nold egenter - university of ljubljanavernakularna arhitektura, antropologija, izvor, simbolizem,...

Nold Egenter

6

Izvori oblik vernakularne arhitekture in njihovo bogastvo simbolizmov je ševedno uganka za interdisciplinarno antropologijo, hkrati pa osnova za današnjearhitekturne študije. Interpretacije so si precej vsaka sebi, odvisno odoz njihov strok. Zasnova hiše e ponavadi ene ali veè zunanjifaktorje socio-kulturnega okolja z z

kozmiènim redom ali antropomorfnim usmeritvam inrazlikam. Èlanek daje kritièni pregled teh interpretacij klasiène antropologije injih potencira z antropološkimi elementi, usmerjenimi na antropološko definicijoarhitekture in njeno zagotavljanje semantiènih in simbolnih modelov zaharmonièno organizacijo grajenega v okolju.

avtorjeviroma ih j plod ga h

v . Drugi favori irajo simbolne asnovestrukturnih analogij

izvleèek

2oo4 / 1 ARVERNACULAR ARCHITECTURE - WHERE DOTHE SYMBOLIC MEANINGS COME FROM?

kljuène besede:

The "Encyclopedia of Vernacular Architecture of the World"(EVAW) edited by Paul Oliver can be considered as a milestone inglobal house research. It has raised the ethnology of the house andof dwelling to a new global level. What conventionally wasattributed to folklore studies too is included. In view of this globalcollection of data related to traditional house cultures it is notsurprising that expressions like "the anthropology of the house"and "anthropology of architecture" are increasingly used.Questioning the origins of house traditions, their relation to socialstructure and their often dense symbolisms has become a newstandard.

The origins of vernacular house forms and the wealth of symbolisms expressed bythem is still a riddle for disciplinary anthroplogy as well as in the framework ofrecent architectural research. Interpretations vary considerably according todisciplines of interpreters and their theoretical backgrounds. House forms aremost frequently attributed to external singular or multiple factors or socioculturalconditions. Others favour symbolic concepts of structural analogies to the cosmicorder or anthropomorphous allusions and gender distinctions. The present papercritically reviews these interpretations of conventional anthropology andcontrasts them with an anthropological approach focussed on theanthropological definiton of architecture and its function of providing semanticand symbolic models for the harmonious organisation of built form and theenvironment.

abstract

vernacular architecture, antropology, origin, symbolism, house

key words:

UDK

1.5.2004prejetoCOBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanek

72.01

vernakularna arhitektura, antropologija, izvor, simbolizem, hiša

Vernakularna arhitektura - od kod izvirajo simbolièni pomeni?

Slika 1: What a strange building! It seems basically geometrically conceivedlike a house or a houselike container on a post. On the other hand itshows a tremendous dynamism in regard to what we call decoration.There is a bird on top and for the rest we see fernlike protrusions withsubdivisions and in many directions mainly above the roof. (SalongMausoleum from Rumah Laseh, Kejaman, Sarawak; Dorothy Pelzer,1968 [Waterson 1990:201])Èudna zgradba! Deluje kot simetrièen objekt na drogu, ki po drugistrani spominja na dekorativne elemente. Na vrhu je ptiè, pod njimpa v vse smeri štrleèi izrastki.

O

A

Slika 2: Here too, the rooftop is protruding. And like in the first example:levo birds. Do they indicate a relation with the heavens, with the cosmos?

This is the way many peoples interpret such symbolisms. Butprobably there is another way to understand this, more related toarchitecture. (House shaped tomb (joro) at Lumban Silambi, Toba;Bartlett 1934 [Waterson 1990:212])

left

Tudi tukaj streha "štrli" in prav tako ima na vrhu ptièa. Gre zapovezavo z nebesi, kozmosom? Mnogi to tako interpretirajo, a

gre verjetno iskati v zvezi z arhitekturo samo.razlago

Slika 3: Maybe this example might help us with a somehow more simpledesno model. It is closely related to the above example (Festival to appeaseright the dead). It shows four strongly curved-types of branches

protruding from a small whitewashed hut. Seen with the naturalistseyes we never would be able to understand what is meant. The lowerpart is artificial, Architecture (A). The upper part is natural, evidentlyvital. Both parts are structurally and physically related. However it isdifficult to understand why: it seems to be a "Maximum-Contrast-Form". Above/below, natural/artificial, stable/dynamic. (O) incontrast to (A) for Architecture and stability, place etc.. We call theprinciple in this maximum contrast form "categorical polarity", or"polar harmony". Note that, though very different in their specificforms, both roofs have something in common, "categorical polarity".We can say: there is a "(categorically) polar analogy" among them.They are both quasi identical in regard to the principle of polar

Nold Egenter

7

VERNACULAR ARCHITECTURE - WHERE DO THE SYMBOLIC MEANINGS COME FROM?

Let us have a look at a photo (Fig. 1) published by RoxanaWaterson in her book on Southeast Asian vernacular architecturewith the title "The living House" (1990). The picture shows asmall houseform used as a Mausoleum. The roof is surrounded bywildly protruding plant symbolisms. A kind of vernacularBaroque? How can we understand such 'dynamic' decorations ofroofs and houseforms? Fig. 2 and 3 give some further examples.Maybe this world adheres to a particular deep-rooted philosophywhich we may know from other regions of the world? Forinstance in China where, on sacred buildings, we find wilddragons on dynamically curved roofs, contrasting immenselywith the 'rigid rationality' of the lower part of the structure?

Evidently, such questions can not easily be answered. First,because conventional anthropology is a fairly heterogeneousdiscipline with numerous subdisciplines, views, approaches,theories. In addition most of these subdisciplines and approachesare formed by the European history of culture and thus oftenproject prejudices on the materials rooted in other cultures.

Thus the methods to do research with traditional housecultures are still very heterogeneous, as can be seen in the firstvolume of the encyclopedia with its numerous disciplinary,culturo-theoretical, and environmental perspectives. In additionwe have the countless objective conditions of "design" andproduction as they are described in volume 2 and 3.

In fact, the vernacular house is a highly complexphenomenon. We risk endless approaches without reallyunderstanding the essence of the house. In the following we wantto shortly outline how cultural anthropology understands the'anthropology of the house'. Basically there are the followingquestions:1) Is the vernacular house merely the result of external factors

that were perceived by humans and used to produce houseforms?

2) Or was it rather the human being producing ideas which werematrialized and kept through time, thus producing oftenbizarre forms as an expression of the human mind?

3) Or, can we understand the house itself and its precursors as arelatively autonomous development, which autonomouslyproduced structural conditions which were perceived byhuman beings, were then actively recreated and furtherdeveloped?

Most anthropologists and architectural house researchers wouldemphasise points one and two in combination. Most would besceptical in regard to point 3, or would even reject it completely.Later on we want to show that point 3 makes sense and allows bestto explain the great variety of forms and arrangements. But firstwe will shortly outline the conventional arguments.

The ConventionalAnthropology of the Traditional HouseThe origins of the vernacular house

Let us first do a short excursion by following the entry"Anthropology" in the first volume of the Encyclopedia ofVernacular Architecture of the World. Reimar Schefold gives agood outline of the problem of the anthropological approachtowards vernacular architecture.

Factor-analysis [Rapoport]: Amos Rapoport was one of thefirst who in new ways studied traditional house forms worldwidewith a specifically developed method. His factor analysis, as itcan be called, is known today to a wider public interested inarchitecture and is also still used by many in spite of its highlyproblematic structure. Rapoport has basically interpreted houseforms as individual units, which is a rather problematicassumption. In fact the traditional house is, in whatever culture,always an accumulation of various and different lines ofdevelopment. The roof is a primary evolutionary line. Similarlythe entrance, the window and the walls have their owndevelopments. Similarly the fireplace, the hearth, the stove. Allthese components have their own lines of development and cancombine to form this or that type of house according to variousconditions. Consequently Rapoport's method is a rationalisticapproach, which deforms our view rather than clarifying ourunderstanding of the traditional house.

Sociocultural factors [Morgan]: house forms can also bestrongly related to patterns of cultural behaviour, of culturalvalues and worldviews. Lewis Henry Morgan had been aprecursor of such studies using the method of factor analysis. Heidentified various types of social behaviour and customs whichcould be related to the longhouse among Indian tribes researched.Morgan's basic framework was his theory on the social evolutionof mankind (savagery, barbarism, civilisation) which hecombined with an evolution of family structure (promiscous,monogamy, patriarchal monogamy) and further also with datarelated to the "Houses and House-life of American Aborigines"(1881). Among the Iroquois who - acording to his classification -lived a primitive communism, he interpreted the longhouse inregard to this communal life, particularly in regard to the capacityto invite outsiders and to offer them great hospitality. But, in thiscase too, one will have to remain sceptical in regard to suchunilinear correlations. They transmit the impression of a purelyfunctional first hand evaluation.

Symbolic conceptions [Griaule/Dieterlen]: Referring toMartin Griaule and Germaine Dieterlen (1954/1963) Schefoldmaintains further that symbolic conceptions are culturallyimportant paradigms. Concepts of the adequate order andrelations in the "social and cosmic universe" can play animportant role in the construction of a house. Griaule andDieterlen's report about the Dogon huts in Mali had shown how a"very complex cosmology" finds its expression in an "esotericanthropomorphical symbolism" which influences the plan of thehouses and settlements and also defines their form. Such studiesdoubtless produce a certain fascination because they reveal anunexpected spiritual grandeur in what is considered simple in theframework of conventional ideas of primitivism. However, suchstudies mainly based on interviews should also sceptically bequestioned. For many researchers the expressions 'cosmos' and'cosmology' are very quick at hand. A closer view shows that theemphasis of the term is on the concept of a well structured oraesthetic order. In its European history this could spatially beextremely limited. In Ancient Greece it could mean a localmilitary order or could be limited on the face like "cosmetics"[Kerschensteiner, 1962]. From the 14th century in Europe the

harmony. thus, they are not only aesthetically balanced, theyrepresent an order. If we assume that this balanced order can be smallor spatially extended into the relation of heaven and earth, we can saythat our two houses are the basic foundation of a potentiallyharmonious world order implying "All in One and One in All" ('Henkai pan' in ancient Greece). Note that we are speaking of a basicallyaesthetic concept, which has a universally harmonious and unifyingmeaning. (Iban 'sungkup' burial hut made for the great festival toentertain the dead, 'Gawai Antu'; Sandin 1963 [Waterson 1990:201]Mogoèe nam lahko ta model, s štirimi ukrivljenimi štrleèimi vejami,pomaga razumeti prejšnja primera. Naturalistièno gledano je spodnjidel Arhitektura (A) kot umetno, spodaj stabilno. Zgornji del (O) jekontrast (A): zgoraj naravno, dinamièno. Ta princip najmoènejšegakontrasta imenujemo "kategorièna polarnost" ali "polarnaharmonija". Oba primera sta navidezno identièna po principupolarne harmonije in nista le estetsko uravnote�ena, temveèpredstavljata tudi red. Èe predpostavimo, da lahko ta uravnote�enired apliciramo na relacijo nebesa / zemlja, lahko reèemo, da stamorda ti hiši osnovi harmonije v svetu - "Vse v enem in eno v vsem".

Nold Egenter

8


term was used in astronomy and thus gained its universaldimensions. Evidently anthropological research is unbiasedlyready to accept such terms. They are filled with Eurocentriccontents without critically asking about the factual localimplications. Here too there are great risks to commit mistakeswhich should be avoided.

environmental model or "microcosmic" prototype, not in theuniverse.

Schefold mentions examples related to three different types ofsymbolic meanings: cosmos symbolism [Eliade], socialorganisation [Cunningham] and gender symbolism [Bourdieu].We want to critically discuss these three groups in the following.

Cosmos-symbolism [Eliade]: Schefold operates withwellknown theories in this context, as in the following example,implicitly referring to Mircea Eliade [1995a, b]. In many regionsof Southeast-Asia - he says - the longhouse is considered asymbolic representation of a threepartite cosmos. Heaven, earthand underworld appear in the symbolic meaning attributed to theroof, the living rooms and the basis below. "The house thus formsa miniature cosmos, micro-cosmos."Evidently this interpretationreflects Mircea Eliade's spatial structuralism. In earlycivilisations and before, man had become overhelmed in view ofthe endless spaces of the cosmos and therefore, honouring thesedimensions, reproduced these axial systems on earth in hisenvironment "en miniature" as sacred places, temples and so on.Of course, as indicated above, this is also a (theologicallyfounded) Eurocentric concept. However, if we rather emphasiseevolutionary principles of hominid space perception, MirceaEliade can also be interpreted inversely. We would then have tosay: "the house traditions mentioned show a stereotype order ofcategorical polarity, which reflects analogies to the environmentperceived in tripartite ways of heaven, intermediate world andlower world". The origins of this perception are not assumed inthe perception of macrocosmic structural conditions as it ismaintained in the case of Eliade, but are considered to be relatedto a model within the tradition of the society researched. Theconcept of "macrocosm" in this evolutionary view would thus bemerely a vague speculation, a structural projection using the localmodel.

Social organisation [Durckheim/Mauss, Rassers;Cunningham]: The second group too shows its strong leaning tothe Eurocentric tradition of theories: French positivism, inparticular Durckheim and Mauss with the thesis of the socialorigins of symbolic classification. In this context Schefold hintsto Rasser's survey of the Javanese house. Its internal divisionsshow the attribution of a sacred, closed and female internal partwith a profane open and male part. Rassers interpretes this as asocio-cosmic dualism which - according to him - is characteristicfor Java in general. Here too one should be aware that the primaryconditions of this concept are related to macrocosmicdimensions. Evidently it would be more difficult to search themicrocosmic prerequisites in Javanese culture. However, theprimacy of social organisation as maintained by positivism hasbeen questioned, says Schefold. But the "holistic view remainsthat various aspects of a culture are interconnected in an all-embracing order, the basis for all structural anthropologicalapproaches. "Cunningham's study of the Atoni on Timor showshow social (lineage), political and cosmological oppositionsdefine the House of the Atoni and the life within. They can betaken as an example how traditional societies lacking script canstore their ideas within the house. This may be valid for thoseliving within the concerned tradition, but might be much moredifficult to understand for those who come from outside somehowlike "aliens".

Gender-symbolism [Bourdieu]: Finally Schefold hints toPierre Bourdieu's analysis of the Berber house (1972) which isdescribed as strongly characterised by gender symbolisms.Female categories, which imply darkness, are connected to theinternal part of the house. This stands in strong contrast to male

Multiple factor thesis [Schefold]: Finally Schefold gives hisown overall conclusion saying that there are many factorsdefining houseform. One of these factors can be of greatimportance, but the interaction of several factors can be equallyimportant. Referring to the cross culturally comparative methodof anthropology or ethnology Schefold emphasises theimportance of traditions. Communally important conditions mayhave developed basic forms among some groups or cultures,whereas considerable variations are shown among neighbouringor related units. It is clear, the comparative method ofanthropology lacks history. Neither written nor monumentalsources are available. Consequently the insights remain vagueand often speculative. We can not maintain anything of a reallyreliable character. If on the other hand house research - by meansof technological periodisation for instance - manages to introducenew temporal criteria, this might be of considerable importance.

Symbolic dimensions: Not all anthropological studies arefocused on genetic factors in regard to houseform. Schefoldinterpretes symbolic meanings in a similarly importantautonomous dimension. "After all, in most traditional societiesthe house is man's most important three dimensional creation. Itcreates space within space, it places borders around a piece of theuniverse and, in so doing," Schefold continues, the house "is thething which obviously can serve as an expression of conceptionsabout the world in its entirety." Evidently this suggestion too has aprojective character. If we assume that the cultural process ofspace conception runs from local models to the environmentaland, very late in cultural history, to the universal, then, the basicontology or "worldview" must consequently be searched in an

The symbolic meaning of the vernacular house

Slika 4: Schefold mentions this example of an "anthropomorphism in theidealised plan of a Dogon settlement". Evidently there is not muchsimilarity with our Eurocentric view of the human figure. It would beinteresting to clarify these indicators further with the attempt to beable to understand the conditions of the whole image behind. EVAW1/:7

[]

Schefold navaja ta primer kot antropomorfizem v idealiziranemnaèrtu Dogonskega naselja. Z našega evrocentriènega gledišèapodobnost s èloveško figuro ni opazna.

9

aspects indicating outside. They are considered cultural, areimplying fertilising capacities and are related to bright light.Correspondingly, the main gate is important. It has to be in theeast, letting the virile light enter. Here too we can take theseinformations as they are and attribute them to a general symbolicdisposition of man. On the other hand we can remain sceptical andask for the models within the society concerned.

House societies: In an anthropology of the house, Levi-Strauss' indication (1982) on the importance of the term house("societes de la maison") among many European aristocratsshould not be neglected. In this framework, the house in itsphysical formation appears as a fundamental category, asobjectification of common interests, however, limited on certainsocial strata. Ancient names, founder titles, ritual functions andsacred heritage were related to such a "moral person of thehouse". It forms the point of convent for group formations.

The problem of all these heterogeneous interpretationsconsists in the fact that to a great extent they project Euro-historically founded concepts on foreign materials. Themethodological relations are not clarified. How do they all relate,these various symbolic meanings? Are they basically differentfrom each other? Or do they seem different to us, only because wetend to classify them differently (anthropomophous, gender-relations, macro/micro-cosmic, inside/outside spatially etc.)?Arethey connected in quite different ways than we would expect? Dothese societies search for oppositions in general in order tocombine them into harmonious units irrespective of their factualcontent? Are we confronted with an entirely differentphilosophy?

Schefold closes his contribution by emphasising thepotentially fertile cooperation between architects andanthropologists, but he sees both domains fairly different. In theconventional sense of interdisciplinarity he thinks the two fieldsmight be able to produce positive results by close cooperations.

However, this is a very onesided presentation. It is based onthe idea that anthropology, particularly cultural anthropology, orsocial anthropology offers a sufficiently stable system, a systemwhich can easily integrate architecture somehow as a newsubdiscipline. But this is a far too simplified view. Conven-tionally it has to do with the professional "low-contact factor'"between anthropologists and architects.

This last sentence leads us to the other side.Architecture itselfhas also developed its own anthropological architectural theory,mainly as a reaction against an intra-professional problem. We arespeaking of the architectural crisis triggered by the art historiansin the end 60ies of the last century. Some people call it the"Charles Jencks-coup"! It included the death-declaration ofmodernism and the return to style history [postmodernism]. Italso postulated written history of architecture as architecturaltheory!

We want to shortly outline this new "intra-disciplinary"anthropology of architecture in the following:

Its main starting points were the rather chaotic discussionsbetween Modernism and Postmodernism in the domain ofarchitecture. The new position critically points to the irrationaldissection of aesthetically defined "high" architecture andpragmatic "low" building which is basically responsible for thehollow rhetorics in the architectural field at present (ca. 100different styles, acc. to Jencks). Further, "Vitruvianism" is

The projection of euro-historical disciplines

Structure, Methods and new OutlooksTheAnthropology of Habitat andArchitecture

considered as "architectural theory", in fact a regress into 19thcentury concepts, or, in other words, a post-modern architecturalfundamentalism. In addition, Rykwert's book "OnAdams House"(1972) searches the ideas of the "primordial hut" in the Bible,which can be taken as an indicator for the complete helplessnessof art historians if it comes to clarify evolutionary questions inregard to architecture (similarly Rykwerts "dancing column"1996)! See in this context also the incredibly narrow-minded"librarywork-program" of the ETH-Z/gta-institute underOechslin. [Oechslin, 2003]

Nold Egenter


Slika 5: Architectural Anthropology: This scheme shows the main lines of theevolution of constructivity and architecture.(1) shows the hominoid tradition of nestbuilding, treenests,nightcamps and groundnests with rooted materials, the latter formingthe subhuman prototype of architecture.(2) A further important process is the evolution of the semanticdomain: the use of fibrous and fibroconstructive signs and symbols.Most important in this line are the impacts of the first tools: materialscan be cut and transported elsewhere for construction which alloweda great formal, functional and topological differentiation of earlyarchitecture. Equally important is the development of categoricalpolarity with semantic architecture. It forms a model to see categorialpolarity of natural forms (e.g. top and trunk of tree, horns and head ofanimals etc,) in analogy with the categorial polarity of self madeartefacts.(3) The later huts and houses are formed by the two primary lines.(4)The primary sedentary type is agrarian village, in which semanticarchitecture is the source of ontological developments.(5) The urban line takes over the agrarian system but manipulates iteither by monumentalising (temples) or verbalising and fixing it inthis form (e.g. AT). These transitions are of great importance eventoday. But many are not aware of these connexes and transitions.Conventional theories are fixed on history in the strict sense. Thenew traits only show when using structural history (ethno(pre-)history [or 'anthropological definition of material culture].Antropologija arhitekture: Shema prikazuje glavne smeri razvojakonstrukcij in arhitekture.(1) prikazuje hominoidno tradicijo gradnje gnezd . Gnezda na tleh soprototipi arhitekture.(2) Uporaba vlaknastih materialov in iznajdba prvih orodij omogoèaprenos materialov iz nahajališèa na mesto gradnje. S tem se zgodipomemben premik v obliki, funkciji in topološki diferenciaciji prviharhitektur. Prav tako se razvije kategorièna polarnost s semantiènoarhitekturo.(3) Kasnejše hiše izhajajo iz dveh glavnih smeri razvoja.(4) Primarni arhetip je poljedelska vas, kjer se iz semantiènearhitekture razvije ontologija.(5) Urbana smer razvoja zasenèi poljedelski sistem in ga spreminjabodisi v monumentalizacijo (templji) ali v obskurnost. Ti prehodiigrajo pomembno vlogo tudi še danes, kljub temu da se jih marsikdone zaveda, saj konvencionalne teorije smatrajo zgodovino v absolutniluèi. Novejše raziskave ka�ejo zgodovino arhitekture v drugaèni luèi.

Slika 6: Japanese primatologists have produced a measured plan of thenightcamp of a gorilla group. [Izawa/Itani 1966, in Egenter 1983]This drawing shows a perspective into the night camp of this gorillagroup, using the indicated measurements of Izawa and Itani. Forbetter visibility the bamboo grove has been cleared on the drawing togive an impression how social relations work in this temporarysettlement.Japonski primatologisti so predstavili prva prenoèišèa goril (nightcamp). Bambus na sliki je prestavljen, tako da so lahko boljepredstavljene socialne vezi med prebivalci te zaèasne naselbine.

Slika 7: Same arrangement like above. Great Apes show a very clear sense forspatial order. The female and her baby have their nest in the centreand above the ground. They are protected by five other individualsincluding the dominant male with their tower like nests strategicallyprotecting the centre. [Egenter 1992, 2001]Enaka razporeditev kot na prejšnji sliki. Velike opice imajo izostrenobèutek reda v prostoru. Mati z otrokom ima svoje gnezdo v centru innad tlemi, èuva jih pet ostalih posameznikov, vštevši dominantnegasamca, ki z gnezda "na stolpu" strateško varuje center.

In this critical framework architecture is newly defined inscientific terms as "all what man and his predecessors built andbuild." This new anthropological definition leads us to some basicdiscoveries! First we become aware of a technologically new"fibroconstructive industry" which is of pre-lithic importance andsuggests an entirely new temporal framework to discussarchitecture in an evolutionary dimension. Two different and newdomains of architecture are discovered, "subhuman architecture"and "semantic architecture". We gain a new classification:

(1) subhuman (nestbuilding behaviour of the GreatApes),(2) semantic (life-tree- fetish- maypole-complex),(3) domestic (vernacular architecture),(4) sedentary (settlement core complex) and(5) urban architecture (early city-statesand the

monumentalisation of fibroconstructive village cultures)[Egenter, 1992].

Methodologically this new classification of architecture callsfor a new approach derived from "structural history" [Wernhardt1981]. It is called "ethno(pre-)historical method" [Egenter1994a]. Material culture is not studied conventionally accordingto different disciplines like prehistory, history and ethnology. It isdefined anthropologically, that is collectively. This has greatadvantages for architectural research. In fact, architecture, withits endless examples of "fibrous materials" used in ethnology andfolklore cultures, now lets us discover a "soft prehistory" [Egenter1986, 1990d] which might have been much more important thanthe "hard prehistory" of the archaeologists. "Soft prehistory"produces new perspectives in regard to the "artefact" concept.Most exciting is the new term "prelithic fibroconstructiveindustries" because the artefact concept gains new temporaldepth, particularly with the primary class of "subhumanarchitecture".

A second important point: semantic architecture hadimportant functions in the generation of sedentary life andculture. Its toposemantic characteristics allowed it to develop intoa temporary or sedentary territorial demarcation system in whichcertain social individuals or groups transmitted their territorialclaims to other individuals or social groups in the present, and, bycyclical renewal of the fibrous demarcation to later individuals orsocial groups. As a perceptional and conceptional model"semantic architecture" autonomously introduced and developedhigh ontological values which later became the basis ofaesthetics, cognition, and religion [Egenter, 2001].

Both classes also provide us with entirely new artefact depths.Architecture can now be considered with an artefact depth of 16million years.And constructive behaviour can be considered with22 million years of temporal depth. This will lead to quite newtypes of organisation of our knowledge regarding the human past.Constructive behaviour, achitecture and sedentary life willbecome very important factors in our theories of culturalevolution [Egenter, 2001]

Fig. 5 (Slika 5) shows these fairly new parameters outlined ina schema which lets us understand the evolution of architectureand culture in close relationsship. Note that not the toolmaker isthe central figure anymore, we put the capacity to construct withfibrous materials ("constructivity",Yerkes 1929), and its products"architecture", "demarcated habitat" and "increasingly sedentarylife", finally "monumentalisation of fibrous culture" into thecentre of the process of hominisation. Important is also the degreeof expanding space perception and space control. We canconclude a lot from the structural models we discover in this new

Some general points

Nold Egenter

10


perspective. There are essentially five evolutionary lines, allsurviving into the present as "living traditions". The first three aremost important here.

In the primate world constructive behaviour has deep roots(22 million years). A tremendous tradition, which - from thebeginning takes place in arboreal space with nests partly high upin the trees. Nests are fibrous constructions with arms and handsas 'first tools'. The fabrication of tree nests includes things like theexperience of self produced, reliable stability of a construction,

Five Evolutionary Lines

11

Nold Egenter


the expression of security, of commmodity, of closeness in thesocial sense [Egenter 1983, 1990c].

In regard to the concept of "settlement" it is important thatnestbuilding and passing the night in nests happens in groups.Evidently there is some sort of a plan reflecting social structureand the defensive character in regard to predators around thenight camp. Note that locomotion in arboreal space is difficult atnight for the animals: stereoscopic view is blocked to a greatextent.

About 16 million years ago space becomes mainly terrestricfor Hominoids in Africa. Nests are dominantly built on theground. Rooted materials like bamboostalks are knotted andfixed at a hight of ca. 2 meters, thus producing a tower like stableconstruction which on top carries the nest. The animal climbs upand spends the night on top of his construction [Egenter 1983,2001]. This can be considered as the beginning of architecture.

Semantic factor: Essentially from the nest, but also in relationto traffic signs of greater apes [Savage-Rumbaugh 1996] we mustassume that building included an increasingly importantsemantic dimension, the "sign in the landscape" which developedinto a particular class of "semantic architecture". It developedfunctions of socio-territorial control combined with food control.This type of architecture became extremely important for theevolution of human culture.

Early tools must have greatly stimulated and differentiatedconstructive behaviour. Tools allowed to cut materials andtransport them somewhere else and combine them with otherconstruction materials. A wide spectrum of forms is possiblewhich we can reconstruct to some extent if we look at the materialculture of traditional populations of hunters and collectors. Traps,nets, for animals and fishing, originally small round huts or tentsand other small forms, basic means of transport, illumination, firefor cooking and warmth, etc.. In other words, we can assume aconsiderable equipment which did not show in the archaeologicalmethod [Egenter 1991a, 1994b, 2003].

Categorical polarity: Primary aesthetic factor. The mostimportant development in the line of semantic architecture was"categorical polarity". It can be assumed as an autonomoustechnological development. The human hand forms a lower partby binding rooted stalks into a stable cone. A surplus part isforming a protruding element which remains naturally unboundand mobile. Two contradictive categories in one form.Aesthetically PRO-portion is born. The artificially produced"categorical polarity" can be used to make analogies to similarstructures of natural forms (top and trunk of trees, protrudingparts of heads (horns, antlers), wings and body of birds, etc.[Egenter 1994a, 1994c]. Did this comparative process of artificialform (semantic architecture) and natural forms contribute to theincreasing size of the human brain from Homo habilis to Homosapiens sapiens (ca. 2 My - 40 Ty). Did it form the "discovery ofnature"? Was it the first human system of cognition programmedto form aesthetic harmony?

Polar analogy: We can explain this analogy between twodifferent forms structured according to the principle of"categorical polarity" with the following formula, expressing"polar analogy".

O/A1 = O/A2 = O/An.

It implies natural or artificial objects 1, 2 ...n which may all bedifferent in their form but which have something in commonwhich makes them similar, quasi identical. It is their categorically

SemanticArchitecture:

Slika 8: In central Japan one hundred villages were researched at the time oftheir Shinto cult festivals. The results of the study were quite new inregard to religion. Cults could now be understood not from belief orverbal ideals, but, evidently the "seats of Gods" showed their centralcontent as socio-territorial demarcation. The cults were recognized astraditional local constitution, which provides basic structuralconditions for the village: socially and politically (founderhouse),spatially (value focussed axis) as well as aesthetically andontologically (PRO-portion = META-physics) [Egenter 1980, 1994a]V osrednji Japonski so raziskovali vasi v èasu "Shinto praznovanja".Kulte lahko na podlagi teh spoznanj razumemo ne le kot verovanje inidealizme, ampak kot temelj gradacije prostora, razmejitve medcentrom (središèem bo�anstva) in ostalimi socialnimi, politiènimi,estetskimi in ontologiènimi vsebinami.

