diplomsko delo - university of ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/3505/1/diploma_-_lainscek.pdf ·...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO

TEHNOLOGIJO

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA

FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

TADEJ LAINŠČEK

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO

TEHNOLOGIJO

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA

FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: KEMIJA IN BIOLOGIJA

POPIS FLORE NA EKSTENZIVNIH TRAVNIKIH

IZBRANEGA OBMOČJA PRI KOBILJU

DIPLOMSKO DELO

Mentor: izr. prof. dr. Nejc Jogan Kandidat:Tadej Lainšček

Somentor: doc. dr. Tinka Bačič

Ljubljana, maj 2016

»Do not go where the path may lead,

go instead where is no path and leave a trail…«

Ralph Waldo Emerson

II Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija Biologije in Kemije na Pedagoški

fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravljeno je bilo na Katedri za Botaniko in fiziologijo

rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za dodiplomski študije Oddelka za biologijo je za mentorja dela imenovala izr.

prof. dr. Nejca Jogana, za somentorja pa doc. dr. Martino Bačič.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Jasna Dolenc Koce

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Član: izr. prof. dr. Nejc Jogan


Članica: doc. dr. Martina Bačič


Članica: doc. dr. Simona Strgulc Krajšek


Datum zagovora: 30.5.2016

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne

knjižnice Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo

oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji.

Tadej Lainšček

III Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dn

DK

KG flora/habitatni tipi/ekstenzivni travniki/Kobilje/Prekmurje/rdeči

seznam/naravovarsto/ogroženost/Natura 2000

AV LAINŠČEK, Tadej

SA JOGAN, Nejc (mentor), BAČIČ, Tinka (somentor)

KZ SI-1000, Kardeljeva ploščad 16

ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Program

Biologija in Kemija

LI 2016

IN Popis flore na ekstenzivnih travnikih izbranega območja pri Kobilju

TD diplomsko delo (univerzitetni študij)

OP 147 str., 5 pregl., 13 sl., 45 ref.

IJ sl

JI en

AI Na ekstenzivnih travnikih ob naselju Kobilje v Prekmurju smo med leti 2009 in

2013 na 70 popisanih poligonih popisali 273 različnih taksonov. Med njimi je 43

naravovarstveno pomembnih vrst, in sicer: Achillea ptarmica, Alnus glutinosa,

Alopecurus aequalis, Alopecurus pratensis, Carex acutiformis, C. appropinquata, C.

canescens, C. tomentosa, C. umbrosa, C. vesicaria, Cerastium glutinosum, Clematis recta,

Convallaria majalis, Dianthus carthusianorum, D. deltoides, D. superbus, Eleocharis

carniolica, E. ovata, Epilobium lamyi, Fragaria viridis, Galeopsis bifida, Galium odoratum,

Gentiana pneumonanthe, Gratiola officinalis, Hemerocallis lilioasphodelus, Iris

pseudacorus, I. sibirica, Juncus atratus, Koeleria pyramidata, Luzula forsteri, Lythrum

hyssopifolia, Mentha pulegium, Molinia caerulea, Myosotis nemorosa, Nardus stricta,

Oenanthe aquatica, Orchis morio, Peplis portula, Petrorhagia saxifraga, Polygonum

bistorta, Rosa gallica, Sanguisorba officinalis, Saxifraga bulbifera, Scutellaria hastifolia,

Succisa pratensis, Succisella inflexa, Veronica scutellata. Med 38 popisanimi habitatnimi

tipi, ki jih dejansko tvori 21 različnih habitatnih tipov in medsebojni križanci, je 5

kvalifikacijskih habitatnih tipov za Natura 2000 omrežje, od katerih so 3 prednostni. To

so: 6210*, 6230*, 6410, 6510 in 91E0*.

IV Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

KEY WORDS INFORMATION

DN Dn

DC

CX flora/habitat types/extensive meadow/Kobilje/Prekmurje/red list/nature

conservation/endangerment/Natura 2000

AU LAINŠČEK, Tadej

AA JOGAN, Nejc (supervisor), BAČIČ, Tinka (co-supervisor)

KZ SI-1000, Kardeljeva ploščad 16

ZA University of Ljubljana, Faculty of education, Biotechnical faculty

LI 2016

IN Flora survey on extensive meadows of selected area near Kobilje

TD Graduation thesis (University studies)

OP 147 p., 5 tab., 13 fig., 45 ref.

IJ sl

JI en

AI Between the years 2009 and 2013, we mapped 273 different taxons on 70

polygones in extensively used grasslands near Kobilje village in Prekmurje. Amongs

those taxons, there are 43 nature conservation important species: Achillea ptarmica,

Alnus glutinosa, Alopecurus aequalis, Alopecurus pratensis, Carex acutiformis, C.

appropinquata, C. canescens, C. tomentosa, C. umbrosa, C. vesicaria, Cerastium glutinosum,

Clematis recta, Convallaria majalis, Dianthus carthusianorum, D. deltoides, D. superbus,

Eleocharis carniolica, E. ovata, Epilobium lamyi, Fragaria viridis, Galeopsis bifida, Galium

odoratum, Gentiana pneumonanthe, Gratiola officinalis, Hemerocallis lilioasphodelus, Iris

pseudacorus, I. sibirica, Juncus atratus, Koeleria pyramidata, Luzula forsteri, Lythrum

hyssopifolia, Mentha pulegium, Molinia caerulea, Myosotis nemorosa, Nardus stricta,

Oenanthe aquatica, Orchis morio, Peplis portula, Petrorhagia saxifraga, Polygonum

bistorta, Rosa gallica, Sanguisorba officinalis, Saxifraga bulbifera, Scutellaria hastifolia,

Succisa pratensis, Succisella inflexa, Veronica scutellata. Among 38 recorded habitat

types, that are in fact 21 different habitat types and their hybrids, there are 5 qualifying

habitat types for Natura 2000: 6210*, 6230*, 6410, 6510 and 91E0*. Three of those five

are priority types (marked with *).

V Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ....................................................................... III

KEY WORDS INFORMATION ........................................................................................................ IV

KAZALO VSEBINE .............................................................................................................................. V

KAZALO SLIK ................................................................................................................................... VII

KAZALO PREGLEDNIC ................................................................................................................ VIII

1. UVOD ............................................................................................................................................. 1

2. PREGLED OBJAV ........................................................................................................................ 3

2.1 OPIS OBMOČJA RAZISKAVE ...................................................................................................... 3

2.1.1 Splošni geografski opis ........................................................................................... 3

2.1.2 Geologija ...................................................................................................................... 4

2.1.3 Pedologija .................................................................................................................... 7

2.1.4 Klima ............................................................................................................................. 9

2.1.5 Hidrologija ............................................................................................................... 12

2.1.6 Fitogeografska in fitocenološka opredelitev območja raziskave ......... 14

2.2 PREUČEVANJE FLORE PREKMURJA .................................................................................... 14

2.2.1 Raziskovanje prekmurske flore skozi zgodovino ...................................... 14

2.2.2 Naravovarstvo v Prekmurju ................................................................................... 18

3. MATERIALI IN METODE .......................................................................................................... 20

3.1 POPIS RASTLINSKIH VRST NA OBMOČJU RAZISKAVE ...................................................... 20

3.1.1 Izbira območja in poligonov ................................................................................... 20

3.1.2 Določanje rastlinskih vrst ....................................................................................... 24

3.1.3 Terensko delo .............................................................................................................. 25

3.1.4 Zbiranje podatkov v podatkovno zbirko ............................................................ 25

VI Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

4. REZULTATI .................................................................................................................................. 27

4.1. SEZNAM VSEH POPISANIH TAKSONOV ................................................................................. 27

4.2 SEZNAM POPISANIH TAKSONOV UREJENIH PO POLIGONIH ......................................... 34

4.3 SEZNAM POPISANIH NARAVOVARSTVENO POMEMBNIH TAKSONOV ................... 116

4.4 HABITATNI TIPI IN OPIS POLIGONOV ................................................................................... 119

4.5 SEZNAM VSEH POPISANIH HABITATNIH TIPOV .............................................................. 123

5. DISKUSIJA .................................................................................................................................. 125

5.1. POPISANE VRSTE .......................................................................................................................... 125

5.2. KOMENTAR K NEKATERIM NARAVOVARSTVENO POMEMBNIM VRSTAM .......... 127

5.3 HABITATNI TIPI .............................................................................................................................. 131

5.4 TEŽAVE PRI TERENSKEM DELU .............................................................................................. 133

5.5 SKLEPI ................................................................................................................................................ 134

6. PREDLOG ZA IZVEDBO UČNE VSEBINE ........................................................................ 137

6.1 ANALIZA UČNIH NAČRTOV .................................................................................................. 137

6.2 NAČRTOVANJE NARAVOSLOVNEGA DNEVA ................................................................. 137

7. VIRI .............................................................................................................................................. 143

ZAHVALA ........................................................................................................................................ 148

VII Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

KAZALO SLIK

Slika 1: Topografska karta območja (Geopedija, 2.4.2013) ............................................................ 4

Slika 2: Geološka podlaga Prekmurja (Buser, 2009) ......................................................................... 6

Slika 3: Geološka podlaga doline Kobiljskega potoka (Geološki zavod Slovenije,

16.3.2013).......................................................................................................................................................... 7

Slika 4: Pedološka karta Slovenije (Fridl, Kladnik, Orožen Adamič, Perko, Zupančič,

2001) ................................................................................................................................................................... 7

Slika 5: Povprečna letna višina padavin za obdobje: 1961-1990 (ARSO, 22.3.2013) ........ 10

Slika 6: Reke v Prekmurju (Krajinski part Goričko, 4.4.2013) .................................................... 12

Slika 7: Območje raziskave z vrisanimi mejami naravne vrednote (KPG) ............................. 20

Slika 8: Ortoposnetek zgornjega dela območja (KPG) .................................................................... 21

Slika 9: Ortoposnetek srednjega dela območja (KPG) .................................................................... 21

Slika 10: Ortoposnetek spodnjega dela območja (KPG) ................................................................ 21

Slika 11: Slika spodnjega dela območja (stojišče poligon št. 71; Tadej Lainšček) ............... 22

Slika 12: Srednji del območja raziskave (stojišče poligon št. 28; Tadej Lainšček) .............. 22

Slika 13: Zgornji del območja raziskave (stojišče poligon št. 9; Tadej Lainšček) ................ 22

VIII Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, 2015

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Količina padavin za obdobje raziskave 2009-2012 (ARSO, 23.3.2013) ............................... 11

Tabela 2: Oznake spremenjenih poligonov, kjer prva dva vnosa v tabelo predstavljata razdeljeni

poligon 116 na jarek in na travnik, ostali vnosi pa se nanašajo na združene poligone ..................... 23

Tabela 3: Seznam popisanih rastlinskih vrst z latinskimi in slovenskimi imeni ter vsoto, ki

pomeni število, kolikokrat smo posamezni takson na območju raziskave popisali ............................ 27

Tabela 4 : Seznam naravovarstveno pomembnih taksonov po različnih kriterijih in navedbah 116

Tabela 5: Popisani poligoni z koordinatami centroidov, opisom posameznega poligona, številom

popisanih taksonov na poligonu ter z določenim ustreznim habitatnim tipom v letih 2013 in

2003 ................................................................................................................................................................................... 119

Tabela 6: Pojavljanje posameznih HT po poligonih (označevanje povzeto po HTS ( 2004)) ....... 123

1 Lainšček, T. Popis flore na ekstenzivnih travnikih.. . Dipl.delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovno tehniška fakulteta, 2015

1. UVOD

Prekmurje je slovenska pokrajina, ki je nastala na zahodem obrobju nekoč prisotnega

Panonskega morja. V grobem jo lahko razdelimo na dva dela, in sicer južni ravninski del

in na severu Goričko. Za prvega je značilno, kot že samo ime pove, da je pokrajina

»ravna«, z izjemno majhnimi nihanji nadmorske višine. Goričko pa je ime dobilo po

gričih, ki so posejani po ozemlju. Zaradi reliefa in kamninske sestave so se na tem

območju izoblikovali naravovarstveno pomembni habitatni tipi z nekaterimi zelo

redkimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami.

Zaradi odročnosti regije od večjih mest, ne nazadnje tudi zelo pozni priključitvi območja

preostalemu etničnemu ozemlju, je bilo na tem območju zelo malo florističnih raziskav.

Skozi zgodovino so le redko v te kraje zahajali nekateri madžarski botaniki, katerih

zapisi so raztreseni po raznih botaničnih časopisih. Šele 20. stoletje je prineslo nekaj

resnejših zapisov o »prekmurski flori«. Na območju je leta 2003 nastal Krajinski park

Goričko, katerega območje je bilo leta 2004 skoraj v celoti priključeno ekološkemu

omrežju Natura 2000.

Namen moje diplomske naloge je bil popis semenk na mokrotnih in suhih ekstenzivnih

travnikih v bližini naselja Kobilje in naravovarstvena ocena lokalitete. Na območju

Goričkega v zadnjih desetletjih opažamo spreminjanje habitatov, kot na primer

zaraščanje habitatov, travišč zaradi opustitve košnje ali pašnje, pojavljanje invazivnih

tujerodnih rastlin, intenzifikacije rabe zemljišč in podobno. Spreminjanje habitatov ob

opuščanju košnje travišč je moč opaziti na območju pri naselju Motvarjevci, kjer je tudi

zabeleženo eno največjih nahajališč rumene maslenice. Opustitev košnje omenjenih

travnikov je povzročilo zaraščanje z invazivnimi rastlinskimi vrstami, opazno pa je tudi

zaraščanje z nekaterimi vlagoljubnimi drevesnimi vrstami kot so npr. vrbe in jelše. Vse

to vodi v izgubo zelo pomembnih rastišč nekaterih redkih in močno ogroženih

rastlinskih vrst. Poleg zaraščanja to območje ogroža tudi človek, saj s svojimi dejanji, kot


so npr. nepravilna košnja, pretirano gnojenje, navoz odpadnega gradbenega materiala

itd., močno spreminja lastnosti in kakovost travišč.

Krajinski park si prizadeva ohraniti in zavarovati izbrano lokacijo, da pa bi lahko

postopek čim lažje in učinkoviteje izpeljali, jim bo naša diplomska naloga v veliko oporo.


2. PREGLED OBJAV

2.1 OPIS OBMOČJA RAZISKAVE

2.1.1 Splošni geografski opis

Prekmurje predstavlja severovzhodni del Slovenije, natančneje vse, kar je »prek« Mure,

če gledamo iz centralne Slovenije, torej na njenem vzhodnem (levem) bregu. Pomurje je

območje ob reki Muri na vzhodnem in zahodnem bregu. V grobem bi bilo to tudi njeno

povodje – torej območje z manjšimi vodotoki, ki se izlivajo v reko Muro. Pomurje lahko

naprej razdelimo na manjše enote in sicer: Štajersko in Prlekijo na zahodnem bregu in

Prekmurje na vzhodnem bregu.

Prekmurje se naprej razdeli na Goričko, Pomursko ravnino in Lendavske gorice. Goričko

leži v severnem delu, proti jugu se odpira Pomurska ravnina, ki jo dalje razdelimo na

Ravensko na zahodu in Dolinsko na vzhodu. Na samem jugovzhodu regije ležijo

Lendavske gorice, ki so nekakšen podaljšek Goričkega, kar potrjuje tudi kamninska

sestava.

Območje raziskave spada pod Goričko, vendar pa tu ni več tipične gričevnatosti, ki jo

najdemo bolj severno. Gre za nekakšen prehod med Dolinskim in Goričkim, kjer je relief

že bolj odprt, vendar pa ga vseeno zapirajo manjši griči. Območje se nahaja v dolini

Kobiljskega potoka, jugozahodno od naselja Kobilje. Domačini temu predelu pravijo

Ograda. Jugozahodno te travnike omejuje gozdnat grič Gornja gošča, najbližji vrh je

Turnerov breg z 217 m. n. v. Proti severu in severozahodu se nahajajo kmetijske

površine, ki se nadaljujejo v strnjenem pasu med Ogrado in Kobiljem. Na jugovzhodu

območje preseka cesta Kobilje – Dobrovnik.


Slika 1: Topografska karta območja (Geopedija, 2.4.2013)

2.1.2 Geologija

Goričko je tako kot preostalo ozemlje Slovenije predstavljalo morsko dno, na katerega so

se skozi čas nalagali sedimenti, iz katerih so nastale sedimentne kamnine. V paleozoiku

so s preobrazbo ob visoki temperaturi in pritisku globoko pod površjem nastajale

metamorfne kamnine. Ozemlje se je nato počasi dvigovalo in se tako nekje v mezozoiku

dvignilo nad morsko gladino. Kasnejša tektonska aktivnost je povzročala prelome

površja in sčasoma tudi njegovo pogrezanje. Posledično je začelo od vzhoda predele

zalivati Panonsko morje, ki je tu ostalo nadaljnjih 18 milijonov let. Kopno je v miocenu

predstavljalo le ožje območje, danes poznano kot Rdeči in Sotinski breg. Iz odmrlih

luknjičark je na obrobju panonskega morja nastajal organski material, iz katerega so

nastali ogljikovodiki, kot npr. zemeljski plin in nafta. Zaradi tektonike Evrazijske in

Afriške tektonske plošče se je začelo dvigovanje ozemlja osrednje Slovenije. Panonsko

morje se je v pliocenu začelo umikati proti vzhodu, od zahoda pa so ga sproti zasipavala

tudi reke. V zgornjem pliocenu se je zgodila dodatna popestritev geološke zgodovine

Goričkega. Na območju sedanje Avstrije je izbruhnilo močno vulkansko delovanje,

katerega posledice so opazne tudi na območju okrog naselja Grad. V sprijetih plasteh


kremenovega proda, peska, laporja in gline se pojavljajo ostanki bazaltnega tufa in tufita.

Danes so te kamnine zanimive predvsem zaradi olivinovih nodul, katerih nahajališče pri

Gradu je edino v Sloveniji. V zgornjem pliocenu, ko so nastali pliocenski sedimenti, se je

začela erozija materiala. Reke so vrezovale doline v višje ležečih predelih, ko pa so

dosegle območje Murske ravnine, pa so izgubile svojo transportno moč in tako so nastali

do 10 m debeli nanosi kakovostnih sedimentov. Le te na območjih tudi izkopavajo, tako

se pojavljajo številne gramoznice. V holocenu ( torej vse do danes) območje zaznamuje

akumulacija sedimentnega materiala, ki ga nanaša reka Mura. Njeno aktivnost je moč

opaziti še danes in sicer po nastanku novih sipin, prodišč ter mrtvih rokavov. Območje je

tektonsko precej porušeno, kar je botrovalo nastanku številnih mineralnih in tudi

termalnih izvirov. Voda prodira iz globin skozi te razpoke na površje, sproti pa na svoji

poti raztaplja minerale okoliških kamnin. Ponekod skozi razpoke prihaja na površino

samo plin. Poleg mineralnih vod je Prekmurje znano tudi po glini iz pliocena, vendar

zaradi izumiranja obrti lončarstva zgublja na pomenu. (Planjšek in Činč Juhant, 2002)

Če pogledamo torej kamninsko zgradbo Goričkega (Slika 2), lahko povemo, da je

pretežno sestavljeno iz mehkih terciarnih usedlin. Na območju Rdečega brega in Sotine

je moč zaslediti tudi precej starejše metamorfne kamnine, imenovane filitoidni skrilavci.


Slika 2: Geološka podlaga Prekmurja (Buser, 2009)

Raziskovano območje se nahaja v dolini Kobiljskega potoka, na kvartarnih naplavinah,

imenovanih aluvij. To so sestoji proda, peska, melja in gline. V obdobju, ko se je

Panonsko morje začelo umikati, so si vodotoki severno od tega območja začeli vrezovati

struge v terciarne usedline, material pa so odnašali v nižje predele in zapolnjevali

kotline. Ker je tu transportna moč vodotokov oslabela, se je transportirani material začel

nalagati v struge. Tako so tudi manjši vodotoki, kot je npr. Kobiljski potok, relativno

pogosto menjavali struge in izoblikovali doline kot je tudi dotična dolina. Geološka

podlaga omenjene doline je prikazana na Sliki 3.


Slika 3: Geološka podlaga doline Kobiljskega potoka (Geološki zavod Slovenije, 16.3.2013)

2.1.3 Pedologija

Slika 4: Pedološka karta Slovenije (Fridl, Kladnik, Orožen Adamič, Perko, Zupančič, 2001)


Če si pogledamo pedološko karto, lahko opazimo kljub majhni kamninski raznolikosti

območja precejšnjo pestrost v prsti. Ob največjem vodotoku regije, Muri, so prisotne

obrečne in oglejene prsti na produ in pesku. Na nekarbonatnem pleistocenskem

ledeniško-rečnem produ najdemo rankerje in rjava tla, ki so predvsem v rabi kot

obdelovalna zemljišča. Če od tu sledimo karti v smeri severovzhoda, najdemo oglejene in

obrečne prsti na glini in pesku. Na jugovzhodu in na severozahodu Prekmurja lahko

najdemo rjave prsti na karbonatnih kamninah, laporju in flišu. Območje, v katero spada

tudi dolina Kobiljskega potoka, pokrivajo psevdooglejene prsti na glini in pesku. Na

severu in v centralnem Goričkem najdemo pa še kisle rjave prsti na nekarbonatnih

kamninah in flišu. (Fridl s sod., 2001).

Na razvoj prsti vpliva tudi relief. V ozkih dolinah na Goričkem, ki so bolj vlažne in

verjetno zaradi tega tudi redkeje poseljene, se nahajajo tako imenovane parapodzolne in

oglejene peščeno ilovnate in glinaste prsti. Te so primerne za travnike, na pobočjih oz. v

dvignjenih legah pa tudi za njive. Slemena in višja pobočja v osrednjem delu Goričkega

prekrivajo peščeno ilovnate prsti z vložki kremenčevega peska in prodom. Na prehodu

Ravninsko – Goričko najdemo dva tipa psevdooglejenih prsti, in sicer na ilovnatih

terasah ravninske psevdooglejene prsti, na pobočjih pa pobočne psevdooglejene prsti.

(Perko, Orožen Adamič, 1999)

Omeniti je treba tudi človeški dejavnik, ki v določenih primerih ogroža, v drugih pa

spreminja lastnosti prsti. Prsti, na katerih so si tukaj živeči ljudje ustvarili njive, so

pogosto izpostavljene eroziji. Erozija je deloma posledica podnebja, saj v zimskem času

zemlja tukaj relativno globoko zamrzne. Zaradi vsebnosti vode, ki se ob zmrzovanju širi,

se prst zrahlja. V pomladanskem času, ko se sneg topi, in zemlja odmrzne, zaradi velike

vsebnosti vode in zrahljanosti zgornjega dela površja le-to nemalokrat erodira. Kmetje

za lažji odvod vode kopljejo jarke čez njive. Kjer s takšnimi ukrepi ne uspejo rešiti

problema z erozijo, se lotijo s pogozdovanjem. Na drugi strani pa je težava predvsem v

dolinah, kjer se pogosto zaradi slabo propustne podlage zadržuje voda in večino časa

zaliva travnike. Po Prekmurju je kar nekaj območij, kjer so z melioracijo spremenili oz.

znižali nivo podtalnice in tako pridobili obdelovalne površine.


