo:n ba'lo:n bə'lo:n ba'na:na ba'na:na bə'ga:ina bla'ga:ina ...'ɕa:ʨa bli'ɕa:tʂa

4l 7m 25d a:uto 'a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'lo:n pe'lo:n ba'na:na bə'na:na ba'na:na blə'ga:ina bla'ga:ina bli'sa:ʧa bli'sa:ʧa

4l 7m 27d a:utⁿo ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bli'θa:ʧˡa

4l 7m 29d a:uto ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bri'θa:tθa

4l 8m 14d a:uto ba'lo:n bə'na:na blə'ga:ina bla'ga:iina bli'sa:ʧa

4l 8m 24d aufto ba'ɭo:n ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bji'θa:ʨa bli'sa:ʨa bɾi'sa:ʧa

4l 8m 25d a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'lo:n pa'na:na bla'ga:ina bla'ga:ina bʁi'ɕa:ʨo bʀi'ɕa:ʨo

4l 8m 27d au'to: 'a:uto 'a:uto ba'lo:n ba'lo:n pa'lo:nə la.m.la'bo:n ba'lo:n ba'lo:n ba'lo:n bə'na:na bə'na:na ble'ga:ina ble'ga:ina bli'sa:ʧa bli.bli'sa:ʧa

4l 8m 29d a:uto ba'lo:n bə'lo:n bə'na:na blə'ga:ina bə'sa:tʂa

4l 9m 1d a:uto pa'lo:n ba'na:na bla'ka:ina bla'ga:ina bli'θa:ʧa

4l 9m 9d au:to ba'lon: ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bri'sa:ʦa bri'ɕa:ʨa

4l 9m 20d au:to ba'lo:n bə'na:na ba'na:na blə'ga:ina bɾi'sa:ʨa

4l 10m 22d a:uto 'a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'sa:ʧa

4l 11m 25d a:uto 'a:uto po'lo:nʨak pi'lo:n bə'lo:n pa'na:na pa'na:na bla'ga:ina pkə.plə'ka:ina bli'ɕa:ʨa bli'sa:ʧa bli'ɕa:ʨa

4l 11m 28d a:uto bə'lo:n bə'na:na bələ'ga:ina bli'ɕa:ʨa

4l 11m 29d a:uto ba'lo:n ba'na:no ba'na:na plⁿa'ga:ina bɹi'sⁿa:ʧⁿa

5l 30d a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'ɕa:ʨa

5l 2m 26d a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'sa:ʧa

5l 3m 26d a:uto 'a:uto ba'lo:n pa'na:na blə'ga:ina bi'θa:ʧa bi'sa:ʧa bə'θa:ʧa

5l 3m 29d au:to 'a:uto 'a:uto ba'lon: ba'lo:n ba'na:na bə'na:na 'na:na blə'ga:ina bi'sa:ʦa bri'sa:ʦa bɾi'sa:ʦa

5l 4m 14d a:ut o ba'lo:n ba'lo:n bə'na:na blə'ga:ina bɾi'sa:ʧa

5l 5m 17d a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bɾi'sa:ʨa

bučabučabučabuča cestacestacestacesta čebelačebelačebelačebela črnčrnčrnčrn darilodarilodarilodarilo deždeždeždež dimdimdimdim

bu:ʧabu:ʧabu:ʧabu:ʧa 'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta ʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:la ʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rən da'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:lo dəʒdəʒdəʒdəʒ////dəʃdəʃdəʃdəʃ////''''ddddəʒəʒəʒəʒ di:mdi:mdi:mdi:m

bu:ʧa: 'ʦe:sta ʧə'be:la ʧɛ'be:la ʧə:rən da'ɾi:ɭo də:ʃ dim ədim

bu:tθa te:ta 'tθe:ta ʦə'be:la 'ʦə::n da'i:o da'i:o ta'i:o des dəθ gi:m

bu:ʧa 'ʦe:sta ʦɛ'be:la ʨɛ'be:la ʨə:ɾəŋ da'li:lo də:ɕ dim

'bu:ʧa 'ʨe:ɕta ʧə'be:la 'ʧə:ɾən da'ɽi:lo də:ʃ di:m

bu:ʧa 'bu:ʧa ʦe:θta 'ʦe:sta ʧə'be:la ʧɛ'be:la ʧə:lən 'ʧə:lən də'li:lo da'li:lo de:ʃ də:ɕ ti:m di:m

'bu:ʧʃa tθe:θta ʨɛ'be:la 'ʧə:ʁən 'ʨə:lən da'Li:Lo də:ɕ dim

'bu:tʂa tθe:θta ʧɛ'be:la ʧə:rən da'ri:lo deʃ dim

'bu:ʧa 'ʦe:sta ʧə'be:la ʧə:ɻən da'ri:lo dəʃ dim

bu:tɧa 'bu:tʂa 'bu:tθa 'bu:ʧa 'bu:ʨa 'tθe:θta ʨɛ'be:la 'tθə:ɾən da'ɾi:lo də:ɧ i::m dim

bu:tʂa 'ʨe:ɕta tʂɛ'be:la tʂə:ʁən da'ʁi:lo daʀi.da'ʀi:lo tə:ɧ di:m

pu'ʧa: ʦe:sta 'ʦe:sta ʧɛ'be:liʦa ʧɛ'be:la ʧɛ'be:la ʧə:lən 'ʧə:lən də'li:lo da'li:lo də:ʃ də:ʃ di:m gi:m

bu:ʧa 'pu:ʨa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʧɛ'be:la ʧə:lən ta'li:u da'ri:lo də:ɕ dim

bu:ʧa 'bu:ʧa 'tθe:θta ʧə'be:la ʧə:ɾən da'ɾi:lo də:ɕ dim

'bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʧə:rən 'ʧə:rən 'ʧə:rən da'ri:lo dəɕ di:m

'bu:ʧa 'tθe:θta ʧɛ'be:la ʨə:ɾən 'ʧʲə:ɾən da'ɾi:lo dəʃ dim

'bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʧɛ'be:la 'ʧə:ɾən da'ri:lo da'ri:lo dəʃ di:m

pu:tʂa 'pu:tʂa 'pu:ʨa ti:ɕta 'ti:ɕta ʧə'be:la ʧə'be:la 'ʧə:lən 'ʨə:lən li:lo ta'li:lo ta'li:lo ta:ɕ tə:ɕ təɕ ti:m ti:m

'bu:ʧa tθe:θta ʧə'be:la ʧə:rən 'ʦə:ɾən 'ʧə:rne da'ɾi:lo də:ʂ də:ɕ di:m di:m

'bu'ʧⁿa ʦⁿe:sⁿta ʧⁿe'bⁿe:la ʧə:ɻən 'ʧⁿə:ɾən da'ɾi:no dəʃ dⁿi:m

'bu:ʧa 'ʦe:sta ʨɛ'be:la 'ʦə:ɾən da'ɾi:lo dəɕ di:m

pu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʃə:ɾu 'ʧə:ɾən də'ɾi:lo da'ɾi:lo dəʃ ti:m ti:m

'bu:ʧⁿa tθe:θta ʧɛ'be:la 'ʨ::n 'ʨ::n da'i:lo də:ɕ dim

bu:ʨa 'bu:ʨa tɧe:ɕta 'ʨe:sta 'ʦe:sta ʨ.ʨə'be:la ʦə'be:la ʧə:rən li:lo da'ɾi:lo dəɕ dəs dim

'bu:ʧa 'ʦe:sta ʧə'be:la 'ʧə:ɾən da'ɾi:lo də:ʃ dim

'bu:ʨa 'ʦe:sta ʧə'be:la 'ʧə:ɾən da'ɾi:lo dəʃ di:m di:m

dolgdolgdolgdolg drevodrevodrevodrevo dvadvadvadva fižolfižolfižolfižol glavaglavaglavaglava gnezdognezdognezdognezdo

dodododo::::ugugugug////''''dodododo::::ugugugug////''''dodododo::::ukukukuk////''''dodododo::::ukʰukʰukʰukʰ////''''dodododo::::uxuxuxux dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo: dva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋa fifififi''''ʒoʒoʒoʒo::::uuuu 'gla:va'gla:va'gla:va'gla:va 'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo

do:ukʰ dɾɛ'vo: dva dva tva fi'ʒo:u 'gla:ʋa gne:zda

do:ukʰ 'do:uk 'do:uk təɛ'ʋo: dva fθo:u fθo: 'qa:va 'xa:va kinθno 'gni:ðdno 'ge:zdno

do:ukʰ 'do:uk dɾɛ'vo: dva dva fi'ʑo:u gla.ava 'gla:va gne:zdo

do:uk 'do:uk dɾɛ'vo: dɾɛ'vo: dəva dva: dva fi'ʑo:u fi'ʑo:u gla:ʋa 'gla:va kne:sto

to:uk 'do:uk dlɛ'vo: tlɛ'vo: dva: tə'va: dʋa fi'ʃo:u fi'ʃo:u kla:va 'kla:va 'kne:ɕto 'kne:sto

do:uk dɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u gLa:va 'gne:sdo

do:ukʰ drɛ'vo: də'va: fi'ʑo:u gla:va gne:θdo

do:ukʰ drɛ'vo: də'va: fi'ʃʒo:u gla:va 'gne:ʑdo

do:uk 'do:uk dəɛ'vo: dva fi'ʑo:u fi'ʑo:u gla:va gne:θde

do:ux 'do:ux dʀɛ'vo: dʀɛ'vo: dva fi'ʃo:le gla:va gne:ðdo 'kne:zdnu

do:uk 'do:ugi dɛlɛ'vo: dlɛ'vo: dva dva pi'ʒo:u pi'ʒo:u pi'ʒo:u gla:va 'gla:va 'gla:va gne:zda 'gⁿne:zdo 'gne:zdo 'gne:zdo

do:ux dələ'vo: tva fi'ʒo:u gla:va kne:zdno

do:ukʰ dəɛ'vo: dva fi'ðo:u gla:va gne:θdek 'kne:θdek

do:uk dərɛ'vo: dva fi'ʑo:u kla:va gne:zdo 'gne:zdək

do:ukʰ dɛ:ɾvo dva fi'ʑo:u fi 'ʃo:u gla:va kⁿne:zda 'gne:zdo

'do:ukʰ drɛ'vo: dva: dva: fi'ʒo:u fi'ʒo:u gla:va 'gla::va gne::zdo 'gne:zdo

ta:uk 'to:uk ə'lvo: tɛlɛ'vo: dva tva i'tɕo:u piʃo: i'ɕo:u kla:ʋa 'kla:ua 'kla:ʋa 'gne:ɕto 'kne:ɕto

'do:ukʰ dɾɛ'vo: dɾɛ'vo: dɛ'vo: dva dva dva dve vi'ʐo:u fi'ʑo:u gla:va 'gne:ʑdo

dⁿo:uk dⁿɻɛ'vo: dva fə'ʒo:l fⁿi'ʒo:l fⁿi'ʒo:l gla:va gne:θdo

do:uk dɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u gla:va kne:ʑdo

do:uk drɛ'vo: dva: fi'ʒo:u gla:ʋa 'gla:ʋa 'gla:va gne:zdo 'gne:ʑdo

'do:ukʰ tɛ:'vo: tva pi'ʒo:u kla:va gne:zdo

'do:ukʰ drɛ'vo: dva fi'ʑo:u pi'zo:u gla:va gne:zdo

do:uk dɾɛ'vo: dva: dʋa fi'ʒo:u fi'ʒo:u gla:va gne:st 'gne:zdo

do:ukʰ dɽɛ'vo: dva: dva: fi'ʒˡo:u gla:va gne:zdo

gradgradgradgrad gugalnicagugalnicagugalnicagugalnica gumbgumbgumbgumb

gɾadgɾadgɾadgɾad////''''gɾgɾgɾgɾadadadad////gɾatgɾatgɾatgɾat////''''gradgradgradgrad////''''gradgradgradgrad////''''gratgratgratgrat gu'ga:lniʦagu'ga:lniʦagu'ga:lniʦagu'ga:lniʦa gumbgumbgumbgumb////''''gumbgumbgumbgumb////gumpgumpgumpgump

gɾatʰ gu'ga:lnitθa gu:mpʰ

ka:t kəa:t gla:t ku'ka:lnisa xəvⁿa:lniʨa gu:mp

glat gu'ga:lənʦa gu:mpʰ

gɾa:t gu'ga:lniʨa ku:mp

kla:t kla:t ku'ka:lniʦa ku'ka:lniʦa ku:mpʰ ku:mpʰ ku:mp

gə'La:t gu'ga:Lnitθa ngupʰ

gɾatʰ gu'ga:lnitθa gu'ga:lnitθa gu:mpʰ

grat gu'ga:ləntθa gu:mpʰ

gra:t gu'ga:lnitθe go'ga:lnitθa gu:mpʰ

gʀa:t gu'ga:lniʨa gʀu:mp

gla:t gla:t gla:t gu'ga:lnitθe gu'ga:lnitθe u'gⁿa:liʦa gu:mp ngu:mpʰ gu:m gu:mpʰ gu:mp

gra:t gu'ga:lniʦa ku:mpʰ

gɾat gɾatʰ gu'ga:lnitθa gu:mpʰ

gɾa:tʰ gu'ga:lniʦa gu:mpʰ

gɾatʰ ku'ga:lnitθa ku:mpʰ

gra:t gu'ga:lniʦa gu:mpʰ

gla:t kla:t kla:t ktəkuʨa:l.gu'ʨa:linʨa kuɕa.kukʨaliniʨa ntk.kuka'li:nʨa ku'ka:lniʨa ku:mp ku:mp

gɾa:t gra:t gu'ga:lnitθe gu'ga:lnitθe gu'ga:lənʦa ku:mpʰ

gə'ɻⁿa:tⁿ gu'ga:lənʦⁿa gⁿu:mpʰ

gɾa: gɾa:t gu'ga:lənʦe gu'ga:lniʨa gu:mp gu:mp

gra: gu'ga:lniʦe gu'ga:lniʦa gu:mp

gəa:t u'ga:ləntθa gu'ga:ləntθa gu:mpʰ

gra:tʰ gra:tʰ gu'ga:lniʦa u'ga:lniʦa gu'ga:lnitʂa gu:mpʰ

gɾa:t gu'ga:lniʦa gu:mp

gɽa:t gu'ga:lniʦe gu'ga:lniʦe gu:mpʰ gu:mp

helikopterhelikopterhelikopterhelikopter hišahišahišahiša hladilnikhladilnikhladilnikhladilnik hrbethrbethrbethrbet hruškahruškahruškahruška

xɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptər 'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa xla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnik xə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbət xɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃka

,xe:li'xo:pter xi:ʃa xla'di:lnikʰ xə:ɾbet 'xɾu:ɕka

pi'xo:təl 'xo:təl xeli'xo:tel xi'xo:ptəl i:ɕa 'xi:θa kə'di:nik 'xi:ni xa'dⁿi:nik 'xə:lbət 'xə:lbətⁿ xu:ɽʂka 'xu:ʂka