Slika 9: One village composed by four hamlets shows the basic conditions ofthe spatial organisation of a village in the framework of what iscalled the "cultfestival of the village deity". [Egenter 1982a]Vas, sestavljena iz štirih delov, prikazuje osnovno organiziranostprostora v okviru praznovanja.vaškega

Slika 10: Selection of hutlike types in various cultures.Izbor tipov koè razliènih kultur.

Slika 11: Selection of column types in various cultures. Many of them wereconsidered of highest values, being sacred or representing deities.The Djed pillar of Ancient Egypt for instance was representative forthe the wellness of the Pharaoh's empire. [Egenter 1980a, 1994a]Izbor tipov stebrov razliènih kultur. Mnogi so bili zelo visoko cenjeni,bodisi da so bili sveti ali so predstvaljali bo�anstva.

Nold Egenter

12


contradictive structure, O/A, meaning upper part withdominantly "dynamic" category over lower part with "static"category, both parts forming a formal unit in objects 1, 2 ....n. Thiscommon aspect is "harmony between contradicting categories" intheir forms. We have shown how this principle is effective e.g. inthe Middle Ages and later and how it is misinterpreted byEuropeanArt historians [Egenter 1998b*, c*, d*]

Evidently this order is not invented by a prehistorical"Einstein". It is derived from models related to semanticarchitecture. In the case of the Ainu it is very clear: their wholesociety, their social, formal, spatial, aesthetic, religious,economical dimensions are structured into an enormouslycomplex system of polar relations. "Coincidence of oppposites"in the same form, in the same conceptual unit. Spatial, tectonic,architectural, or colour related on one hand, but also social, sexualor cosmic on the other side. Harmony regarding light and dark,regarding above and below, natural and artificial and so on. Thewhole environment with all its empirically and spirituallyaccessible parts is combined into a per/conceptual whole which ismodelled according to sacred signs which express topos,verticality and categorical polarity at that place [Egenter 1991a].

Similarly in the case of the Japanese farmhouse. Semanticarchitecture defines the main points of the house, altar andentrance. The altar defines the upper part. Ritual behaviour, livingand sleeping are focused on it. And the lower part with itspragmatic aspects of daily life like cooking and other work isrelated to the gate markers or also special markers for the hearthand the later established sacred column in the centre of the house.Note that in spite of considerable variations this basic pattern iscommon to all house traditions in Japan [Egenter 1982b, 1991b].

In Neolithic times semantic architecture developed into a veryimportant system which supported sedentary life by a newdisposition, which we called "settlement core complex". Corecomplex is a new function of semantic architecture on the higherlevel of settlement or village. Demarcation is initially set up by afounder at the borderline between wilderness and intendedplantation surfaces. Nuclear border means its polar code isprojected outwards. It defines the "sacred territoriality" of thesettlement, the functional and non-functional use of the surfacesand socially the power structure related to the founderhouse. Itsrepresentant is chief of the village, head priest (owner of deity;deity = demarcation sign) and - with his kin - ruler of the territory.The local festival calendar is the archive of village history. Themost important criteria of this system are the toposemanticdimension of the fibroconstructive signs, their cyclic culticreproduction and the structuro-symbolic form of the nuclearborder marker ("semantic architecture").

Categorical polarity of the demarcation was used as a model toorganise time, plantation cycles, organisation of work, etc. as wecan see it in the example of theAinu. Due to its model function forenvironmental order, its aesthetic and harmonising significancein general, it produced high values. It became sacred or was called"above" implying high ontological ("worldview") values (e.g. inJapanese: "kami", high above, which, in contact with othercultures became "deity" or "god").

Thus, this system of "nuclear borders" was highly effectivebecause demarcations were within the settlement, thus protected.In its performance, that is, by developing high values, it managedto guarantee the existence and diffusion of sedentary agrarian

DomesticArchitecture

SedentaryArchitecture: settlement core complex

Slika 13: Elements of the Ainu House and the evaluation of the landscape. Thewhole environment is interpreted in the framework of a categoricallypolar system from inside out, from the domestic domain into thewhole valley with the dichotomy of upper river and lower river asmain backbone. The whole system is structured according to thesacred signs of the Ainu, the inau.Elementi Ainu hiše in njene okolice - celotno okolje je interpretiranos kategoriziranim polarnim sistemom, od znotraj navzven, izlokalnega na celotno dolino, z delitvijo na zgornjo in spodnjo reko.Sistem je strukturiran skladno s svetimi simboli Ainu - inau.

Slika 12: Schematic representation of most important criteria of semanticarchitecture. The lower rooted part (A) forms a stable cone whereasthe upper part (O) remains natural and dynamic, both parts combinedacting as a model similar like the Chinese YinYang symbol. Incontrast to this abstracted graphic symbol the O/A structure forms aprimary local vertical axial system which can be interpreted inspatially extensive ways. If we assume its universality in ruralagrarian domains since neolithic times we could consider it some sortof the 'gene of culture' providing the basic structure of art, philosophyand religion.Shematski prikaz osnovnega semantiène arhitekture.Spodnji, zakoreninjeni del (A) predstavlja stabilni sto�ec, medtem kozgornji del (O) ostaja naraven in dinamièen. Oba simbola stapodobna kitajskemu yinu in yangu.

kriterija

13

village cultures in many different parts of the world.The concept of categorical polarity became the allround

method to harmonise artificial arrangements as well as theorganisation of natural environments. On one hand, the cyclicrenewal of the demarcation set up initially at village foundationby the village founder produced local time, the "once" of thefoundation reinstituted and physically enewed at the cyclicfestival. And it brought social hierarchy: the representative of thefounderhouse became local ruler and priest at the cyclic rite as"owner of the deity".

In other words, "semantic architecture" and how it is used incertain conditions lets us reconstruct the process of the formationnot only of agrarian society, but also of its importantcharacteristics, like religious rites, "mythical time", "creation of(local) world by gods", formation of social hierarchy and so on.What we called "settlement core complex" must have formed thenucleus of a cultural system which we perceive in neolithic andmetal periods as general characteristics of widespread sedentaryvillage cultures.

We can also reconstruct how this 'settlement core complex'was used in the formation of earliest city-states and theirhierarchical social structure. We can understand the role playedby monumentalised temples for social control and centralisation.We can understand the formation of earliest script based onsemantic architecture [Egenter 1984, 1989f*]. But this transitionis not discussed here. It is outlined in various other papers, e.g. in :"Rural/urban dichotomy" 1998g*. The basic new insight consistsin the fact that the culture of early civilisations were not the greatingenious inventions as described by historians, art historians andarchaeologists (e.g. Spiro Kostoff 1977). The developments canrather be characterised as a superseding process in which the newupper social class materially transformed or "monumentalised"the "fibroconstructive" non-durable culture of agrarian villages ofneolithic and metal age origins. The new durable elements weretransformed into instruments to exploit the agrarian populationand to control extended surfaces from central temple systems(sacrifice transformed into tax).

In the following we will show some examples of our newsystematic approach. We will indicate the interaction, the closerelation between "semantic architecture" and "domesticarchitecture" (or "vernacular architecture").

In contrast to the conventional method of the anthropologistwho works ethnographically in the field surveying a traditionalsociety, using interviews of the inhabitants of a house or a villageto obtain explanations for the forms of their vernaculararchitecture, we have outlined a different concept whichreconstructs the architectural forms and their expression as animmanent principle of the deeprooted architectural traditionitself. It is basically a physically expressed aesthetic principlewhich is autonomous in its origins (categorical polarity) and istraditionally preserved in many forms and expressions because ofits harmonious model character. This might change the way weunderstand vernacular forms and their expressions.

In our first part we have critically discussed conventionalinterpretations of anthropology. We questioned the assumptionthat socio-cultural concepts were basic, that symbolisms relatedto the human body or gender were primary. We doubted Eliade'sproposition that microcosmic interpretations were mini-

Urban architecture: early city-states (monumentalisation offibrous village cultures)

Conclusion

aturisations of macrocosmic experiences. We also doubted thatsuch results of interviews might be taken as culturo-specificexpressions and metaphors. This attitude is not aware of thecognitive processes involved. How is natural form perceived andintegrated into human consciousness? The conventionalanthropologist considers nature as a primarily given entity. (1)

If however we are assuming a deep rooted constructivetradition, a "soft prehistory" which did not manifest itself in ourconventional system of prehistory, things look different.All theseoften phantastic vernacular forms are not just "symbolicarrangements" or particularly "decorated" types in theconventional Western sense of art theory anymore. They arerather traditional "survivals" in the sense of surviving formalconcepts, survivals of a "pre-monumental" architectural substratethat was materially not durable and therefore went through themeshes of our historical perception. Forms of the semantic levelhave been preserved into the domestic level, even though materialconditions or constructive capacities in general have greatlychanged. Or, a particular form of semantic architecture hadgained an important meaning within a cult system (e.g. founder'scult, ancestor cult), therefore the symbolic core was kept intactwhile new functional parts were added.

Such survivals can also be most impressive if the texture of adurable object still preserves the primary fibroconstructiveconditions as part of a building constructed with more evolvedmaterials and building techniques. This can be seen in many partsof the world and on various technical levels. It is the case if thetexture has become an indicator of the primary condition of theform and wants to communicate the value of this stage. (2)

One of the most impressive cases are the stave churches ofNorthern Europe which, besides their impressive PRO-portions,show rich "decorations" of weaving work in their columns as wellas in their doors and door frames. The same principle of texturalsurvival appears also in the "cannelura" of Greek columns. Thewell-known texture has preserved the structural condition of longgone times when such columns were still used as free standingsymbols and reed bundles [Semper 1878, Andrae 1930, 1933].Note that the interpretation of the capital changes completely. Ithas nothing to do with support in the static sense. It is primary anontological model showing the harmony of two contrasting parts,what we called categorical polarity or PRO-portion. Similarly thebundle-pillars of ancient Egypt tell us clearly that they werecopied from fibroconstructive prototypes. Evidently they are not'inventions' of designers as Spiro Kostoff maintained. Theirprototypes have to be searched in predynastic village cultures.They were cyclically rebuilt fibrous columns very likely servingas topo-semantic markers in the framework of local cults in whichtheir character as ontological model played a role [Egenter1994a]. Highly trained sculptors working for the 'eternallydurable' buildings of the Egyptian pharaohs have monu-mentalised them and integrated them into temples.

Similarly the nicely decorated plant columns or other types ofstructures associated with many Indonesian house traditions arerelated to the territorial founder system. Some have remainedfibroconstructive and outside the houses being used in theframework of cultic traditions, or have changed materiality andwere moved into the house in the case of ancient founder families.It would be an important task to gather materials on this topic.Cults and rites still performed among various ethnic groups inSoutheast Asia showing "semantic architecture" in their coreshould urgently be studied. Anthropologists have greatlyneglected these materials either because they had been devaluedby christian influences (fetish, spirit hut etc.) or for reasons of

Nold Egenter


time. Studying the festival calendar of a traditional societyimplies living with them during at least one or a couple of years[Egenter 1994a].

Thus, all these "symbolisms" are not "invented" as someinterviews in conventional anthropology may suggest. Evidentlythey are part of a very deeprooted tradition, which has developedits own ontological values over long times. These values can be"read" by studying local cyclic rituals. Sacred demarcationswithin or outside the house are ritually renewed. But, why are theyso valuable for local peoples? Since neolithic times they becameimportant in regard to sedentary life. Agrarian society began toaccumulate wealth, developed village culture. As part of aterritorial system the demarcations protect the agrarian habitat byserving as a socio-toposemantic archive of the local past and oflocal social power. [Egenter 1980, 1982, 1994a, b]

Consequently, all these symbolisms have their clearimmanent logic providing a basic order for daily life of a family,of several families or of a larger sedentary group. The mainpurpose of this order is to express harmony, to provide an idealmodel for harmonious relations. And - contrary to what many,indoctrinated with European cultural values might think, thesesymbolisms are not "simple" or "primitive". There is a very clearand harmonious overall concept behind all this. It could even beconsidered as an important philosophical system. It supports aworldview in which "all is one, and one is all" in regard toaesthetic and ontological harmony ("Hen kai pan" in ancientGreece).

Vernacular architecture was composed to express harmonyfrom smallest details to larger units and the whole. Vernacularsettlements were composed in view of expressing harmony fromthe intimate environment of the house, the habitat to the largerunits of a valley or a region. We become aware of a greatimportance of tradition in the physical sense. There is a shockingcontinuity in many things which we are not aware, because ouranalytical mind has lost the capacity to read categoricaly polartraditions. Western concepts of absolute spirituality and otherrationalisms are projected on other cultures (3). Maybe we stillhave this need for a harmonious continuity within ourselves. Is itnot surprising how modern urban people still feel at ease intraditional vernacular architecture? Rural tourism even searchesfor such conditions, whereas, on the other hand, many feelfrustrated in rational modern environments. Is there afundamental difference because modern spaces are universalistic,rationalistic, devoted to homogeneous space concepts?

Are human beings of the future prepared to live in thehomogeneous space of physics, of the universe? Are we pleasedwith the space concepts modern architects and urbanistsborrowed from astronomy and physics? Or should we try again tounderstand the human heritage, the categorically polar andharmonious expression of vernacular architecture? Are we happywith the uniform geometry type of skyscrapers and skylinesrationalistically deformed architects project into our cities andvillages? Or do we want to rediscover the traditional way ofharmonising architectural forms as a model of balanced humanlives? If we discover that architecture to a great extent createdman and culture, there might be reasonable motives for studyingvernacular architecture more seriously than this is done today.

Nold Egenter

14


Opombe /

Viri in literatura

Notes

1 Waterson (1990) for instance projects a wide range of naturalistic conceptson the Indonesian house to make it "living". But what if women gainedtheir ideas about the womb in analogy to some storehouse or loft?Evidently there is no etymology in anthropology, we can not provideevidence. But in Indo-European etymology there are many words whichwe take for granted in regard to their naturalistic physical background, butthen might be fairly surprised if we become aware of their technicalorigins.

2 Unfortunately the art historians had no understanding for this ergologicalcondition of form. They often invented speculative terminologies whichcovered up insights into the fibrous prototypes of monumental forms(Gottfried Semper 1878 and Walter Andrae 1930, 1933).

3 There is a tremendous continuity in human ways to structure space incategorically polar ways. There are a lot of examples in our premodernworld which still reflect categorical polarity of space organisation.Surprisingly the churches have conserved the horizontal polarity scheme inmost elementary and pure ways: the spatial unit of the community in thenave is defined by the altar on one side and by the gate or entrance facadeon the other side. This scheme focused on some ontological value appearsalso slightly varied in many other types of institutional spaces, like throne-hall, court, concert hall, theatre, etc. . Historical cities like Paris or Romehave preserved categorical polarity in their value focussed axial systems,e.g. the "Champs Elisees" which focussed on the Louvre (or, the monasterybehind) having its most recent "accumulation" in "La Defense" [Frey 1947,Egenter 1998d*].

Andrae, Walter, 1930: Das Gotteshaus und die Urformen des Bauens im Altenorient (Studien zur Bauforschung 2). Hans Schoetz u. Co., Berlin

Andrae, Walter, 1933: Die ionische Säule, Bauform oder Symbol? In: Studienzur Bauforschung, Heft 5. Verlag für Kunstwissenschaft, Berlin

Bollnow, 1963: Mensch und Raum. Kohlhammer, Stuttgart(http://home.worldcom.ch/~negenter/010K_ImploBollnDEF.html)

Bourdieu, Pierre, 1972: La Maison Kabyle ou le Monde Renversé, Esquisse d'une Théorie de la Pratique. Droz, Geneve/ Paris

Buschan, Georg, 1922/23: Illustrierte Voelkerkunde. 2 vols. Strecker &Schroeder, Stuttgart

Cunningham, Clark E, 1964: Order in the Atoni House. Bijdragen tot de Taal-Land- en Volkenkunde, vol 120

Durckheim, 1925: Les formes elementaires de la vie religieuse. Felix AlcanParis

Egenter, Nold, 1977: Yui to hi (Gebinde und Feuer). Dokumentarfilm (colour-sound, 16mm, 26 min.; über den Bau altertümlicher Kultmarken in Japan)

Egenter, Nold, 1979: Symbole aus Schilf und Bambus. Lebendige Schinto-Tradition in Japan. Neue Zürcher Zeitung, 25/26. Aug., Nr. 196

Egenter, Nold, 1980a: Bauform als Zeichen und Symbol. NichtdomestikalesBauen im japanischen Volkskult. Zurich, Publikation im Rahmen derAusstellung 'Göttersitz und Menschenhaus' an der ETH Zurich.

Egenter, Nold, 1980b: Dwelling in a Cosmos. In: Swissair-Gazette 4/1980Egenter, Nold, 1981a: Folkfestivals as a Gateway to Japanese Culture (and

other related articles) Swissair-Gazette Nr. 8:1,7- 17,22-26Egenter, Nold, 1981b: The sacred Trees around Goshonai, Japan. A

contribution of building ethnology to the subject of tree worship. AsianFolklore Studies 40 (2), :191-212

Egenter, Nold, 1982a: Sacred symbols of reed and bamboo: Annually built culttorches as spatial signs and symbols. In Swiss Asiatic Studies Monographs,vol. 4 Zürich: Peter Lang Berne.

Egenter, Nold, 1982b: Kaninchenstall oder Tempel?Architekturanthropologische Gedanken zum japanischen Wohnhaus undzum Raumverbrauch der Europäer. In: 'das wohnen', Zeitschrift fürWohnungsbau 12, Zürich

Egenter, Nold, 1983: Affen Architekten, Umriss 2, 2-9, Wien(http://home.worldcom.ch/~negenter/00AA2_Apes_Nests0_TT.html)

Egenter, Nold, 1984: Kunsthistorische Architekturtheorie: auf Sand gebautUmriss 1/2, 10-23http://home.worldcom.ch/~negenter/456aOrigScript_Int_E.html)

Egenter, Nold, 1986: Software for a soft prehistory; structural history andstructural ergology as applied to a type of universally distributed 'softindustry': sacred territorial demarcation signs made of non durable organicmaterials. The World Archaeological Congress, (precirculated papers),Southampton and London(http://home.worldcom.ch/~negenter/00AA2_Softw_0_Int.html)

Egenter, Nold, 1988: Il primitivo storico ed il primitivo nell'anthropologiaculturale / Le primitif historique et le primitif dans l'anthropologieculturelle. In: Gian-Carlo Cataldi (ed.) >LE RAGIONI DELL'ABITARE<,

Approximately 30and one chapter

The complete article with all illustrations can be found with the URL:http://home.worldcom.ch/~negenter/000_Borut_Intro.html

additional illustrated examples accompanying this articleare avaliable on author's Internet site Implosion:

http://home.worldcom.ch/~negenter/000_BorutAnthroHouse/Borut_HTx_E02z_ZZZ3.html

Nold EgenterDOFSBT

Zuerich, [email protected]

construction and function of theory/ies in the field of vernaculararchitecture. In Borut Juvanec (ed.): Program of the 12th Conference onVernacular Architecture ALPS ADRIA 'Economy and Architecture -Economy Architecture, Ljubljana

Egenter, Nold, 2003: Wie lebten Paläo-Sibirische Wildbeuter in ihrer Umwelt?Architektur- und Habitat-anthropologische Rekonstruktionen zuräumlichen, ästhetischen und metaphysischen Aspekten der Ainu-kultur imNorden Japans. In: Andreas Pastoors and Gerd-C. Weniger (ed.):Höhlenkunst und Raum: Archäologische und architektonischePerspektiven. Wissenschaftliche Schriften des Neanderthal Museums Bd.3; Neanderthal Museum, Mettmann:119-134

Eliade, Mircea, 1959a: Cosmos and History: The Myth of Eternal. Return.Harper & Row, New York

Eliade, Mircea, 1959b: The Sacred and the Profane. Harcourt, Brace & World,New York

Fillipetti, Herve and Janine Trotereau, 1978: Symboles et Pratiques Rituellesdans la Maison Paysanne Traditionelle. Berger-Levrault, Paris

Fillipetti, Herve, 1979: Maisons paysannes de l'Ancienne France, vol 1: FranceSeptentrionale. Berger-Levrault, Paris

Frey, Dagobert, 1947: Grundlegungen zu einer vergleichendenKunstwissenschaft. Raum und Zeit in der Kunst der afrikanisch-eurasischen Hochkulturen. R. M. Rohrer Verlag, Wien

Griaule, Martin and Germaine Dieterlen, 1954 (1963): The Dogon of theFrench Sudan(Mali) In:C. Daryll Forde:African Worlds, Studies in theCosmological Ideas and Social Values of African peoples. Oxford Univ.Press, London

Karutz, R., 1925: Die Voelker Nord- und Mittelasiens. Atlas der VoelkerkundeBd. 1, Franck'sche Verlagshandlung, Stuttgart

Karutz, R., 1926: Die Voelker Europas. Atlas der Voelkerkunde Bd. 2,Franck'sche Verlagshandlung, Stuttgart

Kapfhammer, G., 1977: Brauchtum in den Alpenländern. Ein lexikalischerFührer durch den Jahreslauf. Callwey, Munich

Kerschensteiner, J, 1962: Kosmos. Quellenkritische Untersuchungen zu denVorsokratikern.Beck, Munich

Kostof, Spiro, 1977: The Architect - Chapters in the History of the Profession.Oxford Univ. Press, Oxford

Levi-Strauss, Claude, 1982: The Way of the Masks. Univ. of Washington Press,Seattle

Morgan, L. H., 1881 (1965): Houses and House-life of American Aborigines.Univ. of Chicago Press, Chicago

Oechslin, Werner, 2003:http://www.rereth.ethz.ch/arch/geschichte/oechslin.proj_overview.html

Oliver, Paul (ed.), 1997: Encyclopedia of Vernacular Architecture of the World.3 vols. Cambridge Univ. press, Cambridge

Rapoport, Amos, 1969: House Form and Culture. Prentice Hall, EnglewoodCliffs NJ.

Rykwert, Joseph, 1972: On Adam's House in Paradise - The Idea of thePrimitive Hut in Architectural History. Museum of Modern Art, New York

Rykwert, Joseph, 1996: The Dancing Column - On Order in Architecture, MITPress, Cambridge Mass. US

Savage-Rumbaugh, E.S., S.L. Williams, T. Furuichi and T. Kano, 1996:Language Perceived: Paniscus Branches Out. In Great Apes Societies,edited by W.C. McGrew and T. Nishida :173-95, Cambridge Univ. Press

Schefold, Reimar, 1997: "Anthropology". In: P. Oliver (ed.) Encyclopedia ofVernacular Architecture of the World, vol 1:6-8. Cambridge Univ. Press,Cambridge

Rassers, W. H., 1940 (1982): Panjii, the Culture Hero: A Structural Study ofReligion in Java. The Hague, Martinus Nijhoff

Semper, Gottfried, 1878: Der Stil in den technischen und tektonischen Künstenoder praktische Aesthetik. 2 Vols. München

Waterson, Roxana, 1990: The Living House - An Anthropology of Architecturein South East Asia. Oxford University Press, Singapore,

Wernhart, K., 1981: Kulturgeschichte und Ethnohistorie als Strukturgeschichte.In Grundfragen der Ethnologie. Beitraege zur gegenwaertigen Theorien-Diskussion, edited by W. Schmied-Kowarzik and J. Stagl. Dietrich ReimerVerlag, Berlin

Yerkes, R. W. and A. W. Yerkes, 1929: The Great Apes. Yale Univ. Press, NewHaven CT

15

Nold Egenter


ALINEA editrice, Firenze, 1988Egenter, Nold, 1990a: Architectural Anthropology: Why do we need a General

framework? Paper read at the Second International Conference of theInternational Association for the Study of Traditional Environments,University of California, Berkeley, Oct. 4-7

Egenter, Nold, 1990b: Rivestimento - Incrostazione - Metabolismo della formanell'opera die Gottfried Semper e Applicazione della sua Tesi principalenella recente Ricerca Antropologica sull'Architectura in Architettura inPitra a Secco. Atti del primo seminario internationale 'Archiettura in Pietraa secco, Noci Alberobello, 27-30 Settembre 1987:141-162. SchenaEditore, Fasano (BR)

Egenter, Nold, 1990c: Evolutionary Architecture: Nestbuilding Among HigherApes. In: >International Semiotic Spectrum<, A Publication of the TorontoSemiotic Circle, Nr. 14, Sept. 1990

Egenter, Nold, 1990d: Architectural Anthropology. In: >International SemioticSpectrum<, A Publication of the Toronto Semiotic Circle, Nr. 14, Sept.1990

Egenter, Nold, 1991a: In der oberen Hälfte unserer Stube wohnt der Bär, derHerr der Wildnis. Haus und Weltbild der Ainu. In: Thomas Kaiser (ed.)>Bärenfest< Vom Dialog mit der Wildnis. Die Ainu Hokkaidos, Japan.Völkerkundemuseum der Universität Zürich, Zürich (engl. version: TheMaster of the Wilderness, the Bear lives in the upper part of our Home -: -House and world-view among the Ainu in the North of Japan [pdf format])

Egenter, Nold, 1991b: Ie - der homogene Raum und der Archetyp des polarharmonischen Raums. Kulturanthropologisch vergleichendeBetrachtungen zum traditionellen japanischen Wohnhaus und zumwestlichen Konzept >allgemeinmenschliche Bedürfnisse<. (Ie - theconcept of homogenous space and the archetype of polar harmoniousspace. Interculturally comparative notes on the traditional Japanesedwelling and the Western concept of >human needs<).In: DeutscheBauzeitung, Dezember 1991.

Egenter, Nold, 1992: Architectural Anthropology - Research Series, vol. 1: Thepresent Relevance of the Primitive in Architecture (trilingual edition:English, French, German). Lausanne, Editions Structura Mundi

Egenter, Nold, 1994a: Architectural anthropology - Semantic and SymbolicArchitecture. An architectural-ethnological Survey of One HunderdVillages of Central Japan. Lausanne Editions Structura Mundi.

Egenter, Nold, 1994b: L'ici domestique et l'au dela imaginaire. Une typologieanthropologique des conceptions de l'espace. In: Pierre Pellegrino (ed.):Figures architecturales Formes urbaines. Actes du congres de Geneve del'Association internationale de semiotique de l'espace. p. 303-332,Anthropos, Geneva

Egenter, Nold, 1994c: Semantic Architecture and the Interpretation ofPrehistoric Rock Art: An Ethno(pre)historical Approach." Semiotica 100,2/4:201-266

Egenter, Nold, 1995: Antropologia arquitectonica: un nuevo enfoqueantropologico. In: Hacia una antropologia arquitectonica, edited y MariJose Amerlinck :23-128. Guadalajara: Universidad de Guadalajara

Egenter, Nold, 1997: Auf dem Weg zu einer Anthropologie der Architektur. In:Baubiologie 5/97

Egenter, Nold, 1998a: Architettura semantica e simbolica (Semantic andsymbolic architecture) - L'architettura etnologica in cento villaggi delGiappone centrale (An Architectural-ethnological Survey into 100 villagesof Central Japan). In "Spazio e Societa" (space and society) n. 83,July/September 1998 :74-85

Egenter, Nold, 1998b: The Birth of Curtainwalls from the Concept of Style -Nietzsche's Satyr, Woelfflin's analytical scalpel and the banality of puregeometry - The double roots of tectonic form(http://home.worldcom.ch/~negenter/001Woelfflin)

Egenter, Nold, 1998c: The Historicism of quantified Proportion - Criticalobjections to Wittkower's "Architectural Principles in the Age ofHumanism" - Outlining a "theory of relativity" of premodern architecturalform (http://home.worldcom.ch/~negenter/00AA2_WittkoHist_0_Int.html)

Egenter, Nold, 1998d: Dagobert Frey and the Access-Place Scheme - A globalview on architectural principles(http://home.worldcom.ch/~negenter/250a_Frey1aaa_TT.html)

Egenter, Nold, 1998e: Anthropology of Aesthetics: Culture As Identity -Polarity in Art, Lifestyle and Ontology - Japan, a visual and theoreticalmodel (http://home.worldcom.ch/~negenter/418aDundeeTT.html)

Egenter, Nold, 1998f: Semantic Architecture and the birth of Script - A theoryof the origins of writing based on architectural anthropology(http://home.worldcom.ch/~negenter/456aOrigScript_Int_E.html)

Egenter, Nold, 1998g: The Urban/ Rural Dichotomy - Do the Humanities livewith historistic speculations? A final outlook on Megalopolis- problems(http://home.worldcom.ch/~negenter/469aDichotomyE_Intro.html)

Egenter, Nold, 2001: The Deep Structure of Architecture: Construction andHuman Evolution. In: Mari-Jose Amerlinck (ed.): ArchitecturalAnthropology. Bergin & Garvey, Westport, London

Egenter, Nold, 2002: Theory - and for Whom? - Some notes regarding the

Borut Juvanec

16

Vernakularna arhitektura je arhitektura, namenjena èloveku in njegovimvsakdanjim dejavnostim. To ni visoka arhitektura za kralje, za bogove in za mrtve,to niso spomeniki.Raziskovanja vernakularne arhitekture so redka: �e zgodnji pisci, ki omenjajoarhitekturo, gledajo le velike arhitekture, predvsem spomenike. Gre namreè zaparadoks: najveèje spoznanje je razumevanje malih reèi.Znanstveno delo je predvsem razkrivanje, ki je vèasih najte�ji, a tudinajpomembnejši element, in analitièno delo z razliènih podroèij.Teorija obvladuje z znanjem. Koren iz dve je diagonala kvadrata, v praksi nastopav najveèjem kvadratu okroglega debla. Primer tega principa je kozolec.Koren iz tri polovic definira konstrukcijo korbelinga, teoretièno predstavljavišino enakostraniènega trikotnika in je dokazljiv po Pitagori. V praksi je topastirska igra: tri enako dolge palice doloèajo višino kamnitega zatoèišèa, te panajdemo �e od tretjega tisoèletja pred štetjem do danes po vsem svetu.Danes vernakularne arhitekture ni veè: je le spomin in predvsem kultura dedov, kizahteva prepoznavanje, spoštovanje in predvsem negovanje te dedišèine.Vernakularna arhitektura je udejanjanje teorije v praksi in to na najpreprostejšimo�ni naèin. Najbolj zapletene rešitve imajo svoj izvor v poenostavljanju.Bistvo je v skladnosti, v aktivnem uravnote�enju postopkov, dela, konstrukcije,kompozicije same in to v prostoru in v èasu.Èasa pa vernakularna arhitektura nima veè.

izvleèek

2oo4 / 1 ARVERNAKULARNA ARHITEKTURA ALIKOMPLEKSNOST PREPROSTOSTI

kljuène besede:

Definicija in izraziVernakularna arhitektura je tista preprosta arhitektura,

namenjena èloveku in njegovim vsakdanjim dejavnostim. To nivisoka arhitektura za kralje, za bogove in za mrtve, to nisospomeniki. Nekatere rešitve so resda briljantne: izvirne aliestetsko dovršene, konstrukcijsko preseneèujoèe ali dekorirane skonstrukcijo samo. Vernakularna arhitektura ne pozna krašenja:vse je funkcionalno. S tem pa stopa vernakularna arhitektura vsam vrh stroke, saj se staplja z njeno definicijo: arhitektura jeoblikovanje prostora, pri èemer skladno upošteva mo�nosti inzahteve, okolišèine okolja, èasa in prostora, pa seveda zmo�nostgraditeljev. Pri tem je treba poudariti, da so visoke arhitekture vnajboljšem primeru nadgrajevale svoje stile, ki so bili �e razviti.Graditelji so bili lahko korak pred drugimi, a osnovo so poznali,imeli so šole (kakršnekoli so �e bile), vsaj teoretièno so poznalirealizacije svojega èasa v svetu.