Če povzamemo, so na območju raziskave predvsem za psevdooglejene prsti. Repe

(2010) te prsti uvršča širše v tako imenovano hidromorfno skupino prsti, za katere je

značilno:

na njih vpliva vsaj ena oblika vode, ki v delu profila vsa občasno tudi zastaja

velika namočenost profila ali celo pojav vode v profilu;

pogostost poplav in zastajanje padavinske vode znotraj profila;

pojavljajo se v bližini vodotokov ali stoječih voda;

visoka podtalnica, včasih se dvigne celo nad površje;

vlagoljubno rastlinstvo.

Znotraj razreda psevdooglejenih prsti imamo samo en tip, to je psevdooglejene prsti,

katere lahko nadalje razdelimo še na ravninske in pobočne psevdooglejene prsti. Za ta

tip je značilno, da v vlažnem delu letu v njih zastaja padavinska voda, v času suše, pa se

pore zapolnijo z zrakom. Odvisno od prepustnosti in seveda trajanja padavin, se pojavi

lisavost, marmoriranost prsti - sive barve z rjavimi lisami ali obratno. Do tega pride

zaradi redukcije železovih oksidov kot posledica zastajanja vode. Tako reducirani

železovi oksidi so sive barve in prevlečejo delce gline. V sušnem delu, ko so pore

napolnjene z zrakom, pa poteka oksidacija železovih oksidov, ki so posledično rjavkaste

barve. Podtalnica je nižja, zato ne najdemo povsem enotne sive plasti, ki bi bila posledica

stalno prisotne vode. Voda izvira vedno od zgoraj. Za kmetijstvo so psevdooglejene prsti

manj primerne, saj so v suhem stanju precej trde, v mokrem stanju pa precej mazljive. V

slednjem stanju so tudi precej občutljive na mehansko delovanje človeka (teptanje,

zbijanje), če gre za pobočne psevdoogleje pa jih ogroža vodna erozija. (Repe, 2010)

2.1.4 Klima

Severozahodni del Slovenije spada v subpanonsko regijo. Je območje s celinskim

podnebjem, za katerega so značilna topla poletja in mrzle zime. Celinsko podnebje

potrjuje tudi padavinski režim, ki se kaže v poletnem maksimumu in zimskem

minimumu. Temperaturna amplituda je na ravninski delih večja, saj so ti zaradi svoje

naravne »odprtosti« bolj dovzetni za vremenske vplive iz notranjosti kontinenta. Na


gričevnatem delu pa je zastopan izrazit toplotni pas, ki je ugoden za rast vinske trte. Za

te kraje je značilno, da je povprečna aprilska temperatura nekoliko višja od oktobrske.

Povprečna januarska temperatura se giblje med -2,4 °C in -0,8 °C, julijska pa med 18,6 °C

in 19,9 °C. (Perko in Orožen Adamič, 1999)

Prekmurje je regija z najmanjšo količino padavin v Sloveniji. Slika 5 prikazuje

razporeditev povprečja letnih padavin, od koder pa je razvidno, da se količina padavin

proti vzhodu in severovzhodu zmanjšuje. Območje raziskave spada v razred z manj kot

800 mm letnih padavin. Po podatkih državne meteorološke službe, na podlagi

meteoroloških letopisov med letoma 2000 in 2012, je povprečje letnih padavin na

hidrometeorološki postaji Kobilje znašalo 762 mm. (Agencija Republike Slovenije za

Okolje (ARSO), 23.3.2013)

Slika 5: Povprečna letna višina padavin za obdobje: 1961-1990 (ARSO, 22.3.2013)

V Kobilju so v referenčnem obdobju (1961-1990) zabeležili, da je poleti v povprečju

padlo 280 mm, pozimi pa 124 mm padavin. Največji del tako k letni vsoti prispevajo

padavine poletnih mesecev. Zima je letni čas, ki prinese najmanjše količine padavin. V


zadnjem času je opazno povečanje poletnih padavin v primerjavi s povprečjem

referenčnega obdobja. Temu trendu sledijo tudi padavine jeseni, rahel upad v zadnjem

časovnem obdobju pa opazimo spomladi. Količina padavin, zapadlih pozimi, ostaja

podobna povprečju referenčnega obdobja. V obdobju od 1961 do 2009 je bilo najbolj

namočeno leto 1995 s kar 1056 mm padavin, najbolj sušno leto pa 1971 s komaj 471

mm padavin. 5. Avgusta 2009 so v Kobilju izmerili najvišjo dnevno količino padavin in

sicer 115 mm, kar je prvič v obdobju 1961-2010, da je bila višja od 100 mm. V istem

obdobju je bila 24 krat presežena meja 50 mm dnevnih padavin (ARSO, 23.3.2013).

Za obdobje, v katerem je potekalo terensko delo za diplomsko nalogo, so zaradi večje

preglednosti podatki o količini padavin prikazani v tabeli 1.

Tabela 1: Količina padavin za obdobje raziskave 2009-2012 (ARSO, 23.3.2013)

Leto meritve Letna količina padavin

2009 964 mm

2010 876 mm

2011 620 mm

2012 641 mm

2013 966 mm

V Kobilju je v povprečju referenčnega obdobja 43 dni na leto s snežno odejo. V obdobju

od 1990–2009 je bilo takšnih dni zgolj 31. Leta 2009 so zabeležili 24 dni s snežno odejo.

Prvi sneg zapade najpogosteje v novembru. V obdobju od 1961–2009 je 18 krat zapadel

sneg v decembru ali v prvih mesecih naslednjega leta. Zadnji mesec s snegom je

največkrat mesec marec, do sedaj se je zgodilo zgolj 7-krat, da je snežna odeja obstala še

v aprilu. Nazadnje se je to zgodilo leta 1997, ko je bilo 3 cm snega. (ARSO, 23.3.2013)

Postaja v Kobilju beleži zgolj količine padavin, zato smo se za podatke o temperaturi

uporabili merjenja postaje v Murski Soboti. Povprečna letna temperatura obdobja med

1971–2000 znaša 9,6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je 14,9 °C, povprečna

najnižja dnevna pa znaša 4,5 °C. Absolutni temperaturni razpon izmerjen na postaji pa je

64,8 °C, in sicer med 37,9 °C in –26,9 °C. Najnižja povprečna temperatura je v januarju

(-1,2 °C) najvišje pa v mesecu juliju (19,7 °C). Na meteorološki postaji so zabeležili, da je

v povprečju letno 1913 ur obsijanih s soncem. (Perko, Orožen Adamič, 1999)


2.1.5 Hidrologija

Poleg reke Mure v Prekmurju tečejo še tri reke, med katerimi je največja Ledava. To je

reka, ki izvira v Avstriji vzhodno od Gleichenberga, nedaleč stran od avstrijsko-

slovenske meje. Zgolj po nekaj kilometrih priteče v bližini Sotine in Serdice v Slovenijo,

kjer si v paleozojske glinene skrilavce vreže strmo in ozko sotesko. Pot nadaljuje v smeri

Murske Sobote in nato še naprej proti Lendavi. V Lendavskem kotu nekaj poti teče na

državni meji z Madžarsko in se nato izlije v Muro. Ledava tako odvodnjava skoraj

celotno Prekmurje. Del njenega povodja predstavljata na Goričkem reki Mala in Velika

Krka, ki se po zlitju na Madžarskem ozemlju imenujeta Krka. Le ta se nedaleč od izliva

Ledave v Muro pridruži reki Ledavi.

Slika 6: Reke v Prekmurju (Krajinski part Goričko, 4.4.2013)


Kobilje z okolico, leži v dolini Kobiljskega potoka, nekateri mu pravijo tudi Kobiljanski

potok. Gre za napačno enačenje teh dveh imen. Kobiljanski potok predstavlja zgolj enega

od pritokov Kobiljskega potoka, ki dobi takšno ime pri naselju Motvarjevci. Večji, levi

pritok, imenovan Ratkovski potok, izvira v bližini naselja Kuštanovci, po poti ob naseljih

Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci in Pordašinci se v potok zlivajo manjši pritoki.

Ratkovskemu potoku se pri kraju Motvarjevci z desne strani pridruži Kobiljanski potok.

Le ta izvira v bližini Fokovcev, teče skozi naselja Selo in Čikečka vas, kjer se mu pridruži

z desne pritok Žibe. Od Motvarjevcev naprej teče tako imenovani Kobiljski potok, skozi

naselje Kobilje, nato se nadaljuje na madžarski strani, v bližini Lendave priteče zopet na

slovensko stran in tam se tudi zlije v Ledavo kot levi pritok. Ob večjih padavinah voda v

potoku naraste, če so padavine močne, pa tudi poplavlja. V sušnem obdobju se pretok

vode znatno zmanjša; če je suša dolgotrajnejša, se lahko tudi popolnoma presuši,

ostajajo le žepi v globljih predelih z manjšimi količinami vode. V povprečju ob

normalnem vodostaju ocenjujemo globino vode v potoku na nekaj 10 cm. Struga potoka

je zanemarjena, na robovih zaraščena predvsem z jelševjem in vrbami, opazno pa je tudi

pojavljanje invazivnih vrst, kot sta npr. Impatiens glandulifera in Solidago gigantea

(lastno opažanje).

Na samem robu območja raziskave se nahaja večinoma mrtva struga levega pritoka

Čebiš potoka, ki odvaja meteorno vodo ob večjih nalivih z bližnjih njiv in travnikov. Na

teh travnikih je moč slediti tudi različnim depresijam, ki oblikujejo nekakšno mrtvo,

nasipano strugo. Predpostavljamo, da je skozi preteklost na tem območju potok oz.

njegov pritok menjaval strugo. Predpostavljamo, da je ob večjih nalivih zaradi vodne

erozije voda s sosednjega griča v potok prinašala ogromno materiala, ki pa se je zaradi

nenadne izgube naklona in akumulacijske moči vodotoka nalagala v strugi in tako je

struga meandrirala po travnikih vse do današnje lege. Ker sedaj pri vznožju griča ni več

struge vodotoka, so tisti predeli travnikov občutno bolj vlažni, po večjih padavinah oz.

nalivih pa tudi zaliti z vodo.


2.1.6 Fitogeografska in fitocenološka opredelitev območja raziskave

Maks Wraber (1969) v svoji fitogeografski razčlenitvi Slovenije Goričko uvršča v

subpanonsko območje. Takratna delitev je temeljila na geografskih značilnostih in

seveda na takratnem poznavanju flore območij. Leta 1986 je bila predlagana nova

fitogeografska razdelitev, ki se vklaplja v višje fitogeografske razrede. (Fridl s sod., 2001)

Pretežni del Slovenije spada v evrosibirsko–severnoameriško regijo. Regije so nadaljno

razdelili na province, le–te pa na sektorje in podsektorje z distrikti. Tako so Goričko,

Prlekijo ter manjši del Štajerske združili pod srednjeevropsko provinco, transalpinski

sektor, predpanonski podsektor, Dravsko-murski distrikt.

Potencialno naravna vegetacija v ravninskem delu Prekmurja so nižinski poplavni

gozdovi doba in belega gabra (Querco roboris – Carpinetum). Nekaj te združbe najdemo

tudi v dolini reke Velika Krka v okolici Šalovcev. V gričevnat svet Goričkega se pomakne

tudi ob reki Ledavi, sega pa vse do Serdice oz. vznožja Sotinskega brega. Na območju

Bejčinega brega pri Čepincih ter Lendavskih in Dolgovaških goric najdemo predpanonski

bukov gozd (Fagetum praepannonicum). Pretežni del Goričkega pa pokriva kisloljubni

gozd bukve in belkaste bekice (Luzulo albidae – Fagetum s. lat.) (Javornik, 1989)

2.2 PREUČEVANJE FLORE PREKMURJA

2.2.1 Raziskovanje prekmurske flore skozi zgodovino

Pregled sega nazaj v drugo polovico 16. stoletja. Carolus Clusius se je v času svojega

bivanja na Dunaju navduševal nad panonsko floro. Botaniziral je na območju današnje

Avstrije, Madžarske in Slovenije. Eno od njegovih najpomembnejših del je knjiga z

naslovom Rariorum aliquot stirpium per Panoniam Austriam et vicinas quasdam

provincias observatarum historia quatuor libris expressa, ki je izšla leta 1583. Njegovo

delo je bilo kot osnova številnim botanikom tega območja. Točnega podatka o njegovi

aktivnosti na področju Goričkega nismo našli, smo pa našli vir, ki pravi, da je precej

raziskoval na Madžarskem, v regijah Vaš in Zala (originalno Vasmegye in Zalamegye).


Po Clusiusovem delu se je precej zgledoval tudi madžarski univerzitetni profesor in

največji madžarski botanik 19. stoletja, Viktor Borbás. V letih 1880 – 1883 je preučeval

floro regije Vasmegye. V svojih ekskurzijah v mesecih april, maj, julij in september je

popisal za omenjeno regijo nekaj čez 2000 rastlinskih vrst. Botaniziral je tudi na

območju ob Muri vse do Štajerske meje na severu. O svojem delu je leta 1883, ob 300

letnici Clusiusovega dela napisal knjigo z naslovom Vasmegye növenyföldrajza és flórája

(Geographia atque enumeratio plantarum comitatus castriferrei in Hungaria). Kljub temu,

da je bila knjiga končana v tem letu, je izšla komaj leta 1887. V svojih zapisih navaja

nekaj lokalitet z ozemlja današnje Slovenije natančneje Goričkega, in sicer Serdica,

Sotina, Rogašovci, Središče in Prosenjakovci. (Borbás, 1887).

Borbás (1887) navaja, da je na območju regij Zala in Vaš v njegovem času delovalo več

madžarskih kot tudi avstrijskih botanikov. Nekje v istem obdobju sta na istem ozemlju

kot on botanizirala še vsaj 2 botanika. Weisbecker je leta 1882 naštel 963 taksonov, Freh

pa je v letu 1883 uspel popisati 1079 vrst.

V drugem delu knjige se Borbás (1887) posveti predhodnim botanikom, ki so občasno

zahajali v te predele. J. B. Förster, dunajski inženir, naj bi v letih okrog 1880 pogosto

zahajal v zahodni del Madžarske, ukvarjal pa se je predvsem z mahovi. Festetics in

Kitaibel sta raziskovala na območju štajerske meje. Zgledoval se je tudi po delih

dunajskega univerzitetnega profesorja A. V. Kernerja in sicer Zur Flora von Dalmatien,

Croatien und Ungarn (1873) in Österreich-Ungarns Pflanzenwelt iz leta 1886.

V 20. letih 20. stoletja je jugovzhodni del Madžarske obiskoval botanik Ádám Boros. Leta

1924 je v domači reviji Magyar Botanikai Lapok (Ungarische Botanische Blätter) izšel

članek z rezultati njegovega raziskovalnega dela. Območje vzhodno od reke Drave in

južno ter jugozahodno od Blatnega jezera je v 3 letih obiskal 21-krat, raziskovanju pa je

posvetil 54 dni. V popise je poleg semenk zajel tudi alge, glive, mahove, lišaje in

praprotnice. (Boros, 1924)

Prekmurje je bilo s strani slovenskih botanikov pred 20. stoletjem zelo redko obiskano.

Obstajajo določeni zapisi o najdbah, vendar gre bolj ali manj za zapise nahajališč

posameznih taksonov, ki so jih botaniki raziskovali. Obsežnejšega dela pred leti 1900


tako v severovzhodnem delu Slovenije ni bilo. Aktivno botaniziranje Prekmurja se je

začelo nekje po 2. svetovni vojni.

V Prekmurju (tudi na Goričkem) je okoli leta 1950 botanično raziskoval E. Mayer in o

svojih najdbah poročal v člankih, objavljenih v Biološkem vestniku (Mayer, 1950, 1951,

1952).

V letih po 1958 je Jože Lazar preučeval floro alg Pomurja. V svojo raziskavo je vključil

več kot 100 nahajališč. Leta 1964 je objavil v Biološkem vestniku rezultate svojega dela.

Pri tem je obdelal 85 nahajališč, na katerih je popisal 354 različnih taksonov. Nekaj

njegovih nahajališč je v relativni bližini našega območja raziskave. To so nahajališča ob

Bukovniškem jezeru, v Strehovcih, Bogojini in potoku v Prosenjakovcih. (Lazar, 1964)

V letih do poznega 20. stoletja je sledilo več manjših prispevkov k poznavanju flore

Prekmurja. To so rezultati splošnega raziskovanja flore Slovenije. Na primer: nekaj

nahajališč območja Goričkega (Wraber, 1971).

Poleg splošnih popisov rastlin so se izvajale tudi raziskave določenih taksonov, katerim

so po značilnosti habitatov, kjer so rastline uspevale in na podlagi pričakovanj,

raziskovali tudi po Prekmurju. En o teh primerov je iskanje grmičastega dišečega

volčina na Goričkem. Prispevek E. Mayerja iz leta 1953, v katerem je navedel tudi I.

Mencingarjevo najdbo omenjenega volčina v Šalovcih na Goričkem. Ta je botaniku M.

Wraberju vzbudil dodatno pozornost. Tekom svojega raziskovanja je naletel na vrsto

novih nahajališč redkih rastlinskih vrst, leta 1967 je najdbo grmičastega dišečega volčina

potrdil, našel pa je še nekaj novih nahajališč. (Wraber, 1967)

V relativni bližini našega območja raziskave je diplomsko delo opravljal botanik A. Čarni.

V okolici naselja Prosenjakovci je preučeval združbe rastlin (Čarni, 1987). Čarni je v

sodelovanju z M. Zupančičem v letih med 1984-1986 pregledoval združbe rdečega bora

na Goričkem v Prekmurju. Tako sta po terenskem in kabinetnem preučevanju borovih

gozdov na Goričkem ugotovila, da gre za novo, sekundarno združbo na rastišču

acidofilnega bukovja. Združbo sta poimenovala Gallium rotundifolii – Pinetum silvestris.

(Zupančič in Čarni, 1988). Čarni je s svojim raziskovanjem flore Prekmurja nadaljeval in


tako leta 1991 izdelal svoje magistrsko delo z naslovom Vegetacija gozdnih obronkov v

Prekmurju.

K poznavanju flore Prekmurja sta leta 1990 T. Wraber in A. Čarni spet pripomogla s

svojo objavo v reviji Varstvo narave. V objavi sta navedla tudi bibliografijo del, ki

prinašajo floristične podatke za Prekmurje. Osredotočila sta se na 12 taksonov od

katerih je 1 nova vrsta za celotno Slovenijo, 9 novih vrst za Prekmurje in 3 nova

nahajališča (Wraber in Čarni, 1990). A. Čarni je raziskovanje združb Goričkega

nadaljeval, poročilo delovanja pa je izšlo v znanstveni reviji Naravoslovje in matematika

leta 1992.

V okolici Šalovcev je leta 1999 potekalo sistematično kartiranje flore v 17 kvadrantih.

Poročilo floristične sekcije raziskovalnega tabora študentov biologije iz Šalovcev

izpostavlja 6 taksonov od katerih je 1 nova vrsta za floro Prekmurja, za 3 taksone pa je

do takrat bilo znanih manj kot 10 nahajališč v celotni Sloveniji. (Jogan, 2000)

Izrazitejše delo za prepoznavnost rastlinstva v Prekmurju je nedvomno priskrbel B.

Bakan. Njegovo delo, v katerem se je posvetil flori Zahodnega Dolinskega je zajemalo

782 taksonov, od teh jih je 21 prvič ugotovljeno za Prekmurje, 5 taksonov prvič

popisanih za subpanonsko regijo. Uspel je potrditi tudi uspevanje ene vrste, ki je za

Slovenijo veljala kot izumrla. Delo je temeljilo na popisih med leti 1998 in 2009,

upošteval pa je tudi podatke iz lastne herbarijske zbirke. Avtor izpostavi tudi

naravovarstveno pomembna območja svoje raziskave. Dotakne se tudi problematike

varovanja le-teh. (Bakan, 2011). Vzporedno s tem raziskovanjem se je isti avtor lotil tudi

popisovanja celotnega območja Prekmurja. Tako je med leti 2000 in 2006 nastala knjiga

z naslovom Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja, ki je do sedaj edina knjiga, ki se

ukvarja celotno floro celega Prekmurja. V njej je zajel vrste, ki jih je na terenu uspel tudi

popisati, izjemoma je dodal nekaj vrst, ki jih navaja Gradivo za Atlas flore Slovenije

(Jogan s sod., 2001). Tako je v knjigi navedenih čez 920 vrst, navedbe pa so podkrepljene

s fotografijami, opisi ter tudi s karto razširjenosti v Prekmurju, tudi v primerjavi z

navedbami prej omenjenega Gradiva za Atlas flore Slovenije. (Bakan, 2006)


K poznavanju vegetacije pohojenih tal (poti in kolovozi, obcestna območja, itd.) je

prispeval botanik A. Čarni, ki je s svojo raziskavo opisal 4 združbe, ki uspevajo na

takšnih tleh (Čarni, 2005). Isti avtor se je skupaj z D. Ribeiro in I. Somodi med leti 2009

in 2011 ukvarjal tudi z razširjenostjo invazivne vrste Robinia pseudacacia L., rezultati pa

so pokazali, da se na območju raziskave omenjena vrsta širi. Širjenje je pogojeno z več

dejavniki, med katerimi je tudi človek. (Ribeiro, Čarni in Somodi, 2011)

A. Paušič, I. Somoldi in A. Čarni so se posvetili problematiki izginjanja mokrotnih

travnikov na Goričkem. Podatke o razširjenosti mokrotnih travnikov so zbirali s

pomočjo kvantitativnih metod na terenu leta 2009, le-te pa so kasneje primerjali s

podatki iz leta 2003. Primerjava je pokazala 65,2% zmanjšanje travniških površin tega

tipa. (Paušič, Somodi in Čarni, 2011)

V letih med 2010 in 2012 je v sklopu projekta Krajina v harmoniji potekalo tudi

kartiranje habitatnih tipov. Rezultate kartiranja so nato primerjali s podatki kartiranja iz

let 2002 in 2003. Osredotočili so se na 3 habitatne tipe (6210, 6410 in 6510), ki so

kvalifikacijski habitatni tipi za Natura 2000 območja, kasneje pa so dodali še habitatni

tip (6230), ki ni kvalifikacijski habitatni tip vendar pa se v Prekmurju pojavlja v zelo

netipičnih oblikah. Pojavljanje prvih treh habitatnih tipov so je znatno zmanjšalo,

prisotnost dodanega habitatnega tipa pa se je povečala, vendar za ta podatek navajajo

možnost različnih pristopov h kartiranju (Trčak s sod., 2012).

2.2.2 Naravovarstvo v Prekmurju

Prvi podatek, ki smo ga uspeli najti o naravovarstvenih prizadevanjih na območju, je bil

zabeležen v reviji Varstvo narave iz leta 1966. Mirko Šoštarič je s pomočjo ljubiteljev

narave ter predvsem gozdarjev uspel v petih letih popisati okoli 350 starih in

znamenitih dreves Pomurja in Prekmurja. Izdelal je seznam dreves z nahajališči in

podatki o premeru in obsegu. Zaradi obsežnosti seznama je bil le ta objavljen v 2 delih.

(Šoštarič, 1966; Šoštarič, 1967)


V letih 1998 – 2000 se je v Sloveniji odvijal evropski program imenovan Biotopi CORINE.