,xa:li'ko:ptel 'xi:ɕa xle'di:lnikʰ xə:ləpt 'xə:lbet xlu:ɕka 'xlu:ska 'xlu:ɕka

kəli'ko:ptəɾ xali'ko:ptəɾ 'xi:ɕa xle'di:lnik ə:ɾbet 'xə:ɾbet 'kɾu:ʃka 'kɽu:ʃka

xelə'xo:ptel xelə'xo:ptel xi:ɕa 'xi:ʂa 'xi:ɕa xla'ti:lnik xla'ti:lnik xə:lpet 'xə:lbet 'xə:lpet xlu:ɕka 'xlu:ʃka

xeli'ko:pteʁ 'xi:θa xla'di:lnik 'xə:Lbət xLu:ɕka

,xe:li'xo:pter xi:ʃa xla'di:lnikʰ xə:ɾbet 'xɾu:ɕka

xeli'xo:pteɾ 'xi:ʃa xla'di:lnik xə:ɾbət xə'u:ʃka 'xlu:ʃka

,xi:li'xo:ptel xi:θa 'xi:ʃa 'xi:θa 'xi:θa 'xi:ɧa xla'di:lnik xla'di:lnik xə:lbet xlu:ɧka 'xlu:ɕka

xeli'to:tə: xeli'ko:ptəʁ 'xi:ɧa 'xi:ʂka 'xi:ɧka xla'ti:lnik xə:ʁbet xʀu:ɧka 'xʀu:ɧka

xeli'xo:ptel xeli'xo:ptel xeli'xo:ptel xi:ʃa 'xi:ʃa xle'ti:lnikʰ xə:lbet 'xə:lbət 'xə:lbet xlu:ʂka 'xlu:ɕka 'xlu:ɕka

li'xo:pteɾ xi:ɕa 'xi:ɕa xla'di:nik xla'di:nik xə:lbət 'klu:ʂka

xeli'ko:pteɾ 'xi:ɕa xla'di:lnikʰ 'xə:ɾbət xlu:ɕka 'xlu:ɕka

xeli'ko:ptəɾ xi:ɧa xla'di:lnik 'xə:rbətʰ klu:ʃka 'xru:ʃka

xeli'xo:ptel xeli'xo:ptel xi:ɕa xla'di:lnikʰ 'kə:ɾpetʰ 'xə:ɾbet 'kɾu:ʂka

xeli'xo:pteɾ 'xi:ʂa 'xi:ʃa xla'di:lnik xə:ɾ.bətʰ xɾu:ʃka 'xɾu:ɕka

o:pəl 'xo:pəl xeli'to:tkəl xi:ʂa 'xi:ɕa 'xi:ɕa xlə'ti:lnik xa'di:linik xa:lpet 'xə:lpət xlu:ʂka 'xlu:ɕka 'xlu:ɕka

xeli'ko:ptel xeli'ko:pteɾ xi:ʃa xla'di:lnik xla'di:lnik xə:lbet 'xə:ɾbet xɾu:ʃka

xⁿeli'xo:ptəɾ leli'xo:ptəɾ 'xi:ɕa xle'dⁿi:lnik xə:ɾbət 'xə:ɾbət xɻu:ʃⁿka

xeli'xo:pteɾ xi:ʃa xla'di:lnik xə:ɾbət xə'ɾu:ʃka

xeli'xo:pteɾ 'xi:ɕa xla'di:lnik xə:lbet 'xɾu:ʃka

xeli'xo:ptə: xeli'xo:ptə: xeli'xo:ptə: 'xi:ʃa xla'di:Lnik xə::bet 'xə::bet xu:ʃka 'xu:ʃka

leli'xo:ptər kili'xoptər tili'xo:ptər tili'xo:ptər pxi:sa 'xi:sa xlə'di:lnik xla'di:lnik xə:rbətʰ 'xə:rbetʰ xru:ɕka 'xru:ɕka

xeli'ko:ptər xeli'ko:ptər xi:ʃa xla'di:lnik xə:ɾbət xɾu:ʂka 'xɾu:ʂka

xəli'xo:ptəɾ xi:ɕa 'xi:ɕa xlə'di:ləni xə:ɽbətʰ 'xɽu:ʃka

igriščeigriščeigriščeigrišče jagodajagodajagodajagoda jezikjezikjezikjezik juhajuhajuhajuha kengurukengurukengurukenguru

i'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧe 'ja:goda'ja:goda'ja:goda'ja:goda jɛ:zikjɛ:zikjɛ:zikjɛ:zik 'ju:xa'ju:xa'ju:xa'ju:xa kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]

i'gɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:zikkʰ ju:xa ke'ngəɾui

i'gi:tθe i'gi:tθe ja:goda 'ja:goda ɛ:zik 'ɛ:ʑik 'ju:xⁿa ku:: n.ku'gu:: kengə'u: kengu'u:

i'gli:ʃʧe ja:goda 'ja:goda jɛ:ʑikʰ ju:xa kenngu'lu:

i'gɾi:ʂtʂe ja:guda 'ja:guda jɛ:ɕik ju:xa kəɾk.kə:ngu'ɾu:i kangu'ɾu

i'gli:ɕʨe i'gli:ɕʨe ja:guda 'ja:goda jɛ:θik 'jɛ:sik ju:xa 'ju:xa kenku'li: kinku'lu: kunku'lu:

i'gLi:ɕʨe i'gli:ʃʧe ja:guda jɛ:ðikʰ ju:xa kengu'lu:

i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ðikʰ ju:xa ke:nguɾu

i'gɻi:ʃʧe i'gɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:zikʰ 'ju:xa kingu'lu:

i'gɾi:θtθe i'gli:θtθe 'ja:goda jɛ:ðik ju:xa kengə'ɾu:

i'gʀi:ɕʨe ja:goda jɛ:ɕik ju:xa timgu'ʀu: tingu'ʀu: θingu'ʀu θingu'ʀu θingu'ʀu:i

i'gli:ʃʧe ...ʧe i'gli:ʃʧe ja:goda 'ja:goda jɛ:zik 'jɛ:zik 'jɛ:zik 'ju:xa 'ju:xa kengu'lu: kengu'lu: kengu'lu: kengu'lu

i'gli:ʃʧe ja:goda jɛ:zəkʰ ju:xa kunə'lu:i

i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ðikʰ ju:xa kəngu'ɾu:i

igə'ɾi:ɕʨe ja:goda 'ja:goda jɛ:ðik ju:xa kengu'ɾu:

i'gɾi:ʃʧe i'gɾi:ɕʨe ja:goda 'ja:goda jɛ:sik ju:xa kənəgə'ɾu:

i'gɾi:ʃʧe ja:guda i'ja:goda jɛ:zik ju:xa kingu'ɾu:

i'kli:ɕʨe i'kli:ɕʨe i'kli:ɕʨe ja:kta 'ja:goda 'ja:kota jɛ:ɕik 'jɛ:ɕik 'jɛ:ɕik ju:xa 'ju:xa kenkə'lo: tenkə'lo:

gɾi:ʃʧe i'gɾi:ʂtʂe ja:goda jɛ:ðik ju:xa kengu'ɾu

i'gⁿɾi:ʃⁿʧⁿe i'gⁿɾⁿi:ʃⁿʧⁿe 'ja:gⁿodⁿa jɛ:zⁿik ɲju:xa 'ɲju:xa 'ɲju:xa kengⁿu'rⁿu:

i'gɾi:ʂtʂe ja:koda jɛ:ʑik ju:xa kingu'ɾu:

igə'ɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:zik ju:xa 'ju:xa n:gu'ɾu:i

i'gji:ʃʧe ja:goda 'ja:goda jɛ:zikʰ ju:xa di:ngu::i 'pfə:ngu::i

'gɾi:sʦe i'gri:sʦe ja:goda 'ja:goda jɛ:əik 'jɛ:zikʰ ju:xa 'ju:xa 'ju:xa kengu'ru: kengu'ru:

i'gɾi:ʃʧe ja:goda jɛ:zik ju:xa kengu'ɾu:i

i'gɾi:ʃtɧe ja:goda jɛ:zək ju:xa kengə'ɽu:

ključključključključ klobasaklobasaklobasaklobasa kmetijakmetijakmetijakmetija knjigaknjigaknjigaknjiga koškoškoškoš krompirkrompirkrompirkrompir

kljuʧkljuʧkljuʧkljuʧ klɔ'ba:saklɔ'ba:saklɔ'ba:saklɔ'ba:sa kmɛ'ti:jakmɛ'ti:jakmɛ'ti:jakmɛ'ti:ja kɲi:gakɲi:gakɲi:gakɲi:ga kɔʃkɔʃkɔʃkɔʃ kɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:r

'klu:ʧ:i 'klu:ʧ klo'ba:sa xme'ti:ja kni:ga ko:ɕ kɾo'mpi:ɾ

'ku:ʧi xu:ʧ pa:ɕa ko'ba:ɕa kmite'ti:ja kmə'ti:ja xə'ti:ja ni:ga ko:s ko'pi:l

klu:ʦ 'klu:ʧi xlo'ba:sa kⁿme'ti:ja kni:ga koɕ koʃ klo:mpil

klutʂi 'klu:ʧi klu:tʂ klu'ba:ɕe klu'ba:ɕa kme:'ti:ja kni:ga ko:ʃ ko'lpi:r ko'ɾpi:ət klo'mpi:ɾ

klu:ʧi 'klu:ʧi klo'ba:sa klo'ba:θa kme'ti:ja kme'ti:ja kni:ka 'kni:ka ko:ʃ ko:ʃ klo'mpi:l klo'mpi:l

klu:ʨ kə'Lu:ʧi ko'ba:sa 'kˤo:baθa kme'ti:ja kni:ga koɕ koɕ klo'mpi:L

klu:ʨ 'klu:ʨi xlo'ba:θa klo'ba:θe kme'ti:ja kni:ga koʃ kɾo'mpi:ɾ

klu:ʨ 'klu:ʨi klo'ba:sa kⁿme'ti:ja kme'ti:ja 'kni:ga koʃ koʃ kɾo'mpi: kro'mpi:ɾ

klu:tθi klu:ʨ klo'ba:θe klo'ba:θe klo'ba:θa gme'ti:ja kme'ti:ja kni:ga koɕ pi:ɾ kro'mpi:ɾ

kə'lu:tɧ klo'ba:ɕe kme'ti:ja 'kⁿni:ga 'kniga ko:ɧ ko'mpəʁ

klu:ʧi 'klu:ʧi klo'ba:sa klo'ba:sa kme'ti:ja kme'ti:ja kme'ti:ja kme'ti:ja kni:ga 'kni:ga ko:ʃ klo'mpi:l klo'mpi:l

klu:tʂ 'klu:ʧi klu'ba:θa gmə'ti:ja xmə'ti:ja kni:ga ko:θ: ku'pi:l

klu:ʨ 'klu:ʧi klo'ba:sa kme'ti:ja kni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ

klu:ʨ 'klu:ʧe 'klu:ʧi klo'ba:θa kⁿme'ti:ja kⁿme'ti:ja kni:ga ko:ʃ kro'mpi:r

klu:ʨ 'klu:ʨi klo'ba:θa xⁿne.kme'ti:ja kni:ga ko:ɕ ko'mpi:l ko'mpi:r

klu:tʂ 'klu:ʧi klo'ba:θa kme'ti:ja kni:nga ko:ɕ kɾo'mpi:ɾ

klu:tʂi 'klu:tʂi 'klu:ʨi 'klu:tθi ku'pa:ɕa klo'ba:ɕa kolo'ba:ɕa kmə'ti:ja knəmet.kme'ti:ja kə'ni:ka 'kni:ka koʂ koʃ ko:ʃ ko'pi:l kəno:'pi:l 'klu:pil

'klu:ʧi klu'ba:θe kⁿme'ti:ja kmə'ti:ja kni:ga ko:ʂ klu'mpi:ɾ 'kɾu:mpiɾ

kⁿlⁿjⁿu:ʧⁿ klju:ʧ 'klu:ʧi 'klu:ʧi kⁿə'ba:sa kⁿlⁿu'mba:θa klo'ba:θa kme'tⁿtⁿi:ja kme'tⁿi:ja 'kni:gⁿa koʃ koʃ kⁿo:mpⁿiɾ

klu:ʧe klo'ba:sa kⁿme'ti:ja kni:ga ko:ɕ kompi:ɾ kɾo'mpi:ɾ

klu:ʧi klu:ʧ klo'ba:se kməe'ti:ja kni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ

ku:ʧ 'klu:ʧi klo'ba:θa kme'ti:ja kni:ga koʃ ko'mpi:j kʰo'mpi:j ko'mpi:j

klu:tɧi 'klu:ʦi klju:tɧ klu:ʨ klo'ba:sa klo'ba:sa klo'ba:sa kmə'ti:ja kni:ga ko:ɕ ko:θ ko.mpi:r kro'mpe:r

klju:ʧi klo'ba:ɕa kmə'ti:ja kni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ

'klu:ʧi klu'ba:sa kmə'ti:ja kme'ti:ja kə'ni:ga ko:ɕ kɽu'mpi:ɽ

kruhkruhkruhkruh levlevlevlev lisicalisicalisicalisica listlistlistlist medvedmedvedmedvedmedved mehurčkimehurčkimehurčkimehurčki metlametlametlametla

kɾux/'kruxkɾux/'kruxkɾux/'kruxkɾux/'krux lɛlɛlɛlɛ::::uuuu li'si:ʦali'si:ʦali'si:ʦali'si:ʦa listlistlistlist mɛmɛmɛmɛ::::dveddveddveddved////''''mɛmɛmɛmɛ::::dveddveddveddved////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvetdvetdvetdvet////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvədvədvədvədddd////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvəddvəddvəddvəd////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvətdvətdvətdvət mɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧki mɛ:tlamɛ:tlamɛ:tlamɛ:tla

kɾu:x lɛ:u li'si:ʦa list mɛ:dvət mɛ'xu:ɾʧki mɛ'xu:ɾji.ʧki mɛ:tla

kxu:x lɛ:u mə'ɕi:ʨa i'ɕi:ʨa i:ɕt i:ɕt mɛ:dvet 'mɛ:dvət mə'xu:lʨki mɛ'xu:ʂki mɛ:ta 'mɛ:təa

klux lɛ:u li'si:ʦa list mɛ:dvət mɛ'xu:lʨki mɛ:tla

kɾu:x kə'ɾu:x kɾu:x lɛ:u li'ɕiʨa li:ɕt mɛ:dvet 'mɛ:tvet mɛ'xu:lʧki ma'xu:ʨki mɛ:tla

klu:x kə'lu:x kə'lu:x lɛ:u 'lɛ:u li'ɕi:ʧka li'si:ʦa li'si:ʦa li:st liθt mɛ:tvət 'mɛ:tvet 'mɛ:tvet mə'xu:lʧki mɛ'xu:lʧki mɛ:tla 'mɛ:tla

klu:x kə'Lu:x klux lɛ:u i'si:ʦa Li'si:ʦa Listʰ mɛ:dvə:t mɛ'xu:ɻtθki mɛ:tla

kɾu:x lɛ:u li'θi:tθa list mɛ:dvət mɛ'xu:ɾʨki mɛ:tla

kɾu:x 'lɛ:u li'θi:tθa li'ɕi:ʨa liθt mɛ:dvet mɛ'xu:ɻʧki mɛ:tla

kxɾu:x 'lɛ:u li'si:tθa liθt mɛ:dvət mɛ'dve:t mɛ'xu:lʨki mə'xu:jtɧki mɛ:tla

kʀu:x li:o 'lɛ:u li'ɕi:ʨa liɕt mɛ'dve:t mɛ'xu:ʀtʂki mi:tla

klu:x glu:x glu:x lɛ:u 'lɛ:u li'si:tθa li'si:ʦa li:st li:st li:st mɛ'dve:t 'mɛ:dvət 'mɛ:dvət mɛ'xu:lʧki mɛ'xu:lʧki mɛ:təla 'mɛ:təla 'mɛ:təla

klu:x klu:x xlɛ:u 'xlɛ:ux li'θi:tθa liθt mɛ:dvət mɛ'xu:iʨki mɛ:tra

kɾu:x 'lɛ:u li'si:tθa liθt mɛ:dvət mɛ'xu:ɾʧki mɛ:tla

klu:x 'lɛ:u li'θi:tθa li:st mɛ:dvətʰ mɛ'xu:rʧki mɛ:tla

kɾu:x 'lɛ:u li'θi:tθa list mɛ:dvet mɛ'xu:ɾʨki mɛ'xu:ɾʨki mɛ:tla

kə'ɾu:x klu:x 'lɛ:u li'θi:tθa li:θt list mɛ:dvətʰ 'mɛ:dvətʰ mɛ'xu:ɻtʂki mɛ'xu:ɻtʂki mɛ:tla

klu:x klu:x li:u 'lɛ:u ʨəl.lə'si:ʨa ləɕ.li'ʨa li:ɕt li:ɕt mɛ:tveto 'mɛ:tvet mɛ'tvə:t mɛ'xu:ltʂki mɛ'xu:lʨki mɛ:təla 'mɛ:təla 'mɛ:təla

kə'ɾu:x 'lɛ:u li'ɕi:ʨa li:θt mɛ:dvət mɛ'xu:ɾtʂki mɛ'xu:ɾtʂki mɛ:tla

kɾu:x lɛ::u 'lɛ::u li'θi:tθa li'θi:tθⁿa li'ɕi:ʨa lⁿisⁿtⁿ liθt liθt me:dⁿvⁿət 'mɛ:dⁿvⁿətⁿ ma'xu:rʧki mɛ:tⁿlⁿa 'me:tⁿlⁿa

kɾu:x lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li:st mɛ:dvet mɛ'xu:ɾʨki mɛ:tla

kə'ɾu:x kɾu:x lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li:st mɛ:dvet mɛ'xu:ɾʧki mɛ:tla

ku:x 'lɛ:u li'θi:tθa list mɛ:dvət mɛ'xu:jʧki mɛ:tla

kɾu:x kə'ru:x kɾu:x lɛ:u l.'lɛ:u li'ɕi:ʨa li:st mɛ'dve:t 'mɛ:de:t mɛ'xu:rʧki mɛ:tla 'mɛ:tla

kɾu:x 'lɛ:u li'si:ʦa li:ɕt mɛ:dvət mɛ'xu:ɾʧki mɛ:tla

kə'ɽu:x 'lɛ:u li'ɕi:ʨa li:stʰ mɛ:dvətʰ mɛ'xu:ɽʧki mɛ:tla

mizamizamizamiza mlekomlekomlekomleko mravljamravljamravljamravlja nebonebonebonebo nočnočnočnoč