Preprost graditelj vernakularne arhitekture pa je imelusmeritve, ki jih je dobil kot dedišèino, svoje ideje je lahko vnašalv okolje, ki je imelo svojo tradicijo, na voljo je imel le preprostemateriale in predvsem preprosta orodja. Teorije ni poznal inmatematiènega znanja ni imel, pa vendar je postavljal razmeromaboljše objekte kot smo jih zmo�ni graditi danes. Rabimo dokaz?Vsa stara arhitektura, ki obstaja stoletja, je dokaz. Vsa tistaneprava: s slabim materialom, z nestabilno konstrukcijo,postavljena na neprava mesta v naravi ali slabo umešèena varhitekturne sklope - vse te arhitekture ni veè.

Seveda, nekaterih stvari ne poznamo, drugih ne razumemo,tretje nam slabo razlagajo: znanstven naèin dela pri preuèevanjuvernakularne arhitekture je nujen [Rapoport 1990:218].

Naj navedem le nekaj primerov: uporaba korena iz dve vkozolcu, koren iz tri polovic v korbelingu kamnitih zatoèišè,samonosna konstrukcija je bila izumljena v avtomobilizmu vpetdesetih letih prejšnjega stoletja - arhitektura jo pri kašèah

uporablja stoletja, armiran beton je povzroèil pred desetletji pravorevolucijo v gradbeništvu in v statiki - preplet uporablja istanaèela, prednapetost konstrukcij je imenitna reè današnjega dne, ajo pozna kozolec mnogo dlje.

Naj se vrnem na vernakularno arhitekturo. Njeno definicijo bistrnil takole: vernakularna arhitektura je arhitektura, plod neukih,nešolanih, a ne nespretnih mojstrov, ki so svoje znanje gradili natradiciji, na dedišèini prednikov in na svojih izkušnjah.

Vèasih so rekli "ljudska", danes pravimo vernakularna. Gre zaprevod nemške "volksarchitektur", kar je preozek izraz.

Poudariti je treba, da so danes velike razlike v razumevanjutermina "vernakularna", ki ga uporabljajo anglešèina (vernaculararchitecture), nemšèina (Vernakulaere Architektur), francošèina(architecture vernaculaire), italijanšèina (architetturavernacolare), kastilšèina in katalonšèina (arquitecturavernacular), pa še drugi jeziki.

Razlike v razumevanju termina so predvsem v Zdru�enihdr�avah: na kongresu v Quebecu 2001 je kolegica predavala o"Vernakularni osvetlitvi cest v St. Louisu med leti 1920 in 1928".Ker je šlo za uradni kongres CIAV (Scientific Committee ofVernacular Architecture) v okviru organizacije ICOMOS, jepo�ela ogorèeno neodobravanje neameriških kolegov, ampak gani razumela.

"Vernakularna" obsega širše podroèje, saj so jo gradili mojstri,ki resda niso imeli šol, so pa obvladali stroko, znali so prisluhnitidedom in se prilagoditi okolju in razmeram, ki so vladale vprostoru in v èasu. Vernakularna arhitektura nima pravil v širšemprostoru, a je ne gradi laik: ta le pomaga. Kmet - zaradi okolišèin -ni bil nikoli neumen: arhitekture ni prepustil nestrokovnjaku, ni jeizvajal sam. V tem se danes razlikujemo: gradimo vsi in oarhitekturi govorijo stroke, ki o njej ne vedo niè. Zato so jaloviposkusi, naj bi arhitekturi rekli stavbarstvo. Arhitekturo v takoozkem okviru razume le manj umen èlovek.

Vernacular architecture is architecture intended for humans and their day-to-dayactivities. It is not high architecture for kings, gods or the dead; it is not amonument. Research of vernacular architecture is rare: even earlier authors,when writing about architecture, saw only high architecture, above allmonuments. This is the paradox: supreme knowledge is in understanding smallthings. Scientific work lies in discovering, often the most difficult, but also mostimportant element, as well as analytical work in various fields. Theory controlswith knowledge. The square root of two is the diagonal of a square; in practise wecan see it as the largest square of a round tree trunk. An example of this principle isthe Slovenian hayrack. The square root of three halves defines the structure ofcorbelling; theoretically it represents the height of an equilateral triangle and canbe proved after Pythagoras. In practise it is a game played by shepherds: threesticks of equal length define the height of a stone shelter and these have beenknown since three millennia BC all over the world. Today there is no vernaculararchitecture: it is a memory of our forefather's culture, which demandsrecognition, respect and above all, nourishing as heritage. Vernaculararchitecture is implementation of theory in practise in the simplest possible way.The most complicated solutions have their roots in simplification.The essence is harmony, active balancing of procedures, work, structure andcomposition itself, both in space as well as time.Time is a quality that vernacular architecture has run out of.

abstract

vernacular architecture, theory, practise, culture, heritage, order

key words:

vernakularna arhitektura, teorija, praksa, kultura, dedišèina, red

Vernacular architecture or the complexity of simplicity

UDK


72.01

Borut Juvanec

17

VERNAKULARNA ARHITEKTURA ALI KOMPLEKSNOST PREPROSTOSTI

Izkušnje, posredovanje znanja in podatkov:

�ivljenje arhitekture:

Izkušnje so vvernakularni arhitekturi temelj, na katerega preprost graditeljpostavlja dedišèino. Umnost dedov je v tem, da niso posredovalireceptov, paè pa red. Najbolj znaèilen je primer kozolca: njegovakompozicija izhaja iz izkušnje pri tesanju kvadratnega trama izokroglega debla. Gre za detajl, ki je uporabljen v celoti [Juvanec1999:54]. Do danes nismo odkrili pisnih ali risanih virov kotnavodila za gradnjo kozolca: šele 1822 je Pseiner tehniènodokazal prednosti kozolca in predlagal jekleno izvedbo [Pseiner1822]. Ne njegovo pisanje jeklena konstrukcija ni do�ivelaodziva ne na Kranjskem ne v ostali Avstroogrski. Potem jeposkušal še dvakrat, leta 1846 je predlog izdal celo brez svojegaimena, da bi se pribli�al uporabniku. Izkušnje in dedišèina soslovenskega kmeta uèili, da je kozolec predvsem lesena naprava.

�ivljenjska doba je za vernakularnoarhitekturo zelo pomemben faktor. Najprej seveda izbiradosegljive materiale, potem jih obdela tako, da èim bolje in èimdlje delujejo.

Slamnata streha uporablja �ito s klasi vred: to ni nemarnost alipoenostavljanje. Je daljšanje �ivljenjske dobe [Juvanec 1999:77],saj bilka, ki vsaj nekaj èasa še srka hrano iz zrna, �ivi dlje,istoèasno pa se poèasneje in zato bolj temeljito suši.

Danes uporabljamo kemiène preparate za "zašèito" lesa predzunanjimi vplivi. Ti delujejo, a le v èasovno omejenem obdobju.Nekdaj so uporabljali za to koledar. Podirali so le kratek èas vzimi, pa še to ob izbrani luni [Fellner 2001:87]. Na videz neumnopoèetje ima razumno razlago: kot vsa �iva bitja ima tudi drevosvoj ciklus. Ta zagotavlja veèji pretok sokov v �ilah, to pa se - znekaj zamika v èasu - ka�e v luninih menah. Tako je �ilni sistem vrastoèem ciklu "poln" in v padajoèem "prazen", les je enkratvla�en in drugiè suh. Nekdaj so sušili les sedem let, kar danesopravimo v nekaj urah.Arezultat sušenja "vla�nega" ali "suhega"lesa je povsem razlièen: ni le èlovek pameten, tudi insekti so.�ivijo tam, kjer imajo hrano: v lesu, ki je bil podiran v ciklupolnosti. Èrv v les brez sokov ne bo zlezel [Fellner 2001:142]. Vkonèni fazi gre za ekonomiko: z umnostjo (pri èemer je luna leprikaz èasovnega delovanja) dvigamo kvaliteto konstrukcije,daljšamo �ivljenjsko dobo, makroekonomsko (v gradnji objekta)pa bistveno pocenimo konèni proizvod. Štiristo let stari kamnitihiši lahko tako zamenjamo leseno ostrešje dvakrat ali paosemkrat. Nekdaj podirani les bo zdr�al dvesto let, današnji bo obtekoèem vzdr�evanju po petdesetih letih �e prav utrujen.

�ivljenjska doba vpliva tudi na estetski del arhitekture: ampakcelo tu je ekonomski parameter bistven. Vèasih so gradili kamnitezidove: kmet je zbral in izbiral kamne za svojo hišo. Kamenveèjih dimenzij je namešèal v vogal, da je konstrukcijo utrdil.Kasneje, ko je bilo izbiranje veèjega in manjšega kamnapredrago, ko so zaèeli uporabljati zunanje zašèite (omet), je billahko zid sestavljan iz razliènih velikosti, celo iz razliènihmaterialov. Kmet je ometano hišo prebelil in kveèjemu podstavekje prebarval v sivo (pa še to zato, da bi kure ne kljuvale belegaapnenca, ker so mislile, da ga v temnem zidu ni). Bogat posestnik,kasneje tudi mešèan, pa je �elel, da bi ljudje vedeli da ve kaj jekonstrukcija. Zato je dal v vogale narisati veèje kamne. Danes soto "šivani robovi", ampak zaradi tega konstrukcija ni niè boljtrdna. �ivljenjska doba ni zato niè daljša, lahko pa bi bila. Ampakto ni veè ekonomski problem, je psihološki ali celo sociološki, kogre za razlikovanje med resnico, neresnico ali gre celo za la�.Rezultat je drugje: estetika takih rešitev je vèasih pravpreseneèujoèa. A ne v vernakularni arhitekturi: tam je vsepodrejeno uporabi in vsa dekoracija je v resnici konstrukcija. Zatoje vernakularna arhitektura brezèasna. Z eno samo izjemo:konèana je.

Po drugi strani pa uvajajo nove smeri razmišljanja, kidefinirajo in tolmaèijo preproste rešitve: arhitekturnaantropologija na primer [Egenter 1992: 37], ki jo Egenterpostavlja kot temelj arhitekturne teorije. To sam razumem kotteorijo vrednot, Egenter pa jo razlaga kot "duhovne vede", ki bilahko "induktivno in sistematsko prepoznale antropologijo".[Egenter 1992: 35]

Raziskovanja vernakularne arhitekture so redka: �e zgodnjipisci, ki omenjajo arhitekturo, gledajo le velike arhitekture,predvsem spomenike. Raziskovanja malih arhitektur se zdijopremalo pomembna. Premalo je moè o njih razmišljati, premaloljudi je, ki bi jih to zanimalo (tudi danes). Gre namreè zaparadoks: najveèje spoznanje je razumevanje malih reèi.

In še en podatek je pomemben. Vernakularna arhitektura jegrajena z domaèimi materiali, ki so dosegljivi in jih je moèobdelovati. Zato je potrebno znanje za razmišljanje o tejproblematiki mnogo veèje od tistega pri znanih konstrukcijah.

In tretji element: vernakularna arhitektura je mnogokratgrajena z materiali, ki imajo �ivljenjsko dobo prilagojenogeneraciji ali celo delu generacije. Zato po svojem izteku vèasihtudi izginejo. Vèasih so materiali, ki jih tisoèletja kasneje voriginalu ni veè moè niti slutiti: na primer lesen tram, ovešen stkanino kot strop. Na Sardiniji [Zupanèiè 2003:26] obstajajoprikazi sledi takih konstrukcij v grobovih, vpraskane v mehakkamen. "Domus de janas" so seveda grobovi in pokojniku so�eleli urediti tak dom kot ga je imel v �ivljenju. Danes so toneprecenljive sledi nekdanjih kultur.

: Na podroèju sistematike je za odkrivanje lemalo mo�nosti, za uspeh sta bolj pomembna sluèaj ali slutnjaraziskovalca. Seveda zahteva rezultat predvsem veliko èasa.Pomemben element pri odkrivanju je splošno znanje in s tem vzvezi povezovanje ter komparacija podatkov sorodnih odkritij.

Egenter navaja kot izvor prete�nega dela arhitekturevzore iz narave. Vsaka oblika ima svoj primer v prirodi ali vèlovekovem delu [Egenter 1992: 161]. Primer èloveka, ki nosibreme z razprtimi rokami nad glavo, ima nadgradnjo v kariatidah,a kapitel stebra ima enak efekt: razširjanje nale�ne ploskve stebrain krajšanje razpona. To je tehnièno dokazljivo, dekoracija stebraprav v kapitelu pa veèa njegov pomen tudi na zunaj.

Ampak to je primer v klasièni arhitekturi, v vernakularni jevse bolj preprosto in zato te�e razumljivo. V vernakularniarhitekturi je to vse bolj plod znanja s ciljem uporabe in ne razlageali prikaza fenomena.

Vernakularna arhitektura uporablja dosegljivemateriale, ki jih umen èlovek obdeluje na èimbolj preprost naèinin jih vdeluje in sestavlja tako, da so èimbolj funkcionalni.Koroška skodla na primer je sestavljena v streho pod kotom, vdveh plasteh. Deluje tako, da se ob vlagi napne in tesni, zaradinaklona odvaja vodo navzdol (naklon strešine mora biti veèji odnaklona v preèni smeri). Zaradi prostorskega naklona predstavljaodkap le majhen del vogala skodle: majhen je tudi ogro�eni detajlin s tem je �ivljenjska doba skodle bistveno podaljšana.

"Kapljica" kot zakljuèek lesene kritine (pri visokiharhitekturah od romanike naprej: cerkve, kostnice) izgledaizjemno dekorativna. Taka tudi je, a gre za èisto funkcijo:predstavlja odkap, ki manjša površino, ki je izpostavljena gnitjuin propadanju.

Primerjava obeh sistemov daljšanja �ivljenjske dobe lesenekritine dokazuje tehnièno brezhibnost in delovanje obeh, abistveno poenostavitev in bolj ekonomièno izvedbo vvernakularni arhitekturi.

Raziskave v vernakularni arhitekturi

Odkrivanje

Izvor:

Znanje:

Borut Juvanec


predvsem na Gorenjskem) ali pa kar razprostrto po tleh(Prekmurje: Ganèani).

Najveèji problem so mrtve dejavnosti: mlaèev na podroèjih,kjer ni ustrezne ravne, utrjene površine. Kozolec na Verdu ima naprimer v zadnjem delu zgornjega nadstropja "gumno" ali "pod":prostor, kjer so mlatili �ito, da so loèili zrno od plev. Kjer je tomogoèe, uporabljajo za mlaèev okrogle ploskve: da uporabijoveter in pa �ivino, ki hodi v krogu in mlati, mlati. Kozolec zgumnom ni taka redkost, veèkrat ga sreèamo, a navadno vskednju. Danes še najdemo lesene detajle, v katere so zatikalidrogove, za katere so se dr�ali ljudje z rokami in topotali (mlatili)z nogami, še pred uporabo "cepcev".

Prostor poda (stene brez stropa) lahko obnovimo, dejavnostlahko prika�emo, uporaba ni veè mogoèa.

In še prav zgovoren dokaz pomena informacij, znanja,obdelav in obnove manj znanih dejavnosti v arhitekturi: ko semgumno na kozolcu prviè sreèal, sem imel najveèje te�ave, kernisem znal vprašati kaj je to.

Še najbolj nam gre od rok tehnièna pomoè ostarelimkonstrukcijam. Pri tem pa je treba imeti najveè obèutka: vse se dapopraviti in zamenjati, da bo delovalo kot prej - celo bolje.

Problem je v avtentiènosti: ni te�ava v izbiri najustreznejšegamateriala za obnovo. Današnji materiali so nedvomno tehniènoustrezni ali boljši od tistih vèasih. Gre za prikaz stanja in zadelovanje: v tem pa �e nastopajo razlike.

Primer so skodle in ekonomski problemi. Skodla je kalan lesin omogoèa - ob pravilni vgradnji - izjemno dolgo �ivljenjskodobo [Juvanec 1987:106]. Nastala je kot rezultat pameti èloveka vnaravi: kmet je imel gozdove, èas in znanje za delo, ni pa imeldenarja. Zato je kril streho s kritino, ki jo je izdelal z domaèimmaterialom, doma in sam. Danes to ni veè mogoèe in šele zdajprav razumem direktorja skansna pri Celovcu, ko je pred leti jokalnad dejstvom, da bi bilo treba prekriti šest znaèilnih hiš: poštenakoroška streha potrebuje šestdeset tisoè skodel. In vsaka je stalaeno marko.

Za kakih trideset tisoè evrov pa dobi kmet �e dober avto. Kakoga naj torej preprièamo? Cena strehe z valovitim salonitom pritem ni niti omembe vredna. Ekonomski faktor je hudièevaiznajdba.

O�ivitev stare arhitekture predstavlja tehnièno obnovo zmo�nostjo o�ivitve vseh etnoloških znaèilnosti èasa in prostora.Pri tem gre za nevarno past: dobra rešitev arhitekture omogoèatudi veèjo uporabnost, ta pa vnos drugih, neprimernih elementov,od objektov do naèina ali drugih vsebin.

Pri tem trèimo na poseben problem: na profesionalnost. Neglede na to, da imamo pri nas na podroèju arhitekture neustreznoorganizirano slu�bo varovanja (s pravico odloèanja in brezodgovornosti), da ljudje tej slu�bi ne verjamejo in (mnogokratupravièeno) ne zaupajo, je profesionalnost edina mo�nost zastrokovno delo na vernakularni arhitekturi. In pri tem ne mislim lena to, da gospodinja obesi kolo koleslja na sušilnico ali na kašèo,da posadi ro�e v samokolnico (kako duhovito), mislim naarhitekte brez znanja, pa tudi na druge. Zaman bomo èakali, da bobog nagnal etnologa, ki predava arhitekturo ali umetnostnegazgodovinarja, ki piše in celo odloèa o arhitekturi, pa pri temnobeden ne ve kaj to je.

Ureditev teh razmer je stvar arhitektov in arhitekture kotstroke in kot znanosti, za to je treba kaj narediti in premalo je, èe senasmehnemo, ko kdo primerja njihovo delo s sajenjem palèkov ingipsastih labodov po (našem) vrtu.

Ampak na tem podroèju nisem sam in ne gre le za Slovenijo[Fister 1994:27]. Tudi Nold Egenter posplošuje problematiko, jorazgrajuje in dokazuje "neumnosti", kot jim pravi [Egenter 1992:

Strokovno delo

Evidentiranje:

Dokumentiranje:

Obnova, o�ivljanje, ozdravljenje:

Strokovno delo obsega vso pripravo za raziskave in vsetehniène detajle, ki dokazujejo rešitve, da jih lahko prepoznamo,identificiramo, obnovimo, da lahko nadaljujemo �ivljenje inuporabo arhitekturi, ki bi sicer iz kakršnihkoli razlogov propadla.

Evidentiranje je pravzaprav prva stvar, ki jomoramo narediti: najti moramo podatke o lokaciji, o izvedbi, ouporabi, o stanju. To je mnogokrat najte�ji del: vernakularnaarhitektura je tista, ki je bila �e od nekdaj manj vredna, manjopa�ena, a ne tudi manj uporabljana. Za zbiranje podatkov je zatoizjemno pomembno dviganje zavesti: s predavanji, z literaturo, znastopi, z obèasnimi akcijami in s strokovno pomoèjo.

Evidentiranje predstavlja pripravo seznamov, s èimveèpodatki, da je te sezname mogoèe uporabljati v celoti,selekcionirano ali po delih. Pri tem je spet najpomembnejšisistem, ki naj omogoèa vsem strokam, da vsaka s svojega zornegakota obdelajo tematiko. Dober sistem ne omogoèa le mo�nostiobdelave, paè pa tudi primerjavo in s tem pregled problematike poelementih, po sklopih, po strokah, ki sodelujejo. Le s tem jezagotovljena širina, pa tudi poglobljenost problematike v celoti.

To je strokovno delo na �e izbranihobjektih. Gre za meritve, za doloèanje lokacije (GPS, GlobalPositioning System je v zadnjih letih, ko je vojska ZDA nehalanamerno motiti zajem podatkov, najboljši podatek o lokaciji, sajga lahko uporabimo na vsaki dobri karti), za fotodokumentiranjedetajlov, celote in okolja. Pri tem je vernakularna arhitektura naboljšem: ob delujoèih detajlih vedno najdemo tudi sesutega, dalahko z gotovostjo doloèimo njegove elemente, dimenzije, sklopein delovanje.

Dokumentiranje mora biti poenoteno, vsaj za sklope dela, dalahko primerjamo podatke ali detajle.

Dokumentacija (naèrti: tlorisi, prerezi, pogledi, lokacija inslikovno gradivo) mora biti dosegljiva raziskovalcem zanadaljnje delo.

Zelo pomemben element je medij dokumentacije: še vèeraj jebila dokumentacija vsa na papirju, danes je predvsem vraèunalniku. To omogoèa direkten vnos, spremembe indopolnitve ter uporabo za obdelave: ne le naèrtov, tudi fotogradiva ali predvsem njega. S tem pa odpiramo novo poglavje:fotografije so bile vèasih drage in èasovno te�ko dosegljive, danesz digitalno fotografijo so takoj uporabne, praktièno zastonj,zahtevajo pa izjemne sisteme za pregled. Zaradi nizke cene smoprièa inflaciji slikovnega gradiva, kar tehnièno ni narobe, leznajdemo se v taki mno�ici te�ko. Tako ni veè problematiènatehnika, ne ekonomija in ne kvaliteta, paè pa

Iskanje vrednih rešitev,prenova, obnova, o�ivljanje, ozdravljanje in ozdravljenje soelementi, ki zahtevajo predvsem znanje, kulturo in zmo�nostiiskanja novih rešitev. Ne gre samo za arhitekturo: ta je le okvirdejavnostim. Kašèa je zanimiva od detajla do celote, odkonstrukcije zgradbe do uporabe, od kvalitetnih konstrukcijskihdetajlov do zasilnih rešitev (tesnjenje s cunjami). Poznavanje delain obrti ter naèini dela so tu bistvenega pomena, pa tudi znanjezgodovine in socialnih odnosov. Naj nadaljujem kar s kašèo:notranja oprema je lahko uporaba konstrukcijskih delov (zanosilce), je premièna (omare, skrinje, posode in lonci). Ti detajliimajo lahko svoje posebnosti, predvsem v individualni in vskupni uporabi. Posamièna uporaba, primer: odpiranje in sprotnonasuvanje z loputami. Skupna uporaba je predvsem naèinkontrole: soseske zidanice in sistem zapisovanja porabe na"rovaš" - z vrezninami na palico predstavlja neizbrisljive podatke.Ne nazadnje je lahko �ito vsuto v zabojnike (skrinja pri kašèi,

informacijski sistemspravljanja, izbora in iskanja.

18

19

25-50]. Res so.Ampak o tem kasneje.Kakšnih problemov ne bomo nikoli

rešili, ker so nekatere dejavnosti, znanja in kulture �e zamrli.Lahko jih poka�emo v praksi, a te�ko bomo našli oblikoorganizacije, ki bo to izvajala. Na pode�elju je nekaj rezultatovkot plod aktiva kmeèkih �ena v Sloveniji, kot plod zanesenjakovpri kamnu v Franciji, ponekod kot turistièna dejavnost, vnekaterih primerih kot gospodarska dejavnost industrije ali celoMinistrstva za kmetijstvo. Vse to pa je mo�no le v sodelovanju sstrokami: osnovo in okvir nedvomno daje arhitektura.

Muzej in muzej na prostem sta nedvomno obliki, ki se ji nebomo mogli izogniti. A kvaliteten prikaz arhitekture in njenihmo�nosti je dejansko mogoè le v delovanju. To ni nemogoèe, je pate�ko izvedljivo. "�ivi muzej" je zahteven projekt, ki zaokro�ujetako kmetijsko dejavnost z obrtmi in �ivljenjem, tudi s kulturo.Zeleni turizem z idejo, "da bodo ljudje plaèali, da bodo smelidelati na kmetih", je padel v vodo. Turizem je turizem z vsemisvojimi znaèilnostmi, res pa je, da ga je mogoèe v dobriarhitekturi - posebej v vernakularni - izvajati bolje, tako v pogledusocialnega �ivljenja, ekonomike in kulture. Budnarjeva domaèijapri Kamniku, posebej v povezavi s stajo na Veliki planini je lepvzgled (in je rezultat kvalitetnega dela Ive Šubelj Kramar).

arhitekture je mnogo bolj zahtevno podroèje kotsi lahko predstavljamo. Posebej v vernakularni arhitekturi, ki ni"visoka" in ne "stilna" in ni bila omenjana niti v klasiki, ko somnogo pisali in razmišljali o pomembnih reèeh. Ampak bivalnakultura malih ljudi je bila nizka in zato neopa�ena. Bivalne hiše sobile grajene iz blata, iz lesa, vejevja in slame, spomeniki so biligrajeni v trdnih materialih. Njihovi kamni še vedno stoje.

Ampak: ali je res, da sta bili bivalna in gospodarskaarhitektura malega èloveka rez malo vredni? Ali pa je problem vnerazumevanju problematike? Torej v neznanju? V tistemneznanju, o katerem govori Egenter, pa èeprav se omejuje nastrokovnjake.

Razumevanje vernakularne arhitekture se ozko ve�e natradicijo, na dedišèino, na kulturo. Razumevanje preprostih stvarije mnogo te�je od nauèenih znanj. V tem tièi odgovor: za razlagoenostavnega problema moramo mnogo veè vedeti in znati. In èeveš in znaš, pa z mnogo dela in predvsem brez èasovnega okvira,je odkrivanje starih v denj, znanj, dedišèine in zaradi tega dobrearhitekture, uspešno.

kot razgradnja za preuèevanje sestave in delovanja jepomemeben del znanstvenega dela, tudi v arhitekturi.

Jasno, med razmišljanjem ali je arhitektura tehnika aliumetnost, se poraja kar nekaj dilem. Ampak tudi èe verjamemo vumetnost, je bistvo arhitekture vendarle sestav in delovanje: to pasta povsem tehnièna pojma. Lahko ju definiramo, razstavimo insestavimo, postavimo v novo okolje ali arhitekturi doloèimo novodejavnost. Torej gre najprej za tehnièno kategorijo in šele potemza estetski efekt.

Razlika med teorijo in prakso je vèasih kar opazna. Najzaènem s teorijo:

Arnheim loèi identifikacijo in klasifikacijo (torej analizo), kiju definira kot vešèini duha. Poudarja razlike med diferenciacijoin posploševanjem, ki so po njegovem produkt procesazaznavanja v spreminjajoèem se okolju. Izvirnost in poenotenjekot antipoda pa zaznavamo istoèasno. Veè, red razume kot nujenpogoj za strukturno funkcijo [Arnheim, 1974:3]. Poudarjavrednost "enotnosti razliènosti" [Arnheim 1974:50], ki jopoznamo iz kasnejših ideologij, pa se odra�a tudi v arhitekturi.