Tekom projekta so države članice Evropske unije že v letih 1985 in 1990 zbirale podatke

v naravovarstvene namene. Izoblikovale so sezname potencialno ogroženih območij,

habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst, ki so bili enotni za celotno Evropsko unijo.

Projekt je vodil Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU v sodelovanju s

Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Triglavskim narodnim parkom. V Prekmurju so v

sklopu projekta določili 3 območja in sicer Mura, Ledava – poplavni logi in Goričko.

(Biotopi Slovenije CORINE, 2001) Projekt je bil nekakšna podlaga evropski mreži

posebnih varovanih območij pod imenom Natura 2000. Vlada RS je aprila 2004 določila

območja Natura 2000 v Sloveniji. V nekaj letih in dopolnitvah je Evropska komisija

uradno objavila svojo odločitev in tako so bila v marcu 2008 vsa potencialna območja

Natura 2000 potrjena tudi z strani komisije. (Natura 2000, 16.5.2013)

9. oktobra 2003 so na območju ustanovili Krajinski park Goričko. Naloga parka je

ozaveščanje ljudi o njihovi bližnji okolici, njenem naravnem bogastvu in o ohranjanju le

tega. Ozemlje Krajinskega parka Goričko in tako tudi območje raziskave je bilo vključeno

v omrežje Natura 2000 že v letu 2004, z prvotnim predlogom za vzpostavitev omrežja.

http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=45


3. MATERIALI IN METODE

3.1 POPIS RASTLINSKIH VRST NA OBMOČJU RAZISKAVE

3.1.1 Izbira območja in poligonov

Izbira območja je potekala v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko (naprej KPG). Po

posvetu z naravovarstvenim nadzornikom parka (Kristjanom Malačičem) in ogledu

terena smo se odločili za določitev območja, ki je temeljila na smotrnosti

naravovarstvenih ukrepov v namene zaščite in obvarovanje habitatov. Območje spada

po srednjeevropski metodi kartiranja v kvadrant 9364/1. Prikazuje ga slika 7.

S KPG so nam nato posredovali zemljevid z vrisanimi mejami naravne vrednote. Te meje

smo prevzeli tudi za namene naše raziskave in tako omejili popisovanje flore znotraj

tega ozemlja.

Slika 7: Območje raziskave z vrisanimi mejami naravne vrednote (KPG)


V naslednjem koraku smo območje razdelili na manjše enote, ki smo jih poimenovali

poligoni. Meje teh poligonov smo postavili na osnovi habitatnih tipov, ki so bili kartirani

leta 2003. Poligone smo nato oštevilčili z namenom lažjega označevanja nahajališč pri

terenskem popisu.

Slika 8: Ortoposnetek severozahodnega dela območja (KPG)

Slika 9: Ortoposnetek srednjega dela območja (KPG)

Slika 10: Ortoposnetek jugovzhodnega dela območja (KPG)


Slika 11: Slika JV dela območja (stojišče poligon št. 71; Tadej Lainšček)

Slika 12: Srednji del območja raziskave (stojišče poligon št. 28; Tadej Lainšček)

Slika 13: SZ del območja raziskave (stojišče poligon št. 9; Tadej Lainšček)


Opozoriti moramo, da smo med oštevilčevanjem poligonov storili napako, ter preskočili

število 44. Tako je število poligonov znotraj območja raziskave 136 in ne 137 kot je

vidno na zgornji sliki (slika 10).

Med raziskovanjem območja smo se na podlagi stanja območja odločili za združitev

nekaterih poligonov, saj pripadajajo istemu habitatnemu tipu (v naprej lahko tudi HT) in

njihovo ločeno obravnavanje ne bi imelo smisla. Naj še enkrat poudarimo, označevanje

in izbor poligonov je potekalo na podlagi habitatnih tipov, kartiranih med leti 2002 in

2003 (Kaligarič s sod., 2004). Zaradi človeškega dejavnika so se nekateri habitatni tipi

spremenili in pomešali, meje med njimi pa so vse bolj zabrisane. Tako smo se na podlagi

homogene vegetacije odločili za združitev 18 poligonov v 7 skupin. V primeru poligona

116 pa smo se odločili za razdelitev obstoječega. Vzrok je bil v izdelavi melioracijskega

jarka.

Tabela 2: Oznake spremenjenih poligonov, kjer prva dva vnosa v tabelo predstavljata razdeljeni poligon 116 na jarek in na travnik, ostali vnosi pa se nanašajo na združene poligone

OZNAKE POLIGONOV POVEZAVA S PREDHODNO KARTIRANIMI HT

(Kaligarič s sod., 2004)

11601 poligon 116 - jarek

11602 poligon 116 - travnik

46060 združena poligona 46 in 60



62063064 združeni poligoni 62, 63 in 64




Po opravljenih popisih smo zbrali podatke o vseh popisanih poligonih. Nekaj izmed

prvotno označenih in oštevilčenih poligonov smo med popisovanjem izpustili. Za točne

podatke o legi samih poligonov smo se obrnili na Krajinski park Goričko, kjer so nam


priskrbeli podatek o koordinatah centroidov posameznih poligonov. Podatki, ki smo jih

dobili, so koordinate v Gauss–Krügerjevem koordinatnem sistemu.

3.1.2 Določanje rastlinskih vrst

Lažje prepoznavne taksone smo določili takoj na terenu, prisotnost pa smo zabeležili v

delovne tabele, ki smo si jih pripravili sami.

Določanje težje prepoznavnih taksonov je potekalo doma, večinoma na posušenem

materialu. Pri tem smo si pomagali s stereomikroskopom z 20x in 40x povečavo, z ročno

lupo (10x povečava) ter s priborom za prepariranje. Za določanje smo večinoma

uporabljali določevalna ključa Mala flora Slovenije (Martinčič s sod., 2007) ter

Exkursionsflora für Österreich, Lichtenstein und Südtirol (Fisher s sod., 2008). Kot

dodatna literatura sta nam služili Flora Helvetica (Lauber in Wagner, 2007) in Slikovni

pregled višjih rastlin Prekmurja (Bakan, 2006), večino določitev pa smo pregledali tudi s

pomočjo spletnega brskalnika, kjer smo pobrskali med slikami na svetovnem spletu.

Nekaj težje določljivih vrst, za katere taksonomija ni še čisto razjasnjena, ter material, ki

zaradi kakršnihkoli razlogov ni bil zanesljivo določljiv, smo določili vsaj do rodu, kjer je

to material dopuščal, pa do skupine oz. agregata.

Vse določitve so bile pregledane s strani mentorjev, ki sta izvedla tudi revizijo

herbarijskega materiala. Za pregled nekaterih določitev rodu Carex smo za pomoč prosili

Branko Trčak.

Herbariziran material hrani Herbarij Univerze v Ljubljani na Oddelku za biologijo

Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


3.1.3 Terensko delo

Terensko delo je potekalo v letih od 2009 – 2013, zajemalo pa je 23 terenskih dni. V

prvem letu raziskave smo opravili nekaj splošnih pregledov vegetacije, saj takrat meje

poligonov in oznake še niso bile točno zastavljene. Tako imamo nekaj herbariziranega

materiala, ki mu nismo zabeležili točne lokalitete. K tem primerkom imamo pripisano

oznako poligona 999, ki označuje celotno območje znotraj naravne vrednote.

Kasneje, ko smo meje zarisali, smo območje večkrat obiskali še pred vegetacijsko sezono

z namenom, da v naravi preverimo lego in meje poligonov, kar nam bo v prihodnje

prihranilo čas. Pomagali smo si s kartami, ki smo jih izdelali, ter s kompasom.

Območje smo v času vegetacije obiskovali v mesecih april, maj, julij, avgust ter v

septembru, večina popisov pa je bila opravljena tik pred 1. in pred 2. košnjo (meseca

maja in avgusta).

Taksoni, ki smo jih lahko nedvomno prepoznali na terenu, so bili nabrani in

herbarizirani samo enkrat, težje prepoznavne vrste pa smo herbarizirali večkrat.

Pri popisu smo namenoma izpustili skoraj vse drevesne vrste, ki so se pojavile na

nekaterih poligonih, ker smo se v diplomski nalogi osredotočili na travniške vrste. Na

nekaterih poligonih smo sicer opazili kalice dreves oz. širjenje lesnih vrst na travnik.

3.1.4 Zbiranje podatkov v podatkovno zbirko

Podatke iz popisnih listov smo zaradi večje preglednosti vnesli v preglednice programa

Excel, kjer smo za vsak posamezni poligon naredili svoj »delovni list«, v sklopu tega pa

smo različne popise istega poligona uredili v tabele, ki smo jih poimenovali z ustreznim

datumom popisa.

Po pregledu herbariziranega materiala smo podatke iz Excela vnesli v podatkovno

zbirko v programu Access. Poleg latinskega in slovenskega imena, podatkovna zbirka


razpolaga tudi s podatki o lokaliteti (poligonu), datumu popisa in pogostosti pojavljanja

določene vrste ter podatek o tem, ali je bila vrsta nabrana in herbarizirana. Seznami vrst,

ki bodo v nadaljevanju vključeni v diplomsko delo, so rezultat dela s programom Access.

Podatke smo predstavili tabelarno zaradi večje preglednosti. Iz baze podatkov smo

dobili seznam vseh popisanih vrst na celotnem območju raziskave, seznam popisanih

vrst za vsak poligon posebej ter seznam popisanih naravovarstveno pomembnih

taksonov. S pomočje teh seznamov smo določili tudi habitatne tipe posameznih

poligonov. Vse popisane habitatne tipe smo prikazali tabelarno.


4. REZULTATI

4.1. SEZNAM VSEH POPISANIH TAKSONOV

Na raziskovanem območju smo popisali 272 vrst različnih taksonov praprotnic in

semenk. Podaja jih tabela 3.

Tabela 3: Seznam popisanih rastlinskih vrst z latinskimi in slovenskimi imeni ter vsoto, ki pomeni število, kolikokrat smo posamezni takson na območju raziskave popisali

LATINSKO IME VRSTE SLOVENSKO IME VRSTE VSOTA

Achillea millefolium L. navadni rman 63

Achillea ptarmica L. pehtranov rman 23

Aegopodium podagraria L. navadna regačica 9

Agrostis canina L. pasja šopulja 4

Agrostis stolonifera L. plazeča šopulja 1

Agrostis tenuis agg. 1

Agrostis tenuis Sibth. lasasta šopulja 10

Ajuga reptans L. plazeči skrečnik 30

Alnus glutinosa (L.) Gaertn. črna jelša 1

Alopecurus aequalis Sobol. kratkoresi lisičji rep 3

Alopecurus pratensis L. travniški lisičji rep 56

Ambrosia artemisiifolia L. pelinolistna žvrklja 18

Anemone nemorosa L. podlesna vetrnica 2

Anisantha sterilis (L.) Nevski jalovi glistnik 1

Anthoxanthum odoratum L. dišeča boljka 54

Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm. gozdna krebuljica 4

Apera spica-venti (L.) P. Beauv. navadni srakoperec 1

Armoracia rusticana Gaertn., Mey. & Scherb. navadni hren 2

Arrhenantherum elatius ssp. elatius 3

Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl visoka pahovka 36

Asarum europaeum L. [s.l.] navadni kopitnik 1

Asarum europaeum ssp. europaeum 1

Bellis perennis L. navadna marjetica 4

Betonica officinalis L. navadni čistec 59

Betonica officinalis ssp. serotina 1

Briza media L. navadna migalica 33

Bromus hordeaceus L. [s. l.] ječmenasta stoklasa 8


Bromus hordeaceus ssp. hordeaceus 1

Bromus secalinus L. [s.str.] žitna stoklasa 1

Calamagrostis epigejos (L.) Roth navadna šašulica 4

Caltha palustris ssp. palustris L. blešceca kalužnica 2

Campanula patula L. razprostrta zvončica 57

Cardamine pratensis L. [s.l.] 10

Carex acuta L. ostri šaš 2

Carex acutiformis Ehrh. ostroluski šaš 1

Carex appropinquata Schum. nenavadni šaš 1

Carex brizoides L. migalični šaš 51

Carex canescens L. sivkasti šaš 4

Carex caryophyllea Latourr. pomladanski šaš 3

Carex echinata Murray bodičnati šaš 5

Carex elata All. togi šaš 15

Carex elongata L. podaljšani šaš 3

Carex flacca Schreb. sinjezeleni šaš 7

Carex hirta L. dlakavi šaš 45

Carex leporina auct., non L. zajčji šaš 36

Carex nigra (L.) Reichard [s.l.] črni šaš 2

Carex pallescens L. bledi šaš 57

Carex panicea L. proseni šaš 27

Carex spicata Huds. klasasti šaš 2

Carex tomentosa L. polstenoplodni šaš 1

Carex umbrosa Host senčni šaš 2

Carex vesicaria L. mehurjasti šaš 34

Carex vulpina L. lisičjerepi šaš 44

Carum carvi L. navadna kumina 18

Centaurea jacea agg. 2

Centaurea jacea L. navadni glavinec 33

Centaurea pannonica (Heuff.l) Simonk. ozkolistni glavinec 1

Centaurium erythraea Rafn navadna tavžentroža 5

Cerastium glomeratum Thuill. klobčasta smiljka 26

Cerastium glutinosum Fr. lepljiva smiljka 1

Cerastium holosteoides Fr. em. Hyl. navadna smiljka 2

Chamaespartium sagittale (L.) Gibbs navadna prevezanka 6

Chamomilla recutita (L.) Rauschert prava kamilica 1

Chenopodium album L. bela metlika 6


Chenopodium polyspermum L. mnogosemenska metlika 1

Cichorium intybus L. navadni potrošnik 1

Clematis recta L. pokončni srobot 3

Convallaria majalis L. šmarnica 1

Convolvulus arvensis L. njivski slak 2

Conyza canadensis (L.) Cronquist kanadska hudoletnica 3

Cruciata glabra (L.) Ehrend. gola dremota 40

Cuscuta epithymum (L.) L. [s. l.] drobnocvetna predenica 1

Cynosurus cristatus L. navadni pasji rep 7

Dactilis glomerata ssp. lobata 1

Dactylis glomerata L. [s.str.] navadna pasja trava 23

Danthonia decumbens (L.) DC. trizoba oklasnica 2

Daucus carota L. navadno korenje 15

Deschampsia cespitosa (L.) P. Beauv. [s. l.] rušnata masnica 1

Dianthus carthusianorum L. [s.l.] navadni klinček 1

Dianthus deltoides L. deltasti klinček 24

Dianthus superbus L. [s.l.] čudoviti klinček 3

Dianthus superbus ssp. superbus 1

Digitaria sanguinalis (L.) Scop. [s. l.] krvavordeča srakonja 2

Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv. navadna kostreba 11

Eleocharis carniolica Koch kranjska sita 5

Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult. [s. s.] jajčasta sita 1

Eleocharis palustris (L.) Roem. & Schult. močvirska sita 1

Epilobium ciliatum Raf. vejicasti vrbovec 2

Epilobium lamyi lamyev vrbovec 2

Epilobium tetragonum L. [s.l.] robatostebelni vrbovec 1

Erigeron annuus (L.) Pers. [s. l.] enoletna suholetnica 28

Erigeron annuus ssp. annuus 1

Erigeron annuus ssp. strigosus (Muehl. ex Willd.) 1

Euphorbia cyparissias L. cipresasti mleček 5

Euphrasia rostkoviana Hayne [s.l.] navadna smetlika 11

Euphrasia stricta Wolff ex Lehm. toga smetlika 4

Fallopia dumetorum (L.) Holub hostni slakovec 3

Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. japonski dresnik 2

Festuca arundinacea Schreb. [s. l.] trstikasta bilnica 4

Festuca nigrescens Lam. črnikasta bilnica 1

Festuca pratensis agg. skupina travniške bilnice 1


Festuca pratensis Huds. travniška bilnica 17

Festuca rubra agg. skupina rdeče bilnice 6

Festuca rubra L. [s. l.] rdeča bilnica 24

Filaginella uliginosa (L.) Opiz močevna molova roža 1

Fragaria vesca L. navadni jagodnjak 1

Fragaria viridis Duchesne zeleni jagodnjak 3

Galeobdolon montanum (Pers.) Rchb. gorska rumenka 1

Galeopsis bifida Boenn. drobnocvetni zebrat 3

Galeopsis pubescens Besser puhasti zebrat 6

Galium mollugo agg. 2

Galium aparine L. plezajoča lakota 8

Galium mollugo L. [s.str.] navadna lakota 1

Galium odoratum (L.) Scop. dišeča lakota 8

Galium palustre L. [s.str.] močvirska lakota 32

Galium verum L. [s.str.] prava lakota 55

Galium wirtgenii F. W. Schultz wirtgenova lakota 5

Genista ovata Waldst. & Kit. jajčastolistna košeničica 3

Gentiana pneumonanthe L. močvirski svišč 7

Glechoma hederacea L. [s.str.] bršljanasta grenkuljica 1

Glyceria fluitans (L.) R. Br. plavajoča sladika 4

Gratiola officinalis L. navadna božja milost 26

Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal jajčasti popon 4

Helianthus annuus L. navadna sončnica 1

Hemerocallis lilioasphodelus L. rumena maslenica 11

Hieracium laevigatum Willd. gladka škržolica 10

Hieracium pilosella agg. 1

Hieracium praealtum Vill. ex Gochnat Bauhinova škržolica 29

Holcus lanatus L. volnata medena trava 63

Hypericum maculatum Crantz [s.l.] skupina pegaste krčnice 6

Hypericum maculatum ssp. obtusiusculum (Tourlet) 4

Hypericum perforatum L. [s. l.] šentjanževka 1

Hypochoeris radicata L. navadni svinjak 3

Impatiens glandulifera Royle žlezava nedotika 10

Iris pseudacorus L. vodna perunika 15

Iris sibirica L. [s. l.] sibirska perunika 9

Juncus articulatus L. bleščečeplodno ločje 7

Juncus atratus Krock. temnocvetno ločje 2


Juncus bufonius L. žabje ločje 1

Juncus conglomeratus L. klobčasto ločje 34

Juncus effusus L. navadno ločje 8

Juncus inflexus L. sivozeleno ločje 1

Juncus tenuis Willd. nežno ločje 14

Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ogrsko grabljišče 42

Knautia drymeia ssp. intermedia (Pernh. & Wettst.) 2

Koeleria pyramidata (Lam.) P. Beauv. navadna smiljica 1

Lamium purpureum L. [s.str.] škrlatnordeča mrtva

kopriva

1

Lathyrus pratensis L. travniški grahor 2

Leontodon autumnalis L. jesenski jajčar 24

Leontodon hispidus L. [s. l.] navadni jajčar 17

Leontodon hispidus ssp. hispidus 3

Leucanthemum ircutianum DC. navadna ivanjščica 46

Linaria vulgaris Mill. navadna madronščica 8

Lolium perenne L. trpežna ljuljka 9

Lotus corniculatus L. navadna nokota 42

Lotus corniculatus ssp. corniculatus 1

Luzula divulgata 1

Luzula campestris (L.) DC. [s. s.] poljska bekica 34

Luzula forsteri (Sm.) DC. forsterjeva bekica 2

Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. mnogocvetna bekica 34

Luzula pilosa (L.) Willd. dlakava bekica 5

Lychnis flos-cuculi L. [s.l.] kukavičja lučca 56

Lycopus europaeus L. [s. l.] navadni regelj 3

Lycopus europaeus ssp. europaeus 6

Lysimachia nummularia L. okroglolistna pijavčnica 32

Lysimachia punctata L. pikasta pijavčnica 1

Lysimachia vulgaris L. navadna pijavčnica 7

Lythrum hyssopifolia L. ižopasta krvenka 5

Lythrum salicaria L. navadna krvenka 27

Maianthemum bifolium (L.) F. W. Schmidt dvolistna senčnica 1

Matricaria perforata Mérat nedišeča trirobka 1

Melampyrum nemorosum L. [s. l.] podlesni črnilec 1

Melampyrum pratense L. [s. l.] navadni črnilec 1

Melica nutans L. previsna kraslika 2


Mentha arvensis L. [s. l.] njivska meta 5

Mentha pulegium L. polaj 2

Moenchia mantica (L.) Bartl. [s.l.] peteroštevna prženka 25

Molinia caerulea (L.) Moench [s. l.] modra stožka 39

Molinia caerulea ssp. caerulea 1

Myosotis arvensis (L.) Hill njivska spominčica 3

Myosotis nemorosa Besser podlesna spominčica 21

Myosotis palustris agg. 10

Myosotis ramosissima Rochel ex Schult. razrasla spominčica 1

Myosotis scorpioides L. močvirska spominčica 7

Nardus stricta L. volk 13

Oenanthe aquatica (L.) Poir. vodni sovec 1

Orchis morio L. navadna kukavica 8

Ornithogalum kochii Parl. Kochovo ptičje mleko 1

Oxalis fontana Bunge toga zajčja deteljica 4

Panicum dichotomiflorum Michx. golo proso 1

Peplis portula L. navadni skutnik 5

Petrorhagia saxifraga (L.) Link navadna haljica 1

Peucedanum cervaria (L.) Lapeyr. jelenov silj 1

Peucedanum oreoselinum (L.) Moench gorski silj 10

Phalaris arundinacea L. pisana čužka 2

Pimpinella major (L.) Huds. [s. l.] veliki bedrenec 1

Pimpinella saxifraga L. navadni bedrenec 2

Plantago lanceolata L. ozkolistni trpotec 42

Plantago media L. srednji trpotec 6

Poa angustifolia L. ozkolistna latovka 28

Poa palustris L. močvirska latovka 3

Poa pratensis L. [s.str.] travniška latovka 26

Poa trivialis L. [s.str.] navadna latovka 25

Polygala vulgaris L. [s.l.] navadna grebenuša 14

Polygala vulgaris ssp. vulgaris 2

Polygonum aviculare L. skupina ptičje dresni 1

Polygonum bistorta L. kačja dresen 11

Polygonum hydropiper L. poprasta dresen 4

Polygonum minus Huds. mala dresen 6

Polygonum persicaria L. breskova dresen 9

Potentilla erecta (L.) Raeusch. srčna moč 57


Prunella vulgaris L. navadna črnoglavka 15

Ranunculus acris L. [s.l.] ripeča zlatica 54

Ranunculus acris ssp. acris 2

Ranunculus bulbosus L. gomoljasta zlatica 7

Ranunculus flammula L. žgoča zlatica 42

Ranunculus nemorosus DC. gozdna zlatica 1

Ranunculus repens L. plazeča zlatica 16

Ranunculus sardous Crantz srhkodlakava zlatica 4

Rhinanthus minor L. [s. l.] mali škrobotec 7

Rorippa palustris (L.) Besser em. Jons. navadna potočarka 1

Rorripa sp. 1

Rosa gallica L. francoski šipek 2

Rumex acetosa L. navadna kislica 41

Rumex acetosella [s.l.] L. [s.l.] mala kislica 42

Rumex acetosella ssp. acetosella 2

Rumex crispus L. [s.l.] kodrastolistna kislica 12

Sanguisorba officinalis L. zdravilna strašnica 54

Saxifraga bulbifera L. brstični kamnokreč 18

Scrophularia nodosa L. navadna črnobina 1

Scutellaria hastifolia L. kopjastolistna čeladnica 2

Sedum sexangulare L. šesterokotna homulica 1

Senecio aquaticus agg. 1

Senecio aquaticus Hill vodni grint 2

Senecio barbareifolius Krock. razkrečeni grint 1

Serratula tinctoria L. [s.l.] barvilna mačina 21

Serratula tinctoria ssp. tinctoria 7

Setaria pumila (Poir.) Roem. & Schult. sivozeleni muhvič 7

Silene nutans L. [s. l.] kimasta lepnica 6

Solanum dulcamara L. grenkoslad 2

Solanum nigrum L. pasje zelišče 1

Solidago gigantea Aiton orjaška zlata rozga 64

Stachys palustris L. močvirnati čišljak 1

Stellaria graminea L. travnata zvezdica 15

Stellaria holostea L. velecvetna zvezdica 9

Stellaria media (L.) Vill. [s.str.] navadna zvezdica 1

Succisa pratensis Moench travniška izjevka 21

Succisella inflexa (Kluk) Beck navadni objed 4


Tanacetum vulgare L. navadni vratič 26

Taraxacum officinale [s.l.] Weber s.l. navadni regrat 4

Thesium linophyllon L. navadna lanika 5

Thesium sp. 1

Thymus pulegioides L. Polajeva materina dušica 11

Thymus pulegioides ssp. pulegioides 5

Tragopogon pratensis [s.l.] L. s.l. travniška kozja brada 17

Trifolium dubium Sibth. mala detelja 12

Trifolium medium ssp. medium 1

Trifolium patens Schreb. razmaknjena detelja 1

Trifolium pratense L. [s. l.] črna detelja 38

Trifolium repens L. plazeča detelja 21

Trisetum flavescens (L.) P. Beauv. rumenkasti ovsenec 7

Urtica dioica L. velika kopriva 4

Valeriana dioica L. dvodomna špajka 7

Veronica chamaedrys L. Vrednikov jetičnik 49

Veronica officinalis L. zdravilni jetičnik 11

Veronica scutellata L. močvirski jetičnik 5

Veronica serpyllifolia L. [s. l.] timijanov jetičnik 5

Veronica serpyllifolia ssp. serpyllifolia 1

Vicia grandiflora Scop. [s. l.] velecvetna grašica 2

Vicia sepium L. obplotna grašica 5

Viola arvensis Murray njivska vijolica 2

Viola canina L. [s. l.] pasja vijolica 21

4.2 SEZNAM POPISANIH TAKSONOV UREJENIH PO POLIGONIH

V spodnjem seznamu smo navedli popise vseh popisanih rastlinskih vrst po posameznih

poligonih. Zraven celotnega latinskega imena so z oklepaji ločeni posamezni popisi,

znotraj katerih je naveden točen datum popisa ter oceno pogostosti posameznega

taksona na poligonu – Latinsko ime vrste (datum 1. popisa; pogostost) (datum 2. popisa;

pogostost) itd.