'mi:za'mi:za'mi:za'mi:za mle:kɔmle:kɔmle:kɔmle:kɔ mɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:ulja nɛ'bo:nɛ'bo:nɛ'bo:nɛ'bo: noʧnoʧnoʧnoʧ

mi:za mle:kɔ mɾa:vla nɛ'bo: noʧ

mi:ða ge:kɔ mə'a:ula bo: mbo: no:ʧ no:ʨ

'mi:ða mlekʰ mla:ula n:ɛ'bo: no:ʨ

'mi:ʑa mle:kɔ 'mle:kɔ mɾa:ula nɛ:bo no:ʧ

mi:sa 'mi:sa mle:kɔ 'mle:kɔ 'mle:kɔ mla:ula mi'ja:ula mli'ja:ula nə'bo: nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʨ no:ʧ

mi:za mLekʰ mlekʰ mla:ula nɛ'bo: no:ʨ no:ʨ

mi:za mle:kɔ mɾa:ulja nɛ'bo: no:ʨ

'mi:sa mle:kɔ 'mle:kɔ mra:ula nɛ'bo: noʧ

'mi:ða mle:kɔ mra::ula nɛ'bo: nɛ'bo: noʧ

'mi:ɕa mə'ɭe:kɔ 'mɭe:kɔ mʀa:ula nɛ'bo: notʂ no:tʂ

mi:za 'mi:ða mle'kɔ: mle:kʰ 'mle:kɔ 'mle:kɔ mla:ula 'mla:ulija 'mla:uija bo: nɛ'bo: na'bo: no:ʧ no:ʧ no:ʧ

mi:za me:kʰ mlek mla:ura le'po: le'po: no:ʨ

mi:za mle:kɔ 'mɾa:ula nɛ'bo: no:ʨ

'mi:sa mle:kɔ mra:ula nɛ'bo: no:ʨ

mi:za mle:kɔ 'mɾa:ula nɛ'bo: no:ʨ

'mi:ða mle:k mle:k mle:k 'mɾa:ula nɛ'bo: no:ʧ

mi:ɕa 'mi:ʑa mli:k 'mli:kɔ 'mli:kɔ la:ula 'mla:ula 'mla:ula 'mla:ula nɛ'po: nɛ'po: no:ʧ no:ʨ

mi:ða mle:kɔ mɾa:ula nɛ'bo: no:ʧ no:ʧ

'mi:za mle:kɔ mra:ula nɛ'bo: nɛ'bo: ne:'bⁿo: ne'bⁿo: noʧ

'mi:sa mle:kɔ mɾa:ula nɛ'bo: no:ʧ

'mi:ʑa mle:kɔ mɾa:ulija nɛ'bo: no:ʧ

mi:za mLe:kɔ 'mle:kɔ mə'a:ula nɛ'bo: no:ʨ no:ʨ

mi:za 'mi:za mle:kɔ 'mle:kɔ mra:ula nɛ'bo: nɛ'bo: nɛ'bo: nɛ'bo: no:tʂ no:tɧ

'mi:sa mle:k 'mle:k mɾa:ula nɛ'bo: no:ʧ

mi:za mle:kʰ 'mle:kɔ 'mɾa:ula nə'bo: no:ʨɕ

nogavicanogavicanogavicanogavica nosnosnosnos očalaočalaočalaočala oknooknooknookno

nɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦa nosnosnosnos ɔ'ʧa:laɔ'ʧa:laɔ'ʧa:laɔ'ʧa:la ɔ:knoɔ:knoɔ:knoɔ:kno

nɔgɔ'vi:tθa no:θ ɔ'ʧa:la ɔ:kno

nɔga'ni:ʨa nɔgⁿna'ni:ʨa ə.nɔga'vi:tθa no:θ no:s u'ʧa:: ʦa:: ɔ:kⁿno 'ɔ:kⁿno

nɔgɔ'vi:ʦa no:ɕ u'ʨa:la ɔ'ʦa:la ɔ.kno 'ɔ:kⁿno

nɔgɔ'vi:ʨa 'no:ɕek 'no:ɕek no::ɕ n.n.no:ɕ no:ɕ no:s u'ʧa:la ɔ:kna 'ɔ:kno

nɔga'vi:ʨa nɔga'vi:ʦa no:θ no:ɕ no:s no:s ɔ'ʧa:la ɔ'ʧa:la ɔ:kna 'ɔ:kno

nɔga'vi:tθa no:θ u'ʨa:la ɔ:kno

nɔ,ga'vi:tθa no:θ: ɔ'ʧa:la ɔ:kən

nɔga'vi:tθa no:s ɔ'ʧa:la ɔ:kno

nɔga'vi:tθa no::θ ɔ'ʨa:la ɔ:kna

nɔga'vi:ʨa no:ɕ u'tʂa:la ɔ:kno 'ɔ:kno

nɔga'vi:ʦe nɔga'vi:ʦa no:θ no:s no:s no:θ u'ʧa:la ɔ:kⁿna 'ɔ:kⁿno ...kⁿno ɔkⁿno: 'ɔ:kno

nɔga'vi:tθ nɔga'vi:tθ nɔga'vi:ʦa no:θ u'tʂa:la ɔ:kən

nɔgɔ'vi:ʦa no:θ u'ʧa:la ɔ:kən

nɔga'vi:ʦa no:s u'tɧa:la ɔ:kno

nɔgɔ'vi:tθa no:θ ɔ'ʧa:la ɔ:kna

nəga'vi:ʦa no:s no:s u'ʧa:la ɔ:kno 'ɔ:kno

nakɔ'vi:ʨa nɔkɔ'vi:ʨa nakɔ'vi:ʨa nɔka'vi:ʨa noɕ noɕ n:o:s noɕ u'ʨɕa:la u'ʨa:la u:kən 'u:kən 'u:kan 'ɔ:kəno 'ɔ:kno

nɔga'vi:ʨe no:θ u'ʧa:la ɔ:kno 'ɔ:kna

nɔgⁿa'vⁿi:ʦa no:θ no:θ no:θ u'ʧⁿa:la ɔ:kəna 'ɔ:kna

nɔgɔ'vi:ʨa noɕ u'ʧa:la ɔ:kna 'ɔ:kⁿno

nagɔ'vi:ʨe noɕ ɔ'ʧa:la ɔ'ʧa:la ɔ'ʧa:la ɔ:kəno

nɔgɔ'vi:tθa no:θ ɔ'ʧa:la ɔ:kno

nɔga'vi:tθa nɔga'vi:ʦa no:ʂ nos nos ʦa:la ɔ'ʦa:la ɔ:kna 'ɔ:kⁿno

nɔga'vi:ʦa noɕ u'ʧa:la ɔ:kno

nɔgɔ'vi:ʦa nɔgɔ'vi:ʦa no:s ɔ'ʨa:la u'ʧa:la ɔ:kno

peskovnikpeskovnikpeskovnikpeskovnik plavaplavaplavaplava pomarančapomarančapomarančapomaranča posteljaposteljaposteljapostelja

pəpəpəpə''''skɔskɔskɔskɔ::::uuuuniknikniknik////pɛpɛpɛpɛ''''skɔskɔskɔskɔ::::uuuuniknikniknik 'pla:va'pla:va'pla:va'pla:va poma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧa po:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstla

psko:unik pla:va pomə'ɾa:nʧa 'po:iθla

pɛ'tko:unik pɛ'ɕko:unik pi'ɕko:unik pɛ'ɕko:unik pla:ʋa 'pa:ʋa 'pa:va a'la:nʧa poma'la:nʦa poma'la:nʨa po:ɕtelja 'po:telja 'po:telja

pɛ'sko:unikʰ pla:va poma'la:nʦa po:istla

pɛ'ɕko:unik pɛ'ɕko:unik pla:va poma'ɽa:nʧa po'ma::nʧa po:iɕla 'po:ɕtelja

pɛ'sko:unik pɛ'sko:unik pla:ʋa 'pla:ʋa poma'la:nʧa poma'la:ntʂa po:ɕtela 'po:ɕtela 'po:stela

pɛ'θko:unik pɛ'sko:unik pLa:va poma'la:ntθa poma'La:nʨa po:istLa

pɛ'θko:unikʰ pla:va pomə'ra:nʨa poma'ɾa:nʨa po:θtelja

pɛ'θko:unik pla:va pomə'ɾa:nʧa po:iθtla

sko:unik pɛ'θko:unik pla:va poma'ɾa:ntɧa poma'ɾa:nʨa poma'ɾa:ntɧa po:iθtla

pɛ'ɕko:unik pla:va poma'ʀa:ntʂa 'po:iɕtla

pɛ'ɕko:unik …i:k pɛ'θko:unik pla:va 'pla:va 'pla:va poma'la:nʨa poma'la:nʧa po:iɕtəla 'plo:is.təla 'po:iɕtelja 'po:stelja

pi'θko:unik pla:va pomə'la:ntʂa po:θla

pɛ'θko:unik pla:va poma'ɾa:nʧa po:isˡtˡəlja

pɛ'θko:unik pla:ʋa poma'ɾa:nʦa po:iθtla

pɛ'sko:unikʰ pla:va 'pla:va poma'ɾa:nʧa pomə'ɾa:nʧa 'po:isˡla

pɛ'sko:unik pɛ'sko:unik pla:va puma'ɾa:nʧa po:iθla

bi'ʨa:unik ʨpnʨo:unik pɛ'ʨo:unik pɛʨo:unik pla:ʋa 'pla:ʋa ma'la:ntʂa pomə'la:nʧa po:iɕəla 'po:ɕtlala

pɛ'θko:unik pla:va poma'ɾa:nʧa 'po:iɕtla

pskⁿo:unikⁿ pe'sⁿkⁿo:unikⁿ pɫa:va pⁿo.pⁿoma'ɾa:nʧⁿa po:iθla

pə'ɕko:unik pla:va poma'ɾa:nʧa po:iɕtla

pɛ'sko:unik pla:va oma'ɾa:nʧa po:ɕtelja

pɛ'sko:unik pLa:va poma'Ra:nʨa po:iθtela

pɛ'sko:unik …nik pla:va 'pla:va pomə'ɾa:nʨna poma'ra:nʦa pomə'ɾa:nʨa omə'ɾa:nʦa po:stla 'po:stelja

pə'ɕko:unik pla:ʋa poma'ɾa:nʧa 'po:iɕtla

pə'ɕko:unik pla:va puma'ɾa:ntʂa po:istˡəla 'po:istla

prazenprazenprazenprazen prstprstprstprst rdečrdečrdečrdeč ribaribaribariba rokarokarokaroka

pɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zen pə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rst əɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧ ɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:ba ɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:ka

pɾa:ðən 'pɾa:sən pəɾst a'rde:ʨ 'ɾi:ba ɽɔ:ka

pə'a:zən pəlɕ pə:ʃt xmə'lde:ʧ mə'de:ʨ Ri:ba 'i:ba 'i:ba ɔ:ka 'ɔ:ka

pla:zən pə:lst əlde:ʧe li:ba lɔ:ka

pla:ʑən 'pa:ʑən pə:lɕt 'pa:lɕt pə:lst ərde:ʨi ə:de:ʧ əɾde:ʧ ɾi:ba ɾɔ:ka 'ɾɔ:ka 'ɾɔ:ka

pla:saən 'pla:zən 'pla:sən pəlst pəlθt pəlst əlde:ʧ əlte:ʧi əlde:ʧ li:pe 'li:ba 'li:ba lɔ:ka 'lu:ka 'lɔ:ka 'lɔ:ka

'pla:sən pə:Lθt əlde:ʨ əlde:ʧi li:ba lɔ:ka

'pɾa:ðən pəɾθt əɾde:ʨ 'ɾi:ba ɾɔ:ka

pra:ðən pəɾst əɾde:ʧ əlde:ʨ ə'ri:ba ə'ri:ba rɔ:ka

pra:ðən pəɾθt pəlɕt ə'lde:ʨ ri:ba xɾɔ:ka 'lɔ:ke

pʀa:ɕen 'pə:ʁɕt ə'ʀde:tʂe ʀi:ba 'ʀi:ba ʀɔ:ka

pla:ðən 'pla:zən pə'lste:k pəlst 'pə:lθt əlde:ʧ əlde:ʧ əlde:ʧ əlde:ʧ əlde:ʧ li:ba 'li:ba lɔ:ka 'lɔ:ka 'lɔ:ka

pla:ðən pəjθt əde:tʂ əde:tθ ri:ba lɔ:ka

'pɾa:ðən pəɾθt ərde:ʧ ərde:ʧ 'ɾi:ba ɾɔ:ka

'pra:ðən pə:rst ərde:ʦ ərdeʦ 'ɾi:ba rɔ:ka

pra:zən pəɾθt əɾde:ʨ ə'ɾde:ʧ 'ɾi:ba ɾɔ:ke

'pra:zən pə:ɾst ərde:ʧ 'ɾi:ba ɾɔ:ka

pla:ɕən 'pla:ɕan 'pla:ɕan 'pla:ɕən pa:lɕt pa:lɕt pa::lst 'pa:lɕt əlde:ʧ əlde:tʂ əlde:ʨ alti:ʨ li:pa 'li:pa lɔ:ka 'lu:ka

'pla:ʑen pə:ɽθt əlde:ʧ əlde:ʧe ɾi:ba ɾɔ:ka 'ɾɔ:ka

pra:ðən pⁿəⁿɾsⁿtⁿ əɾdⁿeʧ əɾde:ʧ 'ɻi:bⁿa ɾo:kⁿa

pɾa:zən 'pɾa:zən 'pɾa:zən 'pə:ɾst əɾde:ʨ əɾde:ʧ ɾi:ba ɾɔ:ka

pra:zen 'pə:ɾst əɾde:ʧ ɾi:ba ɾɔ:ka

pa:zən pə:θt ə'lde:ʧ ə'lde:ʨ ji:ba ɔ::ka

ɾa:zən 'pla:zən 'pra:zən pə:rst pə:rʂt ərde:ʦ ərde:tθ 'ri:be rɔ:ka

pɾa:zən pə:rst əɾde:tʂ əlde:ʧ ɾi:ba rɔ:ka

'pɾa:sən pəɾstʰ əɽde:tθ əɽde:ʧ ri:ba ə'ɽɔ:ka 'ɽɔ:ka

rumenrumenrumenrumen sladoledsladoledsladoledsladoled slonslonslonslon snegsnegsnegsneg soksoksoksok

ɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:n slaslaslasla::::doleddoleddoleddoled////''''slaslaslasla::::doleddoleddoleddoled////''''slaslaslasla::::doletdoletdoletdolet slonslonslonslon snegsnegsnegsneg////''''snegsnegsnegsneg////sneksneksneksnek soksoksoksok