Red je tehnièno teoretska kategorija, praktièno pa estetska.

Nadaljevanje uporabe:

Znanstveno deloRazkrivanje

Analiza

e

Borut Juvanec


Vnos odnosov dol�in, ki definirajo ploskve in v konèni faziprostor, je estetika z izbranim ali z doloèenim vodilom.

Pri tem dobimo vèasih prav hecne rešitve. Ko smo predmnogimi leti naèrtovali sistem Futura za Trienale v Milanu, jeprofesor Kralj �elel imeti raster lukenj na dva centimetra. Nak, sorekli strojniki, raster naših strojev je 2.4 centimetra in niè drugaèe.Tako je nastal raster v palcih. Analiza lahko torej ugotovi rasteravstroogrske cole, to pa lahko pomeni tudi napaèno umešèanje vzgodovino. Meter je bil uveden �e v šestdesetih letihdevetnajstega stoletja. Ampak rezultat: proporcijska mre�a in stem raster, nista plod tistega èasa, le strojna oprema, uporabljena vomenjenem sistemu, je.

Joachim Langhein razvija dokumentacijski sistem proporcij varhitekturi. Pri tem posega v zgodovino, zanimivi pa so detajli tetematike, kjer je ne bi prièakovali. Navaja Goetheja, ki je 1823citiral Francoisa Blondela (1618-1686): "Moram gojiti to lepoto,ki izvira iz simetrije in proporcioniranja, pa za to sploh nepotrebuje imenitnih materialov ali zahtevnega obrtniškega dela"[Langhein 2002:1].

Tudi veliki arhitekt Le Corbusier je skušal to tematiko. Kotosnovo je vzel zlati rez:

a : b = b : cpri èemer je a krajši del stranice, b je njen daljši krajec. Daljšikrajec proti celoti je spet zlati rez. Toda le, èe sta a plus b celota alic.

Iz tega sledi, da je v istem razmerju tudi celota c proti seštevku(c + b). Zlati rez je neskonèno razmerje, saj ga lahko veèamo inmanjšamo do neskonènosti. Èloveku je to razmerje najbolj všeè,saj je grajeno po njem samem.

Le Corbusier pa je prav v tem pretiraval: doloèil je izbor mer,ki jih je uporabljal [Le Corbusier, 1963:84]. Pri gradnji imamodva sistema: modularne in produktivne mere. Omejevanje, ki gaje Corbusier zasnoval kot poenostavljanje [Le Corbusier,1963:136], pa je gradnjo tako zakompliciralo, da je sistem padel.

In s tem je prevladala primitivna parola, da je arhitekturaumetnost in ne obrt. To se z definicijo arhitekture ne sklada. Èerazumemo umetnost kot , obliko in vtis, obrt pa kot

, ki sestavlja celoto in zagotavlja njeno delovanje, jearhitektura nedvomno oboje: umetnost in obrt (ali èe hoèete:tehnika). Oba elementa se pogojujeta, dopolnjujeta innadgrajujeta drug drugega in noben ni pomembnejši.

Povedal bom heretièno misel: umetnost v oblikovanjuprostora je pravzaprav stranski produkt arhitekture same, jerezultat arhitekture kot tehnike v prostoru in v èasu. Arhitekturorazumem kot popolno, kot umetnost, ko je grajena preprosto,hitro, z dosegljivimi materiali, ko deluje efektno in ko jo ljudje, kijim je namenjena, sprejmejo. Umetnost se ka�e na zunaj innavznoter, je skladje vsebine z obliko. Ampak bistvo je, daarhitektura vedno deluje tudi na okolje, ga oplaja in dopolnjuje.Ta skladnost je najpomembnejša. In tukaj je popolnostvernakularne arhitekture razvita do vrhunca. Estetika torej nidefinirana, predstavlja skladen sestav delujoèih elementov.Ampak tudi v tem se vsi ne strinjamo. Ali je arhitektura znanostali ne? Znanstvene osnove jo vsekakor umešèajo na zavidljivovišino.

Egenter kot izjemen mislec postavlja znanstvenoraziskovanje kot temelj sodobnemu oblikovanju v arhitekturi.Uvaja pojem arhitekturne antropologije [Egenter, N 1992: 153],ki razvija teorijo razvoja, od detajla vse do celote. Enako trdiFister: "po trditvah zagovornikov je to celo "the missing link" vsistematièni rekonstrukciji materialne kulture èloveka, drugiantropologi pa jo preprosto vgrajujejo kot del kulturne

zasnovo celotedetajl

Razumevanje, bistvo arhitekture je v njeni teoriji.

Borut Juvanec


Izvedba: vsak, še tako neuk tesar je vedno znal iztesatinajveèji kvadratni profil za tram iz okroglega debla.

antropologije med ostale sestavine" [Fister 1994: 26].Egenter morda nekoliko nerodno postavlja sistem štirih

elementov: "subhuman architecture", "semanthic architecture","domestic architecture" in "settlement architecture" [Egenter, N1992:155]. Pri tem misli na zaèetku na gradnjo �ivali, kifunkcionirajo kot preprosta bivališèa èloveka. V Order andDisorder sem razvil podobno izhodišèe, a kot mo�nosti, ki jihnudi narava - kot najbolj uspešen edukator poka�e princip, ki gasposobni razvije naprej [Juvanec 2004:17]. Na koncu prideEgenter do "settlement architecture", s tem pa razume pravzapravskladno oblikovanje v okolju, torej sklop detajla v celoti [Egenter1992:159].

Posebna vrednost Egenterja je kritièna presoja arhitekture indrugih strok, ki razlagajo arhitekturo. Trdi, da je mno�ica"formalistiène" arhitekture propadla predvsem zaradi neznanja,pri tem omenja tudi zapiranje šol vase, zamozadostnost in slaborazumljeno izvirnost. Pri tem povsem konkretno analiziranekatere zablode Amosa Rapoporta, Krufta (1985) ali WernerjaLeinfellnerja (1965). Pri slednjem navaja njegovo izjavo "predenje èlovek prepoznal svet znanstveno, ga je prepoznal mitièno inestetsko" [Leinfellner 1965:12]. Pri tem ugotavlja Egenter "kakozna filozof in specialist za teorijo prepoznavanja malo narediti sto razliko" [Egenter 1992:59].

Seveda "vsak èlovek svojo malho hvali", kot pravi slovenskipregovor, a vseeno bi šel pri tem še globlje od Egenterja.Leinfellner trdi, da je esteska komponenta "tisoèe let starejša odznanstvene" [Leinfellner 1965:184]. V arhitekturi se vse zaèenjaz uporabo: praèlovek prav gotovo ni gledal na estetiko jame, ki gaje šèitila, paè pa na njeno praktièno vrednost, ko ga je varovalapred zunanjimi vplivi. Praèlovek je moral najprej izumiti orodje,postaviti zatoèišèe, poskrbeti za svoj rod. Šele z orodjem in zoro�jem je lahko zagotovil poln trebuh sebi in svoji dru�ini.Praèlovek s praznim trebuhom je mislil na hrano in na pre�ivetje,le siti si je lahko izmislil bogove, je zaèel risati po stenah, jezasnoval kulturo.

Enako je bilo z bivališèem, ki ga je sam zgradil. A pri tem greza izkušnjo, ko je uporabljal lahke materiale, les na primer. Prikamnitih konstrukcijah izkušnje skorajda ni bilo: ob rušitvi slabozasnovane zgradbe je le redko ostal �iv. Prepoznanje principa alibistva korbelinga je zato kljuèno: ampak to je �e zametek znanosti[Juvanec 2004:17]. Da ne bo nesporazuma: ne delo,

mislim.Zato postavlja Fister arhitekturo kot �iv organizem, prostor, v

katerem èlovek �ivi pa kot "nikdar homogen, temveè specifièen,vedno v razvoju" [Fister 1994:31].

To potrjuje tudi Egenterjeva zakljuèna misel uvoda vImplosion: "Na kratko: arhitekturna antropologija lahko vkonstruktivnem in pozitivnem smislu menja paradigme našihpogledov na humano preteklost" [Egenter 2003:Outlines 2].

Razmerja, ki so na prvi pogled komplicirana, zmatematiènimi izrazi te�ko izrazljiva in nasploh neukemunerazumljiva, pa lahko izhajajo iz teorije, ki ima svoje potrjevanjev praksi. Naj pri tem prika�em le dva: kvadratni koren iz dve in iztri polovic in njuno uporabo.

oren iz dve in koren iz tri tvorita kompozicijokozolca, izhodišèe kvadratnega korena pa je prav preprosto: krogz vrisanim kvadratom. Kvadrat s stranico "ena" ima po Pitagori"ena" na kvadrat plus "ena" na kvadrat, kar je enako "dve" nakvadrat. Diagonala sama pa je "ena" plus "ena" (= dve) podkorenom.

poznavanjenaèela

Kvadratni koren iz dveTeorija: k

Primeri teorije v praksi (matematika)

20

Izvor: p

Kvadratni koren iz tri

Kvadratni koren iz tri polovicTeorija:

Izvor:

ri tem ima najveèji mo�ni tram diagonalo enakopremeru debla: èe je osnovnica kvadrata enaka "ena", jediagonala tega kvadrata "kvadratni koren iz dve". In obratno: èe jedebelina debla enaka "ena", ima tram stranico "koren iz dvepolovic".

V kozolcu nastopata le dve meri: ena in kvadratni koren izdve. Višina sloke izvedbe (nad Savo) predstavlja koren iz tri, karpa je graditelj sestavil iz "ena" plus "kvadratni koren iz dvepolovic" [Juvanec 1999:69]. Razlika med korenom iz tri in temizrazom je zanemarljiva.

èe je nastopal kvadratni koren iz dve v lesu, jekonstrukcija, ki jo tvori koren iz tri polovic, kamen. Gre zakorbeling, v prerezu za stopnièenje horizontalnih plasti kamna[Juvanec 2004:16].

Teoretièno ima višina enakostraniènega trikotnika tolevrednost:

stranica na kvadrat minus pol osnovnice na kvadrat je višinatrikotnika na kvadrat (po Pitagori). Izvrednotenje je torej

1 - (1/2) = 3 / 2na osnovi mno�ice kamnitih zatoèišè Španije, Francije,

Švice, Nemèije, Irske, Italije, Slovenije, Malte in Palestine semizraèunal višino do kljuènega temenskega kamna. Ta je enak"kvadratnemu korenu iz tri polovic", èe je "ena" premernotranjega prostora, ki mu prištejemo debelino zidu.

Rezultat je jasen: kompozicij v korbelingu z manjšo višino odopisane - preprosto ni. Izginile so kot nenosilne, torej kotneuporabne. Kadar pa nastopa višina, veèja od korena iz tripolovic, je notranji prostor predimenzioniran: francoski "cabane"in italijanski "trulli" dobita nadstropje.

Izjemo predstavlja nemški "weinbergshaeuschen", kivišino, veèjo od korena iz tri polovic. Odgovor so dalizgodovinarji: objekt je zasnovan kot èuvajnica in zato ni smelabiti daljša od višine èloveka (da ne bi èuvaj legel in zaspal)

2 2�

ima

1/2

1

21/

2

vrsta:1/ , 1, ,2, 22 2 2

1 1

21

Slika 1: Proporcijski sistem.Proportion system.

enakostranièni tikotnik z osnovnico 1

1

11

1

3 x 1

3/2

11

11

sistem:

igrain

geometrija

viši

na

en

ako

stra

niè

ne

ga

tiko

tnik

a

1

Slika 2: Sestav korena iz tri polovic kot igra otrok, brez znanja matematike.Structure of square root of three halves as a game for children withno knowledge of mathematics.

21

[Bickel 2002:31]. Nasprotno je višina doloèena z višino èloveka,ki je stoje videl delj kakor èepe.

ajbolj pomembna pa je pot do korena iz tri polovic:tri enako dolge palice so otroška igra pastirèkov na paši. Edinizakljuèeni mo�ni lik, ki ga lahko sestavimo iz treh enako dolgihelementov, je enakostranièni trikotnik. Njegova višina je enakakorenu iz tri polovic.

In kar se Janezek nauèi, to Janez zna. Konstrukcija kamnitihzatoèišè to potrjuje v celoti. Z uporabo treh palic (z maloiznajdljivosti gre tudi z dvema) doloèimo kvadratni koren iz tripolovic, ki predstavlja najni�jo višino do zakljuènega kamna vtemenu. Simulacija postopka v praksi povsem potrjuje tuditeorijo. Bistvo je v poenostavljanju.

Danes je vernakularna arhitektura le še spomin. Gre zaspremembe v dru�benem sistemu, za specializiranost strok, zanapredek tehnike in tehnologije. Vèasih je bil kmet, ki je skmetovanjem prideloval hrano preko poletja in gradbeni material(les) preko zime. Potujoèi mojstri so z velikim obèutkomzasnovali arhitekturo po naroèilu in v okviru mo�nosti kmeta.Govorim za bivalno arhitekturo: gospodarska je bila kmetu takonepomembna, da jo je zgradil sam.

Pri tem je jasno, da so "mnogi , predpisi, modnipredsodki in podobno vedno znova narekovali svoja lastnarazmerja med èlovekom in arhitekturo". [Fister 1994:30)] A pravtu je bistvo: gradil je kakor so ga uèili predniki, s svojo dedišèinoin s svojimi izkušnjami.

Je potem èudno, da imamo pri kozolcu le dva glavna tipa, meddesettisoèimi pa nista dva enaka? V tem je vrednost vernakularnearhitekture.

Nadaljevanje preproste arhitekture je le še v ljudeh samih.Vernakularna arhitektura je �ivela vèeraj, danes so jo zamenjalivisoko strokovni posegi, ki jih lahko podre le groba sila. Vèasih jebilo upoštevanje tradicije samoumevno. Do razlik je prihajalo, apoèasi, z evolucijo.

Vernakularna arhitektura predstavlja le še spomin,spoštovanje kulture dedov in ponos èloveka. Negovanje starihrešitev je pomebno za dokazovanje uma in spretnosti, je dokazotrokom o vrednosti njihovih dedov. To je kultura: ne vrednost, jevrednota.

Prejšnjo trditev, da namreè vernakularna arhitektura danes niveè mogoèa, podira moja izkušnja pri slovenjegoriškihvodnjakih. Pred leti smo pripravili raziskavo za britanski ICEAizCoventryja, v kateri sem razvil idejo in princip vodnjaka od jame,izvira, dviganje vode do konstrukcij vodnjaka v višini èloveka -torej do arhitekture vodnjaka. Po pregledu izbranega podroèjasem obdelal kar nekaj vodnjakov in jih dokumentiral, z analizosem postavil pravila, po katerih so bili grajeni in postavilizhodišèa za njegovo konstrukcijo: za telo, nadgradnjo in zastreho. Nekaj takih smo v okviru obèine Benedikt rekonstruirali vceloti, s slamnato streho seveda. Preseneèenje me je èakalo letakasneje: našel sem mno�ico obnovljenih lesenih vodnjakov. Vsiso bili rekonstruirani kot sem postavil naèela jaz sam, a izdelali sojih domaèini, ne da bi mi to povedali ali me sploh kaj vprašali.

Nisem bil u�aljen: vesel sem bil in ponosen, da sem narediltisto, kar so delali naši dedje. Nisem jim dal naèrtov in nereceptov, postavil sem red in naèela, spretni in razumevajoèidomaèi mojstri pa so to udejanili. S tem je princip dela

Izvedba: n

kanoni

Vernakularna arhitektura danes

Nadaljnje �ivljenje vernakularne arhitekture

Primer: vodnjak

Borut Juvanec


vernakularne arhitekture potrjen, teorija je izkazana v praksi, kose razvija sama po sebi. Kaj veè si ne bi bil mogel �eleti.

Za zakljuèek naj le ponovim kar sem �e povedal: da jevernakularna arhitektura na najpreprostejši mo�ni naèin -udejanjanje teorije v praksi. Najte�je je izlušèiti njeno bistvo, kopa ga razumemo, je tako enostavno, da drugaèe sploh ne bi moglo

prof dr Borut JuvanecUniverza v Ljubljani

Fakulteta za [email protected]

Viri in literatura

Arnheim, R. 1974 : Essay on Disorder and Order, University of California PressLosAngelesBickel, W. 2002: Weinbergshaeuser, Wernersche Verlagsgeselschaft WormsCataldi,GC. 1989: Attualita del Primitivo e del Tradizionale in Architettura,

Alinea FirenzeEgenter, N. 2003: Implosion, CD Rom, DOFSBT ZuerichEgenter, N. 1992:ArchitecturalAntropology, Structura Mundi LausanneFellner, J. 2001:Alte Holzregeln, OE Kunst- und Kulturverlag WienFister, P. 1994: Nove smernice v raziskovanju, v: Zbornik int. konfer. AA 94

LjubljanaJuvanec, B. 1987: Hiša, raziskava, ULFakulteta za arhitekturo LjubljanaJuvanec, B. ur. 1994: Zbornik int. konference AA: Nova definicija ljudske

arhitekture, Ministrstvo za kulturo RS LjubljanaJuvanec, B. 1999: Kozolec, raziskava, Univerza v Ljubljani FALjubljanaJuvanec, B. 2002: Wells, vodnjaki, bunari, raziskava ULFALjubljanaJuvanec, B. 2002 : Order and Disorder, EAAE KoebenhavnJuvanec, B. 2004: Kamen na kamen, Univerza v Ljubljani FALjubljanaLanghein, J. 2002: On the Path to a General Proportion Theory, Clark Kerr

Campus BerkeleyLanghein, J. 2000: Was ist Proportion, Ordo et Mensura vi, Scripta Mercaturae

Verlag BerlinLe Corbusier, 1963: Le Modulor, L'Architecture d'Aujourd'hui, BoulogneLeinfellner, W. 1965: Structur undAufbau wiessenschaftlicher Theorien, WienOliver, P. 2003: Dwellings, The House across the World, Phaidon NewYorkOliver, P. 1992: Encyclopedia of VernacularArchitecture of the World, LondonPseiner, J. 1822: Die verbesserte zweckmaessigere Getreide Harfe, WienRappoport, A. 1990: Form, Culture and Materials, v: Architettura in pietra a seco

(C. Zaccaria) FasanoD. 2003: Sardinija, arhitektura kamna, UL FA LjubljanaZupanèiè,

biti. Najbolj zapletene rešitve imajo svoj izvor v preprostemdelovanju, v izvedbi in v poenostavljanju izdelave.

Estetika, oblikovna podoba arhitekture je tako samoumevna,ker izhaja iz delovanja. V vernakularni arhitekturi najdemopotrditev definicije arhitekture same, ko je konstrukcija istoèasnodekoracija, kompozicija pa sklop tehnike, tehnologije, �elja inmo�nosti, zmo�nosti, hotenj in kreativnosti iskrenega èloveka, kijemlje arhitekturo kot del narave: naredil jo je èlovek, èlovek jenaravno bitje in njegovo delo je pravtako naravno kot vse drugo.

Bistvo je v skladnosti. Ne v "vzdr�nosti", v aktivnem skladjupostopkov, dela, konstrukcije, kompozicije same. Mislim naarhitekturo v prostoru in v èasu. Samo èasa vernakularnaarhitektura nima veè.

Èe razumemo usklajenost vernakularne arhitekture, smorazumeli tudi arhitekturo samo.

Slika 3: Nestrokovna obnova, teorija in stanje po obnovi s korenom iz dve.Inexpert renewal, theory and the condition after renewal by squareroot of two.

Peter Fister

22

V Sloveniji je bila zgodovina raziskovanja pode�elske stavbne dedišèine vednovezana predvsem na cilje, ki so jih raziskovalcem postavljali drugi in le redko so sijih izbirali sami. Vse njene dosedanje razliène definicije, ki so nastajale in serazvijale zaradi razliènih ciljev, so prehajale od zelo ozkih do danes vse boljodprtih pojmov. Šele danes je pode�elska arhitektura znaèilno zaokro�ena tudi znadkrajevnimi in nadèasovnimi znaèilnostmi, ki stavbe, naselbinske celote inkrajinske enote medsebojno povezujejo in s tem oblikujejo splošne zakonitostiidentitete ustvarjenih prostorskih entitet. Glede na temeljne cilje so bile doslejraziskave neposredno ali posredno najbolj odvisne od razvoja politiènega okolja vposameznih èasovnih enotah, ki jih je na kratko mogoèe predstaviti v 5 osnovnihskupinah. To so: nacionalni simboli, romantiène vrednote, znanstveni pomen,sestavina kulturne dedišèine in kot zadnja ekonomska vrednost. Poseben problemlahko nastane zaradi opisane tradicije vezanosti raziskovalnih ciljev na trenutnipomen anonimne stavbne dedišèine, ko ta ni veè potrebna kot dokaz o identitetiprebivalcev tega prostora. Èe ne bo dovolj hitro razvit drug vrednostni sistem, kitemelji na odprti kulturni dedišèini, ki je last vsega èloveštva in je "skupnievropski spomin", bo stavbna dedišèina pode�elja spet le marginalna vrednota,kot je bila pred dobrim stoletjem

izvleèek

2oo4 / 1 ARANALIZA VLOGE RAZISKAV PODE�ELSKESTAVBNE DEDIŠÈINE V SLOVENIJI

kljuène besede:

Definicija pojma "pode�elska stavbna dedišèina" naSlovenskem

Prvi problem, s katerim se je vsak vedno sreèeval, èe jeraziskoval pode�elje in z njim pode�elsko stavbno dedišèino naSlovenskem kot najbr� tudi v drugih de�elah, je bilanedoreèenost, kaj ta pojem pravzaprav zajema. Razlika medmestom in pode�eljem ali kot se je in se še mnogokrat �e vnaprejposkuša ovrednotiti mešèansko arhitekturo in razvrednotitipode�elsko stavbarstvo, je vedno izvirala iz trenutne potrebe popriznavanju posebne vloge ene ali druge. V Sloveniji je bilazgodovina raziskovanja pode�elske stavbne dedišèine vednovezana predvsem na cilje, ki so jih raziskovalcem postavljalidrugi in le redko so si jih izbirali sami. Zato ima raziskovanjepode�elske stavbne dedišèine v slovenskem prostoru drugaènekorenine in izhodišèe kot drugje.

Èe skušamo brez predsodkov tudi v izvenmestnem prostoru(= na pode�elju) spoznati vso stavbarsko dedišèino, takojugotovimo, da to niso le preproste kmeèke stavbe, ampak sopoleg njih podobno kot v mestih prisotni tudi pravi umetnostnopomembni arhitekturni biseri kot so cerkve, gradovi, dvorci,kapelice in podobne stavbe, med katerimi je mnogo tudiumetnostno izjemnih bivalnih ter gospodarskih stavb, odliènostilno oblikovanih in poslikanih - nemalokrat bolj kvalitetnih kotso sorodne stavbe v mestih. Le razmerje med njimi in prostoromje drugaèno.

krivajo naravo, najveèji arhitekturni dose�ki mednjimi pa so predvsem vrh hierarhije graditeljskih dose�kov vrazlièni obdobjih. Na pode�elju pa lahko le vse stavbe skupaj neglede na njihovo veèjo ali manjšo umetnostno vrednostsoustvarjajo posebno pros orsko-krajinsko identiteto skupaj zmnogokrat izjemno naravno krajino. Tega se je èlovek pode�eljatudi vedno zavedal in zato gradil vse stavbe predvsem kot del

V mestu te izjemne stavbe ustvarjajo novo prostorskoidentiteto in pre

t

krajinske razpoznavnosti - od najskromnejše kmeèke gradnje (naprimer kozolca) do najmogoènejš h poudarkov èlovekoveprisotnosti (na primer gradov).

�al je tako razumljena celovitost razumevanja stavbnededišèine pode�elja šele rezultat spremenjenih ciljev invrednostnih kategorij zadnjih let in to je tudi vzrok uvodniugotovitvi, da s pravim raziskovanjem pode�elske stavbnededišèine v Sloveniji pravzaprav šele dobro zaèenjamo. Vsedosedanje razliène definicije, ki so nastajale in se razvijale zaradirazliènih ciljev, so prehajale od zelo ozkih do danes vse boljodprtih pojmov. Èasovno to pomeni, da je bilo do 60. let 20.stoletja tovrstno raziskovanje predvsem sporadièno in ciljno zeloozko, v 70. letih je pobuda prešla v cilje varstva kulturnededišèine, od 80. let dalje pa �e poteka bolj ali manj naèrtno kotcelovita raziskovalna tema.

Èe skušamo kratko povzeti današnje razumevanje pode�elskestavbne dedišèine , je to vse tisto stavbarstvo, ki je �e v preteklostiin ki še vedno izhaja iz èlovekovih potreb, zahtev in sposobnosti,da v razpoznavne oblike vseh vrst stavb, naselij in oblikovanihkr jin pove�e duhovne in materialne, prostorske in tehniène,estetske in funkcionalne, simbolne in semantiène, dogovorjene alipodedovane zakonitosti in prvine gradenj v lokalne posebnosti, kiarhitekture medsebojno loèujejo, hkrati pa ustvarjajo njihovopov zovalno pripadnost doloèenim . Obenem jepode�elska arhitektura znaèilno zaokro�ena tudi z nadkrajevnimiin nadèasovnimi znaèilnostmi, ki stavbe, naselbinske celote inkrajinske enote medsebojno povezujejo in s tem oblikujejosplošne zakonitosti

Merilo za doloèevanje in oceno "pode�elske" stavbnededišèine danes ne more veè izhajati iz aprioristiènih estetskih alioèišèenih historiènih definicij, ampak iz èloveka, ki jo je ustvaril,jo uporabljal in ki mu je postala prostorski okvir za njegov obstoj.Morda je za slovensko okolje znaèilen napor zadnjega desetletja,

i

a

e "krajinam"

identitete ustvarjenih prostorskih entitet. ( )1

In Slovenia the history of researching built heritage of the countryside was alwaystied to goals set by others and hardly ever by researchers themselves. All variousdefinitions, which emerged and were developed for various goals, have so fartraversed from very narrow concepts to the present increasingly open ones.Architecture of the countryside is only now specifically expanded even with supra-local and time characteristics, thus mutually tying buildings, settlement entitiesand landscape units and furthermore general rules of identity of created physicalentities. In view of their basic goals, research was directly or indirectlypredominantly conditioned by developments in the political environment andparticular time frames, which can be presented with five basic groups: They are:national symbols, romantic values, scientific significance, component of culturalheritage and finally economic value. A special problem can emerge because of thedescribed tradition of links between research goals and temporary significance ofanonymous built heritage, when the latter is no longer needed as proof of identityof a place's inhabitants. If a different value system is not devised soon, one whichis based on open cultural heritage the property of all humanity, and "commonEuropean memory", built heritage of the countryside will again become amarginal value, as it was a century ago.

abstract

heritage, countryside, Slovenia, research

key words:

dedišèina, pode�elje, Slovenija, raziskave

Analysis of the role of research of built heritage of the countryside in Slovenia

UDK


72.01

Peter Fister

23

ANALIZA VLOGE RAZISKAV PODE�ELSKE STAVBNE DEDIŠÈINE V SLOVENIJI

Nacionalni simboli kot vrednostni cilj

R

V zaèetku 20. stoletja se je najprej uveljavila pode�elskastavbna dedišèina kot posebna nacionalna karakteristika, ki naj bizgodovinsko dokazovala nacionalno pripadnost preb

ali "neslovensko" doloèljivost pode�elskegakmeèkega stavbarstva v regiji, kjer je nastajala nacionalnadr�avotvorna

V tem prvem obdobju so bili zaradi vnaprej doloèenihpolitièno-nacionalnih ciljev neobjektivno izbrani in raziskovanile primeri tiste pode�elske stavbne dedišèine, ki so ustrezalirazliènim avtorjem ali bolje njihovim politiènim ciljem. Takousmerjane raziskave so raziskovalcem ponujale le malomo�nosti: ali so podpirali eno od politiènih idej, ali nacionalnihpredsodkov ali p so skušali iz enega od prejšnjih ciljev izpeljaticelo prve cilje varovanja kulturne dedišèine. Slovenski prostorbrez svoje lastne nacionalne politièno priznane identitete jeustvarjal svojstveno vrednost pode�elskega prostora, v marsièemrazlièno od dr gih okolij, ki teh predsodkov niso poznala. Zlastiob razpadu Avstroogrske monarhije so bila najbolj znaèilnaprizadevanja po dokazovanju manjvrednosti ali veèvrednostipode�elske arhitekture kot nacionalne pripadnosti.

gli tako zo�ene cilje, so si nekateri raziskovalciskušali pomagati z novo vrednostjo. Za pode�elski prostor (ki jepo prvi svetovni vojni �e pridobil pravico predstavljati tudi

ivalcev.Raziskovalci v tedaj širšem avstrijskem prostoru so iskali"slovensko"

ideja ob razpadu Avstroogrske [Geramb, Vurnikitd.]. Podobni cilji so se nadaljevali po prvi vojni, ko je zahodnidel slovenskega ozemlja zasedala Italija [Nice, B. - Melik itd.].

a

u

Da bi preseomantièna vrednost

da b regije odgovorili na mnogataka in sorodna vprašanja in da bi dobili potrditev tudi s pomoèjokolegov strokovnjakov v širšem prostoru. In ko je �e kazalo, dasmo se konèno dogovorili, da je tudi za naš prostor ta celovitost inpovezanost med najvišjimi dose�ki arhitekture in "ljudskimstavbarstvom" izjemnega pomena, postajajo taka strokovna inznanstvena s eèevanja in raziskave zaradi nerazumevanja s stranitrenutne prostorske in kulturne politike omejena ali celoodklonjena zaradi banalnih problemov (vedno skromnega!)financiranja. Ostaja seveda grenak okus, da se nekateri morda�elijo vrniti nazaj za pol toletja, ko je bilo zanimanje zaraziskovanje pode�elske stavbne dedišèine predvsem ozek, zaprtinteres znanstvenikov, javnost in usmerjevalci razvoja pa so tejpomembni plasti kulturne preteklosti in identitete pripisovali lemarginalno vrednost.

prièakujemo, da bo tudi v Sloveniji vendarle obveljalaugotovitev, da je pode�elski prostor izjemno pomemben delbivalnega okolja in "da je treba vse sile usmeriti v to, da bodomesta in druga naselja po�ivljala, spodbujala pode�elskaobmoèja, namesto da

. Predvsem pa, da je tookolje, v katerem �ivi veèji del prebivalstva in ki obenempredstavlja tudi najbolj dragoceno prostorsko identitetnodedišèino. In ker je danes identiteta najveè

, je to obenem tudi zahteva ponovih vsebinah in ciljih raziskovanja pode�elske stavbnededišèine kot nosilca identitete v sl

V slovenskem prostoru se je veèina sprememb v vrednotejupomena pode�elske stavbne dedišèine odvijala v zadnjih nekajveè kot 100 letih. Tako dolgo tudi lahko sledimo bolj ali manjznanstveno utemeljenemu raziskovanju pojava. Glede natemeljne cilje so bile raziskave neposredno ali posredno najboljodvisne od razvoja politiènega okolja v posameznih èasovnihenotah, ki jih je na kratko mogoèe p edstaviti v 5 osnovnihskupinah, znotraj katerih so seveda delovale tudi posebnepodskupine. Tako je celovito raziskovanje pode�elske stavbnededišèine nastalo šele v zadnji èetrtini 20. stoletja. Prej in sevedaše tudi danes je bilo najpogostejše le vzpo

i v okviru širše srednjeevropske

r

s

Seveda

jih siromašijo" ( ), da je to prostor, ki je"danes postal okolje za aktivno in donosno obliko turizma, kinudi bivanje in rekreacijske aktivnosti" ( )

ja vrednota kulturnededišcine [Krakovska listina 2000]

ovenskem prostoru.

r

redno raziskovanjeizbranih sestavin.