POLIGON Z OZNAKO: 1 Achillea millefolium L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Ajuga reptans L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 4.5.2013 ; 1 )

Alopecurus pratensis L. ( 7.5.2011 ; 2 )

Anthoxanthum odoratum L. ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 3 )

Armoracia rusticana Gaertn., Mey. & Scherb. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 16.8.2012 ; )

Betonica officinalis L. ( 4.7.2010 ; 3 ) ( 7.5.2011 ; 4 ) ( 19.5.2012 ; 3 )

Briza media L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Campanula patula L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Cardamine pratensis L. [s.l.] ( 4.5.2013 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 1 )

Carex elata All. ( 23.5.2012 ; 1 )

Carex flacca Schreb. ( 7.5.2011 ; 3 )

Carex hirta L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Carex pallescens L. ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex panicea L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex vesicaria L. ( 7.5.2011 ; 3 )

Carex vulpina L. ( 7.5.2011 ; 1 )

Centaurea jacea L. ( 16.8.2012 ; )

Chenopodium album L. ( 16.8.2012 ; )

Cruciata glabra (L.) Ehrend. ( 7.5.2011 ; 2 )

Cynosurus cristatus L. ( 4.7.2010 ; 1 )

Daucus carota L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Dianthus deltoides L. ( 4.7.2010 ; 1 )

Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv. ( 16.8.2012 ; )

Eleocharis carniolica Koch ( 7.5.2011 ; 1 )

Erigeron annuus (L.) Pers. [s. l.] ( 4.7.2010 ; 5 )

Galium verum L. [s.str.] ( 4.7.2010 ; 3 )

Gratiola officinalis L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Holcus lanatus L. ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Iris pseudacorus L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Iris sibirica L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 )

Leucanthemum ircutianum DC. ( 19.5.2012 ; 2 )

Lotus corniculatus L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Luzula campestris (L.) DC. [s. s.] ( 7.5.2011 ; 2 )

Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. ( 4.7.2010 ; 3 )

Luzula pilosa (L.) Willd. ( 4.5.2013 ; 2 )


Lychnis flos-cuculi L. [s.l.] ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Lysimachia nummularia L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 4.7.2010 ; 2 )

Myosotis nemorosa Besser ( 7.5.2011 ; 1 )

Nardus stricta L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Orchis morio L. ( 4.5.2013 ; 1 )

Plantago lanceolata L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Poa pratensis L. [s.str.] ( 7.5.2011 ; 3 )

Polygonum persicaria L. ( 16.8.2012 ; )

Potentilla erecta (L.) Raeusch. ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 1 )

Prunella vulgaris L. ( 16.8.2012 ; )

Ranunculus acris L. [s.l.] ( 7.5.2011 ; 1 )

Ranunculus bulbosus L. ( 7.5.2011 ; 2 )

Rumex acetosella [s.l.] L. [s.l.] ( 4.7.2010 ; 3 ) ( 7.5.2011 ; 1 )

Saxifraga bulbifera L. ( 4.5.2013 ; 3 ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Solidago gigantea Aiton ( 4.7.2010 ; 4 ) ( 7.5.2011 ; 5 )

Veronica chamaedrys L. ( 7.5.2011 ; 2 )

Viola canina L. [s. l.] ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 4.5.2013 ; 3 )


Agrostis tenuis Sibth. ( 4.7.2010 ; 3 )

Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl ( 4.7.2010 ; 3 )

Betonica officinalis L. ( 19.5.2012 ; 3 ) ( 4.7.2010 ; 3 )

Carex acutiformis Ehrh. ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex elata All. ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex leporina auct., non L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Carex pallescens L. ( 19.5.2012 ; 3 )


Carex vulpina L. ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 1 )

Centaurea jacea agg. ( 4.7.2010 ; 3 ) ( 4.7.2010 ; 3 )

Daucus carota L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Deschampsia cespitosa (L.) P. Beauv. [s. l.] ( 4.7.2010 ; 3 )

Galium aparine L. ( 19.5.2012 ; 1 )


Holcus lanatus L. ( 19.5.2012 ; 3 )

Juncus effusus L. ( 4.7.2010 ; 2 )


Lamium purpureum L. [s.str.] ( 19.5.2012 ; 1 )

Lychnis flos-cuculi L. [s.l.] ( 19.5.2012 ; 1 )

Lythrum salicaria L. ( 4.7.2010 ; 3 )

Molinia caerulea (L.) Moench [s. l.] ( 4.7.2010 ; 3 )

Myosotis nemorosa Besser ( 4.7.2010 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Prunella vulgaris L. ( 4.7.2010 ; 3 )


Rumex acetosa L. ( 4.7.2010 ; 2 )


Stellaria graminea L. ( 4.7.2010 ; 2 )

Thymus pulegioides ssp. pulegioides ( 4.7.2010 ; 2 )

Trifolium dubium Sibth. ( 4.7.2010 ; 2 )


Ajuga reptans L. ( 19.5.2012 ; 1 )


Anthoxanthum odoratum L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Arrhenantherum elatius ssp. elatius ( 19.5.2012 ; 3 )

Betonica officinalis L. ( 19.5.2012 ; 3 )

Briza media L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Carex brizoides L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Carex hirta L. ( 19.5.2012 ; 2 )



Carex panicea L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 2 )

Centaurea jacea L. ( 16.8.2012 ; 2 )



Daucus carota L. ( 16.8.2012 ; 2 )

Galium mollugo agg. ( 19.5.2012 ; 3 )


Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal ( 19.5.2012 ; 2 )

Hieracium laevigatum Willd. ( 16.8.2012 ; 2 )

Hieracium praealtum Vill. ex Gochnat ( 19.5.2012 ; 1 )




Juncus conglomeratus L. ( 19.5.2012 ; 2 )




Moenchia mantica (L.) Bartl. [s.l.] ( 19.5.2012 ; 1 )

Molinia caerulea (L.) Moench [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 ) ( 16.8.2012 ; 2 )


Potentilla erecta (L.) Raeusch. ( 19.5.2012 ; 2 )


Rumex acetosa L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Sanguisorba officinalis L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Serratula tinctoria ssp. tinctoria ( 16.8.2012 ; 2 )

Solidago gigantea Aiton ( 19.5.2012 ; 5 )

Succisa pratensis Moench ( 16.8.2012 ; 2 )

Tanacetum vulgare L. ( 16.8.2012 ; 2 )

Trifolium pratense L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 )

Trifolium repens L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Veronica chamaedrys L. ( 19.5.2012 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 1 )

Viola canina L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 )



Asarum europaeum L. [s.l.] ( 19.5.2012 ; 2 )


Briza media L. ( 16.8.2012 ; 2 )

Calamagrostis epigejos (L.) Roth ( 16.8.2012 ; 2 ) ( 16.8.2012 ; 2 )



Carex panicea L. ( 19.5.2012 ; 1 )


Galium mollugo agg. ( 19.5.2012 ; 2 )



Hypericum maculatum Crantz [s.l.] ( 16.8.2012 ; 2 )

Impatiens glandulifera Royle ( 16.8.2012 ; 2 )





Lycopus europaeus ssp. europaeus ( 16.8.2012 ; 2 )



Poa angustifolia L. ( 19.5.2012 ; 3 )




Serratula tinctoria L. [s.l.] ( 16.8.2012 ; 3 )




Veronica officinalis L. ( 19.5.2012 ; 3 )




Galium odoratum (L.) Scop. ( 19.5.2012 ; 2 )





Myosotis palustris agg. ( 19.5.2012 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )


Poa trivialis L. [s.str.] ( 19.5.2012 ; 3 )

Polygonum persicaria L. ( 16.8.2012 ; 1 )

Ranunculus repens L. ( 19.5.2012 ; 3 )

Solanum nigrum L. ( 16.8.2012 ; 1 )


Stellaria holostea L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Stellaria media (L.) Vill. [s.str.] ( 19.5.2012 ; 1 )




Achillea ptarmica L. ( 16.8.2012 ; 1 )

Ajuga reptans L. ( 7.5.2011 ; 3 )

Alopecurus aequalis Sobol. ( 4.7.2010 ; )


Ambrosia artemisiifolia L. ( 16.8.2012 ; 2 )


Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm. ( 16.8.2012 ; 1 )



Campanula patula L. ( 4.7.2010 ; )



Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 3 )



Daucus carota L. ( 16.8.2012 ; 3 )

Dianthus deltoides L. ( 4.7.2010 ; )

Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv. ( 16.8.2012 ; 1 )


Galeopsis pubescens Besser ( 16.8.2012 ; 1 )


Gratiola officinalis L. ( 4.7.2010 ; )


Holcus lanatus L. ( 4.7.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Juncus articulatus L. ( 4.7.2010 ; )

Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ( 16.8.2012 ; 2 )

Leontodon autumnalis L. ( 16.8.2012 ; 3 )

Linaria vulgaris Mill. ( 16.8.2012 ; 2 )

Lotus corniculatus L. ( 4.7.2010 ; )




Melampyrum pratense L. [s. l.] ( 16.8.2012 ; 1 )

Mentha pulegium L. ( 16.8.2012 ; 2 )




Oxalis fontana Bunge ( 16.8.2012 ; 1 )

Plantago lanceolata L. ( 4.7.2010 ; )

Polygala vulgaris L. [s.l.] ( 4.7.2010 ; ) ( 16.8.2012 ; 2 )

Polygonum minus Huds. ( 16.8.2012 ; 1 )


Prunella vulgaris L. ( 4.7.2010 ; ) ( 16.8.2012 ; 2 )

Ranunculus acris L. [s.l.] ( 4.7.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 2 )


Ranunculus flammula L. ( 4.7.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 1 )

Rumex acetosella [s.l.] L. [s.l.] ( 16.8.2012 ; 2 )

Sanguisorba officinalis L. ( 4.7.2010 ; )

Senecio aquaticus Hill ( 4.7.2010 ; )




Thymus pulegioides L. ( 16.8.2012 ; 3 )

Thymus pulegioides ssp. pulegioides ( 4.7.2010 ; )




Viola canina L. [s. l.] ( 7.5.2011 ; 3 )

POLIGON Z OZNAKO: 7 Arrhenantherum elatius ssp. elatius ( 12.8.2010 ; 2 )

Calamagrostis epigejos (L.) Roth ( 12.8.2010 ; 3 )



Carex panicea L. ( 7.5.2011 ; 3 )


Carex vulpina L. ( 7.5.2011 ; 3 )


Centaurium erythraea Rafn ( 12.8.2010 ; 1 )











Mentha arvensis L. [s. l.] ( 12.8.2010 ; 2 )

Molinia caerulea ssp. caerulea ( 12.8.2010 ; 3 )

Peucedanum oreoselinum (L.) Moench ( 12.8.2010 ; 2 )



Ranunculus flammula L. ( 12.8.2010 ; 2 )

Rumex acetosella ssp. acetosella ( 12.8.2010 ; 2 )


Serratula tinctoria ssp. tinctoria ( 12.8.2010 ; 2 )




POLIGON Z OZNAKO: 8 Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl ( 19.5.2012 ; 1 )




Fragaria viridis Duchesne ( 19.5.2012 ; 2 )

Galeopsis pubescens Besser ( 12.8.2010 ; )




Knautia drymeia ssp. intermedia (Pernh. & Wettst.) Ehrend. ( 12.8.2010 ; )




Polygonum bistorta L. ( 19.5.2012 ; 1 )



Solanum dulcamara L. ( 12.8.2010 ; )



Stellaria holostea L. ( 12.8.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Urtica dioica L. ( 19.5.2012 ; 2 )


POLIGON Z OZNAKO: 9 Carex vesicaria L. ( 12.8.2010 ; 2 )


Succisa pratensis Moench ( 12.8.2010 ; )


Aegopodium podagraria L. ( 19.5.2012 ; 2 )



Bromus hordeaceus L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 2 )


Carex hirta L. ( 19.5.2012 ; 1 )


Dactylis glomerata L. [s.str.] ( 19.5.2012 ; 2 )

Euphorbia cyparissias L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. ( 19.5.2012 ; 5 )





Plantago media L. ( 19.5.2012 ; 3 )





Taraxacum officinale [s.l.] Weber s.l. ( 19.5.2012 ; 3 )


Urtica dioica L. ( 19.5.2012 ; 3 )

Veronica scutellata L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Vicia sepium L. ( 19.5.2012 ; 2 )


POLIGON Z OZNAKO: 11 Bromus hordeaceus L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 2 )



Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. ( 19.5.2012 ; 4 )


Lolium perenne L. ( 19.5.2012 ; 3 )




Rumex crispus L. [s.l.] ( 19.5.2012 ; 1 )



Trisetum flavescens (L.) P. Beauv. ( 19.5.2012 ; 4 )

Vicia sepium L. ( 19.5.2012 ; 2 )



Ajuga reptans L. ( 19.5.2012 ; 2 )




Arrhenantherum elatius ssp. elatius ( 19.5.2012 ; 3 )



Carex hirta L. ( 19.5.2012 ; 1 )


Cerastium glomeratum Thuill. ( 19.5.2012 ; 3 )



Fragaria vesca L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Galium palustre L. [s.str.] ( 19.5.2012 ; 2 )






Juncus tenuis Willd. ( 19.5.2012 ; 1 )




Lysimachia nummularia L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Melampyrum nemorosum L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 )





Rumex acetosa L. ( 19.5.2012 ; 1 )










Vicia sepium L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Viola arvensis Murray ( 19.5.2012 ; 1 )

POLIGON Z OZNAKO: 13 Achillea ptarmica L. ( 26.9.2009 ; )

Epilobium ciliatum Raf. ( 26.9.2009 ; )

Erigeron annuus ssp. annuus ( 26.9.2009 ; )

Filaginella uliginosa (L.) Opiz ( 2.7.2010 ; 1 )

Juncus articulatus L. ( 26.9.2009 ; )

Lythrum hyssopifolia L. ( 26.9.2009 ; )

Myosotis nemorosa Besser ( 26.9.2009 ; )

Polygonum hydropiper L. ( 26.9.2009 ; )


Ranunculus flammula L. ( 26.9.2009 ; )

Serratula tinctoria ssp. tinctoria ( 26.9.2009 ; )

Solidago gigantea Aiton ( 26.9.2009 ; )


POLIGON Z OZNAKO: 14

Achillea millefolium L. ( 11.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Achillea ptarmica L. ( 12.8.2010 ; )

Agrostis stolonifera L. ( 12.8.2010 ; )

Agrostis tenuis Sibth. ( 12.8.2010 ; )

Ajuga reptans L. ( 7.5.2011 ; 2 )

Alnus glutinosa (L.) Gaertn. ( 7.5.2011 ; 2 )



Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl ( 12.8.2010 ; )

Betonica officinalis L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 12.8.2010 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Campanula patula L. ( 11.8.2009 ; ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Cardamine pratensis L. [s.l.] ( 4.5.2013 ; 2 )


Carex caryophyllea Latourr. ( 7.5.2011 ; 2 )

Carex hirta L. ( 7.5.2011 ; 2 )


Carex vulpina L. ( 7.5.2011 ; 2 )

Carum carvi L. ( 11.8.2009 ; )

Centaurea jacea L. ( 11.8.2009 ; ) ( 8.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Centaurium erythraea Rafn ( 11.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )


Daucus carota L. ( 12.8.2010 ; )

Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv. ( 12.8.2010 ; )

Epilobium lamyi ( 12.8.2010 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Epilobium tetragonum L. [s.l.] ( 12.8.2010 ; )

Erigeron annuus (L.) Pers. [s. l.] ( 12.8.2010 ; )

Euphrasia rostkoviana Hayne [s.l.] ( 4.5.2013 ; 2 )


Galium verum L. [s.str.] ( 8.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Genista ovata Waldst. & Kit. ( 11.8.2009 ; )

Hieracium praealtum Vill. ex Gochnat ( 12.8.2010 ; )

Holcus lanatus L. ( 12.8.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 3 )

Hypericum maculatum ssp. obtusiusculum (Tourlet) Hayek ( 8.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Impatiens glandulifera Royle ( 12.8.2010 ; )

Juncus effusus L. ( 12.8.2010 ; )


Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ( 12.8.2010 ; )

Leucanthemum ircutianum DC. ( 12.8.2010 ; )

Linaria vulgaris Mill. ( 12.8.2010 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Lotus corniculatus L. ( 12.8.2010 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Luzula divulgata ( 7.5.2011 ; 2 )




Lycopus europaeus ssp. europaeus ( 12.8.2010 ; )

Lysimachia nummularia L. ( 12.8.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Lysimachia punctata L. ( 12.8.2010 ; )

Lythrum hyssopifolia L. ( 12.8.2010 ; )

Lythrum salicaria L. ( 8.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )


Molinia caerulea (L.) Moench [s. l.] ( 12.8.2010 ; )

Myosotis arvensis (L.) Hill ( 12.8.2010 ; )


Myosotis ramosissima Rochel ex Schult. ( 7.5.2011 ; 1 )


Peplis portula L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 12.8.2010 ; )



Polygonum minus Huds. ( 12.8.2010 ; )


Potentilla erecta (L.) Raeusch. ( 8.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; ) ( 7.5.2011 ; 4 )

Prunella vulgaris L. ( 11.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Ranunculus acris L. [s.l.] ( 11.8.2009 ; ) ( 12.8.2010 ; )

Ranunculus flammula L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 12.8.2010 ; )


Rumex acetosa L. ( 7.5.2011 ; 2 )

Rumex acetosella ssp. acetosella ( 7.5.2011 ; 2 )

Sanguisorba officinalis L. ( 12.8.2010 ; )

Saxifraga bulbifera L. ( 4.5.2013 ; 2 )

Scutellaria hastifolia L. ( 16.8.2012 ; 1 )

Serratula tinctoria ssp. tinctoria ( 12.8.2010 ; )



Stellaria graminea L. ( 8.8.2009 ; )

Succisa pratensis Moench ( 8.8.2009 ; )

Tanacetum vulgare L. ( 12.8.2010 ; )

Thymus pulegioides L. ( 8.8.2009 ; )

Trifolium pratense L. [s. l.] ( 8.8.2009 ; )

Veronica serpyllifolia L. [s. l.] ( 7.5.2011 ; 2 )

Viola canina L. [s. l.] ( 7.5.2011 ; 1 ) ( 4.5.2013 ; 3 )



Ajuga reptans L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Alopecurus pratensis L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 2 )



Briza media L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex elata All. ( 19.5.2012 ; 2 )


Carex hirta L. ( 19.5.2012 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 2 )


Carex pallescens L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 3 )

Carex panicea L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex vesicaria L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Carex vulpina L. ( 19.5.2012 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 2 )

Cruciata glabra (L.) Ehrend. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 3 )



Holcus lanatus L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 5 )














Ranunculus acris L. [s.l.] ( 7.5.2011 ; 4 ) ( 19.5.2012 ; 3 )

Ranunculus flammula L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )

Rumex acetosa L. ( 7.5.2011 ; 2 )



Silene nutans L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 )


Trifolium pratense L. [s. l.] ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 2 )


Viola canina L. [s. l.] ( 7.5.2011 ; 2 )






Carex elata All. ( 19.5.2012 ; 5 )


Carex panicea L. ( 19.5.2012 ; 2 )


Carex vulpina L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 3 )


Daucus carota L. ( 16.8.2012 ; 3 )









Leontodon hispidus L. [s. l.] ( 16.8.2012 ; 3 )





Lysimachia vulgaris L. ( 16.8.2012 ; 1 )








Setaria pumila (Poir.) Roem. & Schult. ( 16.8.2012 ; 1 )







Ajuga reptans L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 1 )





Briza media L. ( 19.5.2012 ; 2 )





Carex hirta L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )


Carex panicea L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 1 )



Carex vulpina L. ( 7.5.2011 ; 2 )






Festuca rubra L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 3 )



Holcus lanatus L. ( 7.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 5 )







Melica nutans L. ( 4.5.2013 ; 3 )













Rumex acetosa L. ( 7.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 2 )



Saxifraga bulbifera L. ( 19.5.2012 ; 1 ) ( 4.5.2013 ; 3 ) ( 7.5.2011 ; 2 )










Viola canina L. [s. l.] ( 4.5.2013 ; 2 ) ( 7.5.2011 ; 2 )

POLIGON Z OZNAKO: 19 Achillea ptarmica L. ( 16.8.2012 ; 2 )


Agrostis canina L. ( 16.8.2012 ; 2 )


Ajuga reptans L. ( 19.5.2012 ; 3 )

Anemone nemorosa L. ( 26.4.2010 ; )

Anthoxanthum odoratum L. ( 26.4.2010 ; ) ( 19.5.2012 ; 2 )



Carex brizoides L. ( 26.4.2010 ; )