ɾu'mɛ:n lu'mɛ:n sədo'le:t s:lon snek sok

o'mɛ:n lo'mɛ:n ə'mɛ:n əl'mɛ:n θado'e:t ɕlo:n sne: sne: ɕo:k ɕo:k so:k

lu'mɛ:n slado'le:t θlo:n θne:kʰ ɕo:k

lu'mɛ:na ɾu'mɛ:n ɕado'le:t ɕlo:n sne:k ɕo:k so:k

lu'mɛ:n lu'mɛ:n lo'mɛ:n ɕla:dolet slado'le:t ɕlo:n ɕlo:n ɕne:k ɕne:k so:k θo:k ɕo:k

lu'mɛ:n Lu'mɛ:n θlado'Le:t sLon sne: θo:k

ɾo'mɛ:n θlado'le:t slon snekʰ sokʰ sokʰ

lu'mɛ:n θlado'le:t ɕlon θne:k sok

ru'mɛ:n zə:zdole:t 'ze:zdole:t θlo:n θne:k ɕo:k so:k so:k

əʀu'mɛ:n ɕlado'le:t ɕlo:n ɕlo:n ɕne:x ɕo:k

lu'mɛ:n lu'mɛ:n lu'mɛ:na lu'mɛ:n lu'mɛ:n lu'mɛ:n ɕla:do'le:t 'sla:dole:t 'θla:dolet ɕlo:n slo:n sne:k ɕne:k ɕo:k so:k so:k

ɾu'mɛ:n θlədo'le:t θlo:n θne:k ʃok

ɾu'mɛ:n slado'le:t sˡlon sne:kʰ sokʰ

ru'mɛ:n ɾu'mɛ:n θlado'le:t slon sne:k so:k θo:k

kɾu'mɛ:n ɾu'mɛ:n lado'le:t sˡlo:n tlon sne:kʰ ɕo:k

ɾo'mɛ:n slədˡo'le:t˺ sˡlo:n sne:k sok ɕo:k ɕo:k ɕo:k ɕo:k

lu'mɛ:n lu'mɛ:n ɕlato'le:t ɕlado'let 'ɕla:tolet ɕlon ʃlo:n tɕlo:n ʨlo:n ʃne:k sne:k tʃo:k ʃo:k

ɾu'mɛ:ne ɾu'mɛ:n ɕlado'le:t θlo:n ɕne:k θo:k

ɾu'mɛ:n əɻmɛ:n sⁿlⁿadⁿo'lⁿe:tⁿ θlo:n sⁿne:kⁿ sok

ru'mɛ:n ɕlado'le:t ɕlo:n ɕne:k so:k

u'mɛ:n lu'mɛ:n ɕlado'le:t slo:n sne:k ɕo:k

ə'mɛ:n s.do'le:t slo:n sⁿne:kʰ sok sok

ru'mɛ:n …'mɛ:na sla:doletʰ slado'le:tʰ ʃlo:n sne:k ɕo:k sok

ɾu'mɛ:n slado'le:t ɕlo:n ɕne:k so:k

ɾu'mɛ:n slado'le:tʰ slo:n sne:k so:k θo:k

soncesoncesoncesonce spispispispi srajcasrajcasrajcasrajca steklenicasteklenicasteklenicasteklenica stolstolstolstol

'so:nʦe'so:nʦe'so:nʦe'so:nʦe spispispispi sɾasɾasɾasɾa::::iiiiʦaʦaʦaʦa////''''srasrasrasra::::iiiiʦaʦaʦaʦa stɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦa stostostosto::::uuuu

'θo:ntθe spi sɾa:itθa stɛklɛ'ni:ʦa θto:u

so:nʨe 'sⁿo:nʨe spi: a:iʨa tɛkə'ni:ʨa ə'ni:ʨa tɛ'xˡi:nta sto:u

so:ntθe ɕpi spi sla:iʨa stɛklɛ'ni:ʦa θto:u

'so:nʨe ɕpi: sɾa:iʨa 'sra:iʨa stɛklɛ'ni:ʨa ɕto:u

so:nʦe 'so:nʦe θpi: θpi: sla:iʦa 'θla:itθa 'sla:itθa 'θla:itθa stɛklɛ'ni:ʦa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u 'ɕto:u

'θo:ntθe spi sLa:itθa stɛkLɛ'ni:ʦa stɛkLɛ'ni:ʦa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u

'so:nʦe spi θɾa:itθa stɛklɛ'ni:ʦa θto:u

'θo:ntθe spi θə'ra:iʦa stɛklɛ'ni:tθa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u

'θo:ntθe θpi sɾai'ʦa: θɛklɛ'ni:tθa θto:u

ɕo:nʨe 'ɕo:nʨe ɕpi ɕʀa:iʨo ɕtɛklɛ'ni:ʨa ɕto:u ɕto'li:ʨa

so:nʦe …tθe: 'so:nʦe 'ɕo:nʨe θpi: θpi: sla:iʨa 'ʦla:iʦa 'sla:itθa 'sla:iʦa 'sla:itθa stlɛkɛ'ni:ʨa tɛklɛ'ni:ʦa stɛlɛkɛ'ni:ʦa stlɛkɛ'ni:ʨa ɕtlɛkɛ'ni:ʦa ɕto:u θto:u

so:ntθe 'θo:nʦe s.spi θpi sla:iʨa xklɛsnɛ.'ni:ʦa sklɛ:s:knɛ.'ni:ʦa xlɛsnɛ.'ni:ʦa ɕto:u

'so:nʦe θpi sɾa:iʦa stɛklɛ'ni:ʦa θto:u

'so:nʦe θpi: θɾa:itθa θtɛklɛ'ni:tθa sto:u

'θo:ntθe spi spi θɾa:itθa stəklɛ'ni:ʦa ɕto:u

so:nʦe 'so:nʦe spi: sɾa:iʦa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u

tɕo:nʨe 'ɕo:nʨe spi: ɕpi: sla:iʨa 'ɕla:iʨa kɛkɛ'ni:ʨa tən.ɕtɛkɛ'lni:ʨa θto:u ɕto:

'θo:ntθe ɕpi θla:itθa stɛklɛ'ni:tθa θto:u

'sⁿo:nʦⁿe 'θo:ntθe sⁿpⁿi sɻa:itθa stɛkⁿlɛ'ni:ʦa sⁿtⁿo:u

ɕo:nʨe spi: ɕəa:iʨa ɕtɛklɛ'ni:ʨa ɕto:u

'ɕo:nʦe spi: sɾa:iʦa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u

'θo:ntθe spi θə'a:itθa stəklɛ'ni:ʦa θɛklɛ'ni:ʦa θto:u

so:nʦe 'so:nʨe spi θɾa:itθa 'xɻa:iʦa tɛklɛ'ni:ʦa stəklɛ'ni:ʦa sɛklɛ'ni:tθa sto:u 'sto:u

'ɕo:nʨe spi: ɕɾa:iʨa ɕtɛ:klɛni:ʦa sto:u

so:nʦe 'so:nʦe spi: sɾa:iʦa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u

strehastrehastrehastreha suhsuhsuhsuh svinčniksvinčniksvinčniksvinčnik šalšalšalšal škarješkarješkarješkarje šolašolašolašola

stɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xa suxsuxsuxsux 'svi:nʧnik'svi:nʧnik'svi:nʧnik'svi:nʧnik ʃalʃalʃalʃal ʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rje 'ʃo:la'ʃo:la'ʃo:la'ʃo:la

s.tɾe:xa sux svi:nʧnik ʃ:al ʃ.'ka:ɾije 'ʃo:la

te:xa 'θte:xa su:x θi:nəⁿnik 'θi:tnik 'θi:tnik 'θi:ntθik 'θi:tnik θa:l ɕa:l ka:tije 'ka:ije 'ska:ije 'ka:ije 'ɕo:la 'so:la

stle:xa sux 'ɕvi:ntθnik θa:l ska:lije 'θo:la 'so::la:

ɕ.tɾe:xa ʃu:x 'svi:nʧinik 'svi:nʧnik sa:l 'ɕka:ɾije ɕo:la 'ʃo:la

ɕtɾe:xa 'stle:xa su:x ɕu:x θvi:nʧnik 'ɕvi:nʧnik ʃa:l ʃa:l ɕka:lije 'ʃka:lije ʃo:la 'ʃo:la

'stɻe:xa sux svi:nʧnik ɕa:l 'ɕka:ɻije ɕo:La 'ʃo:La

θtre:xa sux ɕvi:nʨnikʰ sʃal ʃka:rije 'ʃo:la

stre:xa sux 'svi:nʨnik ʃal ʃka:ɾije 'ɕo:la

stɾe:xa θu:x θu:x 'sʋi:nʧnik θa:l 'ɧka:ije ɧo:la 'ɧo:la 'ɕo:la

ɕtʀe:xa ɕu:x 'ɕvi:nʧnik ʂal ʂka:ʀije 'ɧo:la 'ʂo:la 'ɧo:lo

stə'le:xa θtə'le:xa su:x su:x 'svi:nʧnik 'θvi:nʧnik 'θvi:nʧnik ʃa:l ʂa:l ʧka:lije 'ʃka:lije 'ʃka:lije 'ʃka:lije 'ʃka:lije ʃo:la 'ʃo:la 'ʂo:la

sle:xa ʃu:x 'θvi:nʧnik ɧal 'ɕka:lje 'ʂo:la

θtɾe:xa 'stɾe:xa sux 'sʋi:nʧnik sʃal ʃ.'ka:ɾije 'ʃo:la

stre:xa su:x θu:x svi:nʧnik 'θvi:nʧnik 'svi:nʧniki 'svi:nʧniki ɕa:l ʃka:lije 'ʃo:la

'θtɾe:xa sux svi:nʧnik ɕa:l sʃka:ɾije 'ʂo:la

θtɾe:xa sux su:x svi:nʨni:k ɕa:l 'ɕka:ɾije 'ʃo:la

θtə'le:xa ɕtə'le:xa 'ɕtli:xa ʨu:x su:x su:x ʨvi:nʨnik 'ʨi:nʨnik ʨɕa:l ʨal ɕka:lije 'ɕka:lije ʃo:la 'ɕo:la

θtɾe:xa θu:x θvi:nʧnik ʃa:l ʃka:ɾije 'ʃo:la

stɻe:xa sux sⁿux 'svi:nʧniksⁿxi sʃal ʃka'ɻijⁿe ʃo:la 'ʃo:la

'ɕtɾe:xa su:x 'svi:nʧnik ɕa:l ʃka:ɾije 'ɕo:la

ɕtɾe:xa su:x sʋi:nʧnik ʃa:l ʃka:ɾije 'ɕo:la

'θte:xa sux svi:nʧnik ʃal ʃka:ije 'ʃⁿo:la

stre:xa 'stɾe:xa su:x 'svi:nʦnik 'svi:ntθnik sa:l sa:l ska:ɾije 'ɕka:ɾije so:la 'so:la 'so:la

ɕtɾe:ʃ.'ɕtɾe:xa su:x su:x 'ɕvi:nʧnik ʃa:l ʃka:ɾije ʃo:la

'θtɽe:xa su:x svi:ntʂnik ɕa:l 'ɕka:ɾije 'ɕo:la

špagetišpagetišpagetišpageti tacatacatacataca tigertigertigertiger tlatlatlatla trebuhtrebuhtrebuhtrebuh uraurauraura

ʃpa'ge:tiʃpa'ge:tiʃpa'ge:tiʃpa'ge:ti 'ta:ʦa'ta:ʦa'ta:ʦa'ta:ʦa ti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gər tlatlatlatla tɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:bux u:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:ra

ʃpa'ge:ti ta:ʦa 'ta:ʦ:a 'ti:gər tla 'tə:ɾəbux tə'ɾbu:x u:ra

pə'ge:ti θpə'ge:ti 'ta:tθa ki:gəl 'ki:gəl 'ti:gəl 'ki:gəl 'ti:gəl tələ təla te'bu:x te'bu:x u:a 'u:a

ʃpa'ge:ti ta:ʦa ti:gəl kla kla tle:bux u:la

ɕpa'ge:ti 'ɕpa:ge:ti ta:ʨa 'ta:ʨa ti:gəɾ tla tla: 'tɾe:bux u:ɾa

ʃpa'ge:ti ʃpa'ge:ti 'ta:tθa 'ta:ʦa ti:gəl 'ti:kəl kla tla: kla tle'pu:x 'tle:bux u:la 'u:ɾa

ʃpa'ge:ti 'ta:tθa 'ti:gəɻ tLa tˤla tle:bux tɻe'bu:x 'u:ɻa

ʃˡpa'ge:ti ʃˡpa'ge:ti ta:tθa 'ta:ʦa ti:gər 'ti:gəɾ tla tre'bu:x 'u:ɾa

ʃpa'ge:ti ta:ʦa ti:gəɾ tla tre:bux u:ra

ɕpa'ge:ti θpa'ge:ti ta:ʦa ti:gəl kla: kla: tɾe:bux 'tre:bux 'u:ɾa

xpa'ge:t 'ta:ʨa ti:gəʁ kla kla tʀe:buʂtʂek u:ʁa 'u:ʀa 'u:ʁa

pa'ʃpe:ti ʃpa'ge:ti ʃpa'ge:ti ʃpa'ge:ti 'ta:tθa 'ta:ʦa ti:gəl 'ti:gəl tla: k.kla: tle:bux 'tle:bux tle'bu:x u:la

pi'ge:ti ʂpi'ge:ti ta:tθa ti:gə: kla tre:bux u:la

ʃpa'ge:ti 'ta:tθa 'ti:gəɻ tla tre:bux 'u:ɾa

ɕpa'ge:ti 'ta:ʦa ti:gər tla 'tɾe:bux u:ra

ʃpa'geti ta:tθa ti:gəɾ 'ti:gəɾ tla tla tɾe'bu:x 'u:ɾa

ɕpa'ge:.ti 'ta:ʦa ti:gər kla 'tɾe:bux 'u:ɾa

ʨəp.spakə'ge:ti skspə.pɕgə'pte:ti ta:tʨa 'ta:ʨa 'ta:ʨa ti:kəl 'ti:kəl 'ti:kəl ti'ka:l kla: kla: kla: kla a'po:lx pu:x 'tli:pux te'lpu:x u:la 'u:la

ʃpa'ge:ti ta:tθa ti:gəɾ 'ti:gəɾ kla tɾe:bux u:ɾa

ʃpa'gⁿe:tⁿi ʃpⁿa'gⁿe:tⁿkⁿi ʃpa'gⁿe:tⁿkⁿi ta:tθa 'ta:ʦa 'tⁿi:gⁿəɾ 'ti:gəɾ kla kla tⁿɾe'bu:xə tɾe'bu:x 'u:ɾa

ɕpa'ge:ti 'ta:ʨa ti:gəɾ tla tɾe:bux u:ɾa

ba'ge:ti pa'ge:ti 'ta:ʦa ti:gəɾ tla tɾe:bux 'tɾe:bux u:ɾa

ʃpa'ge:ti ta:ʦa ti:gə: kla te'bu:x te'bu:x u:a

pa'ge:ti spa'ge:ti 'ge:ti ʃpa'ge:ti 'ta:ʨa ti:gər 'ti:gər tla tla t.'tre:bux 'u:ɾa

ʃpa'ge:ti ɧpa'ge:ti ta:ʦa ti:gər tla: tɾe:bux u:ɾa

ɕpi'ge:.ti 'ta:ʦa ti:gər 'ti:gəɽ tla: tɽe'bu:x 'u:ɽa 'u:ɽa

ustaustaustausta velikvelikvelikvelik vevericavevericavevericaveverica vlakvlakvlakvlak vozvozvozvoz vratavratavratavrata