2

3

Usoda vrednostne vloge pode�elske stavbne dedišèine naSlovenskem kot raziskovalnega cilja

Slika 1: Skrajno poenostavljanje in izrabljanje nacionalnih simbolov je vednoznaèilnost ideološkega vrednotenja "ljudske arhitekture" - slovenskaidentiteta je bila v oèeh drugih najveèkrat predstavljena kot revna"kaj�arska" hišica. V okviru jugoslovanskih znaèilnosti je slovenskoljudsko arhitekturo predstavljala le mala bohinjska kaj�a. (Kojiæ,Beograd 1973)Extreme simplification and exploitation of national symbols wasalways the characteristic of ideological evaluation of "vernaculararchitecture" - Slovene identity was most often seen by others as thepoor farm-labourers "cottage". Within the framework of Yugoslavcharacteristics, the small cottage from Bohinj was the representativeSlovene vernacular architecture.(Kojiæ, Belgrade, 1973)

Slika 2: Vzorec prevrednotenja "nacionalnih simbolov": Takoj po 2. vojniizdan odlok o oblikovanju kmeèkih stavb na slovenskem pode�eljune glede na pokrajinsko pripadnost (Nasveti za gradnjo kmeèkihdomov, Ljubljana, 1945) je uporabil tipologijo iz èasov dokazovanjaslovenske samobitnosti s preloma med 19. in 20. stoletjem.The pattern of re-evaluating "national symbols": Immediately afterWorld War 2 an Ordinance about the design of farmhouses in theSlovene countryside was passed. It paid absolutely no regard toprovincial setting and used the typology from the turn of the 19. and20. century, when Slovene originality was being proved. (Suggestionsfor building farmhouses, Ljubljana, 1945)

Slika 3: Romantièno poenostavljanje znaèilnosti in pomena pode�elskearhitekture v Sloveniji je predstavitev v "Drugem skupnem poroèilu ozgodovinskih središèih - Alpe-Jadran". (Ljubljana 1994)Romantic simplification of characteristics and significance ofcountryside architecture is the presentation in the "Second JointReport on Historical Centres - Alpe-Adria" (Ljubljana, 1994)

Peter Fister


Gornje ugotovitve raziskovalcev so nekritièno povzemaletudi druge stroke. Tako odgovorni za gradnje kot arhitekturna inurbanistièna stroka so iz njih izdelali pravila za gradnjo - vèasihzaradi romantiènih, drugiè zaradi ideoloških ciljev in leredkokdaj ob ponovnem preverjanju predhodnih ugotovitev. Mednaj olj zanimive tovrstne zakljuèke morda sodi "predpis"Ministrstva za kmetijstvo FLRJ iz leta 1945, ki povzemadotedanje zakljuèke in zahteva po celotnem slovenskempode�elskem prostoru gradnjo romantièno oblikovanih enotnih"tipiènih" hiš in domaèij

Posamezne stroke so sredi 20. stoletja vse bolj zaèeleraziskovati doloèene, vendar le zanje zanimive lastnostipode�elskega stavbarstva. Raziskave hiš-dimnic, planšarske"arhitekture", kašè, kozolcev itd. so razliènim strokamomogoèale tudi razliène zakljuèke. To so bile v resnici prve resznanstveno utemeljene raziskave, ki pa so (in so še vedno) ostalele v okviru svojih posebnih ciljev in so se zato �al vse preveèkratpribli�ale raziskovalnim metodam iz zaèetka stoletja - èepravtokrat brez politiènih predsodkov.

Posebno mesto v raziskavah stavbne dedišèine pode�elskegaprostora ustvari šele konzervatorska stroka oziroma varstvokulturne dedišèine. Èe je še v letu 1970 v seznamu kulturnihspomenikov le nekaj manj kot 200 navedenih "etnoloških"spomenikov, je �e dobro desetletje za tem kot posledicaintenzivnega raziskovanja spomeniških vrednot to število skorajpostoterjeno. Seveda gre tudi tu še vedno za toèno doloèen ciljiskanja tistih delov pode�elske stavbne dedišèine, ki jeovrednotena kot kulturna dedišèina, vendar vse bolj vezana naprostor in s tem na relativno ovrednotenje.

ikonzervatorji, doka�emo vrednost celovite dedišèine - tako vmestnem kot pode�elskem okolju. Namesto dotedanjeselektivne ali celo ozko deduktivne metode raziskovanjapode�elske stavbne dedišèine se vse bolj uveljavlja induktivnaoblika celostnega obravnavanja prostora. Še posebej na Fakultetiza arhitekturo se zaène s sistematiènim dokumentiranjemcelovitega sklopa arhitekturne dedišèine. S tem nastane osnova zapoglobljene raziskave dejanskega prostora brez vnaprejpostavljenih ozkih kriterijev in cilj

b

( ) [Nasveti, 1945].

V 70. letih se pravzaprav v slovenskem prostoru zgodi pravaprelomnica. Etnologi in arhitekti, kasneje tudi drug

( )

ev.Zasnovan je poseben arhiv (Korpus slovenske arhitekture), v

katerem je do danes zbranih preko 5.000 dokumentov o naseljih,

6

7

Stavbarstvo pode�elja - kulturna dedišèina

identitetno merilo Slovencev, saj so bila mnoga mesta tik predtem še v velik ) so zaèeliiskati njegove èustveno obarvane vrednote. Romantièna vrednost"folklornih" arhitekturnih okrasov in celo hišnih tipov je bila zastavbenika Alberta Sièa in Jo�eta Karlovška dokaz, da je tesestavine potrebno najti, jim dati ustrezno vrednost in jih kot uènogradivo posredovati bodoèim graditeljem. Posledico jemogoèe èutiti še danes v pretiranem poudarjanju slikovitihfolklorno obarvanih sestavin ali celo v poskusih njihove ponovne(neprimerne) rabe, ob predstavitvi kvalitet pode�elske stavbnededišèine pa se še vedno uporablja �e skoraj povsem izginuleromantiène podobe prekmurs

Obenem se je med obema vojnama zaèela poglabljati tudiznanstvena vrednost, kakor so jo razlagale razliène stroke. Mednjimi je bila geografija, poleg etnologije gotovo med prvimi,èeprav sta obe še vedno iskali predvsem tiste posebej izbranekmeèke stavbe, ki so bile po svoji likovni ali bolje romantiènivrednosti najprivlaène še ali najzgovornejše. Vendar je to �e biloobdobje, ko so razliène stroke vse bolj iskale svoje lastne cilje invrednostne kriterije. Zaradi ozkosti svojih ciljev ali zaradipredhodno navedenih posebnih pomenskih vrednosti pa sonastajali v teh raziskav h znaèilni zakljuèki, ki niso biliutemeljeni z induktivno analizo dejanskega stanja.

Tako se je na primer uveljavila ugotovitev, da je naSlovenskem le 9 temeljnih tipov pode�elskega stavbarstva

. �epovršen pregled pa pove, da so bili ti tipi doloèeni na osnovipredhodno izbranih "primernih" stavb, najveèkrat nastalih v 19.stoletju in v zaèetku 20. stoletja še ohranjenih bolj zaradi revšèinekot zaradi svoje kvalitete. "Tipiène" prekmurske lese e cimpraèekrite s slamo so bile �e takrat le še redke izjeme, saj so �e polstoletja prej zamenjali veèino kritine z opeèno in lesene stenezaradi po�arnih predpisov ometali ali zamenjali z opeènimi -danes jih ni veè. V primorski regiji naj bi bila na p imer"poglavitna znaèilnost kamin, moèno u

te vrste raziskav so imeli pomembne posledice in so prepreèevali,da bi objektivno ocenili vrednosti tudi mnogih drugih bolj alimanj lokalno ali regionalno doloèljivih identitetnih posebnosti.

i meri s prete�no nemškim mešcanstvom

( )

kih cimpra kritih s slamo ipd.

j

a

( ),kar le v rahlo dopolnjeni obliki za mnoge velja še danes

n

rveljavljen v vnanji podobi

hiše" [Melik, 1936] - dejansko pa so bilo stavbe z izzidanokaminsko kuhinjo (spanjenico) v tem prostoru le kvalitetnelikovne izjeme in ne pravilo. Takih primerov je še nekaj, rezultati

4

5

è

Znanstvena vrednost

Slika 4: Eden od poskusov znanstveno objektivnega ovrednotenja znaèilnostiin pomena ljudske arhitekture v slovenskem prostoru (Analizarazpoznavnih znaèilnih stavbnih skupin kot izhodišèe zaprepoznavanje identitete arhitekturnih krajin in regij, Fister e.a.,raziskovalni projekt, Ljubljana 1993) je dokazal izjemno pestrost inkvaliteto preprostega stavbarstva kot nosilca prostorske identitete.One of the attempts at scientific objective evaluation ofcharacteristics and significance of vernacular architecture in Slovenespace proved the exceptional variety and quality of simple buildingculture as the carrier of spatial identity. (Analysis of distinct,characteristic building groups as the starting point for recognisingthe identity of architectural landscapes and regions, Fister et al.,research project, Ljubljana, 1993)

Slika 5: Predlog urejanja prostora v Strategiji razvoja RS, utemeljenpredvsem z objektivnim ovrednotenjem pomena in vloge arhitekturnededišèine, v kateri predstavlja najštevilnejši del prav identitetnopomembno anonimno stavbarstvo pode�elja. (MOPE 2003/04)

.

The rationale of the proposal for spatial management in the Strategyof spatial development of Slovenia is above all objective evaluationof the significance and role of architectural heritage, in which themost numerous part contributing heavily to identity, is precisely theanonymous building culture of the countryside (MOPE 2003/04)

24

25

preko 35 000 podrobno dokumentiranih ali raziskanihposameznih stavb in raziskave o vrsti posebnih sestavinstavbarstva (arhitek

a

tku stoletja še imenovanih "Hauslandschaften

( )

00

3

Triglavskeganarodnega parka, ...)

Ker so ta zadnja meri

m

r

turni èleni, fasade, barvne strukture, kritine,posebne tipološke skupine stavb itd.). Vzporedno s tem arhivomso seveda nastajali tudi drugi samostojni in specialni arhiviraziskovalnih skupin ali inštitucij, ki pa do danes �al še nisopovezani v celoto li pa ne omogoèajo njihove rabe za pravo,odprto in poglobljeno raziskovalno delo.

Na podlagi novihje bilo mogoèe ugotoviti, da še danes obstaja

namesto prvotnih 9 regijsko doloèenih "tipiènih hišnih tipov" (vzaèe "), kar preko70 z arhitekturno tipiko doloèljivih krajinskih enot, ki jih jemogoèe zdru�evati v 14 regijskih enot. Tako bogastvorazliènosti in prepoznavnosti je seveda dodalo povsem novaizhodišèa za vrednotenje prostora, v katerem postaja "pode�elskiprostor" vse bolj pomemben v cilju trajnostnega gospodarjenja znjim. Po drugi strani je bilo mogoèe z raziskavami, ki soenakovredno zajele pode�elski in mestni prostor, ugotoviti, da jev veè kot 7 pode�elskih naseljih stavbne dedišèina takokvalitetna, da je njena ohranitev in prenova prednostna naloga vcelotni strategiji urejanja prostora Slovenije.

Podobno z evropskimi trendi in strategijo razvojapode�elskega prostora prav v zadnjem èasu postaja ekonomskavrednost kulturne dedišèine tudi na Slovenskem mo�nost novihnaèinov njenega ekonomskega izkorišèanja (opomba ). Po enistrani je to prostor sam po sebi in dejanska vrednost �e zgrajenihstavb kot osnova za bivanje, delo, rekreacijo - najveèkrat gre zanovo rabo kot sekundarno bivališèe ali v turistiène namene. Podrugi strani pa je ta �e zgrajena dedišèina izhodišèe za ohranjanjeokoljsko in identitetno kvalitetnega prostora in v najboljizbranem primeru za ohranitev "prostorske" kulturne dedišèine -kar bi moral biti cilj povsod, kjer �elimo ohraniti naša specifiènaokolja in pokrajinske znaèilnosti (od Krasa do Prekmurja in odKozjanskega parka preko Škocjanskega do

la v veliki meri še neprepoznana, soraziskave v tej smeri zaenkrat še bolj v interesu posameznihosvešèenih uporabnikov ali pa teèejo kot temeljne raziskavemo�nosti opisanega razvoja. Tako smo na primer na Fakulteti zaarhitekturo doslej izdelali nekaj anjših regionalnih raziskav invzporedno tudi veèjo celovito raziskavo "prenovljivostistanovanjskega fonda". Rezultati so vzpodbudni, saj je bilomogoèe ugotoviti, da z ustreznim upoštevanjem znaèilnostipode�elske (in mestne) stavbne dedišèine lahko prih animo do20% investicij v primerjavi z vzporednimi potrebami po novihgradnjah, ki naj bi nadomestile nevzdr�evane ali slabofunkcionalne stare stavbe.

podrobnih dokumentov o pode�elskistavbni dedišèini

8

Ekonomska vredost

Peter Fister


Prihodnost stavbne dedišèine kot vrednote v slovenskemprostoru

Ena od naslednjih stopenj v razvoju

a

Poseben problem v Sloveniji lahko

t

t

i

t je bila pred dobrim stoletjem.

raziskovanja stavbnededišèine pode�elja na Slovenskem je gotovo oblika, kakršnavzorèno poteka v okviru Kozjanskega parka. Tu ne gre le zavnaprej izbrane (všeène ali ozko znanstveno zanimive) vzorce alikulturne spomenike, loèene od svojega okolja, v k terem jihedino lahko pravilno in pobjektivno vrednotimo, ampak zacelostno dokumentiranje. Sistematièno bele�enje celotne inhkrati izbirno raziskovanje identitetno vredne pode�elskestavbne dedišèine mora v prihodnosti postati stalnica ne le vobmoèjih, ki so zašèitena kot posebna vrednota ("parki") ampakpovsod tam, kjer je ugotovljeno, da je obstojeèa stavbna dedišèinatako kvalitetna, da je njeno upoštevanje in varovanje prednostnarazvojna naloga z vseh pogledov.

nastane zaradi opisanetradicije vezanosti raziskovalnih ciljev na trenutni pomen stavbnededišèine. Ker je Slovenija po tako te�kem prièakovanju dobilasvojo samostojnost, in še bolj, ker se v bodoènosti suvereno inbrez potrebe po dokazovanju svoje iden itete vkljuèuje v širšievropski prostor, je mogoèe, da bo interes za vrednost stavbnededišèine pode�elja izgubil svojo doslej najpomembnejšo vlogo:dokaz o identiteti prebivalcev tega prostora. S tem smo vSloveniji gotovo v precej drugaènem polo�aju ko so sosedje, kisvojo identiteto �e dolgo imajo in kjer visoko vrednotijo stavbnodedišèino pode�elja z drugimi vrednostimi kazalci. Èe zaSlovence ne bo veè pomembno, da dokazujejo svoj nacionalniobstoj, in èe ne bo dovolj hitro razvit drug vrednostni s stem, kitemelji na odprti kulturni dedišèini, ki je last vsega èloveštva in je"skupni evropski spomin", bo stavbna dedišèina pode�elja spet lemarginalna vrednota, ko

prof dr Peter FisterUniverza v Ljubljani


Opombe

1 Peter Fister: Nove smernice v raziskovanju ljudske arhitekture, v: Novadefinicija ljudske arhitekture, Zbornik povzetkov, referati, Delovnaskupnost Alpe Adria, FA UL, Ljubljana 1994

2 Carigrajska deklaracija o mestih in drugih naseljih, Ministrstvo za okoljein prostor, Ljubljana 1996

3 Trends in research on human settlements in ECE countries, Economiccomission for Europe, United Nations 1990.

4

5 Melik, Naton, Slovenija I, Slovenska matica Ljubljana 1936 (1963 druga,predelana izdaja)

6 pri ministrstvu za kmetijstvo,Ljubljana 1945

78 P. Fister: Arhitekturne krajine in regije Slovenije, MOP RS 1993

Das Bauernhaus in Österreich-Ungarn und in seinen grenzgebieten, Österr.-Ingenieur- undArchitekten-Verein, Dresden 1906.

Alpe-Jadran Drugo skup

Strategija prostorskega razvoja Slovenije, MOP RS, Ljubljana 2003 (spletnastran MOP RS)

Albert Siè: Kmeèke hiše in njih oprava na Gorenjskem I, Ljubljana 1924,Jo�e Karlovšek: Slovenski domovi, Ljubljana 1939

Nasveti za gradnjo kmeèkih domov, ESZDN

Etnologija in sodobna slovenska dru�ba, Posavski muzej Bre�ice 1978

Naznanila, C.k. kmetijska dru�ba na Kranjskem, Ljubljana 1882.Pristop k razvoju pode�elja, zbornik, zvezek 1, Dru�na za razvoj pode�elja,

d.o.o., Ljubljana 1992no poroèilo o zgodovinskih središèih, Delovna

skupnost Alpe-Jadran (6-jezièno), MK Ljubljana 1994Vilfan, Sergej, Kmeèka hiša, v: Gospodarska in dru�bena zgodovina

Slovencev, zgodovina agrarnih panog, DZS, Ljubljana 1970

Viri in literatura

Slika 6: Samo s stališèa pridobitne ekonomike razumljena vrednost"identitete" pode�elja je znaèilnost današnjega vrednotenja - ker si"podjetniško" vrednost predstavlja vsak le zase, ni veè mogoèerazumeti kakršnihkoli skupnih ciljev in vrednosti (algoritem izzbornika "Pristop k urejanju pode�elja", 1992).

.

Understanding of the "countryside identity's" value from the aspect ofprofit-based economy is the only characteristic of its contemporaryevaluation (Algorithm from the compendium "Approach tocountryside management, 1992)

Sonja Ifko

26

V èlanku so analizirani vplivi vkljuèevanja industrijske arhitekturne dedišèine vkorpus arhitekturne dedišèine in posledièni vplivi na teorijo varstva arhitekturnededišèine.Raziskovanje poka�e vzajemnost vplivanja nove kategorije dedišèine invarstvene teorije, ki se tako dialektièno sooblikujeta. Slednje je bilo ugotovljenona osnovi raziskovanja razvoja naèel varstvene stroke v zadnjih petdesetih letih,in sicer z analizo vrednostnih kriterijev ter opredelitvami varstvenih kategorij vpomembnih mednarodnih varstvenih listinah. Drugo izhodišèe so znaèilnostiindustrijske arhitekturne dedišèine in zanje razviti kriteriji vrednotenja. Analizarazvojnih znaèilnosti poka�e smernice za oblikovanje kriterijev njenegavrednotenja, ki presegajo okvire umetniškega avtorskega vrednotenja, invzpostavi kriterijski sistem, ki vkljuèuje kriterije konstrukcijske in oblikovneinovativnosti, funkcionalnosti ter ekonomske uèinkovitosti.Tako so vzpostavljeni novi vrednostni elementi, ki jih je smiselno preuèevati tudiznotraj starejših kategorij dedišèine. Prej omenjene vrednote so namreèprimerjalno pomembne za vrednotenje arhitekture vseh obdobij. Nova kategorijadedišèine se tako ka�e kot novo izhodišèe objektivizacije vrednotenjaarhitekturne dedišèine.

izvleèek

2oo4 / 1 AR

kljuène besede:

Znaèilnosti filozofije varstva arhitekturne dedišèine

Spremenljivost vrednostnih kriterijev kot posledicaspreminjanja dru�benih vrednot

Pregled naèel varovanja arhitekturne dedišèine v zadnjih 50-ih letih, ka�e skupno znaèilnost. To je spremenljivost vrednot, skaterimi opredeljujemo njen pomen, ugotavlja Jukka Jokilehto[Jokilehto, 1999] v enem najpopolnejših pregledov razvojaarhitekturnega konservatorstva, ki je bil pripravljen do sedaj.

janje vrednotenja dedišèine in posredno kriterijev, kiopredeljujejo njene lastnosti, je posledica splošnespremenljivosti in generiranja dru�benih vrednot, ki jim je prièasodobna dru�ba. Klasièna opredelitev odnosa do dedišèine jetemeljila na prizadeva jih za ohranjanje primarnega sporoèila inprvotnega stanja spomenika, ki je bilo opredeljeno kotuniverzalna vrednota. Pojem spomenik se je v tem obdobjunanašal izkljuèno na umetniška dela. Sodobna moderna dru�bapa spozna, kot pravi Jokkilehto [Jokileht "...specifiènosti virov dedišèine v odnosu do njihovega kulturnegain fiziènega konteksta. Tako daje bistvo individualneavtentiènosti in kreativne raznolikosti nova izhodišèa zadoloèanje univerzalnih vrednot." Takšen pristop je nakazal �eAlois Riegel [Riegel, 1903] na zaèetku dvajsetega stoletja, ko jespomenike in spomeniške vrednote razdelil na namerne innenamerne - dokumentarne. [Pirkoviè, 1993] Prvi so zgrajeni sspomeniškim namenom, medtem ko drugi ne in spomeniškelastnosti pridobijo asneje, zaradi èesar so glavni empiriènipredmet spomeniškega varstva in so po Rieglovem mnenjuobjektivnejše prièe preteklega razvoja. Rieglovo izhodišèenakazuje pot k objektivizaciji stroke, k iskanju "resniènosti", to jek originalnosti in avteniènost

Spremin

n

o, 1999],

k

i posameznega dela, ki sooblikujecelostno razvojno podobo.

Dejavniki, ki sooblikujejo varstveno filozofijoNaèela sodobnega konservatorstva, ne le arhitekturnega, torej

te�ijo k iskanju vrednot, ki glede na trenutna vrednostna merilanajuèinkoviteje opredelijo originalnost in avtentiènostobravnavanega. Spremenljivost kriterijev, ki opredeljujejovrednote, je posledica aktualnega dogajanja in spreminjanjasplošnih vrednot na eni strani ter strokovnega znanja na drugi.Opredeljujoèe dejavnike je posledièno primerno razdeliti nasplošne, ki so odvisni predvsem od razvoja dru�be, in strokovne,ki so pogojeni z razvojem same varstvene stroke in semanifestirajo v konkretnih strokovnih usmeritvah.

lošni dejavniki opredeljujem stališèa, ki ka�ejoodnos javnosti do dedišèine, hkrati pa tudi trenutne politiène aliekonomske razmere, ki so pomemben dejavnik odloèanja priravnanju z dedišèino. Kljub temu da le-te naj ne bi vplivale nastrokovne odloèitv , se velikokrat poka�e njihova moè.

Odnos do industrijske dedišèine opredeljujejo bolj kotpolitiène gospodarske in posledièno socialne spremembe, ki sepojavijo ob zapiranju industrijskih obratov. Takšne razmerenamreè vzpostavijo dokaj zapleten odnos tudi do dedišèine tehobmoèij. Izguba ekonomske in socialne varnosti ima v veliki meriza posledico zavraèanje identitete, vezane na industrijo. Tudi novirazvojni programi so navadno vezani na korenite spremembe inunièenje obstojeèih struktur. Tako se ohr nja dedišèina veèinomale tam, kjer ni novih razvojnih prilo�nosti. S podobnoproblematiko smo se sreèali tako v tujini kot na vseh veèjihindustrijskih obmoèjih v naši dr�avi. Najizrazitejši primeri socelotni mariborski industrijski bazen, Jesenice in Z savje. Vendarnastali polo�aj hkrati nudi mo�nost ohranjanja in vkljuèevanjadedišèine v nove razvojne programe, potem ko je prvi valzavraèanja prese�en.

S terminom sp

e

a

a

Splošni dejavniki kot oblikovalci varstvenih naèel

The article analyses influences of integrating industrial architectural heritageinto the corpus of architectural heritage and consequential influences on thetheory of architectural heritage protection.Research showed mutual influences between this new heritage category andprotection theory, which dialectically recondition each other. Such finding wasestablished after researching the development of philosophy = conservationprinciples of the last fifty years, namely by analysis of value criteria anddefinitions of protection categories in important international protectiondocuments produced during the period.In continuation the analysis of characteristics of such architecture pointed outcriteria for its evaluation, which exceed the framework of artistic, author'sevaluation, and established a criteria system that includes criteria ofconstruction, design innovativeness, functionality and economic efficiency.Research of these newly established value elements would be sensible even withinolder heritage categories. The mentioned values have true comparativesignificance for evaluation of architecture of all periods. This new heritagecategory therefore proves to be a new starting point for more objective evaluationof architectural heritage.

abstract

protection of industrial architectural heritage, industrial archeology,philosophy of heritage protection, protection principles, evaluation criteria

key words:

varovanje industrijske arhitekturne dedišèine, industrijska arheologija, naèelavarstva dedišèine, kriteriji vrednotenja

UDK


725.4INDUSTRIJSKA ARHITEKTURNA DEDIŠÈINAIN RAZVOJ NAÈEL VARSTVAIndustrial architectural heritage and development of the philosophy of protection

Sonja Ifko

27

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURNA DEDIŠÈINA IN RAZVOJ NAÈEL VARSTVA

Mednarodne listine in priporoèila v kontekstu spreminjanjafilozofije varstva

Z vidika raziskovanja

ofije, ki jo je oblikovala.

r

j

n

a

n

r

a

r

i

odnosov stroke do novih kategorijdedišèine predstavljajo mednarodni dokumenti druge polovice20. stoletja, ko se zaène uveljavljati dedišèina industrializacije,pomemben vir podatkov, saj so neposreden odsev razvojamednarodne varstvene politike in filoz

Èe pregledamo sodobno zgodovino varstva arhitekturnededišèine, vidimo, da se je pojem spomenika redefiniral. Izozkega pojma umetnostnega spomenika, ki obravnava leumetnine, se je število varstvenih kategorij razširilo. Medkulturno dedišèino se je uvrstila anonimna ljudska arhitektura,pozneje pa tudi tehniška oziroma industrijska dedišèina.Kompleksna obravnava spomenikov je izpostavila pomenobravnave ambienta kot dela spomeniške celote. Pojemspomenika kot varstvene katego ije se je razširil in razdelil nadedišèino kot kategorijo, ki ima manj spomeniških lastnosti, in naspomenike kot kategorijo, ki ima veè spomeniških lastnosti.Pregled listin in opredelitev varstvenih kategorij v njih ka�etakontinuiteto razvoja in usmer anje k veèji univerzalnosti.

Beneška listina (1964) na primer relativno široko zastavipojem zgodovinskega spomenika, ko pravi: "Je prièa doloèenecivilizacije." �e v naslednji povedi pa poudari predpostavko, dagre prete�no za umetniške stvaritve. Konvencija o zašèitisvetovne kulturne in naravne dedišèine (1972) opredeli kulturnodedišèino s tremi kategorijami: spomeniki, skupine stavb inobmoèja. Kot kriterija se ob umetnostnem vidiku pojavitazgodovinski in znanstveni vidik, vendar tu še ne gre za širje jepojma kulturne dedišèine, ampak za scientifikacijo stroke znatanènejšo opredelitvijo kriterijev. Z opredelitvijo kriterijevetnološkega in antropološkega pomena ka�e širitev korpusa naanonimno arhitekturo predvsem ruralnih podroèij.Amsterdamska dekl racija (1975) poka�e razvojne spremembena podroèju varstva širših obmoèij, predvsem starih mestnihjeder, uveljavi pa �e dodatna doloèila, ki so pomembna zaoblikovanje varstvenih pristopov. Tu velja omeniti drugi èlen inizpostavitev pomena arhitekturne dedišèine kot okolja, ki namzagotavlja uravnote�eno in celostno �ivljenje ter uvede pojemintegralna rekonstrukcija.