Carex elata All. ( 26.4.2010 ; )

Carex hirta L. ( 26.4.2010 ; ) ( 19.5.2012 ; 3 )


Carex panicea L. ( 19.5.2012 ; 3 ) ( 26.4.2010 ; )

Carex vesicaria L. ( 26.4.2010 ; )

Carex vulpina L. ( 26.4.2010 ; )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 2 )


Cerastium holosteoides Fr. em. Hyl. ( 16.8.2012 ; 2 )

Chenopodium polyspermum L. ( 16.8.2012 ; 2 )



Daucus carota L. ( 16.8.2012 ; 2 )

Galeopsis bifida Boenn. ( 16.8.2012 ; 1 )








Luzula campestris (L.) DC. [s. s.] ( 26.4.2010 ; ) ( 19.5.2012 ; 4 )

Luzula forsteri (Sm.) DC. ( 26.4.2010 ; )

Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. ( 26.4.2010 ; )










Ranunculus flammula L. ( 26.4.2010 ; ) ( 19.5.2012 ; 1 )

Rhinanthus minor L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 1 )




Stellaria holostea L. ( 26.4.2010 ; )


Succisella inflexa (Kluk) Beck ( 16.8.2012 ; 1 )



Viola canina L. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 2 ) ( 4.5.2013 ; 2 )





Dianthus superbus L. [s.l.] ( 16.8.2012 ; 1 )





Solanum dulcamara L. ( 16.8.2012 ; 1 )





Carex acuta L. ( 29.5.2011 ; 3 )


Carex hirta L. ( 29.5.2011 ; 2 )




Carex vulpina L. ( 29.5.2011 ; 4 )



Hemerocallis lilioasphodelus L. ( 29.5.2011 ; 3 )




Lycopus europaeus L. [s. l.] ( 16.8.2012 ; 2 )

























Carex vulpina L. ( 16.8.2012 ; 2 )

Convolvulus arvensis L. ( 16.8.2012 ; 1 )







Myosotis scorpioides L. ( 29.5.2011 ; 1 )


POLIGON Z OZNAKO: 24 Juncus tenuis Willd. ( 29.5.2011 ; 1 )


Ajuga reptans L. ( 19.5.2012 ; 3 ) ( 4.5.2013 ; 2 )



Asarum europaeum ssp. europaeum ( 4.5.2013 ; 2 )


Briza media L. ( 19.5.2012 ; 1 )


Cardamine pratensis L. [s.l.] ( 19.5.2012 ; 1 ) ( 19.5.2012 ; 1 ) ( 4.5.2013 ; 2 )


Carex hirta L. ( 19.5.2012 ; 2 )




Carex vulpina L. ( 19.5.2012 ; 1 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 3 )


Cerastium glutinosum Fr. ( 16.8.2012 ; 1 )

Convallaria majalis L. ( 4.5.2013 ; 1 )


Daucus carota L. ( 19.5.2012 ; 2 )

Digitaria sanguinalis (L.) Scop. [s. l.] ( 16.8.2012 ; 2 )


Erigeron annuus (L.) Pers. [s. l.] ( 19.5.2012 ; 2 ) ( 16.8.2012 ; 2 )





Hieracium praealtum Vill. ex Gochnat ( 19.5.2012 ; 2 ) ( 16.8.2012 ; 4 )













Maianthemum bifolium (L.) F. W. Schmidt ( 4.5.2013 ; 2 )

Melica nutans L. ( 4.5.2013 ; 1 )




Orchis morio L. ( 4.5.2013 ; 1 )








Rumex acetosa L. ( 19.5.2012 ; 3 )










Tragopogon pratensis [s.l.] L. s.l. ( 4.5.2013 ; 2 )









Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm. ( 19.5.2012 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )


Carex brizoides L. ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 1 )

Carex elata All. ( 29.5.2011 ; 4 ) ( 19.5.2012 ; 1 )

Carex hirta L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 1 )


Carex vulpina L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 19.5.2012 ; 1 )


Chenopodium album L. ( 16.8.2012 ; 1 )


Galium aparine L. ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 19.5.2012 ; 1 )





Iris pseudacorus L. ( 29.5.2011 ; 1 ) ( 19.5.2012 ; 1 )

Juncus conglomeratus L. ( 29.5.2011 ; 4 ) ( 19.5.2012 ; 3 )






Phalaris arundinacea L. ( 29.5.2011 ; 3 )





Ranunculus nemorosus DC. ( 29.5.2011 ; 1 )




Stachys palustris L. ( 16.8.2012 ; 1 )




Achillea millefolium L. ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 1 )






Briza media L. ( 29.5.2011 ; 2 )

Bromus hordeaceus ssp. Hordeaceus ( 29.5.2011 ; 3 )

Campanula patula L. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 )



Carex canescens L. ( 29.5.2011 ; 1 ) ( 30.5.2010 ; 1 )

Carex echinata Murray ( 30.5.2010 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )

Carex elata All. ( 4.5.2013 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )



Carex hirta L. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 1 )

Carex leporina auct., non L. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )

Carex pallescens L. ( 4.5.2013 ; 1 ) ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )

Carex panicea L. ( 29.5.2011 ; 3 )


Carex vulpina L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 30.5.2010 ; 2 )


Chamaespartium sagittale (L.) Gibbs ( 30.5.2010 ; 1 )

Cuscuta epithymum (L.) L. [s. l.] ( 17.8.2010 ; 2 )



Daucus carota L. ( 17.8.2010 ; 2 )

Dianthus deltoides L. ( 17.8.2010 ; 2 ) ( 29.5.2011 ; 1 )

Eleocharis carniolica Koch ( 30.5.2010 ; 1 ) ( 17.8.2010 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )

Eleocharis palustris (L.) Roem. & Schult. ( 30.5.2010 ; 1 )


Festuca arundinacea Schreb. [s. l.] ( 29.5.2011 ; 5 )

Festuca rubra agg. ( 29.5.2011 ; 4 )




Galium verum L. [s.str.] ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 )

Glyceria fluitans (L.) R. Br. ( 30.5.2010 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )

Gratiola officinalis L. ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 30.5.2010 ; 3 )


Hieracium pilosella agg. ( 16.8.2012 ; 3 )


Holcus lanatus L. ( 17.8.2010 ; 4 ) ( 29.5.2011 ; 4 )

Hypochoeris radicata L. ( 29.5.2011 ; 2 )


Juncus articulatus L. ( 17.8.2010 ; 2 ) ( 29.5.2011 ; 1 )

Juncus atratus Krock. ( 30.5.2010 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )



Juncus tenuis Willd. ( 30.5.2010 ; 2 ) ( 29.5.2011 ; 1 )


Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 17.8.2010 ; 2 ) ( 29.5.2011 ; 2 )


Leontodon hispidus ssp. hispidus ( 29.5.2011 ; 3 )


Lotus corniculatus L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 17.8.2010 ; 2 )





Lysimachia nummularia L. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 )


Mentha arvensis L. [s. l.] ( 17.8.2010 ; 2 ) ( 16.8.2012 ; 2 )

Moenchia mantica (L.) Bartl. [s.l.] ( 4.5.2013 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )




Orchis morio L. ( 4.5.2013 ; 3 )

Peplis portula L. ( 30.5.2010 ; 1 ) ( 17.8.2010 ; 1 )


Plantago lanceolata L. ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 )

Polygala vulgaris L. [s.l.] ( 29.5.2011 ; 1 )

Polygala vulgaris ssp. vulgaris ( 30.5.2010 ; 2 )

Polygonum bistorta L. ( 30.5.2010 ; 1 ) ( 29.5.2011 ; 1 )


Potentilla erecta (L.) Raeusch. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )



Ranunculus bulbosus L. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 17.8.2010 ; 2 )

Ranunculus flammula L. ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 17.8.2010 ; 3 )


Ranunculus sardous Crantz ( 30.5.2010 ; 3 )

Rhinanthus minor L. [s. l.] ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 )

Rumex acetosa L. ( 29.5.2011 ; 1 )


Sanguisorba officinalis L. ( 17.8.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 3 )



Scutellaria hastifolia L. ( 30.5.2010 ; 1 )

Senecio aquaticus Hill ( 17.8.2010 ; 1 )

Senecio barbareifolius Krock. ( 16.8.2012 ; 1 )

Silene nutans L. [s. l.] ( 29.5.2011 ; 1 ) ( 19.5.2012 ; 2 )








Trifolium dubium Sibth. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )


Trifolium repens L. ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 17.8.2010 ; 4 )

Valeriana dioica L. ( 29.5.2011 ; 1 )

Veronica chamaedrys L. ( 30.5.2010 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 1 )


Veronica serpyllifolia ssp. serpyllifolia ( 4.5.2013 ; 2 )


Ajuga reptans L. ( 23.5.2012 ; 1 )





Briza media L. ( 23.5.2012 ; 1 )





Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 1 )


Carex nigra (L.) Reichard [s.l.] ( 23.5.2012 ; 1 )


Carex panicea L. ( 23.5.2012 ; 1 ) ( 23.5.2012 ; 1 )



Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 2 )


Cerastium holosteoides Fr. em. Hyl. ( 23.5.2012 ; 2 )




Festuca pratensis Huds. ( 23.5.2012 ; 3 )











Lathyrus pratensis L. ( 23.5.2012 ; 1 )









Orchis morio L. ( 4.5.2013 ; 3 )









Ranunculus sardous Crantz ( 4.5.2013 ; 2 )










Vicia sepium L. ( 23.5.2012 ; 1 )

Viola canina L. [s. l.] ( 23.5.2012 ; 1 )

POLIGON Z OZNAKO: 35 Alopecurus pratensis L. ( 23.5.2012 ; 4 )



Carex elata All. ( 23.5.2012 ; 2 )

Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 2 )


Carex nigra (L.) Reichard [s.l.] ( 23.5.2012 ; 2 )



Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 2 )


















POLIGON Z OZNAKO: 37 Galeobdolon montanum (Pers.) Rchb. ( 4.5.2013 ; 2 )

Glechoma hederacea L. [s.str.] ( 4.5.2013 ; 2 )


Ajuga reptans L. ( 23.5.2012 ; 1 )




Briza media L. ( 23.5.2012 ; 1 )



Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 3 )




Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 3 )



















Orchis morio L. ( 4.5.2013 ; 2 )









Rorippa palustris (L.) Besser em. Jons. ( 23.5.2012 ; 1 )

Rumex acetosa L. ( 23.5.2012 ; 2 )









POLIGON Z OZNAKO: 39 Ambrosia artemisiifolia L. ( 16.8.2012 ; 5 )







Ajuga reptans L. ( 23.5.2012 ; 2 )










Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 2 )

















Rumex acetosa L. ( 23.5.2012 ; 2 )











Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 2 )


Carex panicea L. ( 23.5.2012 ; 1 )


Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 3 )



































Ajuga reptans L. ( 23.5.2012 ; 2 )





Caltha palustris ssp. palustris L. ( 4.5.2013 ; 2 )




Carex elata All. ( 23.5.2012 ; 1 )

Carex elongata L. ( 23.5.2012 ; 1 ) ( 4.5.2013 ; 3 )

Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 3 )




Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 3 )










Pimpinella major (L.) Huds. [s. l.] ( 23.5.2012 ; 1 )









Rumex acetosa L. ( 23.5.2012 ; 1 )










Ajuga reptans L. ( 23.5.2012 ; 1 )






Caltha palustris ssp. palustris L. ( 4.5.2013 ; 2 )



Carex elongata L. ( 4.5.2013 ; 3 )

Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 1 )




Carex vulpina L. ( 23.5.2012 ; 2 )
















Orchis morio L. ( 4.5.2013 ; 2 )

Ornithogalum kochii Parl. ( 4.5.2013 ; 1 )









Rumex acetosa L. ( 23.5.2012 ; 2 )





Valeriana dioica L. ( 23.5.2012 ; 3 ) ( 4.5.2013 ; 1 )






Briza media L. ( 23.5.2012 ; 2 )




Carex panicea L. ( 23.5.2012 ; 2 )





















Rumex acetosa L. ( 23.5.2012 ; 3 )













Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl ( 24.5.2012 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )

Bellis perennis L. ( 24.5.2012 ; 1 )


Briza media L. ( 24.5.2012 ; 2 ) ( 29.5.2011 ; 3 )



Carex hirta L. ( 29.5.2011 ; 3 )



Carex panicea L. ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 24.5.2012 ; 2 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 3 )




Daucus carota L. ( 16.8.2012 ; 2 )



Euphrasia rostkoviana Hayne [s.l.] ( 24.5.2012 ; 1 ) ( 16.8.2012 ; 3 )



Gentiana pneumonanthe L. ( 16.8.2012 ; 2 )



Holcus lanatus L. ( 29.5.2011 ; 5 ) ( 24.5.2012 ; 3 )




Leucanthemum ircutianum DC. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )


Luzula campestris (L.) DC. [s. s.] ( 29.5.2011 ; 4 ) ( 24.5.2012 ; 4 )







Orchis morio L. ( 24.5.2012 ; 1 )



Polygala vulgaris L. [s.l.] ( 24.5.2012 ; 2 ) ( 29.5.2011 ; 1 )



Rumex acetosa L. ( 29.5.2011 ; 1 ) ( 24.5.2012 ; 2 )











Trifolium repens L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 3 )




Viola canina L. [s. l.] ( 24.5.2012 ; 1 )






Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 24.5.2012 ; 2 )



Briza media L. ( 24.5.2012 ; 3 ) ( 29.5.2011 ; 2 )





Carex panicea L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )

Carex vulpina L. ( 29.5.2011 ; 1 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 1 )





Euphrasia stricta Wolff ex Lehm. ( 24.5.2012 ; 1 )







Holcus lanatus L. ( 29.5.2011 ; 5 ) ( 24.5.2012 ; 3 )




Lathyrus pratensis L. ( 29.5.2011 ; 3 )





Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. ( 29.5.2011 ; 3 ) ( 24.5.2012 ; 4 )






Orchis morio L. ( 24.5.2012 ; 1 )






Rumex acetosa L. ( 29.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )
















Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 1 )
















Ajuga reptans L. ( 24.5.2012 ; 2 )







Carex hirta L. ( 24.5.2012 ; 2 )



Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 2 )



Daucus carota L. ( 16.8.2012 ; 3 )


















Polygonum hydropiper L. ( 16.8.2012 ; 1 )



Rumex acetosa L. ( 24.5.2012 ; 2 )








Urtica dioica L. ( 16.8.2012 ; 2 )


POLIGON Z OZNAKO: 54 Carex vesicaria L. ( 23.5.2012 ; 5 )




Ajuga reptans L. ( 24.5.2012 ; 3 )






Briza media L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 3 )




Carex hirta L. ( 24.5.2012 ; 1 )



Carex panicea L. ( 24.5.2012 ; 2 )


Carex vulpina L. ( 24.5.2012 ; 1 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 2 )



Conyza canadensis (L.) Cronquist ( 16.8.2012 ; 1 )





Galium palustre L. [s.str.] ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )


Galium wirtgenii F. W. Schultz ( 16.8.2012 ; 2 )



Holcus lanatus L. ( 24.5.2012 ; 5 ) ( 30.5.2011 ; 4 )






















Rumex acetosa L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 3 )
















Ajuga reptans L. ( 24.5.2012 ; 2 )






Briza media L. ( 24.5.2012 ; 3 ) ( 30.5.2011 ; 2 )



Carex hirta L. ( 30.5.2011 ; 3 ) ( 24.5.2012 ; 2 )




Carex panicea L. ( 24.5.2012 ; 2 )

Carex vulpina L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 1 )






Festuca rubra L. [s. l.] ( 24.5.2012 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )



Gratiola officinalis L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )


Holcus lanatus L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 3 )

Iris pseudacorus L. ( 30.5.2011 ; 1 ) ( 24.5.2012 ; 1 )










Lysimachia nummularia L. ( 24.5.2012 ; 2 ) ( 30.5.2011 ; 4 )











Ranunculus flammula L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 24.5.2012 ; 2 )

Rumex acetosa L. ( 24.5.2012 ; 2 )













Ajuga reptans L. ( 24.5.2012 ; 3 )







Carex hirta L. ( 24.5.2012 ; 2 )



Carex panicea L. ( 24.5.2012 ; 1 )


Carex vulpina L. ( 24.5.2012 ; 2 )








































POLIGON Z OZNAKO: 70 Aegopodium podagraria L. ( 15.8.2012 ; 1 )




Carex elata All. ( 25.5.2012 ; 1 )



Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 1 )




















Carex elata All. ( 25.5.2012 ; 2 )


Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 2 )








Rumex acetosa L. ( 25.5.2012 ; 1 )









Ambrosia artemisiifolia L. ( 16.8.2012 ; 2 ) ( 25.5.2012 ; 2 )




Briza media L. ( 25.5.2012 ; 2 )



Carex elata All. ( 25.5.2012 ; 1 )

Carex hirta L. ( 25.5.2012 ; 3 )


Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 1 )

Carum carvi L. ( 16.8.2012 ; 2 )






Festuca pratensis agg. ( 25.5.2012 ; 2 )
















Peucedanum oreoselinum (L.) Moench ( 16.8.2012 ; 1 ) ( 25.5.2012 ; 3 )














Viola canina L. [s. l.] ( 25.5.2012 ; 1 )

POLIGON Z OZNAKO: 77 Alopecurus pratensis L. ( 25.5.2012 ; 2 )



Carex hirta L. ( 25.5.2012 ; 1 )


Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 3 )








Pimpinella saxifraga L. ( 15.8.2012 ; 2 )




Viola canina L. [s. l.] ( 15.8.2012 ; 2 )









Briza media L. ( 25.5.2012 ; 2 )


Carex hirta L. ( 25.5.2012 ; 4 )




Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 2 )

Clematis recta L. ( 25.5.2012 ; 1 )













Juncus inflexus L. ( 25.5.2012 ; 3 )









Peucedanum oreoselinum (L.) Moench ( 15.8.2012 ; 2 ) ( 25.5.2012 ; 3 )















Anisantha sterilis (L.) Nevski ( 26.5.2012 ; 3 )



Carex echinata Murray ( 26.5.2012 ; 5 )












Ajuga reptans L. ( 26.5.2012 ; 2 )






Carex spicata Huds. ( 26.5.2012 ; 1 )


























Carex hirta L. ( 26.5.2012 ; 2 )






















Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 2 )








Ajuga reptans L. ( 26.5.2012 ; 2 )





Briza media L. ( 26.5.2012 ; 3 )






Carex panicea L. ( 26.5.2012 ; 1 )

Carex vulpina L. ( 26.5.2012 ; 3 )





























Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 2 )











Briza media L. ( 26.5.2012 ; 2 )






Carex vulpina L. ( 26.5.2012 ; 1 )




























Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 3 )




Thesium sp. ( 26.5.2012 ; 2 )











Betonica officinalis L. ( 30.5.2011 ; 4 ) ( 26.5.2012 ; 4 ) ( 14.8.2012 ; 5 )

Briza media L. ( 26.5.2012 ; 3 )




Carum carvi L. ( 14.8.2012 ; 2 )






Dianthus deltoides L. ( 14.8.2012 ; 2 ) ( 26.5.2012 ; 1 ) ( 30.5.2011 ; 1 )






Hemerocallis lilioasphodelus L. ( 30.5.2011 ; 4 ) ( 26.5.2012 ; 4 )


Holcus lanatus L. ( 30.5.2011 ; 3 ) ( 26.5.2012 ; 5 )

Iris sibirica L. [s. l.] ( 30.5.2011 ; 1 ) ( 26.5.2012 ; 2 )


Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 2 ) ( 14.8.2012 ; 2 )












Poa palustris L. ( 30.5.2011 ; 2 )




Potentilla erecta (L.) Raeusch. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 14.8.2012 ; 4 ) ( 26.5.2012 ; 3 )

Ranunculus acris L. [s.l.] ( 14.8.2012 ; 3 ) ( 26.5.2012 ; 3 ) ( 30.5.2011 ; 1 )

Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 3 ) ( 30.5.2011 ; 1 )





Stellaria graminea L. ( 30.5.2011 ; 2 ) ( 26.5.2012 ; 2 )






Viola canina L. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 1 )






Briza media L. ( 26.5.2012 ; 3 )



Carex hirta L. ( 26.5.2012 ; 2 )



Dianthus carthusianorum L. [s.l.] ( 26.5.2012 ; 1 )











Koeleria pyramidata (Lam.) P. Beauv. ( 26.5.2012 ; 1 )












Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 3 )






Thesium linophyllon L. ( 26.5.2012 ; 2 )






Viola canina L. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 1 )









Carex hirta L. ( 30.5.2011 ; 3 )


Daucus carota L. ( 14.8.2012 ; 2 )



Fallopia dumetorum (L.) Holub ( 14.8.2012 ; 3 )










Myosotis arvensis (L.) Hill ( 30.5.2011 ; 2 )

Poa palustris L. ( 30.5.2011 ; 1 )


Rumex acetosa L. ( 30.5.2011 ; 3 )














Carex hirta L. ( 30.5.2011 ; 3 )


Daucus carota L. ( 14.8.2012 ; 2 )














Myosotis arvensis (L.) Hill ( 30.5.2011 ; 2 )

Poa palustris L. ( 30.5.2011 ; 1 )


Rumex acetosa L. ( 30.5.2011 ; 3 )








Briza media L. ( 30.5.2011 ; 2 )




Carex tomentosa L. ( 30.5.2011 ; 3 )

Carum carvi L. ( 14.8.2012 ; 3 )
















Peucedanum cervaria (L.) Lapeyr. ( 14.8.2012 ; 3 )















Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm. ( 26.5.2012 ; 3 )



Briza media L. ( 26.5.2012 ; 2 )



Carex hirta L. ( 26.5.2012 ; 4 )



Carex vulpina L. ( 26.5.2012 ; 2 )



Chamomilla recutita (L.) Rauschert ( 14.8.2012 ; 1 )

Convolvulus arvensis L. ( 14.8.2012 ; 1 )


Digitaria sanguinalis (L.) Scop. [s. l.] ( 14.8.2012 ; 1 )








Helianthus annuus L. ( 14.8.2012 ; 1 )







Leontodon hispidus ssp. hispidus ( 26.5.2012 ; 2 )














Plantago media L. ( 26.5.2012 ; 3 ) ( 14.8.2012 ; 3 )





Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 3 )






Stellaria graminea L. ( 26.5.2012 ; 3 ) ( 14.8.2012 ; 3 )



Urtica dioica L. ( 26.5.2012 ; 2 )


Vicia sepium L. ( 26.5.2012 ; 1 )

Viola arvensis Murray ( 26.5.2012 ; 1 )

Viola canina L. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 1 )

















Dianthus deltoides L. ( 14.8.2012 ; 2 ) ( 26.5.2012 ; 2 )














Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. ( 26.5.2012 ; 1 ) ( 26.5.2012 ; 1 )




Pimpinella saxifraga L. ( 14.8.2012 ; 2 )





Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 2 )







Tanacetum vulgare L. ( 26.5.2012 ; 2 ) ( 14.8.2012 ; 3 )





Achillea millefolium L. ( 26.5.2012 ; 1 )

Ajuga reptans L. ( 26.5.2012 ; 1 )





Briza media L. ( 26.5.2012 ; 2 )



Carex hirta L. ( 26.5.2012 ; 2 )



Carex panicea L. ( 26.5.2012 ; 1 )

Carex umbrosa Host ( 26.5.2012 ; 1 )