'u:sta'u:sta'u:sta'u:sta vɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:lək ve:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦa v'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:k vozvozvozvoz////''''vozvozvozvoz////vosvosvosvos v'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:ta

u:sta 'u:sta vɛ:lkʰ 'vɛ:likʰ 've:ər.ʦa ʋla:k pə'vo:s vra:ta

u'θta 'u:θta 'və:jki be:əvitθa 'e:əvitθa 'ʋe:əitθa 've:vəitθa ʋa:k ʋRak ʋos otθ bo:θ voθ voθ vRa:ta

u:sta vɛ'li:kʰi ve:veləʦa u'la:kʰ vos u'la:ta

u:ʃta 'u:ɕta v:ɛ:lik 'ʋɛ:lik 'vɛ:lixk 'vɛ:lik 'ʋe:veliʨa ʋla:k vla:k vo:ɕ vo:ɕ v'ɾa:ta

u:sta 'u:sta 'u:ɕta vɛ:lik 'vɛ:lik ve:veliʦa 've:veliʦa 've:veliʦa u'la:k ʋla:k ʋo:s ʋo:s ʋla:ta 'vla:ta

u:sta vɛ'li:kʰ 've:vəLiʦa va:k vo:θ va:ta

u:sta vɛ:likʰ 've:veɾitθa vlakʰ vo:θ vos vra:ta

u:sta vɛ:lək 'vɛ:lək 'vɛ:ləkʰ 've:veɾiʦa vlak vos vɾa:ta

u'θta: vɛ:lək 'vɛ:lək 'vɛ:lək 've:vəɾtθa vla:k vo:θ vɾa:ta

'u:ɕta veve'ʀi:ʨa vla:k vo:ɕ vo:ɕ vʁa:ta

u:sta 'u:sta u'sta: vɛ:lik 've:veliʧka 've:velitθa 've:veliʦa ʋla:k vla:k vo::θ ʋo:θ vo:ɕ vla:ta …ta 'vla:ta

'u:θta və:lik 'vɛ:lik 've:vəliʦa u'la:kʰ vo:θ 'vla:ta

u'θta: vɛ:lik 'fe:veɻiʦa flak vo:θ u'ra:ta

'u:θta vɛ:lək 'vɛ:lək 've:vəɾitθa vla:k vo:θ 'ʋra:ta

u'θta: vɛ:liki 've:veɾiʦa 've:veɾiʦa vlak vo:θ vra:ta

'u:sta vɛ:likʰ 'vɛ:likʰ 've:vəɾiʦa vla:k vos vo:s vra:ta

u'ɕta: 'u:ɕta ʋɛ:lək 'ʋɛ:lək 'vɛ:lik le:ʋəliʨa li'vi:ʨa u'la:k ʋla:k ʋo:ʃ ʋo:ɕ ʋo:ɕ ʋla:ta 'la:ta 'la:ta

u:sta 'u:θta vɛ:lik 'vɛ:lik 've:veɾiʧka vla:k vo:θ vra:ta

'u:sta vⁿɛ:lⁿkⁿi 'vɛ:lki ve:veɾiʦⁿa 've:veɾiʦa vlakⁿ vos vos vra:ta 'vɻa:ta

u:ɕta pfvɛ:lək 'vɛ:lik ve:veɾiʨa ʋla:k voɕ 'ʋɾa:ta

u:ɕta vɛ:lək 'vɛ:lik 'ʋe:ʋeɾiʦa vla:k vo:s vɾa:ta

u:θta vɛ:likʰ 'və:veiʦa vlak vla:kʰ vo:θ va:ta

'u:ɕta 'və:ləkʰ 've:veɾiʦa vla:k vla:k vo:ʃ u'ra:ta 'vra:ta

u:ɕta vɛ:ləkʰ ʋɛ'li:k ve:vəɾʦa vla:k ʋos vɾa:ta

'u:sta vɛ:lik 'vɛ:lik ve:vəɽ.ɽiʦa 've:vəɾitθa vla:k vo:s 'vɽa:ta

zadajzadajzadajzadaj zajtrkzajtrkzajtrkzajtrk zdravnicazdravnicazdravnicazdravnica zgorajzgorajzgorajzgoraj zobzobzobzob

zazazaza::::daidaidaidai zazazaza::::iiiitəɾktəɾktəɾktəɾk////''''zazazaza::::iiiitərktərktərktərk zdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦa zgɔzgɔzgɔzgɔ::::ɾɾɾɾaiaiaiai////''''zgɔzgɔzgɔzgɔ::::rairairairai zobzobzobzob////''''zobzobzobzob////zopzopzopzop

za:dai sa:itəɾk zədɾou'ni:tθa zgɔ:ɾai ə'zo:pʰ

ʑa:dei 'za:dai ða:itə:k 'za:itə:k 'za:itə:k 'ða:itək tə'ni:tθa tə'ni:tθa də'ni:tθa zgɔ:lə 'kɔ:ai ðo:p opʰ

za:dai 'za.adai ða:itəl: zdlou'ni:ʦa zgɔ:ali zopʰ

za:dai 'za:dai ʑa:itəɾk ɕdo:'ni:ʨa ɕdɾo:'ni:ʨa ɕgɔ:ɾa ʑo:p

ɕa:dai 'ɕa:dai 'ɕa:dai ɕa:itəlk 'ɕa:itəlk ɕtlou'ni:ʨa ɕtlau'ni:ʨa ɕkɔ:lai ɕo:p ɕo:p

u'sa:dai 'ða:dai sa:itəLk 'sa:itəlk zdəou'ni:ʦa skɔ:ɻai ðo:pʰ

za:dai 'za:dai ða:itəɾkʰ zdɾau'ni:tθa zgɔ:ɾai z:opʰ

za:dai θa:itəɾk 'za:itəɾk zdrou'ni:tθa zdɾou'ni:ʦa ʑgɔ:ɾai zoɸ

ða:dai 'za:dai 'za:idai ða:itəɾk zjau'ni:tθa ðgɔ:lai ðo:p zo:pʰ

ɕa:dai 'ɕa:dai ɕa:itəʀk ɕʁau'ni:ʨa ɕgɔ:ʀai ɕo:p ʑ::o:p

za:dai 'θa:dai sa:itəlk 'za:itəlk 'za:itəlk stˡlou'ni:tθa zdˡlau'ni:tθa zdˡlau'ni:tθa zdlau'ni:ʨa zgɔ:ali 'zgɔ:ali so:pək 'θo:p 'zo:p

ða:dai ða:i.tk 'za:itək sˡlo'ni:tθa ðgɔ:lai ðopʰ

tθa'dai 'za:dei ða:itəɾk zdɾou'ni:ʦa sgɔ:ɾai 'θkɔ:ɾai zopʰ

sa:dai 'za:dai sa:itəɾk zdɾou'ni:ʦa ðgɔ:rai 'sgɔ:rai ðo:pʰ

ða:dai 'ða:dai ʣa:itəɾk ðdə'ɾni:tθa ðdɾni:tθa zgɔ:ɾai 'tsgɔ:ɾai sopʰ

za:dai 'za:dai za:itəɾk zdrou'ni:ʦa zgɔ:rai ʑo:pʰ

ɕa:dai 'ɕa:tai ʨa:itəlk 'ʨa:ita:k 'ʃa:itak tou'ni:ʨa dlau'ni:ʨa dau'ni:ʨa ʨkɔ:lai 'ʨkɔ:lai ʨo:p ʨo:p

θa:di 'ða:dai ða:itəɾk θdɾou'ni:tθa θgɔ:ɾai zo:b ðo:b

za:dai za:itəɾk zⁿdⁿɾau'ni:ʦa zgɔ:ɻai zopʰ tθopʰ z.zopʰ

za:dai za:itəɾk zdɾou'ni:ʨa zgɔ:ɾai ʑo:p

za:dai za:itəɾk ʑou'ni:ʦa od'zgɔ:ɾai 'zgɔ:ɾai zo:p 'ʑo:bi

ða:dai 'ða:dai za:itə:k 'za:itə:k zdou'ni:ʦa zgɔ:ai 'ðgɔ:ai zopʰ

za:dai za:itərk 'za:itərk zdɾou'ni:tθa gɔ:ɾai 'zgɔ:ɾai ʑo:pʰ

za:dai ʑa:itəɾk zdɾau'ni:ʦa ,zo:bo'zdɾou'ni:ʨa zgɔ:ɾi 'gɔ:ɾai zo:p

za:dai za:itəɽk zdɽou'ni:ʦa zgɔ:ɽai ðo:pʰ

zobna ščetkazobna ščetkazobna ščetkazobna ščetka zvezdazvezdazvezdazvezda zvoneczvoneczvoneczvonec

,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka 'zve:zda'zve:zda'zve:zda'zve:zda zvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦ

zo:bna,ʃʧe:tka zve:za 'zve:za zvɔ:ntθ

,ju:mpka'te:tθka ,θo:pka'de:tθka ,ðo:bna'te:tθka ,zo:pka'te:tθka ðve:ðda 'ðe:da 've:dða zvɔ:nəʦ 'ðvɔ:nətθ

,zo:bna'ɕʨe:tka zve:zda zvɔ:netθ

,ʥo:bna'ʃʧe:tka ,ʑo:bna'ɕʨe:tka 'zve:ɕta svɔ:nʧek

,ɕo:bna'ʃʧe:tka ,ɕo:bna'ʃʧe:tka ɕve:ɕda 'ɕve:ɕta ɕvɔ:neʨ 'ɕvɔ:neʨ 'ɕvɔ:neʨ 'ɕvɔ:neʨ

,zo:bna'ʃʧe:tka 'sve:sda zvɔ:nəʦ

,zo:bna'ʃʧe:tka zve:zda ðvɔ:nəʦ

,so:bna'ʃʧe:tka zve:zda zvɔ:nəʨ 'zvɔ:neʦ

,ðo:bna'ʨe:tka 'ʑve:zda ðvɔ:ntθ

,ʑo:bna'ʂtʂe:tka ,ɕo:bna'ʂtʂe:tka 'ɕve:ɕta 'ʑve:ʑdiʨe ɕvɔ:neʨ

,zo:bna'ʧe:tka ,so:bna'ʧe:tka sve:zda zve'zda: da: 'zve:zda da: zvɔ:netθ 'zvɔ:neʦ

ðo:bna,ʧe:tka zve:zda svɔ:nətθ

,zo:bna'ʃʧe:tka 'θve:θta θvɔ:ntθ

,ʃo:bna'ʃʧe:tka zve:zda ðvɔ:ntθ

,ðo:bna'ʧe:tka sve:sda svɔ:nətθ

,zo:bna'ʃʧe:tka zve:zda zvɔ:nəʦ

,ʃo:bna'θti:kətka ,kzo:bna'ɕti:tka ,ʑo:bna'ɕʨe:tktka ɕve:ɕta 'ɕve:ɕta ʨvɔ:nʨ 'ʨvɔ:neʨ

,ʑo:bna'kə'ɾta:ʧka ,zo:bna'ʃʧe:tka 'θtθe:tka ðve:ðda ʑvɔ:ntθ

,zo:bⁿna'ʃʧe:tⁿkⁿa zve:zda zⁿvⁿɔ:neʦⁿ

,ʑo:bnaʃʧe:tka zve:zda zvɔ:nəʨ

,ʑo:bnaʃʧe:tka zve:ðda zvɔ:neʦ

,zo:bna'ʃʧe:tka ,zo:bna'ʃʧe:tka ve:zda 'zve:zda 'sve:za zvɔ:nətθ

,o:bna'tʂe:tka ,zo:bna'ʨe:tka ,zo:bna'sʦe:tka zve:zda 'zve:zda tvʕɔ:nʨek

,zo:bna'ɕʨe:tka zve:zda zvɔ:nʦ

,zo:bna'ʂtʂe:tka zve:sda zvɔ:nʦ

žabažabažabažaba žirafažirafažirafažirafa žogažogažogažoga

'ʒa:ba'ʒa:ba'ʒa:ba'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:fa ʒɔ:gaʒɔ:gaʒɔ:gaʒɔ:ga

'ʒ:a:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ka

'ða:ba 'ða:ba ti'a:fa ti'a:fa fɔ:ga

ə'ʑa:ba ði'la:fa ðɔ:ga

'ʑa:ba ʃi'ɾa:fa ʑɔ:ga 'ʒɔ:ga

ʃa:pa 'ʃa:pa ʃi'la:fa ʃi'la:fa ʃɔ:ga 'ʃɔ:ka

ʒa:ba ɕi'la:fa ɕɔ:ga

'ʃa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

ʒa:ba ʃi'ɾa:fa ʒɔ:ga

'ʑa:ba ʐi'ɾa:fa ʑɔ:ga

ʐa:ba ʂi'ʀa:fa ʂɔ:ga

ʑa:ba 'ʒa:ba 'ʒa:ba ʒi'la:fa ʒi'la:fa ʒi'la:fa ʒɔ:ga 'ʒɔ:ga

'ʃa:ba ʃi'la:fa ʃiə'vla:fa ʒɔ:ga

'ɕa:pa ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

'ʃa:ba ʃi'ɾa:fa ɕɔ:ga

'ʃa:pa ʃi'ɾa:fa ʒɔ:ga

'ʒa:ba ʒi'la:fa ʒɔ:ga

'ɕa:pa 'ʃa:pa la:fa i.nʨi'la:fa lif.livə.lifaɾaʨ.li'la:fa lil.li'la:fa li'la:fa ʦɔ:ka 'ʨɔ:ka 'ɕɔ:ka

ʒa:ba ʑi'ɾa:fa ʒɔ:ga

ʒa:ba 'ʃa:ba zʒi'ɻa:fa ʒɔ:ga 'ʃɔ:ga

'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

'ʑa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

ʒa:ba ʒi'a:fa ʃɔ:ga 'ʒɔ:ga

'za:ba ʃi'ɾa:fa zəɔ:ga 'zɔ:ga

ʐa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

'ʐa:ba ʑi'ɾa:fa ʒɔ:ga

5,6 - 6,5

zapis avtoavtoavtoavto balonbalonbalonbalon bananabananabananabanana blagajnablagajnablagajnablagajna brisačabrisačabrisačabrisača bučabučabučabuča cestacestacestacesta čebelačebelačebelačebela črnčrnčrnčrn

starost/izgovorjava aaaa::::uuuutotototo ba'lo:nba'lo:nba'lo:nba'lo:n ba'na:naba'na:naba'na:naba'na:na blablablabla''''gagagaga::::iiiinananana bɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧa bu:ʧabu:ʧabu:ʧabu:ʧa 'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta ʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:la ʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rən

5l 6m 24d a:uto va'lo:n ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bri'ɕa:ʨa bri'ɕa:ʨa bu:tʂa 'bu:ʨa 'ʨe:ɕta ʦə'be:la ʨə'be:la 'ʧə:ɾən

5l 7m 12d a:uto 'a:uto ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'sa:ʨa bu:tʂa 'θte:θta ʧə'be:la 'ʧə:ɾən

5l 11m 6d a:uto ba'ɫo:n ba'lo:n bə'na:na ple'ga:ina plə'ga:ina bə'rʂa:tʂa pə'rʂa:tʂa 'bu:ʧˡa 'ʦe:sta ʧˡɛ'be:la tʂɛ'be:la ʧə:ɾən 'ʧə:lən

5l 11m 25d a:uto ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'θa:ʧa 'bu:tʂa 'ʦe:sta ʨə'be:la ʧɛ'be:la 'ʧə:rən

5l 11m 25d a:uto ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɾi'θa:ʧa bu:ʧa 'bu:ʨa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʧə:ɾən

6l 5d a:uto ba'lo:n ba'lu:n ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na ba'na:na blə'ga:ina bri'ɕa:ʨa 'bu:ʨa 'ʦe:ɕta ʦə'be:la ʦsə:rnən 'ʦə:ɾən

6l 17d a:uto ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bi'θa:tθa bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʧə:rən

6l 1m 5d a:uto ba'lo:n ba'na:na bla'ga:jniʦa bla'ga:ina bɾi'sa:ʧa bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la 'ʧə:ɻən

6l 1m 26d a:uto ba'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bri'sa:ʧa bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la ʧə:rə::n

6l 1m 26d a:uto ba'lo:n be'lo:n ba'na:na blə'ga:ina bri'θa:tθa bi'sa:ʦa bli'ɕa:ʨa 'bu:tθa 'tθe:θta tθɛ'be:la: 'tθə:lən

6l 3m 6d a:uto ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na bla'ga:ina bɻi'sa:ʧa bu:ʧe 'ʦe:sta ʧɛ'be:la 'ʧə:ɻən