Listina iz Burre (1981) avstralskega ICOMOS-a jepredstavljena primerjalno, ker poka�e nov koncept vrednotenja,ki izhaja z obmoèja, ki ni obremenjeno s tradicijoumetnostnozgodovinskega vrednotenja. Ker je manj znana, jetreba predstaviti njene glavne znaèilnosti natanèneje. Listinadefinira v prvem èlenu temeljna doloèila in pojme varstva:prostor/lokacijo, kulturni pomen, materialne osta ke,konservacijo, vzdr�evanje, varovanje, restavriranje,rekonstrukcijo, adaptacijo in prilagojeno rabo. Glede naprimerjalno izhodišèe raziskovanja bom predstavila prve tridefinicije, ki opredeljujejo predmet varstva, ostale se navezujejona postopke va stva. Obmoèje/lokacija pomeni lokacijo,obmoèje, objekt ali druge strukture, skupine objektov ali strukturskupaj z navezujoèimi vsebinami in okolico. Kulturni pomenpredstavlja estetsko, socialno, zgodovinsko ali znanstvenovrednoto za pretekle, sedanje li prihodnje generacije. Pomenenakovrednosti vseh vidikov je poudarjen s pripombo, da sovrednote naštete po abecednem redu. Materialni ostanki so vsifizièni elementi obmoèja. Zasnova je zelo jasna in enostavna,vendar vkljuèi vse pomembne vrednostne pa ametre. Zaradi tegajo strokovnjaki izpostavljajo kot pomembno za vrednotenjenajnovejše arhitekturne dedišèine. [Burman, 1997; 15-33] Širokoin odprto zastavljen koncept ka�e mo�nosti uvršèanja širokegaspektra dedišèine s pomoèjo kriterijev, ki ne favor zirajo

Za uveljavitev tudi tega dela dedišèine je z izobra�evanjem inpopulariziranjem dedišèine treba vplivati na oblikovanje odnosado nje. Kot ka�ejo izkušnje, je za uveljavitev vsake novekategorije treba poskrbeti z ustreznimi široko zasnovanimiizobra�evalnimi in promocijskimi akcijami.

vni dejavnik varstva so kriteriji vrednotenjadedišèine, ki so se z razvojem stroke dopolnjevali in razvijali terprilagajali novim kategorijam dedišèine oziroma so samigenerirali njihov nastanek.

amednarodnem nivoju lahko jasno odèitavamo v analizimednarodnih varstvenih dokumentov, ki so skupaj s kriterijivrednotenja tisto orodje, s pomoèjo katerega bom predstavilarazvojne znaèilnosti filozofije v zadnjih 50-ih letih, ko se jezaèela razvijati tudi skrb za varovanje industrijske dedišèine inpozneje nanjo neposredno navezane industrijske arhitekturnededišèine.

s uporabljajo zavrednotenje arhitekturne dedišèine, niso natanèno doloèeni in so,tako kot pri vrednotenju ostale kulturne dedišèine, odvisni odpresoje posameznikov. V analizi kriterijev, ki jo je MajaÈrepinšek opravila v svojem magistrskem delu [Èrepi šek,1991], se kot najveèkrat uporabljeni pojavijo naslednji:likovnoestetski kriterij, kriterij redkosti, kriterij starosti, kriterijtipiènosti, kriterij zaokro�enosti, kriterij izvirnosti in kriterijkvalitete. Praviloma usmerjata njihov izbor stanje o jekta instopnja njegove ogro�enosti.

Ko analiziramo omenjene kriterije v odnosu do industrijskearhitekturne dedišèine, lahko ugotovimo nekaj splošnihznaèilnosti. Likovnoestetski kriterij je izrazito subjektiven.Poudariti je treba, da likovnoestetska k

dedišèine inpreprièanja, da imamo tovrstne dedišèine veliko. Kriterijkvalitete ni vprašljiv le v odnosu do industrijske arhitekture,ampak tudi do ostale dedišèine. Kriterij starosti je v primeruindustrijske arhitekturne dedišèine prav tako manj primer n, sajgre za novejšo dedišèino, nastalo v 19. in 20. stoletju. Kriterijtipiènosti opredeljuje pripadnost skupini z enakimi lastnostmi inje v primeru industrijske gradnje pomemben, saj opredeljujenazornost razvoja. Gradnja industrijskih zgradb je namreè leeden od "produktov" industrializacije, ki je z industrijskimnaèinom proizvodnje posegla tudi na podroèje izdelaveprefabriciranih gradbenih elementov in je posledièno omogoèilastandardizacijo gradnje. Ta proces se najslikoviteje odra�a vtipološki e otnosti gradnje. Kriterij zaokro�enosti je v primeruvrednotenja industrijske arhitekture zelo pomemben. Zarazumevanje industrijskega kompleksa je namreè kljuènodelovanje proizvodnega procesa, ki ga uèinkovito ohranjamo le vprostorsko in funkcionalno z okro�eni celoti. Kriterij izvirnostiopredeljuje temeljne razvojne kvalitete industrijske arhitekture,saj so novosti v uporabi materialov, izvedbi konstrukcij inposledièno tudi v estetskem izrazu v 19. in v 20. stoletjupraviloma nastale prav pri gradnj

Analiza poka�e, da le del obstojeèih kriterijev zadovoljivovrednoti znaèilnosti industrijske arhitekturne dedišèine v celoti.

Strokovni dejavniki kot oblikovalci varstvenih naèel

Uveljavljeni kriteriji vrednotenja arhitekturne dedišèine inindustrijska arhitekturna dedišèina

Temeljni stroko

Razvojne preobrazbe kriterijev in kriterijskih sistemov n

Kriteriji, ki jih konservatorji pri na

n

b

valiteta pri zasnoviindustrijskih objektov praviloma ni imela vodilne vloge, ampakje ta temeljila na racionalnosti in prilagodljivosti zasnov. Kriterijredkosti je treba previdno uporabljati predvsem zaradinepoznavanja korpusa industrijske arhitekturne

e

n

a

i industrijske arhitekture.

Sonja Ifko


so se lotili velikih urbanih revitalizacij industrijskih obmoèij;najbolj znano je londonsko obmoèje Docksland. Posledicavelikih kriz in gospo arskega prestrukturiranja proizvodnje, ki sose pojavile tudi drugod po Evropi v 60-ih in 70-ih letih 20.stoletja, je bilo ukinjanje številnih tradicionalnih industrij:�elezarstva, premogovništva in tekstilne industrije. Kljubekonomski in socialni prob ematiki, ki so jo take razmereprinesle, je skrb za ohranjanje dedišèine industrijskih obmoèijpostajala vedno veèja in marsikje tudi izhodišèe uspešnegagospodarskega prestrukturiranja.

omeniti revitalizacijo celotnega porurskegaindustrijskega bazena v Nemèiji s številnimi lokacijami uspešnoohranjenih in predstavljenih industrijskih obmoèij ter uspešnomre�o obmoèij industrijske dedišèine v Kataloniji, ki je sštevilnimi industrijskim lokacijami vkljuèenimi v kulturno-turistièno ponudbo.

a opredeljujejostrokovnjaki kot skandinavskega, ker je bil razvit prete�no naŠvedskem. V Veliki Britaniji so razvili natanèen sistemevidentiranja in dokumentiranja, v katerem sta izhodišèeobravnave tehniška dedišèina in razvoj proizvodnih tehnologij.

vedski pristop je zastavljen širše interdisciplinarno, vkljuèuje paširoko paleto raziskovalnih disciplin, tudi socialne, ekonomske indru�bene vidike. Strokovna javnost daje skandinavskemupristopu vedno veèjo veljavo, saj poskuša objektivno zajeti vser zse�nosti industrializacije.

Dr. Patrick Martin, eden najvidnejših svetovnih raziskovalcevna podroèju industrijske arheologije, vidi industrijskoarheologijo v prihodnosti kot interdisciplinarno povezovalnoosnovo. Imenuje jo "interdisciplinary seedbed". [Patrik, 2001]Do podobnih zakljuèkov sem prišla tudi sama. [Ifko, 1999; 123-136] Gre namreè za disciplino, ki tesno prepleta delovanjezgodovinarjev socialnega in gospodarskega razvoja,raziskovalcev stavbne in prostorske dedišèine, raziskovalcevstrojn dedišèine, etnologov, sociologov in tako naprej.Raziskovanje razvoja industrijske arhitekture je v tem kontekstueno od polj interdisciplinarne sheme, ki se hkrati navezuje tudi napodroèje zgodovine arhitekture.

Industrijsko arhitekturno dedišèino lahko opredelimo kotkulturnovarstveno vrednoto z naslednjimi skupinami znaèilnosti:zgodovinskoprièevalnimi, prostorskorazvojnimi, stavbno-konstrukcijskimi in tehnološko-tehniènimi. Vsaka od njihpredstavlja pomembno izhodišèe obravnave, ki ga je trebaupoštevati v nadaljnjih natanènejših analizah in oblikovanjukriterijev vrednotenja. Glede na temo èlanka se bom vnadaljevanju posvetila opredeljevanj stavbnokonstrukcijskihznaèilnosti in predstavitvi kriterijev vrednotenja, ki sem jih zanjerazvila, saj ilustrativno poka�ejo razliko od prej predstavljenihuporabljanih kriterijev vrednotenja arhitekturne dedišèine, s tempa poka�ejo nove razse�nosti vrednotenja arhitekturne dedišèine.

vrednoti stopnjo povezanostioziroma razmerja kljuènih parametrov zasnov, to je oblike infunkcije. Je kazalec oblikovne skladnosti in funkcionalnostiobjektov. Ta kriterij posledièno opredeljuje tudi stopnjoekonomske uèinkovitost.

d

l

Med najpomembnejšimi in najuspešnejšimi projekti nakontinentu velja

i

Razvoj industrijske arheologije je prinesel dva konceptnapristopa. Prvi se je razvil v Veliki Britaniji, drugeg

Š

a

e

u

Uveljavitev varstva dedišèine industrializacije in industrijskaarhitekturna dedišèina

ndustrijske arhitekturnededišèine izpostavi kot kriterije vrednotenjaOpredelitev lastnosti, ki jih analiza i

Kriterij odnos oblika-funkcija

doloèenih kategorij.Granadska konvencija (1985) ima široko zastavljene kriterije,

ki ovrednotijo arhitekturno dedišèino tako, da je umestitevnovejših kategorij neproblematièna. Listina nove kategorije tudinašteje, od prej omenjene Listine iz Burre pa se razlikuje ponatanènejši opredelitvi kriterijev, ki je pogojena z evropskotradicijo varstvene stroke.

Ob zakljuèku pregleda je treba izpostaviti še priporoèiliOdbora ministrov Sveta Evrope, ki predstavljata pomembenkorak na poti k uveljavitvi najnovejših kategorij arhitekturnededišèine in s tem k objektivizaciji varstvene stroke. To stapriporoèili Odbora ministrov Sveta Evrope o varovanju in zašèitiindustrijske, tehniške in in�enirske dedišèine v Evropi[Recommendation No. (90) 20] in o var dedišèinedvajsetega stoletja [ . V Priporoèiluo varovanju in zašèiti industrijske, tehniške in in�enirskededišèine v Evropi so poleg obstojeèih, prete�no estetskih inavtorskih izhodišènih meril, izpostavljene še tehniške,znanstvene, kulturne in socialne vrednote dedišèine. PriporoèiloOdbora o varovanju stavbne dedišèine dvajsetega stoletja jasnoka�e odmik od umetnostno-estetske kvalitete kot izhodišèavrednotenja in razširitev vrednot na bolj znanstveno doloèl ivspekter kriterijev. Tu našteje kot pomembna merila vrednotenjaob estetskih vidikih prispevke k zgodovini tehnologije ter kpolitiènemu, h kulturnemu, gospodarskemu in k dru�benemurazvoju [Recommendation No (91)13].

Reèemo lahko, da je razvoj doloèil mednarodnih listinpostopoma uveljavil kriterije, ki omogoèajo vrednotenje invkljuèevanje novejših kategorij dedišèine, tudi industrijskearhitekture.

Intenzivna povojna izgradnja v 1950-ih letih v Angliji inprestrukturiranje industrijskih obmoèij sta imela za posledicoposeganje na najstarejša industrijska obmoèja in unièevanjestarih, za proizvodnjo ne veè primernih kompleksov. Michael Rixz Univerze v Birminghamu, ki se je s skupino somišljenikov borilza ohranitev spomenikov industrijske revolucije, je leta 1955 vreviji TheAmateur Historian objavil èlanek z naslovom IndustrialArchaeology. S tem je obl koval termin, ki je postal oznaèevalecdedišèine industrializacije in celo širše, oznaèevalec dedišèinecelotnega tehnološkega razvoja.

strija,industrijske dedišèine v opisanem obdobju še niso razumeli kotdel kulturne dedišèine tudi v okoljih z moèno industrijskotradicijo. [Nisser, 1978; 21-27] Reèemo lahko, da se je odnos doindustrijske dedišèine kot kulturnovarstvene kategorijeizob

Izhodišèe, ki je pomembno sooblikovalo odnos do dedišèineindustrijskih obmoèij, so prve uspešne realizacije revitalizacijprej veèinoma opušèenih in zanemarjenih industrijskih obmoèij.Prve uresnièitve so nastale v ZDA in Veliki Britaniji. Primat greZDA, kjer so na vzhodni obali po zatonu razvoja velikihpristanišè v 50-ih letih 20. stoletja zaèeli razvijati prve projekteprenove z nov mi funkcijami. V Veliki Britaniji so zaèeli sprojekti revitalizacije dokov v Liverpoolu. V zaèetku 1980-ih let

ovanju stavbneRecommendation No. (91) 13]

j

i

Javnost, uradna konservatorska politika in organizacije, ki sodenarno podpirale konservatorske projekte, tudi sama indu

likoval šele v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja.

i

Razvoj varstva industrijske dedišèine in uveljavitevindustrijske arhitekturne dedišèine

Vprašanje varstva dedišèine industrializacije

Uspešne realizacije varovanja in revitalizacije industrijskihobmoèij

28

29

Kriterij tehnološke inovativnosti

Kriterij inovativnosti pri oblikovanju detajlov

Kriterij virtuoznosti pri projektiranju konstrukcij

Kriterij zasnove arhitekturne kompozicije

v

ocenjuje likovno-estetsko pojavnost zasnove objektov z oblikovno-funkcionalnoskladnostjo.

ik, skaterim vrednotimo arhitekturo danes. V okviru arhitekturnestroke same s sistemom vrednot, ki so razvite na arhitekturnihšolah in izbrušene z objavami v arhitekturnih revijah; vumetnostnozgodovinskem vrednotenju, ki je po izvoruakademsko in naveza

a v fenomenih, kot je naprimervrednotenje bivalnih kvalitet; z ekonomskimi kazalci, ki stavbecenijo skozi optiko ustvarjanja privatnih in javnih dobrin; zuporabnostjo arhitekture, to je z njeno funkcionalnostjo v daljšemobdobju, in sicer za njene uporabnike kot lastnike.

Avtor za prve štiri pravi, da nosijo s seboj "blatant freight ofculture" oziroma "v

dokazuje s primerom vrtnega

n

d

t

i

rednoti objekt glede nastopnjo inovativnosti, in sicer tako glede uporabe materialov inuvajanja novih konstrukcijskih principov kot glede nainovativnosti pri naèinu izvedbe.

vrednotilikovnoestetsko pojavnost detajlov in njihovo konstrukcijskovlogo glede na razpolo�ljiv material in znanje, ki je bilo na voljo vdoloèenem prostoru in èasu.

ocenjujestopnjo kreativnosti na podroèju zasnove in izvedbe konstrukcij,ki se izra�a v smelosti konstrukcijskih zasnov.

Ni pa le industrijska arhitekturna dedišèina tista, ki izpostavivrednote funkcionalnosti in ekonomske kazalce kot kriterijevrednotenja. O tem prièajo tudi številne raziskave, med njimištudija dr.Andrewa Sainta [Saint, 1997; 34-46], ki jo je predstavilna konferenci Structure & Style leta 1997 v Yorku. Ko jeraziskoval izhodišèa vrednotenja arhitekture in arhitekturnededišèine modernizma, je izpostavil šest pogledov, to je opt

no na historièna izhodišèa; v arheologiji, kise manj usmerja v estetska izhodišèa na raèun iskanja redkihtehniških dose�kov in akumulira predvsem zgodovinske podatke;na osnovi javnega mnenja, ki je sicer nekonsistentno inneartikulirano, vendar se odra�

eliko kulturno te�o vrednotenja". Zadnji torejka�eta novo optiko, nova izhodišèa in razse�nosti vrednotenja.Njun pomen mesta Welwyn GardenCity, ki je statutarno praktièno nezavarovano obmoèje, vendarnudi kvalitetno bivalno okolje, kar se odra�a v ekonomskivrednosti nepremiènin na obmoèju. Glede na starejši Letchworth,ki ima veliko objektov vpisanih v register dedišèi e in ga obiskujeveliko turistov ter je prikazan skoraj v vseh knjigah o zgodoviniarhitekture 19. in 20. stoletja, se ka�e Welwin Garden City kotkvalitetnejše bivalno okolje, o èemer prièa cena bivalnih enot, terambientalno bolje ohranjeno, kljub temu a ni bilo zavarovano.Primer doka�e, da statutarno varovanje ni vedno pogoj zaohranjanje obstojeèega in da so merila, ki sicer, ko vrednotimokvaliteto obmoèij dedišèine, niso v uporabi, tudi pomembenfaktor vrednotenja, ki mu stroka mora znati prisluhni i.Funkcionalnost in ekonomski kazalci se v daljšem èasovnemobdobju izka�ejo kot uèinkoviti analitièni in vrednostni elementi.

Saint vidi prihodnost objektivizacije vrednotenja arhitekturnededišèine in s tem temelj varstvene filozofije v upoštevanjuširokega kroga vrednot, vkljuèno z upoštevanjem javnegamnenja, ekonomskega in funkcionalnega vidika. Ta teza jeizredno pomembna, saj vnaša stališèa, ki se jim je varstvenastroka naèeloma izogibala. Okrepljena s konkretnimi primeri jepomembno izhodišèe tud pri odnosu do industrijskih obmoèij

Uveljavljanje novih kriterijev vrednotenja arhitekturnededišèine

Sonja Ifko


oziroma arhitekturne industrijske dedišèine.Uveljavitev vrednot funkcionalnosti, konstrukcijske in

tehnološke inovativnosti ter ekonomske uèinkovitosti staizpostavili novi varstveni kategoriji industrijska arhitekturnadedišèina in dedišèina modernizma 20. stoletja, ki ju je strokanedvoumno spoznala kot pomemben del arhitekturne in s temkulturne dedišèine. Predvidevam, da bo uveljavitev omenjenihkriterijev v praksi kljuèno prispevala k objektivizacijivrednotenja n s tem k uspešnejšemu varstvu arhitekturnededišèine. Menim, da so tako teoretièna izhodišèa kot praktièniprimeri iz tujine pomembne smernice za našo prakso.

i

asist dr Sonja IfkoUniverza v Ljubljani


Viri in literatura

Alzén,Annika: Fabriken som Kulturarw, Doktorska disertacija, Norrköping.

Èrepinšek, Maja: hitekturno-varstvena izhodišèa in kriteriji za ugotavljanjesmotrnosti prenove stavbne dedišèine

Obnova in varstvo arhitekturne dedišèineIfko, Sonja: Varovanje industrijske arhitekturne dedišèine,

Varstvo industrijske arhitekturne dedišèine

Pirkoviè, Jelka: Osnovni pojmi in zasnova spomeniškega varstva v Sloveniji,

Priporoèilo Odbora ministrov Sveta Evrope o varovanju in zašèiti industrijske,tehniške in in�enirske dedišèine v Evropi (Recommendation No. (90) 20).

Priporoèilo Odbora ministrov Sveta Evrope o varovanju stavbne dedišèinedvajsetega stoletja v Evropi (Recommendation No (91)13).

The Athens Charter for the Restoration of Historic Monuments, Adopted at theFirst International Congress of Architects and Technicians of HistoricMonuments, Atene, 1931.

Burman, Peter: Towards a Philosophy for Conserving Twentieth CenturyBuildings, Structure & Style, London, 1997, str. 15-33.

The Burra Charter, The Australia ICOMOS Charter for the Conservation ofPlaces of Cultural Significance, 1996.

Cherry, Martin: Protecting Industrial Buildings: The Role of Listing, Managingthe Industrial Heritage, Leicester Archaeology Monographs, No 2,Leicester, 1995, str. 119-124.

Convention Concerning the Protection of the World Cultural and NationalHeritage, Pariz, 1972.

Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe,Granada, 1985.

Cranstone, David: Steps 2 and 3 in the Monument Protection Programme: AConsultant's View, Managing the Industrial Heritage, LeicesterArchaeology Monographs, No 2, Leicester, 1995, str. 115-118.

Ar, Magistrska naloga, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana,1991.

European Charter of the Architectural Heritage, Amsterdam, 1975.Fister, Peter: , Ljubljana, 1979.

Zgodnja industrijskaarhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi, Ljubljana, 2002, str. 32-41.

Ifko, Sonja: , Doktorska disertacija,Ljubljana, 2003.

The Industrial Heritage: What Policies? Report of the Lyons Colloquy,Architeectural Heritage Reports and Studies, No. 6, Council of Europe,Strassbourg, 1987.

International Charter for the Conservation and Restoration of Monuments andSites, The Venice Charter, 1964.

Jokilehto, Jukka: A History of Architectural Conservation, Oxford, 1999.Nisser, Marie: Aspects of International Cooperation, The Industrial Heritage:

What Policies? Report of the Lyons Colloquy, Architectural HeritageReports and Studies, No. 6, Council of Europe, Strassbourg, 1987, str. 21-27.

Palmer, Marilyn; Neaverson, Peter: Managing Industrial Heritage, LeicesterArchaeology Monographs, No 2, 1995.

Patrik, Martin: IA: An Interdisciplinary Seedbed, TICCIH Bulletin, No. 13,Summer 2001.

Vestnik, št. XI, Ljubljana, 1993.

Riegel, Alois: Der moderne Denkmalkulturs, Konservieren, nicht restaurieren,Dunaj/Leipzig, 1903.

Saint, Andrew: A Case for Reforming Architectural Values, Structure & Style,London, 1997, str. 34-46.

Alenka Fikfak

30

Naselbine so raznolike in do�ivljajo stalno spremenljivost, ki se odvija takoznotraj oblike kot tudi v odnosu do sosednjih. Ta pa izhaja iz nestabilnostinaselbinskih vzorcev - spreminjanje nukleacije v disperzijo in obratno. Disperzijasloni na ideji individualnosti, nukleacija pa izhaja iz dejstev, ki se nanašajo naskupnost. Pri definiranju "nihanja" med obema pojavoma (ter iskanju prostorskerazlage nukleacije - disperzije) je prikazana uporaba statistiène metode "analizanajbli�je sosešèine". Odnos med grajeno obliko in zemljo (okoliški prostor)vpliva na številne naselbinske vzorce, iz èesar sledijo definicije razliènih pojmov,predvsem v razmerju oblika - vzorec. Vplivno obmoèje naselbinskega vzorca napode�elju predstavlja vaški teritorij, ki je osnova za raziskovanje procesov nanivoju posamezne naselbine.

izvleèek

2oo4 / 1 ARSPREMINJANJE NASELBINSKIH VZORCEV:DEFINIRANJE NUKLEACIJE - DISPERZIJE

kljuène besede:

Besede, kot so , ali , se veèinomauporabljajo za opis naselbin v prostoru, vendar jih je zelo te�konatanèno definirati. Velikokrat so ti pojmi povezani s številomprebivalstva doloèene enote v prostoru. V splošni rabi vsakdojema, da imajo samotne kmetije in zaselki malo prebivalcev,mesta pa veliko, vendar �e v teh kategorijah sreèamo številnevariacije in opredelitve. Med tema dvema skrajnima poloma paso še vasi in naselja. Število prebivalcev se uporablja kotomejitveni in razvrstitveni dejavnik v strokah, kjer se poskušadoloèeno naselbino statistièno opredeliti in jo uvrstiti v doloèensistem [npr. Waugh, 1990:342-44]. Vendar so prikategorizaciji in uvrstitvi s stališèa prostorskih znaèilnostinaselbin pomembni razvoj, izoblikovanost, odnosi s prostoromitd. kot tudi "številèno" stanje in spreminjanje le-tega skozi èas.

Pojmi, kot so in predstavljajoizgradnjo študije ruralnih naselbin. V njih so izra�eni štirjekljuèni prostorski pojavi, ki so prepoznavni v vsaki de�eli sveta,vsak od njih je povezan z regionalno posebnostjo, zato definicijevariirajo glede na lokalno pojavnost [Roberts, 1996: 23].

Osnovne �ivljenjske smernice/poti se v prostoru izra�ajopreko odnosa med posamezno lokacijo, naselbino inobkro�ajoèim zemljišèem. Ideja se nanaša na zemljišèe,kjer je postavljena naselbina, ne glede na to, ali je to posameznakmetija, zaselek, vas ali naselje. je kontekst kraja vodnosu do obkro�ajoèega terena. pa defnira dogajanje,ki je povezano s èasovno komponento (prebivalci in njihov odnosdo prostora v doloèenem trenutku). Pri izbiranju kraja naselitve jepomembnih predvsem šest dejstev [Roberts, 1996:33]:

in . Vloga teh dejavnikov variiraod naselbine do naselbine (v odnosu do širšega prostora regije),vendar je pri tem pomembnejša hierarhija, ki si jo ustvari vsakposameznik pri odloèanju o sebi lastni naselitvi. V preteklosti je

naselje vas zaselek

Rank-size rule;

kmetija, zaselek, vas naselje

kraja

LokacijaSituacijo

videz,zašèita, zemljišèe, prisotnost vodnih virov, komunalnaopremljenost lokalna dostopnost

bil bolj kot notranje kvalitete kraja pomemben dostop doekonomskih dobrin, ki so bile "zunaj" samega kraja v povezavi zdostopnostjo do njih (dostop do rodovitnih zemljišè, gozda,travnikov, pašnikov, gradbenih materialov, lokalnihmedregionalnih komunikacij, morja, jezera itn.). To je dejstvo, kise opira na vlogo razvoja in vrednoti vsak naselbinski prostor kotinterakcijo med vsemi drugimi vplivnimi dejstvi.

V vlogo razvoja naselbine so vkljuèeni številni problemipreteklosti in sedanjosti, kot npr. dostop do vodnih virov,izpostavljenost vetru, poplavna obmoèja itd., kar vse vpliva nauporabnost kraja preko stoletij (�iveti na zemlji in se spoprijeti stemi dejavniki). Kljub vsemu pa je bil izbor kraja vedno vpovezavi z �ivljenjskim stilom/naèinom bivanja, s kulturoskupnosti; prebivalci vetrovnih obmoèij so npr. na izpostavljenostvetru navajeni, zato ta dejavnik ne predstavlja omejitve vnjihovem �ivljenju. V tem se skrivajo vsa tista vprašanja, kivplivajo na dejstvo, da je percepcijski svet, kot ga do�ivlja vsakposameznik, mogoèe za drugega drugaèen, kar pomeni: �ivljenje

Settlements are varied and they experience constant changes that occur both inform and relations to neighbouring ones. The latter evolves from instability ofsettlement patterns - nucleation changing into dispersal and vice versa. Dispersalrelies on ideas of individuality, while nucleation stems from those pertaining tocommunity. The used statistical method "nearest neighbourhood analysis" ispresented in the definition of "oscillation" between the two phenomena (and questfor physical explanations for nucleation - dispersal). The relation between builtform and surrounding environment affects numerous settlement patterns, fromwhich evolve definitions of various phenomena, above all for the relationshipform-pattern. In the countryside the village territory is a settlement pattern'sinfluential area and the basis for researching processes on the level of particularsettlements.

abstract

settlement space, pattern, form, nucleation, dispersal, dispersed settlement

key words:

naselbinski prostor, vzorec, oblika, nukleacija, disperzija, razpršenost

Changing Settlement Patterns: Defining Nucleation - Dispersal

Slika 1: S katerimi prostorskimi scenariji in ureditvenimi posegi bomo vprostoru v prihodnosti omogoèali soobstoj preteklosti in hkratiponudili ugodnosti bivanja sedanjosti in prihodnosti? [Gabrijelèiè,Fikfak, 2002:135; foto Fifak, 2002]Which physical planning scenarios and development interventionscan we apply in the future to enable coexistence with the past andsimultaneously offer the comfort of present and future living?

UDK


711.3

Alenka Fikfak

31

SPREMINJANJE NASELBINSKIH VZORCEV: DEFINIRANJE NUKLEACIJE - DISPERZIJE

ni nujno takšno, kot ga vidimo skozi naš naèin bivanja, prekonaših izkušenj in verovanj.