Carex vulpina L. ( 26.5.2012 ; 2 )




























Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 2 )










Vicia grandiflora Scop. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 1 )

Viola canina L. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 4 )




Ajuga reptans L. ( 26.5.2012 ; 2 )





Briza media L. ( 26.5.2012 ; 2 )




Carex umbrosa Host ( 26.5.2012 ; 1 )

Carum carvi L. ( 14.8.2012 ; 5 )


































Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 3 )






Tanacetum vulgare L. ( 26.5.2012 ; 4 ) ( 14.8.2012 ; 5 )







Vicia grandiflora Scop. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 2 )

Viola canina L. [s. l.] ( 26.5.2012 ; 2 )






Briza media L. ( 23.5.2012 ; 2 )


Carex hirta L. ( 23.5.2012 ; 2 )













Rumex acetosa L. ( 23.5.2012 ; 2 )






Ajuga reptans L. ( 24.5.2012 ; 3 )






































Carex hirta L. ( 26.5.2012 ; 1 )


















Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 3 )








Ajuga reptans L. ( 24.5.2012 ; 3 )




Briza media L. ( 24.5.2012 ; 2 )



Carex hirta L. ( 24.5.2012 ; 3 )


Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 1 )






















Rosa gallica L. ( 25.5.2012 ; 1 )

Rumex acetosa L. ( 24.5.2012 ; 3 )












Ajuga reptans L. ( 25.5.2012 ; 1 )







Briza media L. ( 25.5.2012 ; 3 )




Carex hirta L. ( 25.5.2012 ; 2 )

Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 1 )


Cichorium intybus L. ( 15.8.2012 ; 1 )


Daucus carota L. ( 15.8.2012 ; 2 )













Hypericum perforatum L. [s. l.] ( 15.8.2012 ; 2 )
















Prunella vulgaris L. ( 25.5.2012 ; 2 ) ( 15.8.2012 ; 3 )


Rumex acetosa L. ( 25.5.2012 ; 3 )














Ajuga reptans L. ( 25.5.2012 ; 3 )

Alopecurus aequalis Sobol. ( 25.5.2012 ; 1 )






Briza media L. ( 25.5.2012 ; 3 )



Carex hirta L. ( 25.5.2012 ; 3 )



Carex spicata Huds. ( 25.5.2012 ; 1 )

Carex vulpina L. ( 25.5.2012 ; 1 )

Carum carvi L. ( 15.8.2012 ; 3 )




Danthonia decumbens (L.) DC. ( 25.5.2012 ; 2 )


Daucus carota L. ( 15.8.2012 ; 2 )

































Rumex acetosa L. ( 25.5.2012 ; 3 )



Sedum sexangulare L. ( 25.5.2012 ; 1 )







Thymus pulegioides L. ( 15.8.2012 ; 2 ) ( 15.8.2012 ; 2 )












Briza media L. ( 26.5.2012 ; 2 )






Carex vulpina L. ( 26.5.2012 ; 2 )
































Rumex acetosa L. ( 26.5.2012 ; 2 )









Achillea millefolium L. ( 11.8.2009 ; ) ( 11.8.2009 ; )

Achillea ptarmica L. ( 26.9.2009 ; ) ( 26.9.2009 ; )

Agrostis tenuis agg. ( 2.7.2010 ; )

Alopecurus aequalis Sobol. ( 28.5.2010 ; )

Alopecurus pratensis L. ( 28.5.2010 ; )

Anemone nemorosa L. ( 26.4.2010 ; )

Anthoxanthum odoratum L. ( 26.4.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Apera spica-venti (L.) P. Beauv. ( 2.7.2010 ; )


Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl ( 28.5.2010 ; )

Betonica officinalis ssp. serotina ( 8.8.2009 ; )

Bromus secalinus L. [s.str.] ( 2.7.2010 ; )

Calamagrostis epigejos (L.) Roth ( 2.7.2010 ; )

Campanula patula L. ( 11.8.2009 ; ) ( 30.5.2010 ; )

Carex acuta L. ( 2.7.2010 ; )

Carex appropinquata Schum. ( 28.5.2010 ; )

Carex brizoides L. ( 30.5.2010 ; ) ( 30.5.2010 ; ) ( 26.4.2010 ; ) ( 25.8.2010 ; )

Carex canescens L. ( 30.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Carex echinata Murray ( 30.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Carex elata All. ( 30.5.2010 ; )

Carex hirta L. ( 26.4.2010 ; ) ( 30.5.2010 ; )

Carex leporina auct., non L. ( 30.5.2010 ; )

Carex pallescens L. ( 30.5.2010 ; ) ( 2.7.2010 ; )

Carex panicea L. ( 26.4.2010 ; )

Carex vesicaria L. ( 30.5.2010 ; ) ( 26.4.2010 ; )

Carex vulpina L. ( 30.5.2010 ; ) ( 26.4.2010 ; )

Carum carvi L. ( 11.8.2009 ; ) ( 11.8.2009 ; )

Centaurea jacea L. ( 11.8.2009 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Centaurea pannonica (Heuff.l) Simonk. ( 8.8.2009 ; )

Centaurium erythraea Rafn ( 11.8.2009 ; ) ( 4.7.2010 ; )

Chamaespartium sagittale (L.) Gibbs ( 30.5.2010 ; )

Chenopodium album L. ( 2.7.2010 ; )

Cynosurus cristatus L. ( 28.5.2010 ; )

Dactilis glomerata ssp. lobata ( 2.7.2010 ; )

Danthonia decumbens (L.) DC. ( 2.7.2010 ; )

Dianthus deltoides L. ( 28.5.2010 ; )

Dianthus superbus ssp. superbus ( 2.7.2010 ; )

Eleocharis carniolica Koch ( 28.5.2010 ; )

Eleocharis palustris (L.) Roem. & Schult. ( 30.5.2010 ; )

Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult. [s. s.] ( 2.7.2010 ; )

Epilobium ciliatum Raf. ( 26.9.2009 ; )

Erigeron annuus ssp. strigosus (Muehl. ex Willd.) Wagenitz ( 8.8.2009 ; )

Festuca arundinacea Schreb. [s. l.] ( 28.5.2010 ; )

Festuca nigrescens Lam. ( 28.5.2010 ; )

Festuca pratensis Huds. ( 28.5.2010 ; )


Galium mollugo L. [s.str.] ( 2.7.2010 ; )

Galium odoratum (L.) Scop. ( 28.5.2010 ; )

Galium palustre L. [s.str.] ( 30.5.2010 ; )

Galium verum L. [s.str.] ( 8.8.2009 ; )

Galium wirtgenii F. W. Schultz ( 28.5.2010 ; )

Genista ovata Waldst. & Kit. ( 11.8.2009 ; ) ( 11.8.2009 ; )

Glyceria fluitans (L.) R. Br. ( 30.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Gratiola officinalis L. ( 30.5.2010 ; )

Hieracium laevigatum Willd. ( 8.8.2009 ; )

Holcus lanatus L. ( 28.5.2010 ; )

Hypericum maculatum ssp. obtusiusculum (Tourlet) Hayek ( 8.8.2009 ; )

( 8.8.2009 ; )

Juncus articulatus L. ( 26.9.2009 ; ) ( 26.9.2009 ; ) ( 30.5.2010 ; )

Juncus bufonius L. ( 2.7.2010 ; )

Juncus conglomeratus L. ( 30.5.2010 ; )

Juncus effusus L. ( 30.5.2010 ; )

Juncus tenuis Willd. ( 30.5.2010 ; ) ( 2.7.2010 ; )

Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ( 30.5.2010 ; )

Knautia drymeia ssp. intermedia (Pernh. & Wettst.) Ehrend. ( 11.8.2009 ; )

Leontodon autumnalis L. ( 2.7.2010 ; )

Leontodon hispidus ssp. hispidus ( 30.5.2010 ; )

Linaria vulgaris Mill. ( 8.8.2009 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Lotus corniculatus ssp. corniculatus ( 30.5.2010 ; )

Luzula campestris (L.) DC. [s. s.] ( 29.5.2011 ; )

Luzula forsteri (Sm.) DC. ( 26.4.2010 ; )

Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. ( 30.5.2010 ; )

Lysimachia nummularia L. ( 31.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Lythrum hyssopifolia L. ( 26.9.2009 ; ) ( 26.9.2009 ; ) ( 2.7.2010 ; )

Lythrum salicaria L. ( 8.8.2009 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Matricaria perforata Mérat ( 2.7.2010 ; )

Mentha pulegium L. ( 2.7.2010 ; )

Moenchia mantica (L.) Bartl. [s.l.] ( 28.5.2010 ; )

Myosotis nemorosa Besser ( 26.9.2009 ; ) ( 26.9.2009 ; )

Myosotis scorpioides L. ( 30.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Nardus stricta L. ( 28.5.2010 ; )

Oenanthe aquatica (L.) Poir. ( 28.5.2010 ; )


Panicum dichotomiflorum Michx. ( 2.7.2010 ; )

Peplis portula L. ( 2.7.2010 ; )

Petrorhagia saxifraga (L.) Link ( 2.7.2010 ; )

Peucedanum oreoselinum (L.) Moench ( 2.7.2010 ; )

Phalaris arundinacea L. ( 28.5.2010 ; )


Plantago media L. ( 2.7.2010 ; )

Poa pratensis L. [s.str.] ( 28.5.2010 ; )

Poa trivialis L. [s.str.] ( 28.5.2010 ; )

Polygala vulgaris ssp. vulgaris ( 30.5.2010 ; )

Polygonum aviculare L. ( 2.7.2010 ; )

Polygonum bistorta L. ( 30.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Polygonum hydropiper L. ( 26.9.2009 ; ) ( 26.9.2009 ; )

Polygonum minus Huds. ( 2.7.2010 ; )

Polygonum persicaria L. ( 26.9.2009 ; ) ( 2.7.2010 ; )

Potentilla erecta (L.) Raeusch. ( 30.5.2010 ; ) ( 8.8.2009 ; )


Ranunculus acris ssp. acris ( 11.8.2009 ; ) ( 11.8.2009 ; )

Ranunculus flammula L. ( 28.5.2010 ; ) ( 26.9.2009 ; ) ( 30.5.2010 ; )

( 26.9.2009 ; )

Ranunculus sardous Crantz ( 30.5.2010 ; ) ( 2.7.2010 ; )

Rhinanthus minor L. [s. l.] ( 28.5.2010 ; ) ( 30.5.2010 ; )

Rorripa sp. ( 2.7.2010 ; )

Rosa gallica L. ( 28.5.2010 ; )

Rumex acetosella [s.l.] L. [s.l.] ( 28.5.2010 ; )

Rumex crispus L. [s.l.] ( 2.7.2010 ; )

Scrophularia nodosa L. ( 2.7.2010 ; )

Senecio aquaticus agg. ( 2.7.2010 ; )

Serratula tinctoria ssp. tinctoria ( 26.9.2009 ; ) ( 2.7.2010 ; ) ( 26.9.2009 ; )


Stellaria graminea L. ( 8.8.2009 ; ) ( 30.5.2010 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Stellaria holostea L. ( 26.4.2010 ; )

Succisa pratensis Moench ( 8.8.2009 ; ) ( 8.8.2009 ; )

Thymus pulegioides ssp. pulegioides ( 8.8.2009 ; )

Trifolium dubium Sibth. ( 30.5.2010 ; ) ( 28.5.2010 ; )

Trifolium medium ssp. medium ( 8.8.2009 ; )


Trifolium patens Schreb. ( 2.7.2010 ; )

Trifolium pratense L. [s. l.] ( 8.8.2009 ; )

Trisetum flavescens (L.) P. Beauv. ( 28.5.2010 ; )

Veronica chamaedrys L. ( 30.5.2010 ; )

Veronica officinalis L. ( 30.5.2010 ; )

Veronica scutellata L. ( 28.5.2010 ; ) ( 2.7.2010 ; )

Veronica serpyllifolia L. [s. l.] ( 2.7.2010 ; ) ( 30.5.2010 ; )

Viola canina L. [s. l.] ( 28.5.2010 ; )


4.3 SEZNAM POPISANIH NARAVOVARSTVENO POMEMBNIH TAKSONOV

Na raziskovanem območju smo popisali 43 taksonov, za katere ocenjujemo, da so naravovarstveno pomembni: navaja jih Uredba

o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (Uredba o zavarovanih, 2004) , Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pravilnik o

uvrstitvi…, 2002) rdeči seznam Prekmurja, ali pa so kvalifikacijska vrsta omrežja Natura 2000 (Natura 2000, 2013). Seznam

naravovarstveno pomembnih taksonov navaja tabela 4.

Tabela 4 : Seznam naravovarstveno pomembnih taksonov po različnih kriterijih in navedbah

Takson

Uredba o zavarovanih

prosto živečih

rastlinskih vrstah

(Uredba o zavarovanih ...,

2004)

Rdeči seznam

praprotnic in

semenk

(Pravilnik o uvrstitvi ...,

2002)

Rdeči seznam

Prekmurja

(Bakan, 2006) Natura 2000

stopnja kriterij

Achillea ptarmica 3 A2, C3

Alopecurus aequalis Sobol.

V 4 A4

Carex acutiformis Ehrh.

V 4 A2, E

Carex appropinquata Schum.

V

Carex canescens L. 3 A2, B2

Carex tomentosa L. 4 A2, D1

Carex umbrosa Host 3 A3, D1

Carex vesicaria L.

V 4 A2

Cerastium glutinosum Fr. 4 A4, B3


Clematis recta L. 4 A4, B1, D1

Convallaria majalis L. Oo

Dianthus carthusianorum L. [s. l.] z

Dianthus deltoides L. z

Dianthus superbus L. [s. l.] z

Dianthus superbus ssp. superbus z

Eleocharis carniolica Koch H V x

Eleocharis ovata (Roth) Roem. &

Schult. [s. s.]

3 A2/3

Epilobium lamyi 4 A2/3

Fragaria viridis Duchesne

V 4 E

Galeopsis bifida Boenn. 4 A4

Galium odoratum (L.) Scop.

Gentiana pneumonanthe L. z

2 A2, B2, C3 9130

Gratiola officinalis L.

V 4 A2, C3

Hemerocallis lilioasphodelus H

2 A2, C1?/3

Iris pseudacorus L. H

Iris sibirica L. [s. l.] H V 3 A2, B2, C2/3

Juncus atratus Krock.

K

Koeleria pyramidata (Lam.) P.

Beauv.

4 A2 D1, E

Luzula forsteri (Sm.) DC. 4 D1, E

Lythrum hyssopifolia L.

E 4 C2

Mentha pulegium L. 3 A2, C3


Myosotis nemorosa Besser 4 E

Oenanthe aquatica (L.) Poir.

V 3 A3, C1

Orchis morio L. H V

Peplis portula L.

V 4 A4

Petrorhagia saxifraga (L.) Link 4 A4, D1

Polygonum bistorta L. 3 A2

Rosa gallica L. 4 A2, C3

Saxifraga bulbifera L.

R 3 A2, C3

Scutellaria hastifolia L.

E 3 A2, C3

Succisa pratensis Moench 4 A2, C3

Succisella inflexa (Kluk) Beck

V 4 A2, C3

Veronica scutellata L.

V 3 A2/3, C2/3


4.4 HABITATNI TIPI IN OPIS POLIGONOV

Popisanim poligonom smo poleg naše lastne oznake dodali še koordinate centroidov, ki smo jih pridobili na Krajinskem parku

Goričko in pa grob opis poligonov. V spodnji tabeli (tabela 5) je predstavljen seznam vseh poligonov opremljen s številom

popisanih vrst na poligonu ter z oznakami HT povzetimi po Habitatni tipi Slovenije (HTS v naprej) iz leta 2004. V seznam smo za

referenco vnesli tudi popis HT v letu 2003.

Tabela 5: Popisani poligoni z koordinatami centroidov, opisom posameznega poligona, številom popisanih taksonov na poligonu ter z določenim ustreznim habitatnim tipom v letih 2013 in 2003

POLIGON KOORDINATE OPIS POLIGONA ŠT.

VRST

HABITATI

Y X 2013 2003

1 605447 172757 Travnik, ki se na severnem delu zarašča z zlato rozgo 52 38.222 x 87.2-S12 38.222

2 605417 172744 Travnik v fazi zaraščanja z vrbami, jelševjem in zlato rozgo 29 44.12 x 37.26 x 87.2-S12 44.12

3 605527 172797 Grmišče 43 37.311 x 87.2-S12 34.322s3

4 605466 172746 Grmišče, večino leta pretežni del zaliva voda 30 37.311 x 87.2-S12 38.222

5 605405 172694 Gozd 18 44.3 x 87.2-S12 44.3

6 605485 172716 Ekstenzivni travnik, od pomladi 2011 80% preorano v njivo 58 38.222 38.222

7 605560 172729 Opuščen travnik, grmišče, v fazi zaraščanja z zlato rozgo 30 53.2142 34.322s3

8 605473 172657 Grmišče v prehodu v gozd, zaraščeno z zlato rozgo 21 44.12 x 87.2-S12 38.222

9 605541 172683 Grmišče zaraslo z vrbami, jelševjem in zlato rozgo 3 44.12 x 53.2142 x 87.2-S12 38.222

10 605548 172672 Obcestni jarek, zaraščen z japonskim dresnikom 25 87.2 x 87.2-S12 87.2

11 605557 172668 Obcestni jarek, zaraščen z japonskim dresnikom 14 87.2 x 87.2-S12 87.2

12 605487 172608 Obcestni jarek v fazi zaraščanja z japonskim dresnikom 42 87.2 84.2 x 44.3

13 605557 172646 Ekstenzivni travnik, od 2011 je preoran v njivo 12 87.1 (do leta 2011: 82.11) 38.222


14 605590 172631 Travnik, košen 1x letno, v fazi zaraščanja z zlato rozgo 78 38.222 x 35.12 38.222A

16 605568 172583 Ekstenzivni travnik 41 35.12 x 37.311 x 38.222 38.222

17 605616 172607 Depresija na ekstenzivnem travniku, v času deževja poplavljeno 38 35.12 x 53.2151 x 87.2-S12 53.21

18 605643 172644 Ekstenzivni travnik 58 35.12 38.222

19 605611 172586 Mokroten ekstenzivni travnik 53 38.222 38.222

20 605586 172544 Grmišče 11 31.811 x 87.2-S12 31.811

21 605624 172578 Grmišče 23 37.311 x 53.2191 x 53.2142 37.313

22 605642 172594 Grmišče 11 31.811 x 87.2-S12 31.811

23 605654 172607 Grmišče 15 37.311 x 53.2142 x 87.2-S12 37.313

24 605678 172625 Gozd 1 31.811 31.811


28 605719 172579 Travnik v fazi zaraščanja z zlato rozgo 35 53.16 x 53.2151 87.2



35 605798 172369 Depresija na ekstenzivnem travniku 26 38.222 x 53.14B x 53.2191 53.14B x 53.21

37 605757 172329 Gozd 2 44.91 44.91


39 605822 172352 Zapuščena njiva v fazi zaraščanja z pelinolisto ambrozijo 6 82.11 82.11

41 605842 172341 Ekstenzivni travnik 33 38.222 37.311 x 38.222

42 605807 172322 Ekstenzivni travnik 41 38.222 x 53.2191 53.14B x 53.21

43 605791 172292 Mokrotni ekstenzivni travnik 43 53.2142 x 53.2191 87.2


47 605921 172330 Ekstenzivni travnik 35 34.322S3 x 37.311 x 38.222 38.222



50 605956 172307 Ekstenzivni travnik 19 37.311 x 87.2-S12 87.2


54 605808 172262 Grmišče 2 38.222 38.222


67 606039 172188 Ekstenzivni travnik 63 38.222 x 37.311 38.221

68 606031 172225 Ekstenzivni travnik 60 35.12 x 37.21 x 37.311 x 53.14B 38.222 x 53.14B

69 605970 172160 Ekstenzivni travnik 53 37.311 x 38.222 x 87.2-S12 38.221

70 606054 172166 Travnik v fazi zaraščanja z zlato rozgo 21 37.311 x 87.2-S12 53.21 x 87.2

71 606084 172196 Travnik v fazi zaraščanja z zlato rozgo 21 37.311 x 87.2-S12 38.222 x 87.2

76 606084 172176 Travnik v fazi zaraščanja z zlato rozgo 49 38.222 x 87.2-S12 38.221

77 606069 172166 Depresija na travniku, v času deževja poplavljeno 18 37.311 x 53.14B x 53.2142 x

53.2191

53.14B x 53.21

78 606045 172133 Travnik v fazi zaraščanja z zalto rozgo 48 37.311 x 53.14B x 53.2142 x

87.2-S12

37.313 x 53.14B

92 606146 172044 Grmišče 16 81.2 x 87.2-S12 84.2

96 606152 172025 Gozd 26 38.222 53.21

98 606101 171967 Ekstenzivni travnik 33 38.222 37.313 x 44.92

104 606175 171893 Ekstenzivni travnik 48 37.21 x 53.2191 53.21 x 87.2


114 606196 171838 Mokrotni ekstenzivni travnik 56 37.311S3 x 38.222 37.311S3 x

38.222A

115 606210 171824 Mokrotni ekstenzivni travnik 45 35.12 x 37.21 82.11

119 606190 171758 Mokrotni ekstenzivni travnik v fazi zaraščanja z zlato rozgo 31 37.311 x 87.2-S12 37.311

120 606203 171749 Mokrotni ekstenzivni travnik v fazi zaraščanja z zlato rozgo 32 37.311 x 87.2-S12 37.311 x 53.21

121 606260 171835 Mokrotni ekstenzivni travnik z modro stožko 34 37.311 37.311

123 606254 171682 Obcestni jarek 64 35.12 x 38.222 87.2

133 606377 171705 Ekstenzivni travnik 47 35.12 x 38.222 81.2

11601 606214 171820 Melioracijski jarek ob ekstenzivnem travniku 54 35.12 x 37.21 38.222

11602 606219 171818 Ekstenzivni travnik 59 37.21 x 37.311

46060 605976 172331 Ekstenzivni travnik ob kolovozu 25 35.12

/ 52059 605988 172284 Ekstenzivni travnik 31 35.12

93094 606114 172011 Ekstenzivni travnik 31 38.222


62063064 606054 172261 Ekstenzivni travnik ob kolovozu 42 35.12

75082086 606108 172089 Ekstenzivni travnik 59 34.322S3 x 35.12 x 38.222

79080083 606050 172062 Ekstenzivni travnik 71 35.12 x 37.311 x 38.222

10101020103 606156 171946 Ekstenzivni travnik 49 35.12 x 38.222

999 606027 172167 Celotno območje raziskave 121 /


4.5 SEZNAM VSEH POPISANIH HABITATNIH TIPOV

V spodnji tabeli so našteti vsi HT, ki smo jih popisali. Ob HT so številke poligonov, na

katerih se je le-ta pojavil. V kolikor gre za klasifikacijski HT za Natura 2000 omrežje, je

ob vnosu v tabeli pripisana tudi temu pripadajoča koda.