6l 3m 7d a:uto ba'lo:n ba'na:na bla'ga:i.ina bri'θa:tθa 'bu:tθa 'tθe:θta ʧə'be:la 'ʨə:ɾən

darilodarilodarilodarilo deždeždeždež dimdimdimdim dolgdolgdolgdolg drevodrevodrevodrevo dvadvadvadva fižolfižolfižolfižol glavaglavaglavaglava gnezdognezdognezdognezdo

da'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:lo dəʒdəʒdəʒdəʒ////dəʃdəʃdəʃdəʃ////''''ddddəʒəʒəʒəʒ di:mdi:mdi:mdi:m dodododo::::ugugugug////''''dodododo::::ugugugug////''''dodododo::::ukukukuk////''''dodododo::::ukʰukʰukʰukʰ////''''dodododo::::uxuxuxux dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo: dva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋa fifififi''''ʒoʒoʒoʒo::::uuuu 'gla:va'gla:va'gla:va'gla:va 'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo

da'ri:lo dəɕ di:m do:uk dɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u kla:va ne:sto 'gne:sto

da'ri:lo dəɕ di:m do:ugi 'do:uk dɾɛ'ʋo: dva fi'ʒo:u gla:va 'kne:ðdo

da'ri:lo də:ʧˡ dəʧˡ dim di:m do::uk 'do::ux dɛ'rvo: dva: fi'ʑo:u gla:va gne:zdo

da'ri:lo da'ɾi:lo dəɕ dim 'do:ukʰ dɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u gla:va 'gla:va gne:zdo

da'ɾi:lo de:ɕ di:m 'do:ukʰ dəɾɛ'vo: dva fi'ʒo:u 'gla:va gne:zdo

da'ɾi:lo dəɕ di:m do:uk dɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u 'gla:ʋa 'gne:zdo

da'ri:lo də:ʃ dim do:uk 'do:uk drɛ'vo: dva: fi'ʒo:u gla:va 'gla:va gne:ðdo

da'ɾi:lo də:ʃ di:m do:uq dɛ'ɻvo: dva fi'ʒo:u gla:va gne:zdo

da'ri:lo dəʂ dim 'do:ukʰ dɛ'rvo: dva dva: dva: fi'ʒo:u gla:va gne:zdo 'gne:zdo 'gne:zdo

də'li:la dəʂ di:m do:u.k dlɛ'vo: dva fi'ðo:u gla:va 'gne:zdo

da'ɾi:lo də:ʃ dim 'do:ukʰ drɛ'vo: dva fi'ʒo:u kla:va gne:zdo

da'ɾi:lo də:ɕ dim do:uk drɛ'vo: dva: dva: xi:ʑo:u i'ʑo:u xi'ʑo:u gla:va gⁿne:ðdo

gradgradgradgrad gugalnicagugalnicagugalnicagugalnica gumbgumbgumbgumb helikopterhelikopterhelikopterhelikopter hišahišahišahiša hladilnikhladilnikhladilnikhladilnik

gɾadgɾadgɾadgɾad////''''gɾgɾgɾgɾadadadad////gɾatgɾatgɾatgɾat////''''gradgradgradgrad////''''gradgradgradgrad////''''gratgratgratgrat gu'ga:lniʦagu'ga:lniʦagu'ga:lniʦagu'ga:lniʦa gumbgumbgumbgumb////''''gumbgumbgumbgumb////gumpgumpgumpgump xɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptər 'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa xla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnik

dra:tʰ gu'ga:ləntθe gu'ga:ləntθa gu:mpʰ xeli'ko:pteɾ xeli'ko:pteɾ 'xi:ɕa xla'di:lnik xla'di:lnik

gra:t gu'ga:lnitθa gu:mp xeli'ko:pteɾ 'xi:ɕa xla'ti:lnik

gra:t gu'ga:lnitθa ku'ga:ləntθa ku:mp gu:mpʰ ələ'ko:ptər eli'ko:ptər elko:ptər li'ko:ptər xi:ɕa xla'di:lnik xla'di:lnikʰ

gra:t gu'ga:lniʦa gu:mpʰ xeli.'ko:ptər xeli'ko:ptəɾ x.'xi:ɕa xla'di:lnik

gɻa:t gu'ga:lniʦa gu:mp xeli'xo:pter xi:ʃa xla'di:lnik xla'di:lnik

gra:t gu'ga:lniʨe gu:mp xeli'xo:ptel xi:ɕa xlə'di:lnik

gra:t gu'ga:lnitθa gu:mpʰ gu:mpʰ xeli'ko:pter xi:ʃa xla'di:lnik

gɾa:t gu'ga:ləntθa ngu:mpʰ xeli'xo:pteɾ xi:ʃa xla'di:lni:kʰ

gra:t gu'ga:lənʦa gu:mpʰ xeli'ko:pter xi:ɕa 'xi:ɕa 'xi:ɕa xla'di:lnikʰ xla'di:lnik xla'di:lni:kʰ

gɾa:t gu'ga:ni:ʦa gu:m xeli'xo:ptəl xili'xo:ptəl xeli'xo:ptəɾ xi:ɕa 'xi:ɕa 'xi:ʃa xle'di:lnik xla'di:lnik

gɾa:t gu'ga:lənʦa gupʰ xeli'ko:pter xeli'ko:pteɾ xi:ɕa 'xi:ʃa xle'di:lnik xla'di:lnik

gra:t gu'ga:lnitθa gu:mpʰ xeɭi'ko:ptəɾ xi:ʃa xla'di:lnikʰ

hrbethrbethrbethrbet hruškahruškahruškahruška igriščeigriščeigriščeigrišče jagodajagodajagodajagoda jezikjezikjezikjezik juhajuhajuhajuha kengurukengurukengurukenguru

xə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbətxə:ɾbet/'xə:ɾbət/'xə:rbet/'xə:rbət xɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃkaxɾu:ʃka/'xru:ʃka i'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧei'gɾi:ʃʧe/i'gri:ʃʧe 'ja:goda'ja:goda'ja:goda'ja:goda jɛ:zikjɛ:zikjɛ:zikjɛ:zik 'ju:xa'ju:xa'ju:xa'ju:xa kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]kɛngu'ɾu:/kɛngu'ru:]

xə:ɾbetʰ 'xə:rbətʰ xru:ɕka 'xɾu:ɕka i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ðik ju:xa kingu'ru:

xə:rbətʰ xlu:ʂka 'xɾu:ʂka i'gri:ʃʧe ja:goda 'ja:goda jɛ:ðik ju:xa 'ju:xa kengu'ɾu: kəngu'ɾu:

xə:lbet xlu:ʂka 'xɾu:ʃka 'xɾu:ɕka i'gɾi:sʧe igə'i:ʃʧe ja:koda 'ja:guda jɛ:zi: ju:xa kəngu'ru

xə:ɾbətʰ 'xə:rbətʰ 'xru:ɕka 'xru:ɕka i'gri:ɕʨe ja:goda jɛ:zik ju:xa kəngu'ɾu:i

xə:rbət 'xə:ləbt xə'ɾu:ɕka i'gri:ɕʨe ja:goda jɛ:zik 'jɛ:zik ju:xa kongu'ru:i

'xə:ɾbet xɾu:ʃka 'xɾu:ʃka igə'i:ɕʨe ja:goda jɛ:ʑik ju:xa 'ju:xa kengə'ru:i

xə:rbət xlu:ʃka i'gɾi:ɕʨe ja:goda i'ja:goda jɛ:sikʰ ju:xa kingə'ɾu:

xə:ɾbet 'xə:ɻbet 'xɾu:ʃka i'gɻi:ʃʧe ja:goda i'jɛ:zikʰ ju:xa kengə'ɻu:

xə:rbet 'xə:rbet 'xru:ɕka i'gri:ʃʧe i'gri:ʃʧe ja:goda jɛ:sik 'jɛ:zik ju:xa kungu'ɾu: kənəgə'ɾu: kungu'ɾu: kengu'ru:

xə:lbet 'xɾu:ɕka i'gli:ɕʨe 'gli:ɕʧe i'gli:ɕʨe ja:goda jɛ:ðik ju:xa kingo'nu:k

'xə:rbət xru:ʃka igə'i:ʃʧe ja:goda 'ja:goda jɛ:zik ju:xa kengu'ru:

xə:rbet xru:ʃka 'xru:ɕka i'gɾi:ɕʨe ja:goda jɛ:ðik ju:xa kəngə'ɾu:

ključključključključ klobasaklobasaklobasaklobasa kmetijakmetijakmetijakmetija knjigaknjigaknjigaknjiga koškoškoškoš krompirkrompirkrompirkrompir kruhkruhkruhkruh

kljuʧkljuʧkljuʧkljuʧ klɔ'ba:saklɔ'ba:saklɔ'ba:saklɔ'ba:sa kmɛ'ti:jakmɛ'ti:jakmɛ'ti:jakmɛ'ti:ja kɲi:gakɲi:gakɲi:gakɲi:ga kɔʃkɔʃkɔʃkɔʃ kɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:rkɾɔ'mpi:ɾ/krɔ'mpi:ɾ/kɾɔ'mpi:r/krɔ'mpi:r kɾux/'kruxkɾux/'kruxkɾux/'kruxkɾux/'krux

'klu:ʨi klo'ba:ɕa kmə'ti:ja kni:ga: ko:ɕ kɾo'mpi:ɾ kɾux

klu:tʂ 'klu:ʧi klu'ba:sa xme'ti:ja kni:ga ko:ʂ kɾu'mpi:ɾ kə'ɾu:x kɾu:x

klu:tʂ klu:tʂ 'klu:ʧˡi klo'ba:sa kmə'ti:ja kme'ti:ja kn.'kni:ga ko:ʂˡ kro'mpi:ɾ klo'mpi:ɾ kɾu:x kɾu:x

klu:ʨˡ 'klu:ʨˡi klo'ba:θa kme'ti:ja 'kni:ga koʃˡ kro'mpi:ɾ kə'ɾu:x kə'ɾu:x

klu:ʨ 'klju:ʧi klo'ba:se kme'ti:ja kni:ga ko:ɕ kɾo'mpi:ɾ kɾu:x

'klu:ʨi klu:ʨ klo'ba:ɕa kmə'ti:ja kme'ti:ja kni:ga ko:ʃ kɾo'mpi:ɾ kɾu:x kɾu:x

klu:ʨi 'klu:ʨi klu:ʨ klo'ba:sa klo'ba:θe kme'ti:ja kni:ga ko:ɕ ko:ɕ ko:ɕ kɾo'mpi:ɾ kru:x

klu:ʧ klu:ʧ 'klu:ʧi 'klu:ʧi klo'ba:se 'klo::basa kme'ti:ja kni:ga koʃ kɻo'mpi:ɾ kɾu: kɾu:x kɾu:x kɻu:x

klu:ʨ 'klu:ʨi klo'ba:se klo'ba:sa kme'ti:ja kə'tmi:ja kme'ti:ja kni:ga ko:ʃ koʃ ko'mpi:r gru:x kru:x

klu:ʨ kə'lju:ʧ 'ku:ʧi 'klu:ʧi kʰlo'ba:sa kme'ti:ja kme'ti:ja kni:ga koʃ klo'mpi:l klu:x

klju:ʧ 'klju:ʧe 'klju:ʧe 'klju:ʧi 'klju:ʨi klo'ba:sa kme'ti:ja kme'ti:ja kni:ga ko:ɕ ko:ʂ kro:mpir kru:x kɾu:x

klu:ʧ 'klu:ʨi 'klu:ʧi klo'ba:θa kme'ti:ja kⁿme'ti:ja kni:ga ko:θ kos kos kɾo'mpi:ɾ kɾu:x

levlevlevlev lisicalisicalisicalisica listlistlistlist medvedmedvedmedvedmedved mehurčkimehurčkimehurčkimehurčki metlametlametlametla mizamizamizamiza mlekomlekomlekomleko

lɛlɛlɛlɛ::::uuuu li'si:ʦali'si:ʦali'si:ʦali'si:ʦa listlistlistlist mɛmɛmɛmɛ::::dveddveddveddved////''''mɛmɛmɛmɛ::::dveddveddveddved////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvetdvetdvetdvet////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvədvədvədvədddd////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvəddvəddvəddvəd////''''mɛmɛmɛmɛ::::dvətdvətdvətdvət mɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧkimɛ'xu:ɾʧki/mɛ'xu:rʧki mɛ:tlamɛ:tlamɛ:tlamɛ:tla 'mi:za'mi:za'mi:za'mi:za mle:kɔmle:kɔmle:kɔmle:kɔ

lɛ:u 'lɛ:u li'ɕi:ʨa li:θt mɛ:dvətʰ mɛ'xu:ɾʦki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ 'mle:kɔ

lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li:stʰ mɛ:dvətʰ mɛ'xu:ɾʨki 'mɛ:tla mi:za mle:kʰ 'mle:kɔ

lɛ:u 'lɛ:u lə'si:ʦa li'si:tθa li:st mɛ:dvət 'mɛ:dvet mɛ'xu:rtʂki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ mle:k

'lɛ:u li.li'θi:tθa li'si:ʦa list mɛ:dvətʰ mɛ'xu:ɾʧki 'mɛ:tla 'mi:ða mle:kɔ

'lɛ:u li'si:ʦa li'si:ʦa li:st mɛ:dvətʰ mɛ'xu:rʨki mɛ'xu:rʨki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ 'mle:kɔ

'lɛ:u li'ɕi:ʦa li:ɕt li:ɕt mɛ:dvet mə'xu:rʧki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ

lɛ:u 'lɛ:u li'si:tθa list mɛ:dvetʰ mɛ'xu:rʧki mɛ'xu:rʨki me.'mɛ:tla mi:za 'mi:za mle:kɔ

'lɛ:u li'si:ʦa list mɛ:dvetʰ ma'xu:ɻʨki ma'xu:jʧki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ

lɛ:u 'lɛ:u li'si:ʦa li'si:ʦa li:st list mɛ:dvet 'mɛ:dvət mə'xu:rʧki ma'xu:rʨki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ 'mle::kɔ

'lɛ:u li'θi:tθa list mɛ:dvə:t mɛ'xu:lʨki 'mɛ:tla 'mi:ða mle:kɔ

'lɛ:u li'si:ʦa li:st mɛ:dvəd me'xu:əʧki mɛ'xu:ɾʧki 'mɛ:tla mi:za mle:kɔ

'lɛ:u li'si:tθa list mɛ:dvetʰ mɛ'xu:ɾʧki 'mɛ:tla 'mi:ða mle:kɔ

mravljamravljamravljamravlja nebonebonebonebo nočnočnočnoč nogavicanogavicanogavicanogavica nosnosnosnos očalaočalaočalaočala oknooknooknookno peskovnikpeskovnikpeskovnikpeskovnik ppppllllaaaavvvvaaaa

mɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:uljamɾa:ulja/'mra:ulja nɛ'bo:nɛ'bo:nɛ'bo:nɛ'bo: noʧnoʧnoʧnoʧ nɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦanɔga'vi:ʦa nosnosnosnos ɔ'ʧa:laɔ'ʧa:laɔ'ʧa:laɔ'ʧa:la ɔ:knoɔ:knoɔ:knoɔ:kno pəpəpəpə''''skɔskɔskɔskɔ::::uuuuniknikniknik////pɛpɛpɛpɛ''''skɔskɔskɔskɔ::::uuuuniknikniknik ''''ppppllllaaaa::::vvvvaaaa

mra:ulija nɛ'bo: no:ʨ nɔka'vi:ʨa no:s ɔ'ʨa:la ɔ:kno pə'ɕko:unik pɛ'sko:unik pla:va

mra:ulija nɛ'bo: no:ʨ nɔga'vi:ʦa no:θ u'ʧa:la ɔ:kno pə'sko:unik 'pla:va

mra:ula na'bo: no:tʂ nɔgɔ'vi:tθa nɔgɔ'vi:tθa no:s no:θ u'tʂa:la ɔ:kən pi'sko:unik pi'ʂko:uni: pla:va