Ruralni vzorci so navidezno enostavnejši od urbanih, vendarpredstavljajo v današnjem èasu (prepletanje z urbano dejavnostjoin mešana struktura prebivalstva) bolj kompleksno sliko, ki jeodvisna od posebnosti lokacije in prebivajoèih. V tem smislulahko vidimo sodobni zaselek kot obliko preteklosti, dopolnjenoz novo vsebino v povezavi s širnim svetom. Kompleksnost tehvzorcev je skrita prav v odnosu do okoliškega zemljišèa: veèinaljudi deluje na dveh nasprotujoèih si polih - dopoldanskadejavnost ter popoldansko aktivno delo, ki predstavljadelo na zemlji. Odnos do dejavnosti prebivalcev ni vezan navzorec in njegovo obliko, ker slednja izhajata iz preteklosti, ko jebila zasnova vezana na dejavnost ob stalni nastanitvi oz. izgradnjivzorca v prostoru.

Osnovo ruralnemu vzorcu predstavlja vaški teritorij, ki hkratioblikuje zaledje grajene strukture naselbine. V obliki diagramanaselbine si lahko predstavljamo, da je ta v sklopu vaškegateritorija centralna toèka, ki jo obkro�ajo rodovitna zemljišèa,izkorišèena ali ne (v zarašèanju ali obdelana). V preteklosti je tazunanji obroè predstavljal površine, namenjene pašnikom,travnikom, vla�nim, moèvirnim zemljišèem, golièavam,gozdovom idr. Današnje vplivno obmoèje, ki je bilo podvr�enomoèni urbanizaciji, pa bolj predstavlja prostor sosednje naselbine(novejše), pri èemer se njuna orna, rodovitna zemljišèaprepletajo.

V Goriških brdih tovrstno prepletanje in prehajanje enegavzorca v drugega še ni prisotno, kljub temu da se po pojavnostidoloèene naselbine zdru�ujejo, npr. zdru�evanje naselbin Kozanain Vipol�e v neprekinjeno pozidavo ob lokalni prometnikomunikaciji. Vendar je to opazno samo na nivoju grajenestrukture. Vaški teritoriji so še nedotaknjeni, posamezni vzorcitorej imajo svoja vplivna obmoèja, svoj zunanji obdelovalniobroè, ki slu�i svojemu prvotnemu namenu. Obdelovalnepovršine pa ne izoblikujejo enakovrednih "obroèev" na celotnemobmoèju Brd, temveè �e be�en opazovalec vidi vse veèjezarašèanje gozdnatih površin v smeri Zgornjih brd, po drugistrani pa krèenje v smeri Furlanske ni�ine. In kljub vsemu -kulturna in naravna krajina okrog naselbine je bila in bo podvplivom subjektivnega progresivnega spreminjanja skozi èas.

Kljuènega pomena pri preoblikovanju prostorskeorganizacije je sprememba na ekonomski osnovi. Prvaprelomnica v tem smislu se je zgodila, ko se je nomadski lovec, kimu objekt ni bil pomemben, spremenil v kmeta. Ta se je stalnonaselil in je potreboval za funkcioniranje ne samo enega, temveèveè trdno zgrajenih in stabilnih objektov. Vkljuèevalo se je vednoveè funkcij, ki so vplivale na stalnost naselitve in zdru�evanjeljudi ter koncentracijo postavljenih objektov.Müller W. [Roberts, 1996:19-20] definira gradacijo naselbinskihtipov, ki sloni na èasu trajanja glede na izrabo prostora:- trenutni naselbinski vzorci, ki trajajo samo nekaj dni;- zaèasni naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj tednov;- sezonski naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj mesecev;- delno stalni naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj let;- stalni naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj generacij.Pomanjkljivost te definicije je v tem, da se ozira samo na fiziènoprisotnost in izrabo naselbinskih vzorcev v prostoru. Danes, kopode�elje ne pomeni veè izkljuèno kmetijske izrabe in kmeèkegaprebivalstva, se te�ko opremo samo na zgornjo razlago izrabe

Ruralni vzorci in njihov kontekst

Nukleacija - disperzija

umskafizièno

prostora preko trajnosti naselbinskih vzorcev. Pri tem se sreèamos problematiko slovenskega pode�elskega prostora iz obdobja poletu 1970, ko so se zaèeli na veliko postavljati t. i.

ali ; tedaj je skoraj vsaka dru�inazgradila objekt, ki naj bi trajal veè generacij in bi bil tudinamenjen veè generacijam hkrati. Obenem pa se je zelo velikdele� tega prebivalstva ukvarjal s kmetijstvom samo še v oblikidopolnilne dejavnosti v popoldanskem èasu.

Disperzne naselbine predstavljajo stanje v prostoru, kjer sokmetije, zaselki in naselja razpršeni po celem obmoèju. Disperznisistem omogoèa kmetovanje in obvladovanje širšega obmoèja, neda bi bilo potrebno obvladovati veèje razdalje, vendar vpliva navzdr�evanje socialnih stikov (ameriške farme). Bolj zgošèenivzorci lahko vplivajo na zmanjšanje razdalj med sosedi, tako damanjši zaselki, samotne kmetije delujejo kot del naselja, vendarso na nivoju svoje enote še vedno razpršen vzorec. Nukleacija papredstavlja tiste situacije, kjer je veèina bivalnih enot zgošèena indeluje kot enoten vzorec.

Nukleacija je naselbinska oblika, ki je velikokrat povezana znaèinom obdelave in izrabe zemljišè. Pojem skriva v sebitendenco prebivalstva k zdru�evanju v naselbinske vzorce, ki seširijo in zgošèajo (porast prebivalstva). je bilastimulirana z naslednjimi dejavniki (povezani z delovanjem vpreteklosti - izvorno):- kooperativni sistem obdelave zemlje; to pomeni zdru�evanje

manjših zemljišè v veèje obdelovalne površine;- obramba naselbine in ljudi; postavitev na griè ali znotraj

meandra reke (omejen in viden dostop);- izviri pitne vode; to pomeni upoštevanje naravnih zakonitosti

in tokov v prostoru;- potreba po suhih lokacijah na moèvirnih obmoèjih;- pomanjkanje gradbenih materialov; naselbine so se v

preteklosti koncentrirale na obmoèjih, kjer je bil izvorgradbeno uporabnega materiala;

- planirane naselbine, izgrajene kot koncentrirane strukture podvplivom skupnosti ali posameznega lastnika; ...

Danes pa jo spodbujajo še številni drugi, med katerimi so:- sodobni prometni komunikacijski sistemi (avtoceste);- samoorganizacija (nadaljevanje oblike tradicionalnega

socialnega �ivljenja);- odnos do prostorskih vrednot - izkorišèanje kvalitetnih lokacij

(lega, osonèenost, zraènost, klima itd.);- vraèanje k modelu tradicionalne dru�bene kulture, ....Nasprotujoèi si pol delovanja nukleacije predstavlja ,na katero pa so vplivali naslednji dejavniki (povezani zdelovanjem v preteklosti):- razdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišè na

vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemljišè innjih lastnikov;

- nizka koncentracija prebivalstva;- prenakopièenost naselij in gibanje v smeri odpiranja prostora;- emigracije in propadanje obstojeèih objektov; zamiranje

oddaljenih naselbin;- migracije in spreminjanje odnosa èlovek - zemlja;- tudi kot planirana disperzija v obliki zakupnih zemljišè zunaj

obmoèij koncentracije, ...Na nivoju delovanja doloèene skupnosti definira Roberts štirirazlièna polja delovanja nukleacije - disperzije:- disperzija, ki ima zelo nizko stopnjo v delovanju skupnosti;- nukleacija in disperzija, kjer se delovanje skupnosti poveèuje

s centralnimi funkcijami;- nukleacija kot oblika delovanja skupnosti samo znotraj

posamezne enote (neizmenjavanje funkcij med enotami,

enodru�inskitipski objekti "transformatorji"

Nukleacija

disperzija

Alenka Fikfak

32


naselji);- urbanost kot oblika višje stopnje nukleacije z intenzivnim

delovanjem skupnosti (prepletanje in obogatitev funkcij,vendar znotraj ene enote, pojav mesta).

V tem okviru manjka definiranje mo�ne prihodnje skupnosti, kjerse bodo funkcije prostorsko popolnoma prestrukturirale in nebodo veè odvisne od polo�aja vzorca v prostoru:

(višja stopnja disperzije), ki pomeni popolnoprestrukturiranje naselbinskih vzorcev, pri èemer bodo tidislocirani vzorci vsebovali številne dejavnosti in bodo delovalipovezovalno na nivoju sistema.

Difuzija kot prostorska oblika hkrati pomeni zdru�evanje inloèevanje skupnosti na posameznike (vsak posameznik ima navoljo mo�nost izbire prisotnosti v prostoru, vendar to hkrati tudipomeni kontrolo odzivnosti - mo�nosti, ki jih nudi sodobnainformacijska tehnologija z internetom in mobilno telefonijo).Oblika prostorske organizacije pomeni tudi gro�njo predrazpadom sistemske organizacije poselitve v popolno razpršenost(svojo hišo ima lahko posameznik kjerkoli, saj ni odvisen odprometnih komunikacij, ker ga tehnologija povezuje s svetom, patudi sodobna tehnologija gradnje to omogoèa). V tem smislu tudikoncentracija ne bo veè merilo urbanosti, temveè se bo urbanaintegracija uresnièevala s pomoèjo novih komunikacijskihtehnologij, ki bodo omogoèale nekdaj fiziènopovezanih dejavnosti v prostoru. To bo povzroèilo temeljnospremembo v sistemu (poselitvenem ali kateremkoli drugem).Tudi na novo oblikovani prostorski, še vedno "urbani vzorec",tako kot je to historièni sediment, bo/je plastovit in dvoumen terne bo izkljuèeval predhodne strukture. Postal bo sestavni delveèjega števila parcialnih kompozicijskih potez, kar boomogoèalo do�ivljanje posameznega obmoèja skozi raznolikeplasti prostora. Nove prostorske strukture in zmo�nost njihovegadojemanja skozi razliène plasti (layerje) presegajo omejeniustaljeni koncept èlenitve prostora v posamezne funkcionalno insocialno-upravno zakljuèene dele. Preoblikovanje urbanosti bousmerjeno v dopolnjevanje obstojeèe kvalitetne in nekvalitetnestrukture z dodajanjem programsko kompleksnih struktur. Vokviru teh sprememb bodo glavno vlogo igrala pravila razliènostiin izjemnosti, zaèasnosti in nedokonèanosti ter stalne odprtosti donovih vplivov na urbanizem mesta.

Centriènost do�ivlja inverzen sistem, obrat in te�njo povzpostavljanju novih centrov. Iz predhodnese oblikuje . Pri tem gre za rehierarizacijo vsmislu drobljenja, za razpad centriènih sistemov in oblikovanjenovih na drugem, višjem nivoju dojemanja. Iz enega samegacentra se bo razvilo neskonèno število centriènih toèk. Fiziènadecentralizacija strukture skriva v sebi pravila novega-ih sistema-ov. Svet postaja vedno bolj kompleksen in navidezno vedno boljneèitljiv, nerazumljiv. Individuum naj bi bil tisti center, ki mu jeomogoèeno, da deluje na vsaki ravni mesta, kjer pomeni idejacentralnosti "nov red" in novo mo�nost razbiranja, razumevanjaprostorskih sporoèil.

Ob spoznavanju teh sprememb se znajdemo pred dvomom: alise ti prostorski procesi resnièno odvijajo na takšen naèin,oziroma: kako bi lahko to spreminjanje "ulovili" in izmerili terznanstveno dokazali?

Ko uporabljamo pojme kot so:

itd postaja naša presoja subjektivna, ker doloèenipojem razliènim ljudem pomeni razlièna dejstva. Eden mo�nihnaèinov, da se izognemo subjektivnosti presoje, je pri doloèanju

difuzija

dislokacijo

toèkovne usmeritvemre�na struktura

zelo disperzen, nekolikodisperzen, v smeri disperzije/nukleacije, gosto zgošèujoè(nukleacija) .

Izraèun stopnje nukleacije - disperzije

stopnje nukleacije - disperzije uporaba kvantitativne alistatistiène tehnike, kot je "analiza najbli�je sosešèine" ["NearestNeighbour Analaysis"; Waugh, 1990:340-42]. To tehniko jerazvil botanik (Cain, S., 1944: Foundations of Plant Geography.New York: Hafner), ki je �elel opisati vzorce distribucije rastlin.Lahko jo uporabljamo za identifikacijo tendence doloèenegavzorca v smeri nukleacije ali disperzije (za naselbine, trgovine,industrijo itd.). Formula, ki se pri tej analizi uporablja, nampoka�e, v katero smer se doloèen vzorec, ki je podvr�en analizi,nagiba: v smer zgošèevanja (nukleacije, R = 0), razpršenosti

(brez doloèenega vzorca, R = 1) ali enakomernosti (v smeri

enakomerno razporejenega vzorca, R = 2,15), oba pa pomenita

veèjo ali manjšo stopnjo disperzije.Formula, ki se uporablja za izraèun:

Pri èemer pomeni:= opis distribucije sistema (nukleacija - disperzija)

= razdalja med najbli�jima sosednjima toèkama (v km)= število toèk (naselbin) v študijskem obmoèju

= obmoèje študije (v km )

Metoda "analiza najbli�je sosešèine" je uporabna statistiènatehnika, vendar jo moramo uporabljati zelo previdno. Upoštevatije potrebno naslednje omejitve [Waugh, 1990:342]:- kritièna je �e lahko izbira same velikosti obmoèja. Vrednostne

primerjave med razliènimi obmoèji, regijami itd. so uporabnesamo, èe so obmoèja enake velikosti;

- izbrano obmoèje ne sme biti preveliko, ker to vpliva nazmanjševanje vrednosti R (zmanjšuje se stopnja nukleacije),

ali pa premajhno, ker se tako R -vrednost poveèuje (na ta

naèin pa se omejuje stopnja enakomernosti);- distorzije so mo�ne v dolinskih obmoèjih, kjer je linija

najbli�je sosešèine prekinjena z reko ali drugo naravnobariero;

- kako velike naj bodo naselbine, ki bodo vkljuèene kot"toèke"? Ali so to lahko tudi zaselki ali je najmanjša mo�navrednost vas? In spet se sreèamo z dvomom: kdaj je zaselektoliko velik, da ga kot naselbinski vzorec lahko poimenujemovas;

- sreèamo se tudi s problemom definiranja centra naselbine zamo�ne meritve oddaljenosti, posebno èe ima linearno(obcestno) morfološko zgradbo;

- meja obmoèja je zelo pomembna, predvsem v primeru, èe jeobmoèje del širše regije in ni samostojna prostorska enota.

n

n

n

n

n

RdnA

n

2

NUKLEACIJA MEŠANI NASELBINSKI VZORCI DISPERZIJA

POSELITVENI VZOREC GORIŠKIH BRDSpodnja brda Srednja brda Zgornja brda Italijanska brda -Collio

NUKLEACIJA IN DISPERZIJA

Slika 2: Nukleacija in disperzija. Razprševanje toèk v prostoru (20 toèk, ki sorazlièno oddaljene in prikazujejo te�ko doloèljivost definicijenukleacija disperzija).Nucleation and dispersal. Dispersal of nodes in space (20 nodes, thatare at different distances and show the difficulty of definingnucleation and dispersal).

A

ndR

n2=

33

Èe upoštevamo slednje omejitve metode "analiza najbli�jesosešèine" in jih zdru�imo s pregledom dogajanj v naravnem inustvarjenem prostoru, nam ti podatki lahko pomenijo uporabnoosnovo za nadaljnje raziskovanje in razumevanje prostora:

Odnos med ruralno poselitvijo, naselbinami v prostoru terprebivalci je te�ko doloèljiv. Diagrami, ki jih je podal Doxiadis,ka�ejo, da na svetovnem nivoju gradacija od posamezne kmetijedo popolnoma še èiste kmetijske vasi vkljuèuje prebivalstvo, kiniha med 4 in 1.500 ljudmi. (Med 5 in 1.715 do 12.005prebivalcev; ekistièna klasifikacija, ki vkljuèuje tudi vse tipepode�elskih naselbin (15 skupin, ki se zaène z eno enoto) inantropos do nivoja ekumenopolisa z veè miljardami prebivalcev.)[Doxiadis, 1982:88-103].

Te številène definicije zanemarjajo dva vidika: prvi -te�avnost identifikacije urbano-ruralnega praga (zaèetek urbanein konec ruralne naselbine), ko govorimo o kopièenju (agregaciji)prebivalstva širnih regij; in drugi - dejstvo, da je funkcionalnaklasifikacija naselitve bolj kot drugi dejavniki vezana na kratkoèasovno obdobje; to pomeni, da nam bodo podatki prikazali samokratko stanje, medtem ko je naselbinska struktura mnogo starejša,funkcije je imela in izgubljala preko let, stoletij, se razvija, raste,upada itn.

V Goriških brdih je problem številènega opredeljevanja šetoliko bolj te�aven, saj je to dokaj majhno obmoèje z naselbinami,ki imajo povpreèno zelo malo število prebivalcev. Vendar je priraziskovanju izvenmestnih obmoèij predvsem pomembno, da sedefinirajo meje med posameznimi skupinami, ki vkljuèujejo nesamo število prebivalcev in njih funkcijo (kmetijstvo ali kajdrugega), temveè tudi odnos do naselbinskega vzorca in njegovihpripadajoèih servisnostoritvenih dejavnosti. Prebivalstvo veèinenaselbin je mešane strukture, pri èemer so najbolj odloèujoèifaktorji zgodovinski razvoj in rast posamezne naselbine ter lega vprostoru (povezava z osrednjo prometno komunikacijo). Številoprebivalcev variira od x (pomeni 0, to so današnje praznenaselbine, primer Slapnik) prebivalcev, hkrati pa so tudinaselbine z urbano populacijo, s številom prebivalcev okrog 150(primer Drnovk). (Vir podatkov: Statistièni urad RepublikeSlovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)Prav tako te�ko najdemo povezavo med naselbinskim vzorcem inštevilom prebivalstva, saj ima npr. naselbina Kozana, kipredstavlja vzorec vasi, 389 prebivalcev, Dobrovo kot urbanonaselje (centralnega pomena) pa 407. Glede na številoprebivalcev pa bi obe naselji spadali v isto skupino, samo vprimeru, èe bi bila meja do 400 prebivalcev in nad, pa ne bi biliizenaèeni. Za razumevanje znaèilnosti in posebnosti naselbin jenujno potrebno število prebivalcev primerjati z vzorci in oblikamikot tudi z lego naselbin v prostoru. Pri tem je pomemben elementoddaljenost od osrednje komunikacije (ceste), ki naseljaoddaljuje ali povezuje z bli�njimi centri.

Pri "analizi najbli�je sosešèine", ki je bila izvedena v primeruGoriških brd, so bile upoštevane vse zgoraj naštete omejitve.Narejena je bila za celotno obmoèje, v smislu raziskovanjastopnje disperzije. Kot toèke so bile opredeljene tiste naselbine, kiustrezajo seznamu naselij [Zakon o imenovanju in evidentiranjunaselij, ulic in stavb, Ur.l. SRS, 5/80, 42/86, 8/90].

Brda nam �e na videz dajejo obèutek moène razpršenosti, kipa je zelo relativna, odvisno ali to jemljemo kot sistem ali kotposamezni naselbinski vzorec. Uporabljena metoda je potrdila

zakajse v prostoru pojavljajo vzorci zgošèevanja, strnjenosti,enakomerne razporeditve idr.

Metoda ARN v primeru raziskovanja naselbinske krajineGoriških brd

Alenka Fikfak


gruèa

ZASNOVA NASELBIN (celota)

obcestnarazlo�ena

razlo�ena (s poudarkom na gruèi)razlo�ena (s poudarkom na obcestni)

nad 15 raznolikih vzorcev

ŠTEVILO VZORCEV (ki sestavljajo naselbino kot celoto)

od 10 do 14 raznolikih vzorcevod 6 do 9 raznolikih vzorcev

od 2 do 5 raznolikih vzorcev1 vzorec

slemenska lega

LEGA V PROSTORU

slemenska lega (delno na poboèju)slemenska lega (delno na poboèju in v ravnini)

na poboèjuv ravnini

Slika 3: Naselbinske oblike in njih zasnova. Razvidne so tri izstopajoèeoblike: nadaljevanje prvotnega vzorca v obliki gruèe/aglomeracije(Zgornja brda) in razlo�ene naselbine (sestavljivost iz veèjega številavzorcev; Spodnja brda) ter obcestna zasnova.

(

Settlement forms and their layout. Three emphasised forms can beseen: continuation of the primary pattern seen as cluster/agglomeration (Zgornja Brda) or scattered settlement; SpodnjaBrda) and linear layouts alongside roads.

Slika 4: Število razlonolikoh vzorcev v okviru naselbinske enote spripadajoèim vaškim teritorijem. Glede na lego v prostoru (nagib inragibanost terena) je zaznavna tudi prisotnost sestavljivosti naselja izveèjega števila naselbinskih vzorcev v okviru pripadajoèega vaškegateritorija.

.

Sum of various patterns within the framework of a settlement unitwith pertaining village territory. With respect to their physicalposition (inclination and terrain structure) the presence of compositesettlements, which are composed of many settlement patterns withinthe pertaining village territory, can be seen

Slika 5: Lega naselbinskih struktur v prostoru. Izstopajoèa je lega naselbin naslemenskih legah v krajini, ki ima zelo razgiban teren sspreminjajoèim naklonom.Position of settlement structures in space. Settlements positioned onridges stand out in the landscape, which is vertically structured andwith changing inclination.

vizualno vrednotenje prostora, in sicer: za poselitveni sistem Brdvelja razpršenost posameznih naselbin v prostoru, ki nimadoloèenega vzorca (R = 1,15, kar pomeni, da se nagiba k

vrednosti R = 1). Pri preverjanju razpršenosti na obmoèjih, ki

delijo Brda na tri enote, se stopnja razpršenosti ni bistvenorazlikovala (R za Spodnja brda = 1,12; R za Srednja brda =

1,18; R za Zgornja brda = 1,15).

Naslednji pojav, ki je bil preverjen z "analiza najbli�jesosešèine" je bila razdelitev funkcij (servisnih in storitvenihdejavnosti) v prostoru Brd. Pomembna ugotovitev, ki je sledila iz

n

n

n n

n

Alenka Fikfak

34


tega, je bila, da za distribucijo funkcij v poselitvenem sistemu Brdprav tako velja razpršenost posameznih funkcij po naselbinah vprostoru, ki nima doloèenega vzorca (R = 1,08, kar pomeni, da se

nagiba k vrednosti R = 1). Pri preverjanju razpršenosti na

obmoèjih, ki delijo Brda na tri enote pa se je slika bistvenorazlikovala (R za Spodnja brda = 1,04; R za Srednja brda =

1,39; R za Zgornja brda = 0,84). Ta podatek nam pove, da so

funkcije v Spodnjih brdih razpršeno razporejene po naselbinahbrez slehernega vzorca, v Srednjih Brdih se razpršenost nagiba kenakomerni disperziji funkcij v prostoru (pri R = 2,15 bi vsako

naselje imelo enako število funkcij), v Zgornjih brdih parazpršenost nagiba v smeri nukleacije (pri R = 0 bi imelo funkcije

samo eno naselje).Za primerjavo uporabnosti metode je bil preverjen še pojav

pomembnejših prostorskih elementov. Za razporeditevprostorskih elementov v poselitvenem sistemu Brd še veljarazpršenost posameznih elementov po naselbinah v prostoru,vendar se ta �e nagiba k enakomerni razporeditvi (R = 1,32, kar

pomeni, da se vrednost nagiba stran od vrednosti R = 1). Pri

preverjanju razpršenosti na obmoèjih, ki delijo Brda na tri enote,pa nam je slika celote podala dodatno razlago (R za Spodnja brda

= 1,13; R za Srednja brda = 1,65; R za Zgornja brda = 1,33). Ta

podatek nam pove, da so prostorski elementi v Spodnjih brdihrazpršeno razporejeni po naselbinah brez slehernega vzorca, vSrednjih brdih se razpršenost �e moèno nagiba k enakomernidisperziji v prostoru (pri R = 2,15 bi vsaka naselbina imela enako

število posebnih prostorskih elementov), Prav tako se razpršenostnagiba k enakomerni disperziji v prostoru v Zgornjih brdih.

Na nivoju naselbine je bila preverjena in uporabljena mo�nostprilagajanja matematiènega zapisa. Faktor prilagajanja se nanašana sledeèe dejstvo: veèina naselbin je sestavljena iz veèjegaštevila posameznih vzorcev (vasi s pripadajoèimi zaselki insamotnimi kmetijami). Kritièno toèko predstavljajo pripadajoèizaselki, ki so sestavljeni iz veè enot stanovanjskih objektov, izèesar sledi, da so za posamezne objekte najbli�je "toèke" prav vvzorcu zaselka. Na ta naèin se izgubi razdalja med zaselkom invasjo.

V primeru, da je naselbina sestavljena iz veè zaselkov (npr. vGoriških brdih Neblo, Plešivo, Hum) je konèni rezultat nerealen,saj nikoli ni upoštevana razdalja med enim zaselkom in drugim.Zato je bila prilagoditev sledeèa: razdalje med posameznimivzorci na nivoju naselbine se merijo vedno (za prvo toèko) odprvega vzorca do naslednje prve toèke sosednjega vzorca. Medostalimi toèkami je postopek enak kot pri predstavljeni povzetimetodi "analize najbli�je sosešèine". Kot primer izraèuna, ki jeprikazal to nihanje, je bila vzeta naselbina Plešivo, ki jesestavljena iz številnih zaselkov in samotnih kmetij. Na obmoèju36 ha je bilo definiranih 5 toèk. Po prvem izraèunu (po povzetimetodi) je bil R = 1,1, kar pomeni disperznost naselbine brez

doloèenega vzorca (in tudi brez nihanja v smer zgošèevanja alienakomerne razpršenosti). Vendar �e na pogled vidimo, da slikanaselbine ne ustreza razlagi izraèuna. Z vnosom "elementaprilagajanja" pa je bil R = 1,42, torej se naselbina nagiba k dokaj

enakomerni razpršenosti na celotnem obmoèju.Naslednja pomembna ugotovitev, s pomoèjo katere lahko

definiramo pomembne razlike med obliko in vzorcem, je bila:razlo�ena naselbina (kot jo vidimo v prostoru preko subjektivnepresoje) ne predstavlja nujno disperznega vzorca, temveè selahko nagiba k nukleaciji. Vzorèni primer: naselbini Fojana inKo�bana. Naselbini nista primerljivi med seboj (razlièno številoprebivalcev, razlièno veliki vaški teritorij kot tudi prostorskedanosti), vendar dokazujeta sledeèe: veèje kot je število toèk, ki

n

n

n n

n

n

n

n

n

n

n n

n

n

n

1

2

34

56

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

2223

242526

27

2829

30

1

2

34

56

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

2223

242526

27

2829

30

Slika 6: Definiranje toèk v prostoru.Defining nodes in space.

Analiza najbli�je sosešèine - postopek izraèunov in naèin dela (statistiènatehnika povzeta po Cain; opredelitev "Nearest Neighbour Analaysis" Waugh,1990:34042).

Slika 7: Toèke s pripadajoèimi številkami (sistem dela)..Nodes with pertaining numbers (work system)

Slika 8: Odnosi med toèkami po metodi ARN..Relations between nodes in the NNA method

asist dr Alenka FikfakUniverza v Ljubljani


Viri in literatura

A�man Momirski, L., Fikfak, A., 2002: Uvodne besede. V: A�man Momirski, L.,Fikfak, A., (ur.), 2002: Oblike prostorskega naèrtovanja: od mestnega naèrtado urejanja naselij. Publikacija Mednarodnega posveta dec. 1999. Fakultetaza arhitekturo, Univerza v Ljubljani Ljubljana.

Doksijadis, K., 1982: Èovek i grad. Nolit, Beograd.Drozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Inštitut za geografijo,

Geographica Slovenica, Ljubljana.Fikfak, A., 1999: Spreminjanje vloge mestnega naèrta - urbanistièna teorija,

arhitekturno projektiranje ali kaj veè? Urbani izziv - Mestni naèrt, 10/2, str.3-16, 157-163.

Fister, P., Deu, �., Lah, L., 1993: Glosar arhitekturne tipologije. Ministrstvo zaokolje in prostor RS, Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., Zavodnik, A., Šolar, H., Lenart, M., 1997 a: Urejanjeprostora z vidika razpršene gradnje. Gradivo 1., 2., 3. in 4. fazeraziskovalne naloge. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani,Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura. Univerzitetniuèbenik. 1. izd. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Ilešiè, S., 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.

Mlinar, Z., 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.

Rihtar, F., Rihtar, K., 1996: Koherence v prostoru, na primeru vasi Volèji gradpri Komnu. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Roberts, B. K., 1996: Landscapes of Settlement - Prehistory to the Present.Routledge, London.

Schaur, E., 1991: Ungeplante siedlungen - Non Planned Settlements.Universität Stuttgart, Institut für Leichte Flächentragwerke, Stuttgart.

Stres, P., Podveršiè, B., Mariniè, D., Kodermac, �., Simoniti, V., Morenèiè, B.,Avguštin, M., Štekar, D., Mariniè, B. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. Prvakniga. Obèina Brda, Dobrovo.