Tabela 6: Pojavljanje posameznih HT po poligonih (označevanje povzeto po HTS ( 2004))

HABITATNI TIP OZNAKA POLIGONA NATURA 2000

38.222 x 87.2-S12 1, 76 6510

37.26 x 44.12 x 87.2-S12 2

37.311 x 87.2-S12 3, 4, 50, 70, 71, 119, 120 6410

44.3 x 87.2-S12 5, 91E0*

38.222 6, 19, 30, 32, 38, 41, 51, 54, 96, 98, 93094 6510

53.2142 7

44.12 x 87.2-S12 8

44.12 x 53.2142 x 87.2-S12 9

87.2 x 87.2-S12 10, 11

87.2 12

87.1 13

38.222 x 35.12 14, 123, 133, 10101020103 6510

35.12 x 37.311 x 38.222 16, 79080083 6230*

35.12 x 53.2151 x 87.2-S12 17 6230*

35.12 18, 25, 45, 46060, 52059, 62063064, 6230*

31.811 x 87.2-S12 20, 22

37.311 x 53.2142 x 53.2191 21 6410

37.311 x 53.2142 x 87.2-S12 23 6410

31.811 24

53.16 x 53.2151 28

38.222 x 53.14B x 53.2191 35 6510

44.91 37

82.11 39

38.222 x 53.2191 42 6510

53.2142 x 53.2191 43

34.322-S3 x 37.311 x 38.222 47, 48, 49 6210*/6410/6510

37.311 x 38.222 67, 114 6410/6510

35.12 x 37.21 x 37.311 x 53.14B 68 6230*/6410

37.311 x 38.222 x 87.2-S12 69 6410/6510


37.311 x 53.14B x 53.2142 x

53.2191

77 6410

37.311 x 53.14B x 53.2142 78 6410

81.2 x 87.2-S12 92

37.21 x 53.2191 104

37.21 107

35.12 x 37.21 115, 11601 6230*

37.311 121 6410

37.21 x 37.311 11602 6410

34.322-S3 x 35.12 x 38.222 75082086 6210*/6230*/6510


5. DISKUSIJA

5.1. POPISANE VRSTE

V skupno 23 dneh terenskega dela v letih med 2009 in 2013 smo na območju raziskave

popisali skupno 272 različnih taksonov.

Večinoma so to pogoste travniške vrste, ki jih najdemo po vsej Sloveniji, kot na primer

Anthoxanthum odoratum, Arrhenatherum elatius, Alopecurus pratensis, Briza media,

Campanula patula, Cardamine pratensis, Carex flacca, Centaurea jacea, Carum carvi,

Cynosurus cristatus, Daucus carota, Dactylis glomerata, Holcus lanatus, Leontodon

hispidus, Poa pratensis, P. trivialis, Ranunculus acris, R. repens, Rumex acetosa, Galium

mollugo, Lathyrus pratensis, Leucanthemum ircutianum, Luzula campestris, Lychnis flos-

cuculi, Lolium perenne, Plantago lanceolata, Tragopogon pratense, Trifolium pratense, T.

repens, Trisetum flavescens, Veronica chamaedrys …

Velik delež vrst, ki se pojavljajo na raziskovanem območju, predstavljajo vlagoljubne

vrste, ki jih srečujemo na močvirnih travnikih, povirjih, ob vodah, na nizkih barjih in

podobno. Te so na primer Agrostis canina, Agrostis stolonifera, Alopecurus aequalis,

Achillea ptarmica, Caltha palustris, različne vrste šašev (Carex acuta, C. acutiformis, C.

canescens, C. echinata, C. elata, C. hirta, C. pallescens, C. panicea, C. spicata, C. umbrosa,

Carex vesicaria ...), Dianthus superbus, site (Eleocharis carniolica, E. ovata, E. palustris),

Filaginella uliginosa, Galium palustre, Gentiana pneumonanthe, Glyceria fluitans, Gratiola

officinalis, Hemerocallis lilioasphodelus, Iris pseudacorus, I. sibirica, različne vrste ločkov

(Juncus articulatus, J. atratus, J. buffonius, J. effusus, J. inflexus), Lycopus europaeus,

Lythrum hyssopifolia, Lythrum salicaria, Mentha pulegium, Molinia caerulea, Myosotis

palustris, Oenanthe aquatica, Peplis portula, Poa palustris, Ranunculus flammula,

Sanguisorba officinalis, Scutellaria hastifolia, Senecio aquaticus, Succisella inflexa,

Veronica scutellata in še nekatere druge. V tej ekološki skupini vrst je največ takšnih, ki

so pomembne iz naravovarstvenega stališča. 14 od popisanih vlagoljubnih vrst je

uvrščenih na slovenski Rdeči seznam ( Rdeči seznam naprej lahko tudi RS) (Pravilnik o

uvrstitvi …, 2002), od tega jih je 11 označenih kot ranljive vrste (V), dve (Lythrum


hyssopifolia in Scutellaria hastifolia) sta prizadeti vrsti in ena je zaradi svoje izjemne

redkosti nezadostno znana (Juncus atratus) (glej tabelo 4) Nekatere od njih podrobneje

obravnavamo v poglavju 5.2.

Na nekaterih poligonih, ki so nekoliko bolj dvignjeni, so razvita pusta, bolj suha travišča,

in tam srečamo nekatere vrste suhih in toplih travnikov in gozdnih robov:

Chamaespartium sagitalle, Clematis recta, Dantonia decumbens, Dianthus

carthusianorum, D. deltoides, Fragaria viridis, Helianthemum ovatum, Koeleria

pyramidata, Orchis morio, Ornithogalum kochii, Peucedanum oreoselinum. Tudi med njimi

najdemo več naravovarstveno pomembnih vrst (tabela 4), med njimi zavarovane klinčke

in orhidejo ... Zanimiva najdba iz te ekološke skupine rastlin je predvsem predvsem

Saxifraga bulbifera (poglavje 5.2).

Na raziskovanem območju smo našli tudi nekatere vrste kulturne krajine - ruderalne

vrste, žitne in njivske plevele: Apera spica-venti, Bromus secalinus, Chenopodium album,

C. polyspermum, Cichorium intibus, Digitaria sanguinalis, Echinochloa crus-galli, Lamium

purpureum, Panicum dichotomiflorum, Setaria pumila, Solanum nigrum ... Pojavljajo se

predvsem ob kolovoznih poteh, na robu travnikov, ki se stikajo z njivami in pa tudi na

kakšnih manjših območjih na travnikih, kjer so bile včasih depresije, vendar so kmetje

zaradi kmetijske rabe te depresije zasuli.

Pri popisu smo izpustili skoraj vse drevesne vrste, ki so se (posamično) pojavile na

nekaterih poligonih. Ker pa se območje na eni strani povezuje z gozdom, smo opazili, da

se med travniškimi vrstami pojavlja tudi nekaj gozdnih vrst oz. vrst senčnih rastlišč, na

primer: Aegopodium podagragaria, Anemone nemorosa, Asarum europaeum, Carex

brizoides, Knautia drymeia, Luzula pilosa, Maianthemum bifolium, Melampyrum

nemorosum, Melica nutans in Stellaria holostea. Mnoge med njimi so vezane na vlažnejša

gozdna tla.

Večina travniških parcel se na svojem JZ delu stika s jelševim poplavnim gozdom, kjer

prevladuje predvsem črna jelša (Alnus glutinosa). Večino leta, tudi v sušnem obdobju, je

na tem predelu izrazito vlažno, večinoma tudi poplavljeno. Jelševi poplavni gozdovi

(91E0*) spadajo med prednostne habitatne tipe v Natura 2000 omrežju.


Žal smo na raziskovanem območju naleteli tudi na več invazivnih tujerodnih vrst,

predvsem omenimo vrste Ambrosia artemisiifolia, Conyza canadensis, Erigeron anuus,

Fallopia japonica, Impatiens glandulifera, Solidago gigantea. Med njimi ugodno stanje

habitatnih tipov najbolj ogroža Solidago gigantea, saj je kar nekaj travnikov, ki so skoraj

v celoti zarasli s to vrsto. Fallopia japonica se množično pojavi le ob robu območja, na

obrežju jarkov ob poteh. Ostale invazivke se pojavljajo posamično do mestoma

množično, vendar trenutno ne predstavljajo večjih nevarnosti.

Pelinolistna žvrklja se je na območju pojavljala mestoma množično, predvsem na robu

poligonov, ki se stika s kolovozom in njivami. V notranjosti travnikov je bilo njeno

pojavljanje zgolj posamično, razen na travnikih, kjer so v večjem številu prisotne tudi

druge invazivke, kar kaže na nepravilno kmetijsko rabo travnika.

Omenili bi še vrste, za katere je Bakan (2006) predlagal uvrstitev na Rdeči seznam

praprotnic in semenk za območje Prekmurja in sicer: Achillea ptarmica, Carex canescens,

C. tomentosa, C. umbrosa, Cerastium glutinosum, Clematis recta, Eleocharis ovata,

Epilobium lamyi, Galeopsis bifida, Koeleria pyramidata, Luzula forsteri, Mentha pulegium,

Myosotis nemorosa, Petrorhagia saxifraga, Polygonum bistorta, Rosa galica, Succisa

pratensis. Te so po mnenju Bakana (2006) ogrožene ali potencialno ogrožene rastlinske

vrste Prekmurja, ki jih ni na slovenskem RS niti ne spadajo med zavarovane vrste

(Uredba o zavarovanih …, 2004).

Izpostaviti velja tudi vrsto Moenchia mantica, katere pojavljanje je po Sloveniji relativno

redko, na območju raziskave, kot tudi drugod po Prekmurju, pa je relativno pogosta

vrsta.

5.2. KOMENTAR K NEKATERIM NARAVOVARSTVENO POMEMBNIM VRSTAM

Čudoviti klinček (Dianthus superbus L. [s.l.])

Čudoviti klinček je vrsta vlažnih travnikov v nižinah. Pri nas se pojavlja raztreseno in

redko (Vreš v Martinčič s sod., 2007). Na slovenski Rdeči seznam ni uvrščena, je pa na

seznamu zavarovanih rastlinskih vrst, kot tudi velika večina vseh ostalih klinčkov


(Uredba o zavarovanih ..., 2002). Najdemo ga tudi na madžarskem rdečem seznamu

(Király, 2007), v kategoriji NT, in na rdečem seznamu Avstrije, kjer je med močno

ogroženimi (Niklfeld in Schratt-Ehrendorfer, 1999). Prepoznamo ga po skoraj do dna

razcepljeni ploščici venčnih listov, čašnih luskah, ki so suličaste, brez rese in na vrhu

naglo priostrene v kratko, tanko bodičasto konico ter po precej visokem (do 90 cm),

večcvetnem steblu (Martinčič idr., 2007). Glede na zemljevid razširjenosti v Jogan s sod.

(2001), je uspevanje pri Kobilju ena redkih navedb za Slovenijo. Čudoviti klinček je bil v

teh krajih sicer že opažen leta 2005, na travniku JV od pokopališča ob naselju Kobilje

(Monika Podgorelec, baza CKFF). Vreš v Martinčič s sod. (2007) piše, da je razširjenost v

Sloveniji slabo poznana in opozarja, da je potrebna taksonomska revizija herbarijskega

materiala in dosedanjih pisnih navedb.

Kranjska sita (Eleocharis carniolica Koch)

Ta večinoma nižinska, redkeje montanska vrsta uspeva na vlažnih in močvirnih

travnikih, ki so lahko občasno poplavljeni (Martinčič s sod., 2007). Vrsta je zavarovana v

sklopu omrežja Natura 2000. Uvrščena je tako na slovenski Rdeči seznam (ranljiva vrsta

(V)) (Pravilnik o uvrstitvi …, 2002) kot tudi na seznam zavarovanih rastlinskih vrst

Slovenije (Uredba o zavarovanih ..., 2004). V sosednjih državah je uvrščena na rdeči

seznam Avstrije (Niklfeld in Schratt-Ehrendorfer, 1999) kot močno ogrožena vrsta, rdeči

seznam Madžarske (Király, 2007) kot potencialno ogrožena vrsta in na rdeči seznam

Hrvaške (Nikolić in Topić, 2005) kot prizadeta vrsta. Kranjska sita je šopasta trajnica,

brez pritlik, s 5-30 cm visokimi in 0,5 mm debelimi stebli. Na vrhu stebel so 3-13 mm

dolgi, mnogocvetni klaski. Pleve cvetov so tope ali koničaste, rdečerjave z zeleno progo

na sredini. Rastline cvetijo med julijem in septembrom. Od razmeroma podobne vrste E.

acicularis jo ločimo po številu brazd, saj ima slednja 3 brazde, kranjska sita pa 2. (Vreš,

2004). Glede na zemljevid razširjenosti vrste v Sloveniji (baza CKFF) je to eden redkih

podatkov o uspevanju te vrste v Prekmurju. (Kocjan s sod., 2013)

Jajčasta sita (Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult. [s. s.])

Rastlina vlažnih, včasih poplavljenih, peščeno–ilovnatih tal (Martinčič s sod., 2007). V

Sloveniji vrsta nima posebnega naravovarstvenega statusa, v sosednji Avstriji pa je


uvrščena na rdeči seznam (Niklfeld in Schratt-Ehrendorfer, 1999) kot močno ogrožena

vrsta. Rdeči seznam Madžarske (Király, 2007) jo označuje kot potencialno ogroženo

vrsto, rdeči seznam Hrvaške (Nikolić in Topić, 2005) pa jo obravnava kot prizadeto

vrsto. Je šopasta enoletnica, z okroglim do 30 cm visokim steblom. Klaski so dolgi 2-7

mm, z dvobrazdnim pestičem. Krovne pleve se topo končajo, spodnja obdaja klasek po

širini največ do polovice. (Martinčič v Martinčič s sod., 2007) Glede na zemljevid

razširjenosti v Jogan s sod. (2001) je prisotnost te vrste v kvadrantu območja raziskave

že znana. V Kobilju je bila jajčasta sita najdena leta 1999 na njivah vzhodno od karavle

(Nejc Jogan, baza CKFF). Kocjan (2014) predlaga, da se vrsto glede na njena raztresena

in maloštevilna nahajališča ter uspevanje na potencialno zelo ogroženih habitatih uvrsti

na Rdeči seznam Slovenije.

Rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus L.)

Rumena maslenica uspeva v vlažnih gozdovih in na vlažnih travnikih (Wraber v

Martinčič s sod., 2007). V Sloveniji je vrsta uvrščena na seznam zavarovanih

prostoživečih rastlinskih vrst. Rdeči seznam Avstrije (Niklfeld in Schratt-Ehrendorfer,

1999) zanjo navaja močno ogroženost, rdeči seznam Madžarske pa jo klasificira kot

prizadeto vrsto. Steblo je okroglo, pokončno in zraste od 80-100 cm v višino. Listi so

številni, pritlični, podolgasto suličasti, dolgi od 40 - 80 cm in obstojni. Na steblu je nekaj

živo rumenih, 5-7 cm velikih in prijetno dišečih cvetov. Perigon se v spodnjem delu

cevasto zrašča. Korenika tvori gomoljčke. Od relativno podobne vrste H. fulva jo ločimo

po dišečih, rumenih cvetovih (Bakan, 2006). Na območju raziskave se vrsta pojavi

razmeroma pogosto, znanih je tudi več lokalitet v Prekmurju. Drugod po Sloveniji so

nahajališča maloštevilna in raztresena (Jogan s sod., 2001).

Temnocvetno ločje (Juncus atratus Krock.)

Ta srednjeevropsko-južnosibirska vrsta uspeva na vlažnih travnikih. Na območju

srednje Evrope je vrsta redka in ogrožena. Slovenski Rdeči seznam vrsto obravnava kot

nezadostno poznano (K) (Pravilnik o uvrstitvi …, 2002), sodeč po rdečem seznamu

Avstrije (Niklfeld in Schratt-Ehrendorfer, 1999) ji tam grozi izumrtje, v sosednji

Madžarski pa je potencialno ogrožena (Király, 2007). Temnocvetno ločje je 40-120 cm


visoka rastlina, s 7-11 kotnim prečnim prerezom listov. Na vrhu stebla je 15–50 socvetij,

perigonovi listi posameznega cveta pa so črnorjavo obarvani, priostreni in znatno

bleščeči. Od nekoliko podobne vrste J. articulatus se loči po višjem steblu, po izrazito

temnih in svetlečih perigonovih listih, v času cvetenja pa iz cvetov štrlijo izrazito

škrlatne brazde (pri J. articulatus so belkaste). O najdbi pri Kobilju smo že poročali v

Lainšček, Bačič in Jogan (2010). To je poleg več kot 100 let starega podatka Pospichala

(1897-99) pri Ilirski Bistrici edini podatek uspevanja te vrste v Sloveniji. Na tem

območju vrsta uspeva na treh relativno majhnih lokalitetah, v času najdbe je štela

populacija vsega skupaj cca. 60 primerkov. V naslednjih 2 letih raziskovanja je bilo

število najdenih primerkov bistveno manjše cca. 15 vsega skupaj, kar pa povezujemo z

nizko količino padavin v teh letih. Leta 2013, ko je bila količina padavin zadostna, pa se

je temnocvetno ločje pojavilo spet v večjem število – podobno kot v letu najdbe. Tako

sklepamo, da bistveno bolj kot suša, vrsto ogroža človek s svojim delovanjem oz.

nedelovanjem na območju – to je opuščanje košnje, kopanje melioracijskih jarkov,

zasutje depresij z večinoma odpadnim gradbenim materialom itd…

Peteroštevna prženka (Moenchia mantica (L.) Bartl. [s.l.])

Rastlina uspeva na suhih in rahlo vlažnih travnikih, na peščenih tleh. Najdemo jo

raztreseno po Sloveniji, od nižine do submontanskega pasu, lokalno pa je lahko

razmeroma pogosta (Vreš v Martinčič s sod., 2007). V Sloveniji vrsta nima

naravovarstvenega statusa, od sosednjih držav je v Avstriji uvrščena na rdeči seznam

kot močno ogrožena vrsta (Niklfeld in Schratt-Ehrendorfer, 1999). Nežno, golo

steblo, ki je proti vrhu razvejeno, doseže višino od 10-40 cm. Listi so črtalasti, venec 5-

števen, bel do 2x daljši od suhokožnato obrobljenih čašnih listov. Glavica se odpira z 10

zobci (Bakan, 2006).

Brstični kamnokreč (Saxifraga bulbifera L.)

Brstični kamnokreč najdemo na suhih travnikih, na suhih mestih ob poteh (Martinčič s

sod., 2007). Na Rdečem seznamu Slovenije je označena kot redka vrsta (R) (Pravilnik o

uvrstitvi …, 2002), v Avstriji pa vrsto obravnavajo kot ogroženo (Niklfeld in Schratt-

Ehrendorfer, 1999). Je 20-40 cm visoka rastlina z žlezasto dlakavim steblom, ki je v


spodnjem delu rdečkasto in proti vrhu razvejeno. Spodnji listi so pecljati, ledvičasti,

prstasto krpati in nepravilno žlebasti, proti vrhu pa so zmeraj manjši, sedeči in suličasti.

V zalistju stebelnih in pritličnih listov najdemo jajčaste brstiče. Cvetovi so beli, s

premerom 10 – 15 mm (Bakan, 2006). Zemljevid razširjenosti (Jogan s sod., 2001) kaže

na prisotnost vrste zgolj v SV delu Slovenije.

5.3 HABITATNI TIPI

Na 70 popisanih poligonih smo popisali 38 habitatnih tipov ( v nadaljno lahko tudi HT)

(glej Tabela: 5 in Tabela: 6). Ker so bili nekateri poligoni relativno majhni, pojavljanje

identifikacijskih vrst za različne habitatne tipe pa bolj ali manj enako pogosto, je

nesmiselno tem poligonom pripisati samo 1 HT. To je pomembno še posebej v primerih,

kadar gre za naravovarstveno pomembne habitatne tipe. Tako gre dejansko za 21

različnih HT, ki pa na določenih poligonih tvorijo medsebojne križance (označeni z »x«

med 2 različnima habitatnima tipoma, npr. HT1 x HT2).

V letih 2002 in 2003 je potekalo kartiranje habitatnih tipov naravnih vrednot v

Prekmurju, v sklopu katerega je bilo kartirano tudi naše območje raziskave (Kaligarič s

sod., 2004). Rezultate, ki smo jih pridobili na KPG, smo primerjali z našimi rezultati

raziskave (Tabela 5.) Ugotovili smo, da so od 70 popisanih poligonov zgolj na 12

poligonih HT, ki se v teh 10 letih niso spremenili. Na 28 poligonih smo ugotovili drug

habitatni tip, kar povezujemo s spremembami obdelovalnega režima, s sušo, ki je

območje prizadela v času našega terenskega dela ter tudi z natančnostjo raziskave. S

slednjim mislimo predvsem to, da je naša raziskava potekala izključno na tej naravni

vrednoti, več sezon v primerjavi z referenčnim popisom v letih 2002 in 2003, kjer je šlo

za precej obsežnejšo raziskavo. Npr.: v popisih leta 2002/03 so na določenih poligonih

ugotovili, da gre za mezofilne do vlažne travnike s trstikasto stožko. Naša raziskava je

pokazala, da gre za mokrotne travnike s modro stožko, prisotnosti trstikaste stožke na

območju nismo zabeležili. Pri nekaterih poligonih, točneje pri 14, smo ugotovili drug

habitatni tip, kot je bil v predhodni raziskavi, s tem da smo v teh primerih popisali tu


tudi tujerodne invazivne vrste. Na 8 poligonih se je HT delno ohranil, vendar pa so se na

njih začele množično pojavljati invazivne vrste.

Rezultate smo primerjali tudi s popisom, ki ga je naročil Javni zavod KPG, izvajal pa ga je

CKFF v letih 2010 do 2012. Podatki se nekoliko razlikujejo; CKFF je podal 4

kvalifikacijske HT za Natura 2000 omrežje, od tega 2 prednostna, mi pa smo popisali 5

kvalifikacijskih HT, od tega so 3 prednostni HT (označeni z *, npr. KODA* ) (Trčak,

Podgorelec, Erjavec, Govedič in Šalamun, 2012).:

6210* - polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-

Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk),

6230* - vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus

stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v

celinskem delu Evrope),

6410 - travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali

glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae),

6510 - nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba

officinalis),

91E0* - obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa

in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)).

Iz tabele 6. je razvidno, da so ti HT relativno pogosti; 22 od 38 HT je kvalifikacijskih. 48

poligonov je v ugodnem stanju, na 13 poligonih pa smo ugotovili prisotnost tujerodnih

invazivnih vrst. To je posledica spremembe režima kmetijske rabe travnikov, bodisi

opuščanja košnje kot tudi intenzifikacije le te, v nekaterih primerih pa tudi izravnavanja

terena (zasutje depresij) z odpadnim gradbenim materialom. Prednostne HT smo

popisali na 15 poligonih, njihovo stanje je ugodno. Le poligon 5 in 17 sta v fazi

zaraščanja z invazivno vrsto Solidago gigantea, na poligonu 5 pa je tudi Impatiens

glandulifera. Ker njuno stanje ne omogoča normalne kmetijske obdelave - košnje (večino

leta so tla mokra, tudi poplavljena), je ogroženost teh dveh habitatov izjemno visoka.