'mɾa:ulija nɛ'bo: no:ʨ nɔga'vi:ʦa no:θ no:θ ɔ'ʨa:la ɔ:kno pɛ'θko:unik pla:va

mra:ula nɛ:b nɛ'bo: nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʨ no:ʨ nɔga'vi:ʦa no:s ɔ'ʧa:la ɔ:kən pɛ'θko:unik pla:va

mɾa:ula nɛ'bo: nɛ'po: no:ʧ naga'vi:ʨa no:ɕ no:ɕ ɔ'ʦa:la ɔ:kno pɛs.'ko:unik pla:ʋa

mra:ula nɛ'bo: no:ʨ notθ nəga'vi:tθa nɔga'vi:tθa nos u'ʧa:la ɔ:kən 'ɔ:kno 'ɔ:kno pɛ'θko:unik pla:va

mɾa:ula nɛ'bo: nɛ'bo: noʧ nɔgɔ'vi:tθa no:s: u'ʧa:la ɔ:kən 'ɔ:kno pɛ'sko:unikʰ pla:va

mra:ula nɛbo: nɛ'bo: no:ʨ nɔgɔ'vi:ʦa nos u'ʧa:la ɔ:kən: 'ɔ:kən pɛ'sko:unikʰ pla:va

mla:ula nɛ'bo: nɛ'bo: no:ʦ nɔ:gɔ,vi:ʦa ,nɔ:gɔ'vi:tθa noʃ no:ʃ u'ʦa:la ɔ'ʧa:la ɔ:kno pi'ɕko:unik pi'ɕko:uni pla:va

'mɾa:ula nɛ'bo: nɛ'bo: no:tʂ nɔga'vi:ʦa no:s no:s u'ʧa:la ɔ:kno pɛ'sko:unik pla:va

mra:ula nɛ'bo: noʧ nɔga'vi:tθa no:θ u'ʧa:la ɔ:kən 'ɔ:kna pɛ'sko:unik pla:va

pomarančapomarančapomarančapomaranča posteljaposteljaposteljapostelja prazenprazenprazenprazen prstprstprstprst rdečrdečrdečrdeč ribaribaribariba rokarokarokaroka rumenrumenrumenrumen

poma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧapoma'ɾa:nʧa/poma'ra:nʧa po:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstlapo:stelja/'po:jsla/'po:jstla pɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zenpɾa:zen/'pra:zen pə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rstpə:ɾst/'pə:rst əɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧəɾde:ʧ/ə'rde:ʧ ɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:baɾi:ba/'ri:ba ɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:kaɾɔ:ka/'rɔ:ka ɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:nɾu'mɛ:n/ru'mɛ:n

poma'ra:nʦa poma'ra:nʨa po:iθtla 'pra:ðən pəɾθt ərde:tθ ɾi:ba 'ri:ba ɾɔ:ka 'rɔ:ka xɾu'mɛ:n xɾu'mɛ:n

poma'ra:nʧa 'po:istəla 'pra:zən 'pəɾs əlde:ʨ ə'ri:ba ɾɔ:ka ɾu'mɛ:n

poma'ra:nʦa poma'ɾa:ntʂa poma'ra:nʧa po:istla pra:zən pəɾst əɾde:tʂ 'ɾi:ba ɾɔ::ka 'ɾɔ:ka lu'mɛ:n

poma'ɾa:nʨa 'po:θtelja 'pra:zən pəɾst ərde:ʨ ɾi:ba ɾɔ:ka ro'mɛ:n

poma'ra:nʧa poma'ra:nʧa: po:is.tla 'po:stla 'pɾa:ðən pə:rs əɾde:ʨ 'ɾi:ba rɔ:ka ru'mɛ:n ru'mɛ:n

poma'ɾa:nʦa poma'ɾa:nʦa 'po:iɕtla 'pɾa:zən pə:lst 'pə:lst əɾti:ʧ ə'ɾi:ba ɾɔ:ka xɾu'mɛ:n

poma'ɾa:nʦa poma:ɾa:nʧa po:isla pra:zən pəɾst pərθt ərde:ʧ əɾde:tθ ərde:ʨ ɾi:ba 'ri:ba ɾɔ:ka ɾu'mɛ:n

poma:la:nʧa po:isla pɻa:zən pəɾst ə'ɾde:ʧ ə'ɾde:ʧ 'ɻi:ba ɾɔ:ka ɾu'mɛ:n ru'mɛ:n

poma'ɾa:ntʂa poma'ɾa:nʨa po:isla pra:zən pəɾst ərde:ʨ əlde:ʧ ərde:ʧ əɾdeʧ ri:ba 'ri:ba r:ɔ:ka ɾu'mɛ:n ru'mɛ:n

poma'la:nʦa poma'la:nʦa 'po:iɕtla pla:zən pəlst ə'lde:ʨ ə'lde:ʨ ɾi:ba lɔ:ka 'lɔ:ka ə'lmɛ:n ə'lmɛ:n

poma'ɾa:nʧa poma'ɾa:nʧa po:sla pra:zən 'pɾa:zen pə:st əlde:ʧ ərde:ʧ 'ɾi:ba rɔ:ka ɾu'mɛ:n

poma'ɾa:ntθa poma'ɾa:ntθa po:istla 'pɾa:zən pəɾst əlde:ʨ ɾi:ba ɾɔ:ka ɾu'mɛ:n

sladoledsladoledsladoledsladoled slonslonslonslon snegsnegsnegsneg soksoksoksok soncesoncesoncesonce spispispispi srajcasrajcasrajcasrajca

slaslaslasla::::doleddoleddoleddoled////''''slaslaslasla::::doleddoleddoleddoled////''''slaslaslasla::::doletdoletdoletdolet slonslonslonslon snegsnegsnegsneg////''''snegsnegsnegsneg////sneksneksneksnek soksoksoksok 'so:nʦe'so:nʦe'so:nʦe'so:nʦe spispispispi sɾasɾasɾasɾa::::iiiiʦaʦaʦaʦa////''''srasrasrasra::::iiiiʦaʦaʦaʦa

θladˡo'le:t sˡlo:n θne:k θo:k θo:kʰ 'θo:ntθe θpi: θɾa:itθa

slado'le:tʰ slo:n sne:k so:k ɕo:k ɕo:k so:nʦe spi: sɾa:iʦa

sədo'let sədo'let slo:n sne:k so:k 'so:nʦe spi: sra:iʦa 'sra:itθa

'sla:dolet sˡlo:n sne:k so:kʰ 'θo:nʦe s.spi: θɾa:itθa

slado'le:t slo:n sne:k so:k 'so:nʦe spi: sɾa:iʦa

slado'le:t slo:n ʃne:k so:k ɕo:k ɕo:nʨe 'ɕo:nʨe ɕpi: sla:iʦa

θlado'le:t slo:n θne:k θok sok so:k 'θo:nʦe spi spi θra:itθa

sla:do'le:t slo:n sne:kʰ so:k sok so:nʦe θpi sə'a:iʦa 'sɾa:iʦa

slado'le:t sˡlo:n slon snek sne:k sok sok s:o:k so:k sok so:nʦe spi: sra:iʦa

θla:do'le:t θlo:n ɕne:k sⁿne:k 'ʃo:keʦ so:nʦe θpi sla:iʦa

slado'le:t slo:n sne:k so:k so:k so:k 'ɕo:nʦe spi: sra:iʦa

θlado'le:t θlado'le:t θlo:n θlo:n θ.θne:k sne:k θok 'so:ntθe pi: ɾaiitθa 'xɾa:itθa 'θɾa:itθa

steklenicasteklenicasteklenicasteklenica stolstolstolstol strehastrehastrehastreha suhsuhsuhsuh svinčniksvinčniksvinčniksvinčnik šalšalšalšal škarješkarješkarješkarje šolašolašolašola

stɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦastɛklɛ'ni:ʦa stostostosto::::uuuu stɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xastɾe:xa/'stre:xa suxsuxsuxsux 'svi:nʧnik'svi:nʧnik'svi:nʧnik'svi:nʧnik ʃalʃalʃalʃal ʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rjeʃka:ɾje/'ʃka:rje 'ʃo:la'ʃo:la'ʃo:la'ʃo:la

θtɛklɛ'ni:tθa θto:u θtɾe:xa 'stɾe:xa θu:x svi:nʨnikʰi ɕa:l θka:rije 'ɕo:la

θtɛklɛ'ni:tθa sto:u stre:ixa su:x su:x 'svi:nʧnik ʃal 'ʃka:ɾije 'ɧo:la

θtɛklɛ'ni:tθa θɛklɛ'ni:tθa sto:u stre:xa su:x sˡu:x sux 'ʃvi:nʧnik ʃal ʃka:ije ʃˡo:la

stɛklɛ'ni:ʦa sto:u 'θtɾe:xa su:x 'θvi:ntθnik θa:l 'ʃˡka:ɾije 'ʃo:la

stɛklɛ'ni:tθa sto:u stre:xa 'stɾe:xo θu:x 'θvi:nʨnik ʃal ʃal sʃka:rije: 'ɕo:la

ɕtɛklɛ'ni:ʨa sto:l stre:ixa ʃu:x 'ɕvi:nʦnik ɕa:l ska:ɾije so:la

stɛklɛ'ni:tθa stɛklɛ'ni:tθa sto:u stre:xa θu:x svi:nʨnik ɕa:l ʃka:ɾije ʃo:la

stɛklɛ'ni:ʦa stɛklɛ'ni:ʦa sto:u 'stɾe:xa su:x 'ʃvi:nʧnik 'svi:nʧnik ʃal 'ʃka:ɾije ʃ:o:la

stɛklɛ'ni:ʦa sto:u stre:xa su:x 'svi:nʧnik 'svi:nʧnik svi'nʧni:k 'θvi:nʧnik ʃal ʃka:ɾije 'ʃka:rje ɕo:la 'sʃo:la

ɕklɛ:klɛniʨa 'ʃklɛ:klɛni:tθa stɛ.ɕklɛkɛ'ni:ʨa ɕkə.ɕtlɛklɛ'ni:ʨa sto:u ʃtle:xa 'ɕtle:xa ɕu:x 'si:nʧni: sa:l ʃka:lije 'ɕo:ɭa

stɛklɛ'ni:ʦa stɛklɛ'ni:ʦe sto:u stɾe:xa su:x 'svi:nʧnik ɕa:l ʃka:ɾije 'ʃo:la

tɛklɛ'ni:tθa stɛklɛ'ni:tθa sto:u 'θtɾe:xa θu:x θu:x 'ɕvi:nʧnik ʃal ʃal ʃka:ɾije 'ɕka:ɾije ɕo:la

špagetišpagetišpagetišpageti tacatacatacataca tigertigertigertiger tlatlatlatla trebuhtrebuhtrebuhtrebuh uraurauraura ustaustaustausta velikvelikvelikvelik vevericavevericavevericaveverica vlakvlakvlakvlak vvvvoooozzzz

ʃpa'ge:tiʃpa'ge:tiʃpa'ge:tiʃpa'ge:ti 'ta:ʦa'ta:ʦa'ta:ʦa'ta:ʦa ti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gərti:gəɾ/'ti:gər tlatlatlatla tɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:buxtɾe:bux/'tre:bux u:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:rau:ɾa/'u:ra 'u:sta'u:sta'u:sta'u:sta vɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:ləkvɛ:lik/'vɛ:lək ve:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦave:veɾiʦa/'ve:veriʦa v'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:kv'la:k/u'la:k/ʋ'la:k vozvozvozvoz////''''vvvvoooozzzz////vvvvoooossss

ʃpa'ge:ti 'ta:ʦa ti:gər tla tre:bux 'tre:bux 'u:ɾa 'u:sta vɛ:ləkʰ 'vɛ:lək veve'ɾi:tθa vla:k vo:θ

xpa'ge:ti 'ta:ʦa ti:gəl tla tre'bu:x 'u:ɾa 'u:sta vɛ:lək ve:veliʦa u'la:k vo:θ

ʂpe'ge:ti ta:ʦa ti:gər 'ti:gəɾ kla tre:bux u:ra u:sta və:lək 'və:lək 'fə:lək ve:veɾi:tθa 've:vəɾi:tθa fla:k vos

θpa'ge:ti 'ta:ʦa ti:gəɾ tla tɾe:bux 'tre:bux 'u:ɾa 'u:θta vɛ:lik 've:veɾiʦa vla:k ʋo:s

ɕpa'ge:ti ʃpa'ge:ti ta:tθa ti:gər tla tɾe:bu:x 'u:ɾa 'u:sta vɛ:lik 'vɛ:lək 'ʋə:lək ve:ve,ɾi:tθa vla:k ʋo:s

ɕpa'ge:ti 'ta:ʨa ti:gəɾ 'ti:gəɾ tla tɾe:bux 'u:ɾa u:sta 'u:ɕa fɛ:lik 'fe:veɾiʦa vla:k oɕ vo:ɕ

ɕpa'ge:ti ta:tθa 'ta:tθa ti:gər kla kla tɾe:bux u:ra u:sta 'u:θta vɛ:lək 'vɛ:lək ve:veɾitθa vla:k vos

ʃpa'ge:ti 'ta:ʦa ti:gəɾ tla 'tɾe:bux 'u:ɾa us:ta və:ləkʰ 'vɛ:ləkʰ 've:veɻiʦa vla:k vo:s

ʃpa'ge:ti ʃpa'ge:ti ta:ʦa 'ta:ʦa ti'gə:ɾ ti'gə:r 'ti:gə:ɾ tla tla tre:bux 'tɾe:bux u:ra u:sta vɛ:lik 'vɛ:likʰ ve:vəriʦa vlak vo:s vos

θpi'ge:ti ta:ʦa ti:gəl kla tla 'tle:bux tle'bu:x u:la 'u:la 'u:ɕta və:lə:k 'və:lək 've:vəlʦa 've:vəlʦa vla:kʰ voʃ

ʃpa'ge:ti ta:ʦa 'ta:ʦa ti:gəɾ tla tre:bux 'u:ɾa u:sta vɛ:liki 'vɛ:lik 've:vəɾiʦa vla:k vo:s vo:s

spa'ge:ti θpa'ge:ti ta:ʨa 'ta:tθa ti:gəɾ tla tla tə'ɾe:bux 'u:ɾa u'sta: 'və:lək 'və:lək ve:veɾitθa vla:k vo:θ

vratavratavratavrata zadajzadajzadajzadaj zajtrkzajtrkzajtrkzajtrk zdravnicazdravnicazdravnicazdravnica zgorajzgorajzgorajzgoraj

v'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:tav'ɾa:ta/u'ɾa:ta/ʋ'ɾa:ta/v'ra:ta/u'ra:ta/ʋ'ra:ta zazazaza::::daidaidaidai zazazaza::::iiiitəɾktəɾktəɾktəɾk////''''zazazaza::::iiiitərktərktərktərk zdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦazdɾau'ni:ʦa/zdrau'ni:ʦa zgɔzgɔzgɔzgɔ::::ɾɾɾɾaiaiaiai////''''zgɔzgɔzgɔzgɔ::::rairairairai

vra:ta u'za:dai 'sa:dai u'za:dai za:itəɾk 'θa:itəɾk 'θa:itərk ðdrou'ni:tθa θtrou'ni:tθa θgɔ:rai

u'ra:ta za:dai za:itəɾk zdrauni:ʦa gɔ:rai 'zgɔ:rai

fra:ta 'fra:ta sˡa:dai 'θa:dai sa:itərk 'sa::itəɾk 'sa:itəɾk sdɾou'ni:tθa sdrou'ni:tθa sgɔ:ɾai 'θgɔ:ali

vra:ta ða:dei za:itərk 'za:itərk zdɾou'ni:ʦa zˡgɔ:rai 'zˡgɔ:ɾai

vɾa:ta ða:dai 'za:dai za:i.tərk zdrou'ni:ʦa 'zdrou'ni:tθa ðgɔ:rai

vra:ta za:dai 'ʑa:dai za:itəɾk 'ʑa:itəlk zdrou'ni:ʦa ʑgɔ:ɾai

vra:ta n.ða:dai 'za:dai 'ða:dai za:itəɾk ðdrau'ni:tθa zdrau'ni:tθa ðgɔ:ɾai 'zgɔ:ɾai 'zgɔ:rai

vɻa:ta za:dai za:itəɾk zdɾou'ni:ʦa zgɔ:rai

vra:ta za:dai 'za:dai 'za:dai 'za:dai 'za:dai za:itərk zdrou'ni:ʦa zdɾou'ni:ʦa ,zo:bozdɾo:'ni:ka zgɔ:ɾai 'zgɔ:rai

vla:ta za:dai za:itəlk 'za:itəlk odlo'ni:tθa dlo'ni:ʨa zdlo'ni:ʨa zo,bo:ʑdlo'ni:ʨa ʑgɔ:lai 'zgɔ:lai

vra:ta za:dai za:itəɾk zdɾou'ni:ʦa zgɔ:rai

vɾa:ta 'vɾa:ta ða:dai ða:itəɾk dɾou'ni:tθa dɾou'ni:tθa dɾou'ni:tθa zgɔ:ɾai

zobzobzobzob zobna ščetkazobna ščetkazobna ščetkazobna ščetka zvezdazvezdazvezdazvezda zvoneczvoneczvoneczvonec žabažabažabažaba žirafažirafažirafažirafa žogažogažogažoga

zobzobzobzob////''''zobzobzobzob////zopzopzopzop ,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka,zo:bna'ʃʧe:tka 'zve:zda'zve:zda'zve:zda'zve:zda zvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦzvɔ:neʦ/'zvɔ:nəʦ 'ʒa:ba'ʒa:ba'ʒa:ba'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:faʒi'ɾa:fa/ʒi'ra:fa ʒɔ:gaʒɔ:gaʒɔ:gaʒɔ:ga

zo:pʰ ,zo:bna'ɕʨe:tka ,zo:bna'ɕʨe:tka zve:sta ðvɔ:netθ 'ʒa:ba zi'ɾa:fa zɔ:ga 'ʑɔ:ga

zopʰ ,zo:bna'ʃʧe:tka 'zve:zda zʋɔ:ntθ 'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

so:p zop ,so:bna'ʧe:tka ,θo:bna'tʂe:tka ...'ʃʧe:tka zve:zda sˡlɔ:ntθ 'zvɔ:ntθ ʒˡa:ba ʃˡi'ra:fa ʃi'ɾa:fa ʒˡɔ:ga 'ʒˡɔ:ga

zop ,zo:bna'ɕʨe:tka zve:zˡda 'zve:sda zvɔ'ne:ʦ 'ʑa:ba ʑi'ɾa:fa ʒɔ:ga

zo:p ,zo:bnaʧ.'ʧe:tka ,zo:bna'ɕʨe:tka 'ʐve:zda ðvɔ:nətθ 'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

zo:p ,ʑo:bna'ɕʨe:tka zve:zda ʑvɔ:neʨ za:ba zi'ɾa:fa zɔ:ga

ðopʰ ,ðo:bna'ɕʨe:tka ,ðo:bna'ʃʧe:tka 'ðve:ðda zvɔ:netθ 'ʑa:ba ʑi'ɾa:fa ʒɔ:ga

zopʰ ,so:bna'ʃʧe:tka zve:zda zvɔ:ntθ 'ʒa:ba ʒi'ɻa:fa ʒɔ:ga

zopʰ ,zo:bno'ʃʧe:tka zve:zda zvɔ:ntθ 'zvɔ:ntθ 'zvɔ:ntθ 'ʒa:ba ʒi'ra:fa ʒi'ra:pa ʑɔ:ga

zop ʒop ,zo:bna'ɕʨe:tka zve:zda zvɔ:nətθ za:ba ʒi'la:fa ʒɔ:ga

zo:p ,zo:bna'ɕʨe:tka sve:zda zvɔ:netθ 'ʒa:ba ʒi'ɾa:fa ʒɔ:ga

ðo: ,zo:bna'ɕʨe:tka ,ðo:bna'ʃʧe:tka ʐve:ðda ðvɔ:ntθ 'ʒa:ba ʒi'ɾa:xa ʒɔ:ga

PRILOGA 2:

Zvočniki:

Glas J

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

j Ø pj ʋ j xj ɲj j jⁿ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 20: Drsnik oz glide J

Glas L

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

l ɭ Ø l p u l tl L lⁿ xl b m v ʋ l n i j x ɫ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 21: Stranski glas oz. likvid L

Glas M

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

m Ø m l m m n

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 22: Nosnik M

Glas N

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

n Ø n k n ɲj t ln xn kn m l l xˡ ŋ n

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 23: Nosnik N

Glas R

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

ɾ l r Ø ɻ j ə ɽ t l l xɾ tl ɭ m dⁿn l ɹʕ ɕ lj x xl kl ʀ ʁ L r v ɾ rⁿ i kɾ vl n

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 24: Vibrant R

Zaporniki

Glas B

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

b p pʰ Ø b v b bⁿ.'b f bⁿ l ɸ mb mp p

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 25: Bilabialni zapornik B

Glas P

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

p Ø tl pⁿ b pl p

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 26: Bilabialni zapornik P

Glas D

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

d t d t Ø g dn dˡ k d dⁿ n zd x dð dn zd

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 27: Dentalni zapornik D

Glas T

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

t t Ø tʰ k tⁿ tʰ t d l ɭ tθ tˡ ft tl tk m

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 28: Dentalni zapornik T

Glas G

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

g k Ø g ng b ʕ gⁿ x p vⁿ t ʨ kʨ kⁿ gⁿn gʀ x q

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 29: Velarni zapornik G

Glas K

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

k kʰ x kⁿ Ø k t ʨ θ pf t d nk x xk kkʰ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 30: Velarni zapornik K

Priporniki:

Glas F

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

f p Ø x fp f f f fⁿ v p

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 31: Labiodentalni pripornik F

Glas V

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

v ʋ Ø v l f pv vⁿ n b pfv u

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 32: Labiodentalni pripornik V

Glas H

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

x Ø k l t x f nx ʃ ɕ xə xɕ χ xⁿ px x

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 33: Velarni pripornik H

Glas S

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

s θ ɕ ʃ ʂ sˡ Ø t ʨ s t ts θs ʃ ɕ s sⁿ x n ʧ ɕl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 34: Alveolarni pripornik S

Glas Z

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

z ð ʑ ɕ s θ Ø s z ʃ ɕ tθ dð dz ʃ sˡ ʒ t d d ʒ ðd t ss s z n dʑ x ʨ nθ zⁿ j ə kz nð zˡ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 35: Alveolarni pripornik Z

Glas Š

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

50,00%

ʃ ɕ ʂ θ s ɧ ʃ Ø sʃ ʃˡ t sˡ t ɕ ɕ ʃⁿ tθ s ʨɕ ʨ ʂˡ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 36: Postalveolarni pripornik Š

Glas Ž

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

50,00%

ʒ ʑ ʃ ɕ z ð ʐ s ʃ ʒ Ø ʃ ʃʒ ʂ ʒˡ z ʒ t sˡ d dð ʥ dʒ d zz zˡ ɕ tʑ θ l ʨ t ɧ dʲ ts zʒ ʑ tʃˡ ʃˡ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 37: Postalveolarni pripornik Ž

Zlitnika:

Glas C

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

50,00%

ts tθ ʨ t ʧ ʨ tʂ ʦ k ɕ ʦˡ ʦ ʦⁿ t tθⁿ s ʧ nt tʨ tɧ θt

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 38: Alveolarni zlitnik C

Glas Č

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

ʧ ʨ tʂ ts tθ t ʧ tɧ ʨ ʧʃ Ø ʨɕ tʃˡ ʦˡ t tⁿ ʨ ʧⁿ ʧ ʧ ʧʲ ʃ ʨ ʂ ʨˡ tss

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 39: Postalveolarni zlitnik Č

PRILOGA 3:

Soglasniški sklop BL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

bl pl b p bəl Ø m bl plⁿ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 21: Soglasniški sklop BL

Soglasniški sklop BR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

bɾ bl b bɹ br bəɾ p bə Ø bɾ bj bʀ bʁ pəɾ bɻ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 22: Soglasniški sklop BR

Soglasniški sklop DR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

dɾ dr dl d t də dəl tl dɽ dəɾ Ø dəl dəɽ t də dʲ tɾ dʀ tə dɾ deɾ del tel dər dⁿɻ əl der deɻ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 23: Soglasniški sklop DR

Soglasniški sklop DV

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

dv dəv dʋ dv bəv bv tu tʋ tv təv

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 24: Soglasniški sklop DV

Soglasniški sklop GL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

gl kl k bl gl g gˡl gL x q

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 25: Soglasniški sklop GL

Soglasniški sklop GN

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

gn kn gⁿn k kⁿn gn g n

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 26: Soglasniški sklop GN

Soglasniški sklop GR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

gɾ gr gl g gɽ kə gə gəl l kəl kij xɽ kl gəɾ gʀ Ø k gɾ gⁿɾ gⁿɾⁿ gɻ gəɻⁿ gj gL gəL gɻ dr

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 27: Soglasniški sklop GR

Soglasniški sklop HL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

xl x Ø xl xəl kʰ xl k

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 28: Soglasniški sklop HL

Soglasniški sklop HR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

50,00%

xɾ xl xr x kɾ xɽ xə xj fl xəl xɭ kl xʀ xuɽ xɻ kɽ xL xəɾ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 29: Soglasniški sklop HR

Soglasniški sklop KL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

kl k Ø kⁿl kə tl n sn xl kL skn kⁿ kˤ kol kel kl kʰl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 30: Soglasniški sklop KL

Soglasniški sklop KLJ

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

klj kl k kəl kəlj kl kəl g kⁿlⁿ kⁿlⁿjⁿ x kəL kl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 31: Soglasniški sklop KLJ

Soglasniški sklop KM

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

km kⁿm xm k Ø t xⁿm gm x kət

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 32: Soglasniški sklop KM

Soglasniški sklop KNJ

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

kn kⁿn tn kin kən n

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 33: Soglasniški sklop KNJ

Soglasniški sklop KR

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

kɾ kl k kr kəl kəɾ kɽ kə Ø kər kj t gl kl kol kɾ kəɽ kxɾ koɾ kəL kʀ k kʰ kⁿ kx kət kɻ gɾ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 34: Soglasniški sklop KR

Soglasniški sklop LJ

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

lj l lij j Ø l r ij L

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 35: Soglasniški sklop LJ

Soglasniški sklop LN

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

ln lən l n ln lin Ln

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 36: Soglasniški sklop LN

Soglasniški sklop MB

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

mb mpʰ mp m pʰ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 37: Soglasniški sklop MB

Soglasniški sklop ML

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

ml ml məl mL m mɭ məɭ g

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 38: Soglasniški sklop ML

Soglasniški sklop MR

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

mɾ ml mr mə mij mlij məl mɽ mj l mʀ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 39: Soglasniški sklop MR

Soglasniški sklop NG

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

100,00%

ng g k nəg Ø nk mg n ngⁿ nəg

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 40: Soglasniški sklop NG

Soglasniški sklop PL

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

120,00%

pl p pL pɫ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 41: Soglasniški sklop PL

Soglasniški sklop PR

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

pɾ pl pr p pə pɽ pj pəl pəɹ pʰə pap ɾ pʀ pɻ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 42: Soglasniški sklop PR

Soglasniški sklop RK

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

ɾk lk rk k ɽk ɾk jkʰ ɭk l ɾkʰ Lk ʀk

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 43: Soglasniški sklop RK

Soglasniški sklop SL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

sl θl sˡl s ɕl θ ʃl tl ɕ tˡl ʧ ɻˡl z ʨl l sⁿlⁿ sL θl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 44: Soglasniški sklop SL

Soglasniški sklop SN

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

sn ɕn θn sⁿn ʃn n sˡn tⁿn sn sn

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 45: Soglasniški sklop SN

Soglasniški sklop SP

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

sp θp ɕp p pi:ɕ b tp ʃp sⁿpⁿ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 46: Soglasniški sklop SP

Soglasniški sklop SR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

sɾ θɾ sl ɕl θə θl sr θr ɕ tθ ʦ sˡl sɹ sɽ ɕj Ø θər tsl sɻ sL ɕə ɕɾ ɕʀ xɻ sə ɾ xɾ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

c

Graf 47: Soglasniški sklop SR

Soglasniški sklop ST

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

st ɕt θt θt st t s stʰ st t ʃt ɕ stl Ø ɕtl k θ ɕt θtl sⁿtⁿ sⁿlⁿ sⁿt stel ʂt xl xkl ɕkl ʃkl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 48: Soglasniški sklop ST

Soglasniški sklop STR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

stɾ str θtɾ θtɾ ɕtl ɕtɾ t stl stɽ t θtə θtl θtɽ stl ʃtəl ɕtl kʰ ɕtl θtəl stɻ θt θt θtr θtɽ sl stəl ɕtəl ɕtʀ ʃtl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 49: Soglasniški sklop STR

Soglasniški sklop SV

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

sv θv ɕv ʨv ʃv xv x tsv sl sˡv ʃsv ʨv θ sʋ sv sʋ ʨ s

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 50: Soglasniški sklop SV

Soglasniški sklop ŠČ

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

ʃʧ ɕʨ ʧ ʨ t tʂ ʃʧ ʃt ʃˡʧˡ ʂtʂ θtθ θt d sts ɕt

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 51: Soglasniški sklop ŠČ

Soglasniški sklop ŠK

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

ʃk ɕk sk k sʃk sˡk p t ɕək ɕk ʧk ʂk ɧk θk

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 52: Soglasniški sklop ŠK

Soglasniški sklop ŠP

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

ʃp ɕp ʂp Ø ʃp θp sp xp paɕ sˡp ʃp ʃp ɕ paʑ p ʃˡp b sp paʃ ʃp ʃp ʃpⁿ ɕp ɧp

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 53: Soglasniški sklop ŠP

Soglasniški sklop TL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

tl kl təl k tl kəl tel tⁿlⁿ tə tˤl tʲ tr tL

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 54: Soglasniški sklop TL

Soglasniški sklop TR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

tɾ tl tr t tɽ tɾ tr təɾ tə təl təl təɽ tj Ø t tel tⁿɾ tɻ tʀ

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 55: Soglasniški sklop TR

Soglasniški sklop VL

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

vl ul ʋl vl fl dəv l v ʋ ʋR

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 56: Soglasniški sklop VL

Soglasniški sklop VR

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

vɾ vr vl ur v l ʋɽ vɻ uɾ vɽ və fl vəl vj ʋl ʋr Ø ul vR vʁ fr

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 57: Soglasniški sklop VR

Soglasniški sklop ZDR

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

zdr dl d zd zdɾ t

zdl ðdɾ

b d l

dz zd

ðdəɾ zdl

zdll

zj sdr

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 58: Soglasniški sklop ZDR

Soglasniški sklop ZG

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

zg ðg ʑg g zg ɕk k sk ɕg θk sg θg tk ɬk ʨ ʨk zg tsg zˡg

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 59: Soglasniški sklop ZG

Soglasniški sklop ZV

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

zv ðv sv ʑv ɕv v zv dv tv dv tv ʋ v ʒv ɕ ɕv sv Ø θv ʨv ð tvʕ zⁿvⁿ ʐv zʋ sˡl

3,5 - 4,5

4,6 - 5,5

5,6 - 6,5

Graf 60: Soglasniški sklop ZV

PRILOGA 4:

E-povezava za fonetiko:

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonetika.

E-povezave za fonologijo:

• fonološki razvoj otrok: http://www.slideshare.net/samettasci/phonological-

development-in-child-language-1206135,

• splošno o fonologiji: www.ung.si/~fmarusic/ung/uvodvjez/,

• fonološki procesi: http://www.ccsd66.org/Montes%20Website/23_phonological_processes.pdf,

• fonološki razvoj: http://en.wikipedia.org/wiki/Phonological_development,

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonologija,

• http://www.speech-therapy-information-and-resources.com/phonology.html,

• http://en.wikipedia.org/wiki/Phonology#Development_of_the_field

E-povezava za transkripcijo govora:

• IPA tabela 2005: http://www.yorku.ca/earmstro/ipa.

diplomsko delo - university of ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/1287/1/diploma_2.pdf ·...

Documents