Habitatom ob nepravilni obdelavi oz. uporabi grozi predvsem zaraščanje s tujerodnimi

invazivnimi vrstami, nevarnost pa predstavlja tudi opuščanje košnje, spreminjanje

ekstenzivnih travnikov v intenzivne ter tudi spreminjanje travnikov v njive. Ukrepe za


ohranitev ugodnega stanja habitatov predlagajo Trčak s sod. (2012). Redna košnja pred

cvetenjem invazivk prepreči razvoj njihovih semen in s tem otežuje njihovo

razmnoževanje. Predlagamo torej, da se predpiše režim uporabe zemljišč in sicer:

košnja vsaj 1x letno pred cvetenjem tujerodnih invazivnih vrst

omejitev prekomerne košnje (največ 3x letno)

omejitev gnojenja predvsem na intenzivnih travnikih – elaborat (Trčak s sod.,

2012) priporoča opustitev gnojenja za obdobje do 2 let, nato po potrebi gnojenje

s hlevskim gnojem

Priporočamo tudi, da se poskrbi za nadzor nad dogajanjem znotraj naravne vrednote v

smislu spreminjanja namena uporabe zemljišč. Tu mislimo predvsem na preoranje

travnikov z namenom pridobitve njive. V času naše raziskave se je to tudi zgodilo, in

sicer na poligonu 6. Prvo leto raziskave je le ta zajemal ekstenzivni travnik, spomladi v

drugem letu raziskave pa smo naleteli tam na njivo, od travnika je ostal le še cca. 2 m

širok pas ob robu njive. Iz florističnega vidika je bil to precej zanimiv travnik, saj smo na

njem popisali 58 različnih rastlinskih vrst (tabela 5). Sedaj temu preostanku grozi z ene

strani njiva s svojim kulturnimi rastlinami in raznimi preparati za boljšo rast poljščin, na

drugi strani pa opuščen travnik, ki se počasi zarašča z vrbovjem, in s cca. 95%

pokritostjo z invazivko Solidago gigantea. Ker gre za redke in ogrožene habitatne tipe, se

morajo taka dejanja v prihodnosti preprečevati, saj so taki posegi na teh poligonih zanje

uničujoči.

5.4 TEŽAVE PRI TERENSKEM DELU

V času raziskave, točneje v letih 2011 in 2012, je bila povprečna letna količina padavin

izjemno nizka, in sicer 620 mm v letu 2011 in 641 mm v letu 2012. Če pogledamo

povprečje letnih padavin na hidrometeorološki postaji Kobilje za obdobje 2000 – 2012,

ki znaša 762 mm, vidimo da je količina očitno pod povprečjem (ARSO, 23.3.2013). Na

terenu se je primanjkljaj poznal v izjemno slabi rasti rastlin, v odsotnosti nekaterih

pričakovanih in v prejšnjih letih popisanih vrst ter tudi v sami obdelavi tega območja.


Lastniki parcel, na katerih je potekala raziskava, so le-te precej nepredvidljivo

obdelovali. Ker gre za ekstenzivne travnike, ki so v večini vsaj 2x košeni, je bilo terensko

delo precej težavno, saj so bili nekateri travniki pokošeni, še preden bi rastline doživele

vrhunec rasti. Preostale parcele pa so bile nepokošene, saj je bila vegetacija na njih

prizadeta do te meje, da se košnja lastnikom ni izplačala, hkrati bi pa z njo travnike še

huje prizadeli.

Tudi v letih raziskave, kadar območja ni prizadela suša, smo naleteli na težave ravno

tako zaradi dejavnosti na teh travnikih. Zaradi košnje nam nekaterih poligonov ni uspelo

popisati v celoti, nekaj pa je takih, ki smo jih popisali zgolj v enem obdobju leta (pomlad

ali poletje). Prišlo je tudi do nekaterih sprememb na območju, in sicer v spremembi

uporabe zemljišč. Tako so lastniki parcel kakšen travnik preorali in zasadili poljščine.

Izpostaviti velja poligon št. 6, ki je v prvem letu raziskave bil v celoti travnik, že v

naslednjem letu pa je od travnika ostal le še cca. 2 m pas vzdolž desne meje (smer SVZ–

JZ). Poleg omenjenega poligona se je spremenila tudi namenskost poligona 13, ki je v

prvem letu raziskave bil ekstenzivni travnik, nato so ga pa preorali v njivo, ki je bila

potem ponovno zapuščena. Po diskusiji z domačini lastnik to parcelo vsake 3-4 leta

preorje in pusti ponovni zarasti.

5.5 SKLEPI

V 23 dneh terenskega dela ( od 2009 do 2013) smo na območju raziskave na 70

poligonih popisali 272 različnih taksonov.

Med njimi je 47 naravovarstveno pomembnih vrst, ki jih navaja Uredba o

zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uredba o zavarovanih ..., 2004),

Rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi …, 2002), Rdeči seznam Prekmurja (Bakan,

2006) ali pa so Natura 2000 vrste. To so: Achillea ptarmica, Alnus glutinosa,

Alopecurus aequalis, Alopecurus pratensis, Carex acutiformis, C. appropinquata, C.

canescens, C. tomentosa, C. umbrosa, C. vesicaria, Cerastium glutinosum, Clematis

recta, Convallaria majalis, Dianthus carthusianorum, D. deltoides, D. superbus,


Eleocharis carniolica, E. ovata, Epilobium lamyi, Fragaria viridis, Galeopsis bifida,

Galium odoratum, Gentiana pneumonanthe, Gratiola officinalis, Hemerocallis

lilioasphodelus, Iris pseudacorus, I. sibirica, Juncus atratus, Koeleria pyramidata,

Luzula forsteri, Lythrum hyssopifolia, Mentha pulegium, Molinia caerulea, Myosotis

nemorosa, Nardus stricta, Oenanthe aquatica, Orchis morio, Peplis portula,

Petrorhagia saxifraga, Polygonum bistorta, Rosa gallica, Sanguisorba officinalis,

Saxifraga bulbifera, Scutellaria hastifolia, Succisa pratensis, Succisella inflexa,

Veronica scutellata.

Med pomembnejše najdbe sodi najdba vrste Juncus atratus, za katero na območju

Slovenije ni bilo še zanesljivega podatka, Rdeči seznam praprotnic in semenk jo

klasificira kot nezadostno znano vrsto (K). Izpostaviti velja tudi vrsto Eleocharis

carniolica, ki je Natura 2000 vrsta in je tudi uvrščena na Rdeči seznam kot

ranljiva vrsta (V).

Popisali smo 38 različnih habitatnih tipov, ki jih tvori dejansko 21 habitatnih

tipov in križanci med njimi. V primerjavi s kartiranjem leta 2002-2003 (Kaligarič,

Škornik, Štumberger, Hönigsfeld-Adamič in Petrinec, 2004) je od 70 popisanih

poligov zgolj 12 ostalo nespremenjenih. Med vzroki za razliko v popisu so tudi

nepravilnosti pri določanju klasifikacijskih rastlinskih vrst.

Na terenu smo popisali 5 kvalifikacijskih HT za Natura 2000 omrežje, med njimi

so trije prednostni, in sicer:

o 6210* - polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh

(Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk),

o 6230* - vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus

stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v

celinskem delu Evrope),

o 6410 - travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih,

šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae),


o 6510 - nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis,

Sanguisorba officinalis),

o 91E0* - obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus

glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion

albae)).

Habitatom grozi predvsem zaraščanje s tujerodnimi invazivnimi vrstami,

nevarnost pa predstavlja tudi opuščanje košnje, spreminjanje ekstenzivnih

travnikov v intenzivne ter tudi spreminjanje travnikov v njive.


6. PREDLOG ZA IZVEDBO UČNE VSEBINE

6.1 ANALIZA UČNIH NAČRTOV

Območje je zaradi svoje biotske pestrosti zanimivo za vključitev v učni proces.

Vzporednice s temo diplomskega dela smo poskušali najti v učnih načrtih (od 6 – 9

razreda OŠ), ki smo jih uporabljali tekom študija na Pedagoški fakulteti (Ministrstvo za

znanost in šport, 11.2.2015). Vključitev bi bila možna v slednjih učnih temah:

Naravoslovje 6

o Učna tema: Travnik (vsebine: Gojeni in negojeni travniki; Travniške

rastline; Košnja in paša)

Naravoslovje 7

o Učna tema : Celinske vode (vsebine: Vodne in obvodne rastline; Viri

onasneževanja)

Biologija 8

o Učna tema: Življenska pestrost (vse vsebine)

o Učna tema: Sistematika z evolucijo (vse vsebine)

o Učna tema: Sistematika in evolucija (vsebina: Kraljestvo rastlin)

V tej točki smo se odločili za izvedbo naravoslovnega dneva (v nadaljno ND) pri

predmetu Naravoslovje 6. ND bi izvedli za učno temo Travnik. Učna vsebina bi bila

uporabna v okoliških osnovnih šolah, npr. OŠ Kobilje, DOŠ Prosenjakovci, OŠ Fokovci, OŠ

Dobrovnik, OŠ Bogojina – skratka tiste šole, ki lokacijski niso preveč odmaknjene od

območja raziskave.

6.2 NAČRTOVANJE NARAVOSLOVNEGA DNEVA

Naravoslovni dan bi izvedli v mesecu maju, odvisno od stanja vegetacije tistega leta in

seveda tudi vremena.


Obisk območja bi načrtovali v času, ko na travnikih že izgine jutranja rosa, da bi si delo

olajšali in seveda tudi preprečili nevšečnosti zaradi zmočitve tako oseb kot tudi opreme.

Ocenjujemo, da bi bil primeren čas odhoda okrog 10. ure dopoldan. Priprave za obisk

območja bi potekale že zjutraj na OŠ. Učence bi seznanili s potekom naravoslovnega

dneva, z vsebinami, ki jih bomo obravnavali na terenu, ter tudi z napotki za lastno

varnost in varnost opreme, ki jo bomo na terenu uporabili. Tako bi efektivno uporabili

čas, medtem ko čakamo, da se vzpostavijo ustrezne razmere za raziskovanje. To bi nam

omogočilo tudi, da se na terenu popolnoma posvetimo praktičnemu delu

naravoslovnega dne, saj bi učenci teoretično znanje za njegovo izvedbo že imeli.

Na območje raziskave bi šli z avtobusom lokalnega avtobusnega prevoznika, za najem

katerega bi poskrbeli mi ali uprava OŠ. Z vodjem šolske kuhinje bi se dogovorili, da za

tisti dan pripravijo hladne malice za učence oddelkov, ki se bodo naravoslovnega dneva

udeležili. Ob prihodu na lokacijo bi učencem še enkrat na kratko pokazali meje območja

raziskave in jih opozorili glede premikanja po travniku, da ne bi preveč poškodovali

vegetacije.

Za boljši nadzor poteka dela in tudi učencev, bi za sodelovanje zaprosili še kakšnega

pedagoškega delavca.


6.3 UČNA PRIPRAVA

Priprava na vzgojno izobraževalno delo

VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNI

ZAVOD: UČITELJ: PREDMET: RAZRED: DATUM:

Naravoslovje 6.

UČILA UČNI PRIPOMOČKI UČNA OBLIKA METODE DELA

učbenik

določevalni

ključi

lupa

stereolupa

pribor za

seciranje

lopatka

nož

škarje

frontalna

skupinsko delo

terensko delo

poročanje

ustna razlaga

raziskovalna

metoda

demonstracijska

metoda

metoda

izkustvenega

učenja

VARNOST PRI DELU

delo na terenu zahteva večjo pozornost učitelja na gibanje učencev

rastline so lahko strupene, zato si po delu z njimi učenci morajo oprati roke,

paziti je treba tudi na rokovanje z njimi

uporaba orodja, ki ob nepravilni uporavi lahko poškoduje učence

delo na prostem – vremenski vpliv (npr. dež), nevarnost zajedalcev (klop), itd.


UČNA TEMA: Travnik

UČNE VSEBINE: Gojeni in negojeni travniki; Travniške rastline; Košnja in paša

OPERATIVNI

CILJI UČNE

ENOTE:

(navedeni v

učnem načrtu za

Naravoslovje 6)

UČENCI:

se seznanijo z bistvenimi značilnostmi gojenih in negojenih

travnikov

spoznajo najpogostejše družine travniških rastlin v svoji

okolici in njihove predstavnike

poučijo se o pomenu negojenih travnikov za preživetje

nekaterih redkih rastlinskih in živalskih vrst

seznanijo se z pomenom košnje in paše na izbor rastlinskih in

živalskih vrst

razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih

živali

KOMPETENCE:

sposobnost samostojnega

sposobnost skupinskega dela

sposobnost terenskega dela

sposobnost medsebojne komunikacije

sposobnost opazovanja

sposobnost pisanja poročila

OPOMBE:


POTEK DELA

UVODNA MOTIVACIJA

predstavimo temo naravoslovnega dneva s pomočjo

fotografij, ki jih predvajamo na tablo

povemo, kaj bomo počeli, in kako bo naravoslovni dan

potekal

podamo navodila za delo (obnašanje na terenu, uporaba

opreme, varnostni napotki, itd. )

podamo navodila za pisanje poročila

NOVA UČNA SNOV

učenci poslušajo učiteljevo razlago in navodila

spoznamo glavne družine rasltin, ob tem povemo tudi

bistvene značilnosti vsake družine

ogledamo si obdelovane in neobdelovane travnike in

predebatiramo lastnosti enih in drugih tipov travnikov

predstavimo problematiko tujerodnih invazivnih

rastlinskih vrst

ogledamo si naravovarstveno pomembne rastlinske vrste

in povemo, kaj jih ogroža

učence seznanimo z izrazi: zavarovano območje,

zavarovane rastlinske vrste, Natura 2000, Rdeči seznam

izpostavimo problematiko človeškega delovanja na

območju, kot tudi na splošno (izsuševanje močvirij,

melioracije, zasipavanje itd.)

UTRJEVANJE /

PONAVLJANJE

razdelitev učencev v skupine, vsaka skupina dobi družino

rastlin oz. skupino rastlin, nato s pomočjo slikovnih

določevalnih ključev in poročil na določenem travniku

poiščejo nekaj predstavnikov te družine;

predstavitev nabranega materiala po skupinah, ter enkrat

ponovitev razpoznavnih znakov za vsako družino rastlin

pogledamo si vpliv rabe na tip travnika na konkretnih

primerih travnikov


ZAKLJUČEK

učenci vrnejo učno gradivo in pripomočke, ki smo jih

razdelili

zahvalimo se jim za pozornost in pohvalimo njihovo

sodelovanje/raziskovanje/pridnost/poslušnost


7. VIRI

Agencija Republike Slovenije za Okolje. (2013). Meteorološka postaja Kobilje. Pridobljeno

23.3.2013 s

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/stations/kobilje.pdf.

Agencija Republike Slovenije za Okolje. (2013). Meteorološki letopisi. Pridobljeno

23.3.2013 s http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/yearbook/.

Agencija Republike Slovenije za Okolje. (2013). Murska Sobota. Pridobljeno 23.3.2013 s

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/murska

-sobota/climate-normals_71-00_murska-sobota.pdf .

Bakan, B. (2006). Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja; prispevek k poznavanju flore

Prekmurja. Lendava: Razvojni center Lendava.

Bakan, B. (2011). Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija)(kvadranti

9363/3,9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia. 71, str. 1-141.

Borbás, V. (1887). Vasvármegye növényföldrajza és flórája. Szombathely: Vasmegyei

Gazdasági Egyesület.

Boros, Á. (1924). A drávabalparti sikság Flórájának alapvonásai, különös tekintettel a

lápokra. Magyar botanikai lapok ( Ungarische botanische blätter). 23(1), str. 1-57.

Buser, S (2009). Geološka karta Slovenije 1 : 250.000. Ljubljana : Geološki zavod

Slovenije.

Čarni, A. (1987) Flora in vegetacija okolice Prosenjakovcev (kvadrant 9263/2). Diplomsko

delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

Čarni, A. (2005). Vegetation of trampled habitats in the Prekmurje region (NE Slovenia).

Hacquetia. 4 (2), str. 151-159.

Dobravec, J., Seliškar, A., Tome, S. in Vreš, B. (ur.). (2001). Biotopi Slovenije CORINE.

Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU.

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/stations/kobilje.pdf.

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/murska-sobota/climate-normals_71-00_murska-sobota.pdf

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/murska-sobota/climate-normals_71-00_murska-sobota.pdf


Fridl, J. Kladnik, D. Orožen Adamič, M. Perko, D. Zupančič, J. (ur.). (2001). Nacionalni

atlas Slovenije. Ljubljana: Rokus.

Geološki zavod Slovenije. (2008). Osnovna geološka karta. Pridobljeno 16.3.2013 s

http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm .

Geopedija. (2013). Interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije. Pridobljeno 2.4.2013 s

http://www.geopedia.si/ .

Javornik, M. (ur.).(1989). Enciklopedija Slovenije. Zvezek 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Jogan, N. (2000). Poročilo o delu floristične skupine. V M. Govedič (ur.). Raziskovalni

tabor študentov biologije Šalovci '99 (str. 53 – 56). Ljubljana: ZOTKS.

Jogan, J. (ur.) (2001). Gradivo za Atlas flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju: Center

za kartografijo favne in flore.

Jogan, N., Kaligarič, M., Leskovar, I., Seliškar, A., in Dobravec, J. (2004). Habitatni tipi

Slovenije HTS. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje.

Kaligarič, M., Škornik, S., Štumberger, B., Hönigsfeld-Adamič, M. in Petrinec, V. (2004).

Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko (končno poročilo). Vienna: AHT Group , AG-

Management & Engeeniring, Essen & Austrian Tourism Consultant.

Király, G. (2007). Vörös lista; A magyarországi edényes flóra veszélyesztetett fajai [Red list

of the vascular flora of Hungary]. Sopron: Samozaložba.

Kocjan, J. M., Anderle, B., Dakskobler, I., Seliškar, A. in Vreš, B. (2013). Prispevek k

poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji – II. Folia biologica et

geologica. 53/2, str. 123 - 175

Kocjan, J. M. (2014). Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih, ogroženih ali

drugače zanimivih taksonov v flori Slovenije –II. Hladnikia. 33, str. 31-63.

http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm

http://www.geopedia.si/


Krajinski park goričko. (2013). Povodje Ledave. Pridobljeno 4.4.2013 s http://www.park-

goricko.org/sl/povecava.asp?slika=../download/9/2006/7/2442_3278_ledava_skupaj.jpg.

Lainšček, T., Bačič, T., Jogan, N. (2010). Temnocvetni loček (Juncus atratus Krock.,

Juncaceae) ponovno najden v Sloveniji. Acta biologica Slovenica. 53 (2), str. 5-12.

Lauber, K. in Wagner, G. (1998). Flora Helvetica. 2. Ed. Bern, Stuttgart, Wien: Haupt.

Lazar, J. (1964). Pregled flore alg Prekmurja. Biološki vestnik. 12 (1), str. 21-42.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. idr. (2007). Mala flora

Slovenije, ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Mayer, E. (1950). Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Ljubljana: Slovenska

akademija znanosti in umetnosti.

Mayer, E. (1951). Prispevki k flori slovenskega ozemlja III. Biološki vestnik. I, str. 66-79.

Mayer, E. (1952). Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV. Biološki vestnik. II, str. 66-72.

Natura 2000. (2013). Natura 2000 v Sloveniji. Pridobljeno 16.5.2013 s


Niklfeld, H. (1999). Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs. Graz: Austrian medien

service.

Nikolić, T. in Topić, J. (2005). Crvena knjiga vaskularne flore Hrvatske.Zagreb:

Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, Državni zavod za zaštitu prirode.

Paušič, A., Somodi, I., Čarni, A. (2011). Prostorska analiza in modeliranje vzorca

pojavljanja mokrotnih travnikov (Molinion caerulae Koch 1926) na Goričkem. Anali PAZU.

1(1), str. 21-28.

Perko, D. Orožen Adamič, M. (ur.). (1999). Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana:

Mladinska knjiga .

http://www.park-goricko.org/sl/povecava.asp?slika=../download/9/2006/7/2442_3278_ledava_skupaj.jpg.

http://www.park-goricko.org/sl/povecava.asp?slika=../download/9/2006/7/2442_3278_ledava_skupaj.jpg.



Planjšek, M. Činč Juhant, B. (2002). O geologiji Pomurja in Goričkega. V A. Gogala (ur.),

Narava Slovenije. Mura in Prekmurje (str. 13-15). Ljubljana: Prirodoslovni muzej

Slovenije.

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. (2002). Ur. l. RS

št. 82-4055/02.

Repe, B. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela. 34, str. 143-

166.

Ribeiro, D., Čarni, A, Somodi, I. (2011). Vzorci razširjenosti invazivne vrste Robinia

pseudacacia v severovzhodni Sloveniji. Anali PAZU.1(1), str. 28-33.

Šoštarič, M. (1966). Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju. Varstvo narave. 4,

str. 107-114.

Šoštarič, M. (1967). Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju (nadaljevanje).

Varstvo narave. 5, str. 171-176.

Trčak, B., Podgorelec, M., Erjavec, D., Govedič, M., Šalamun A. (2012). Kartiranje

negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–

2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Miklavž na Dravskem polju: Center

za kartografijo favne in flore.

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. (2004). Ur. l. RS št. 48-2261/04.

Vreš, B. (2004). Eleocharis carniolica W.D. J. Koch – kranjska sita. V B. Čušin (ur.). Natura

2000 v Sloveniji – rastline. (str. 76 – 82). Ljubljana: ZRC SAZU

Wraber, M. (1969). Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio.

17, str. 176-199.

Wraber, T. (1967). Grmičasti dišeči volčin na Goričkem. Proteus. 30 (6), str. 150-152.

Wraber, T. (1971). Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik. 19, str. 207-

219.

Wraber, T., Čarni, A. (1990). Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave. 16, str. 5-16.


Ministrstvo za znanost in šport. (2015). Učni načrti. Pridobljeno 14.1.2015 s

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osno

vno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/

Zupančič, M., Čarni, A. (1988). Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem

obrobju. Biološki vestnik. 36 (3), str. 107-126.

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorjema, izr. prof. dr. Nejcu Joganu in doc. dr. Martini Bačič, za njuno

pomoč, potrpežljivost, vzpodbudo ter vložen čas za izdelavo tega diplomskega dela. Delo

pod njunim mentorstvom je bilo lahko in me je izjemno veselilo. Z mano sta podelila

ogromno znanja, ki je bilo ključno ob nastajanju te naloge. Ob tem se zahvaljujem tudi za

prijateljski odnos, ki smo ga tekom izdelave te naloge zgradili.

Hvaležen sem doc. dr. Simoni Strgulc Krajšek za recenzijo diplomskega dela in pomoč pri

določanju spominčic.

Hvala Tjaši Pogačnik Lipovec za tehnično pomoč ob herbariziranju materiala.

Zahvalil bi se Branki Trčak za njen čas, ki si ga je vzela za revizijo herbariziranih šašev.

Zahvala gre tudi Kristjanu Malačiču s Krajinskega parka Goričko za podporo in dostop

do podatkov, ki smo jih potrebovali tekom raziskave.

Hvala vsem, bližnjim in prijateljem, ki so na kakršen koli način doprinesli k nastanku

tega dela in so ostali neimenovani.

Za prevode in vzpodbudo za dokončanje diplomske naloge se zahvaljujem Neji. Hvala,

ker mi stojiš ob strani.

V največji meri pa se zahvaljujem staršema, ki sta mi omogočila študij in me v času le-

tega tudi podpirala.

diplomsko delo - university of ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/3505/1/diploma_-_lainscek.pdf ·...

Documents