Waugh, D., 1990: Geography - an integrated approach. Walton-on-Thames[etc.]. 1st publ., Nelson.

Fikfak, A., 2003: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi (osnutekdoktorske disertacije). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani,Ljubljana.

Vir grafiènega gradiva:

35

Alenka Fikfak


opredeljujejo vzorec, bolj se izenaèujejo vrednosti in nagibanostvzorca; npr. naselbina Fojana - ima dokaj velik vaški teritorij,prevladuje število toèk, ki so v obmoèju obcestnega delanaselbine (vzorec vasi), ima nekaj toèk, ki odstopajo odosrednjega vzorca. R = 0,45 - zgošèevanje, kar je na nivoju

naselbine razumljivo. Tega vzorca pa ne moremo primerjati znaselbino Ko�bana, kjer je vaški teritorij pol manjši, toèk pasamo 11, R = 0,23. Manjše število toèk opredeljuje veèje

zgošèevanje, ki je odvisno predvsem od velikosti obmoèja.Hkrati pa to še ne pomeni, da je vzorec po obliki strnjen ali

razpršen, saj je le-to potrebno preveriti na nivoju objektov, kidoloèeno naselbino sestavljajo. Pri tem je velikega pomenafunkcija, saj ta opredeljuje, ali sosednjo enoto predstavlja bivalnaenota ali pa je ta oddaljena še za nekaj objektov (èe vzorecsestavljajo kmetije, ni nujno, da sta sosednji toèki stanovanjskihiši.)

Vendar so pri doloèanju kategorije naselbine (poleg vzorca,oblike in velikosti naselbine ter njej pripadajoèega vplivnegaobmoèja kot tudi števila prebivalcev, njih aktivnosti itd.)pomembni tudi prisotnost servisnih dejavnosti, odnos dookoliškega prostora (izkorišèenost kmetijskih površin) terhistorièno ozadje nastanka in razmestitve v prostoru. Èe hoèemoopredeliti naselbine v Goriških brdih v kategorijo urbano-ruralnos tega stališèa, smo stalno v dvomu, kateri dejavnik naj biprevladal:- èe naj bi prevladala velikost naselbin (glede na število

objektov), potem Goriška brda spadajo v ruralno obmoèje;- èe naj bi prevladalo število prebivalcev po posameznih

naselbinah, potem spadajo Brda v ruralno obmoèje, hkrati zupoštevanjem dejavnosti prebivalstva pa v ruralno-urbanoobmoèje ...

Vsak dejavnik nam poda drugaèno sliko in nam prikazuje, kako jenivo naselbinske strukture bogat in kako posploševanje le-tegaiznièuje njegovo posebnost v prostoru. Vendar so pomembna tudisplošna naèela, pri èemer je vpetost doloèene naselbine v njihovsistem pomembna, saj nam prika�e odnos naselbina - prostor(o�ji in širši).

Pri raziskovanju ruralnih naselbinskih vzorcev in oblik sevedno sreèamo z vprašanjem: zakaj na tem obmoèju prevladujejodisperzne naselbine, v drugem pa nukleacijske? Kljub iskanjuvseh mo�nih metod, ki bi dejansko stanje v prostoru objektivnopredstavile, pa je pomembno, da je raziskani proces le trenutnostanje, na katero vplivajo številni dejavniki. Med temi sopomembnejši: polo�aj/lega v prostoru, tehnološki, socialni inekonomski dejavniki, demografsko stanje ter najpomembnejšedejstvo - historiène okolišèine nastanka doloèene naselbine, njenrazvoj ter izkušnje in kultura bivanja - celovit refleks na prenovov prostoru, èasu in materialni kulturi. Našteta dejstvapredstavljajo splošni okvir, vendar je njihova vloga v kontrastumed disperzijo in nukleacijo opredeljiva z naslednjimi toèkami:- - kaj je determiniralo nukleacijo/disperzijo;- kontrast med in ;- vpliv moèi, ki so vplivale na

nukleacijo.

Temeljni vprašanji, ki zadevata problematiko razumevanjadisperzije - nukleacije, se nanašata na samo pojavnost obojega:Kaj vpliva in spodbuja eno ali drugo obliko (in vse vmesnestopnje)? Katere sile vplivajo na ljudi, da se zdru�ujejo in bivajo vzgošèenih enotah?

Èe sloni disperzija na ideji individualnosti, potem izhajanukleacija iz dejstev, ki so povezana s pojmom skupnost.Nukleacija pa je povezana tudi z idejo kolektivnosti (ne v smislu

n

n

razširitevlokacijo naselbino

socialnih in ekonomskih

marksistiène teorije), ampak v smislu prepletenega delovanja:"skupnost" kot koherenca skupine. Prepletanje in povezovanjepoteka na treh nivojih:- enotnost skupnosti (dru�inske vezi, navezanost; iz tega izhaja

osnova za nukleacijo - skupin posameznikov, med katerimi soposebne vezi in trdni sosedski odnosi);

- ekonomija skupnosti (uspešnost vasi je izhajala iz zasnoveprodukcijske enote, pripadajoèih zemljišè, kar bi bilo lahkopovezano z individuacijo, vendar je organizacija slonela naskupnih dobrinah);

- s-

kupnost prisile (povezano s postavitvijo naselbine v bli�inigradov, cerkva, s koloni gospodarski procesi, ki so vplivalina razvršèanje ljudi v enote in skupine, o èemer niso odloèalisami, temveè lastnik, posestnik).

Peter Marolt

36

Èlanek poizkuša najti povezavo med urejenostjo kozmosa in arhitekturo kot"kozmièno umetnostjo" in sloni na predpostavki, da obstaja univerzalni red vurejenosti sveta. Nakazuje ustroj umetnosti oblikovanja prostora, ki posnemapravzorec (logiène) urejenosti Kozmosa.Logièna ureditev kozmosa predstavlja pravzorec in model za delovanje vsehentitet, ki ga soustvarjajo. Iz dejstev kako naj bi bil svet urejen, tudi izpeljemotezo, da soodvisni, polarizirani elementi (kompleksnih) dvojic veljajo tudi zaarhitekturo.S pomoèjo sklepanja od splošnega k posameznemu in od posameznega nasplošno, predvsem pa s pomoèjo analogije, je mogoèe iz osnovne premise, da jearhitektura umetnost, znanost in filozofija, izpeljati sistem diad in hkrati dokazati,da dobra arhitektura sloni na zbiru (so)odvisnih uravnote�enih dvojic, ki tvornopodpirajo ena drugo. S tem tudi posredno doka�emo, da so tudi likovnost, likovno- prostorska kompozicija tisti elementi, brez katerih ni umetnosti oblikovanjaprostora - arhitekture.

izvleèek

2oo4 / 1 ARARHITEKTURA V RAVNOVESJU

kljuène besede:

Odnos èloveka do kozmosa kot (logièno) urejenega sveta se jeskozi zgodovino spreminjal v skladu z rastjo in padci civilizacije.Od nivoja civilizacije je odvisen odnos do narave, sveta, ki nasobdaja, vesolja. Razlièna izroèila dokazujejo enovitost kozmosa,pripeljejo nas do celovitejšega pogleda na svet, na èloveka, s tempa tudi posredno dokazujejo kompleksnost arhitekture kotmikrokozmosa po meri èloveka.

Zhuang Zi pravi: "Veliko znanje vidi vse kot eno, majhnoznanje pa to enost razbije v mnogoterost" [Amalietti, 2000: 15].Pravi tudi: "Nebo in Zemlja sta soodvisna: poznati enega, pomenipoznati drugega" [Amalietti, 2000: 44].

Razliène filozofske tradicije razumejo vesolje kot urejenkaos, kot entiteto z enotnim naèinom delovanja. Arhitektura jepodobno kot kozmos veèplastna, pa vendar obstaja kot nedeljivacelota. Segment zenovskega razumevanja enosti vseh stvari kotneskonène, vseobse�ne "praznine", kjer ni drugaènega, pa vendarvse obstaja v svoji popolni resnici, velja tudi za arhitekturo kotkompleksno entiteto. Arhitekturni objekt je celota, podobno kotèlovek. Tako èlovek, kakor tudi arhitekturni objekt, predstavljatamikrokozmos znotraj vseobse�ne celote. Logièna ureditevkozmosa predstavlja pravzorec in model za delovanje vsehentitet, ki ga soustvarjajo. Vsekakor univerzalni red, ki poganjavesolje, velja tudi za arhitekturo.

Iz dejstev kako naj bi bil svet urejen, na kar ka�eta takodaljnovzhodna filozofija kakor tudi dose�ki filozofije in znanostizahodne civilizacije, izpeljujemo tezo, da igra soodvisnih,dopolnjujoèih se dvojic opredeljuje tudi arhitekturo v najboljšempomenu besede. Vpeljava dvojic seveda velja le ob predpostavki,da je mogoèe triade zo�ati na diade in iz preostalih elementovurediti nove "mno�ice" - dvojice, oziroma nove medsebojneodnose teh entitet.

Univerzalni dinamièni red

(1)

Naravna te�nja po dinamiènem ravnovesjuZa vesolje velja, da se neprenehoma uravnote�uje, umerja, da

bi doseglo (zaèasno) ravnovesje. Predstavlja dinamièen,neprestano (veèno) spreminjajoè se sistem. Edino na kar se lahkov njem z gotovostjo zanesemo je, da niè ni nespremenljivo.

pa velja tako za èloveka, njegovo zavest, civilizacijo, kulturo,s tem pa tudi za arhitekturo.

Kadar je neèesa preveè, stvar po naravni vztrajnosti vedno te�ik svojemu nasprotju, zmanjševanju istega, oziroma kopièenjunasprotnega. Gre za premeno v svoje nasprotje. Tudi vsesoodvisne dvojice, ki nastopajo kot gonilo sveta, naj bi bile vpravem razmerju, kar velja tako za �ivljenje nasploh, pa tudi zaoblikovanje arhitekturnega prostora V naravnem redu obstaja�elja po izravnavi, po odstranitvi skrajnosti, nevtralizacijinasprotij. Te�nja naravnega reda je te�nja po uravnote�enosti.

Oba pola iste stvarnosti posameznih soodvisnih dvojic(entitet) tvorno sodelujeta v neskonèni igri, da bi znova in znovadosegla ravnote�je, usklajenost, pri èemer na nek naèin oviratadrug drugega, da bi èim kasneje zašla v skrajnosti. Vsak elementdvojice predstavlja varnostni ventil za drugega. Ko se nasprotnopredznaèeni element neskonèno pribli�a ekstremu, pride doobrata, kjer ga postopno ponovno menja prvi. Delujeta v nekakšnipovratni zvezi.

Sistem prenosa informacij v mo�ganih, s pomoèjodepolarizacije nevronov, v prenesenem pomenu lahko razumemotudi kot naèin premen, (postopnih) sprememb v svoje nasprotje inkot neskonèno ponavljanje teh sprememb. Takšen dinamièennaèin je naèin varovanja pred dokonènim enoliènim, mirujoèim,nespremenjenim stanjem, ki ga lahko razumemo tudi kot "kolaps"sistema [glej tudi Cvetko, 1996: 25].

Kot piše Suzuki [2002: 34] so stari slikarski mojstrineravnote�je oziroma nered vadili tako, da so na papir risali toèkev "umetniškem neredu". V resnici je tako, da kakorkoli bi se �e

Pantarhei

. (2)

(3)

Based on the hypothesis that universal order exists in world order, the articleattempts to establish ties between cosmic order and architecture as a "cosmic art".It points out the system of the art of spatial design, which copies the arch-pattern(logic) of cosmic order.Logical spatial order represents the arch-pattern and model for operation of allentities that create it. From facts about ways, in which to order the world, we candeduce the thesis that interdependent, polarised elements of (complex) pairs, alsoapply to architecture.By concluding from general to particular and particular to general, mainly byanalogy, the basic premise that architecture is art, science and philosophy canhelp in equating a system of pairs and simultaneously prove that goodarchitecture relies on a sum of (inter)dependent balanced pairs, which creativelysupport each other. Thus we indirectly prove that art and artistic-spatialcomposition are those elements, without which there is no art of spatial design -architecture.

abstract

architecture, arch-type, cosmos, design, interdependent pairs, architecturalcomponents, art

key words:

arhitektura, arhetip, kozmos, oblikovanje, soodvisne dvojice, komponentearhitekture, likovnost

Architecture in Balance

UDK

1.4.2004prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

72

Peter Marolt

37

ARHITEKTURA V RAVNOVESJU

�e takoj na zaèetku prvega poglavja Prve knjige Alberti[1986: 1] pove, da umetnost gradnje, kot jo sam imenuje, sestoji izoblike (oblikovanja) in strukture (sestava, zgradbe). Tudi vnemškem jeziku se beseda stavbarstvo oziroma arhitektura,pojavlja kot "Baukunst", kot sestavljena beseda, ki dobesednopomeni umetnost gradnje.

V uvodu Maxa Theuerja k nemški izdaji Albertijevih Desetihknjig o arhitekturi [1991: XXVII] je �e na zaèetku zapisano, da jearhitektura kozmièna umetnost. Za razliko od neurejenega kaosa,kozmos kot simbol reda, predstavlja urejenost. Kadar arhitekturorazumemo tudi kot znanost, bi jo morda veljalo poimenovati celokot "kozmološka umetnost", kot svetoslovna umetnost.

V konèni fazi so nekatere starodavne (obredne) arhitekturenastale na podlagi zvezdoslovja, poznavanja astronomije (pa tudiastrologije), kraji so bili naravnani po nebesnih telesih, okolje sooblikovali tudi po pomembnejših dogodkih tokom sonèevegaoziroma lunarnega leta [glej tudi Westwood, 1995: 9]. Obstaja(jo)torej kozmièni vzorec (vzorci), kateremu (katerim) so sledile �estarodavne civilizacije, ki so (sveto, tempeljsko) arhitekturorazumele kot ponovitev kozmiènega vzorca.

Mircea Eliade v svojem delu Kozmos in zgodovina [1992:8]meni, da spoštovanje mitov pomeni ponavljanje arhetipa.Kozmièni vzorec je po njegovem mnenju predhodnik zemeljskearhitekture. Po njegovem mnenju imajo mesta (idealne podobemest; op. av.) svoje prototipe na nebu. Arhetipi vseh babilonskihmest naj bi bili v ozvezdjih Celo moderna mesta naj bi zgradilipo mitskem vzorcu nebeškega mesta. Tudi Platonovo idealnomesto naj bi poznalo nebeški arhetip. Pri tem Platonove "forme"naj ne bi bile zvezdne, a je njihov mitski prostor kljub temu nanadzemeljskih ravneh [ibidem: 20-21].

Vesolje naj bi se pretvorilo v kozmos šele, ko se spojita lepotain urejenost, ko urejenost prevlada nad lepoto [Hribar, 1997: 37].Lepota naj bi bila izenaèena z redom, ki je utemeljen v logosu, nalogiènih zakonih (zakonu protislovja kot omenja Hribar),simetriji, ... Pa vendar je nekaj kar (navidezno) obstaja "brezreda", kot nakljuèje, tudi kot intuicija; z razumom in èutinespoznavno, ravno tisto, kar tudi arhitekturi dodeljuje �lahtnost.

Takšno razmišljanje je moè prevesti tudi na popolnost, anedovršenost, ki recimo velja za kamniti zenovski vrt v Kyotu iz15. stoletja, o katerem piše Deutsch [1989: 108]. Kljub temu, davrt ne predstavlja abstraktnega ideala (kot bi ga morda francoskibaroèni park), ka�e na notranje bistvo stvari (lepote). PoDeutschu njegovo oblikovanje ka�e na izredno spojitevnavidezne sluèajnosti, spontanosti in doloèenosti. Sprejemanjeter vkljuèevanje sprotnih "nakljuènosti", ki se prikradejo voblikovanje, daje tudi arhitekturnemu oblikovanju pravo barvo.

Ta "nakljuèja" so vsebovana v ustvarjalnem mišljenju, vznanosti in umetnosti. Ustvarjalno mišljenje v sintetiènem naèinurazmišljanja ob snovanju arhitekture, vkljuèuje tudi likovnomišljenje, ta pa nakljuènosti, ki bi jih našli pod pojmom intuitivnezaznave, ki ni razumsko utemeljena.

Alberti [1991: 293] definira lepoto kot sozvoèje vseh delov,katerim ni kaj dodati niti odvzeti, kjer ni kaj spremeniti, ne da bi stem kaj pokvarili. V petem poglavju svoje Devete knjige [1991:492] lepoto opredeljuje kot usklajenost, sozvoèje vseh delov, ki

Arhitektura kot kozmièna umetnost

Mit in arhetip

Preoblikovanje v kozmos

Lepota kot sozvoèje

.(5)

trudili, se najveèkrat zgodi, da je tisto, kar smo ustvarili, vendarlev nekem redu. Skoraj nemogoèe je, da bi toèke razvrstili brezvsakršnega reda. Podobno naj bi veljalo tudi za vesolje.

Yin in yang kot polarni manifestaciji univerzuma, naj bi ssvojim vzajemnim in izmeniènim uèinkovanjem ustvarjalacelotni Univerzum. Njuni konkretni obliki sta Zemlja in Nebo,severno, osojno poboèje, oziroma prisojno, svetlo in toplo ju�nopoboèje [Milèinski, 1997: 40].

V simbolu sta elementa yin in yang (�enski oziromamoški princip, mirovanje in delovanje) enakovredna. (Stenapotrebuje odprtino, zrnce v ometu vdolbino ob sebi.)predstavlja arhetip ustroja Kozmosa, s tem pa tudi arhitekture kotkozmiène umetnosti. V konèni fazi tudi èlovek obstaja kot simbolin ponovljeni vzorec Kozmosa. (Po doloèenem filozofskemvidenju sveta, pa naj bi veljalo tudi obratno.)

Tudi v (kršèanski) cerkveni arhitekturi se simbolno pojavljaodnos med nebom in zemljo, med prezbiterijem in cerkveno ladjo(prostorom vernikov), kar simbolno ponazarja urejenostStvarstva (Kozmosa). Cerkvena stavba je (skupaj z verujoèimi)oznaèena kot in . Cerkev je ikona in podoba. Kotstavba ikonièno in tipološko predstavlja podobo vsega stvarstvaikono dvojnosti Neba in Zemlje [Kocjanèiè, 1999: 53].

Znotraj arhitekture gre za odnos med estetiko inuporabnostjo, za soodvisnost med umetniško komponento inizsledki znanosti (tehnike), tehnologijo in likovnim izrazom,konstrukcijo in tehnologijo, likovno prostorsko kompozicijo inkonstrukcijo, umetniško komponento in in�enirstvom, za odnosmed idejo in izvedbo, za odnos med intuicijo in racionalnimrazmišljanjem, ... Igra brezštevilnih med seboj odvisnih dvojic jetorej nujna za obstoj sveta.

Podobno kot so nekdaj verjeli, da èlovekovo ravnovesje, kottudi celoten kozmos, zavisi od pravilnega ravnovesja štirih prvin:ognja, zraka, zemlje in vode [Khayyâm, 2002: 27,57], tako je tudiarhitektura uravnote�ena šele tedaj, ko vsebuje vse atribute, ki josoustvarjajo. Neravnovesje enega segmenta arhitekture pomeni"neravnovesje" celote. Pri snovanju, pa tudi pri prouèevanjuarhitekture so pomembni vsi vidiki.

Na eni strani obstaja svet kot logièno urejen sistem, na drugi"ostanek", ki ga ni moè urediti (z umom). Tudi znotraj sferearhitekture obstaja izrazito racionalen sistem razmišljanja, nadrugi strani pa komponenta, ki temu ne podlega, ki se je ne daspraviti samo v racionalne, z razumom, pa tudi s èuti spoznavneokvire. Nekatere stvari avtor, ustvarjalec - umetnik zaznavaintuitivno. Svet nadèutnega, metafiziènega, pa je na nek naèingonilo, pa tudi prapoèelo in bistvo stvari. Ravno zaradi drugekomponente, kvalitetno (lahko bi rekli tudi tisto veèno)arhitekturo lahko oznaèimo kot umetnost oblikovanja prostora."Veèna" arhitektura, podobno kot tudi vsakršna prava umetnost,zaobsega tudi tisto neizrekljivo o katerem govori recimodaoizem.

Tako znanost, kakor tudi umetnost, se na podoben naèinlotevata reševanja zastavljenih problemov, pri èemer je poHribarju [Marolt, 2001: 32, 33] umetnost danes predvsemtehnologija, ideja (in koncept) pa pred izvedbo. Po njegovemmnenju je umetnik danes predvsem tehnolog.

Soodvisnost entitet

,

Celovitost èloveka in arhitekture

Red in "nered"

Umetnost kot znanost, arhitektura kot umetnost gradnje

taijitu

Taijito

eikon typos

(4)

Peter Marolt


ali primerna konstrukcijska rešitev. Razmišljanje se giblje znotrajobeh med seboj povezanih sfer, ki dejansko nista loèeni, (kot juobièajno razumemo) temveè sta pri zasnovi dobre arhitektureneloèljivi - sta eno.

Tako kot oèitno obstaja t.i. univerzalni vzorec, obstaja tudizavest o lepem, ki pa se z obdobji spreminja, pri èemer jedojemanje (popolnosti) lepote razmerja zlatega reza nekakšnazvezda stalnica. To je merilo èloveka, èlovek pa naj bi bil tudimerilo vseh stvari. Razmerje zlatega reza je pravzapravuniverzalna matrica, saj je v razmerju (do) èloveka in (ta) vrazmerju do Kozmosa. Univerzalna matrica se tièe tudipolariziranih dvojic; moškega in �enske, yina in yanga,horizontale in vertikale, plusa in minusa, ki sta oba enakovredna,na doloèen naèin neloèljiva in potrebna, da bi sestavila celoto.

Takšna struktura je ambivalentne narave. Na eni stranipomeni enost, neloèljivost, na drugi pa razloèuje entitete medseboj. V kontekstu stavbarstva ima pilaster ob sebi steno, stenafasadno odprtino, opeka fugo, zrnce peska v ometu ob sebipraznino.

Soodvisni, polarizirani elementi (kompleksnih) dvojic veljajotudi za arhitekturo. To velja tako za odnos med estetiko inuporabnostjo, za soodvisnost med umetniško komponento inizsledki znanosti (tehnike), tehnologijo in likovnim izrazom,konstrukcijo in tehnologijo, likovno prostorsko kompozicijo inkonstrukcijo, umetniško komponento in in�enirstvom, za odnosmed idejo in izvedbo, za odnos med intuicijo in racionalnimrazmišljanjem, ...

Spoj urejenosti in lepote velja tudi za arhitekturo kotkozmièno umetnost. Urejenost pri tem pomeni tako razmislek ouporabnosti, trdnosti in lepoti. Lepota sama po sebi ni dovolj, sajbi kaj hitro prišlo do subjektivnih mnenj, kaj je za nekoga lepo.Velja enost, ko se spojita lepota in "urejenost", ko urejenostprevlada nad nedovršeno lepoto, ko naj bi bila lepota v svojidovršenosti izenaèena z redom.

V arhitekturnem snovanju gre za logièno, sistematièno inoptimalno urejevanje zaèetnih postavk in njihovo usklajevanjetoku naèrtovalskega procesa. "Lepota" oziroma likovnorazmišljanje, ki pripelje do nje, je neodtujljivi del arhitekture in nebi smelo biti nekaj, o èemer razmišljamo naknadno. Likovnorazmišljanje kot ustvarjalni proces, proces znotraj širšegaustvarjalèevega razmisleka o arhitekturnem prostoru, bi dejanskomoralo obstajati znotraj (ustvarjalnega) naèrtovalskega procesa,èe �elimo, da bo arhitektura tudi dejansko delovala kot eno, koturavnote�ena celota, kot celostna umetnina. Samo tedaj je lahkoarhitektura tudi umetnost, v kateri se zrcali celotna urejenostkozmosa, saj izkazuje (logièno) urejeno, predvsem pa s èutinespoznavno, oziroma zrcali veèno (ideal veène lepote). Le vtakšnem primeru lahko pomeni zenovski "niè" iz kateregavznikata tako bit kot ne-bit, kot se izra�a Hribar [2003: 313],neskonèna praznina, v kateri je vse zaobse�eno (in ki ni razumskospoznavna).

To je tisti niè, o katerem piše tako Nikolaj Kuzanski v razpraviDe docta ignorantia in na katerega se opira tudi Nishida v okviruzena [Hribar, 2003: 315], kjer je prese�eno vse z razumomdojemljivo, kar presega vsakršna poimenovanja, kjer je vsezaobse�eno, pa vendar obstaja v svoji popolni resniènosti inobstaja kot enost v svoji neskonènosti. Šele to je kozmiènaumetnost, ki nadaljuje transcendentno znotraj razliènih nivojevKozmosa.

Tako kot se Dao nanaša na vse stvari in pomeni

(7)

Univerzalni vzorec

sestavljajo celoto, so med seboj v posebnem razmerju in ki s svojopravilnostjo oblik slede naravnemu zakonu.

Ko Uršiè [1994] citira Aristotelovo Poetiko zapiše, da sokriteriji lepote red, mera in harmonija. Protagoras pravi, da jemerilo vseh stvari èlovek, "bivajoèih, kako so, nebivajoèih, kakoniso."

Ko Alberti [1991: 518] govori o znanjih in vešèinah, ki so zaarhitekta neobhodna, naglašuje (polarizirano dvojico) slikarstvoin matematiko. Kasneje se figurativno izrazi [ibidem: 519], komeni, da bo arhitekt s poznavanjem slikarstva in matematikelahko pri svojem delu shajal kot pesnik shaja z notranjim glasomin besedami. Ni sicer potrebno, da je arhitekt izmojstren vslikarstvu, da je mojster operiranja s števili ali Arhimed vgeometriji. Nadaljuje: "Dovolj bi bilo, da obvlada elementeslikarstva (ki sem jih predpisal)" [ibidem: 519].

Ko Hribar citira Platona, uporablja tudi grško besedo , kijo lahko po Hribarjevih besedah pogojno poslovenimo z besedo"umetnost" [1997: 6], in to le pod pogojem, èe tega pojma nerazumemo v današnjem pomenu besede, temveè kot vsakršnovešèe, oziroma umno proizvajanje v pomenu spoznati se na kaj(tudi na idejo).

Tudi v takšnem kontekstu naj bi bila arhitektura umetnost, sajpomeni umno proizvajanje - temeljit razmislek o zasnoviprostora.

Narava po Hribarju, ki preuèuje Platona, deluje logièno. Nedeluje stihijsko, temveè deluje kot bi delovala po naèrtu, umno.To naj bi dejansko pomenilo sistematièno urejenost kozmosa indejstvo, da tudi v naravi vlada red (posredno pa naj bi to veljalotudi za umetnost, kadar je le ta "naravna", neizumetnièena)."Narava je �e sama po sebi nekako tehnièna, saj deluje kotumet(el)nik, smotrno, logièno ..." Narava deluje kot , kot

, kot umetnost v najširšem pomenu besede [ibidem: 17].Narava je predvidljiva, prepoznavna in urejena. Heraklitu in

Parmenidu se je narava kot odprla kot harmonièna igraenakovrednih nasprotij, luèi in teme, moškega in �enske. �eantièni filozofi so menili, da so nasprotja krmiljena tako, da sovselej v ravnote�ju [ibidem: 12-14].

Iz tega sledi naše stališèe, da gre v "naravi" kot enoviti celoti,pa tudi v umetnosti, znanosti, ki iz nje izhajajo (in iz pojma -spoznati se na kaj), dejansko za ponavljanje vzorca od celote dodetajla in/ali obratno. Umetnost, likovna umetnost in (z njo)arhitektura sta odsev iste stvarnosti.

Iz naše predpostavke o t.i. polarnosti sveta, igri dvojic (diad),ki podpirajo celoto, ki izhaja tudi iz naravnega zakona vzroka inposledice, sledi, da se red, ravnote�je dvojic, dogaja na vsehnivojih od makro do mikrokozmosa, kar naj bi veljalo tudi zaarhitekturo kot kozmièno umetnost.

V arhitekturi med posameznimi spremenljivkami, ki dejanskosoustvarjajo arhitekturo, obstajajo bodisi vzrok in pogojenost,oziroma soodvisnost. Èlena sta lahko pogojena drug z drugim,lahko sta v sorazmerju ali v obratnem sorazmerju.

Pravilno izbrana konstrukcija nudi dobro izhodišèeoblikovanju, obratno dr�i, da je dobro oblikovana tista stavba,kjer so naèrtovalci izbrali pravo konstrukcijo. Tu sta ideja(zasnova) in izvedba (konstrukcija) dejansko (tudi èasovno)soodvisni. Te�ko je doloèiti mejo kaj obstaja prej: zasnova celote

Arhitektova znanja

Arhitektura kot umno proizvajanje

Umno delovanje narave in njena te�nja po ravnovesju

Soodvisnost elementov dvojic

tehne

tehnears

physis

tehne

(6)

38

39

nerazdru�ljivost principa in procesa [Heider, 1998: 15] in vkaterem se udejanjajo vse stvari in dogodki (ne glede na to, ali sosi med seboj skladni ali navzkri�ni, komplementarni alinasprotujoèi si), tako deluje arhitektura znotraj kozmiènegaprincipa, vse njene komponente pa znotraj naèrtovalskegaprocesa. Tako kot se Dao kot princip, ki doloèa stvarstvo, nanašana vse stvari, tako se tudi širša likovnost nanaša na snovanjearhitekture (oziroma obratno).

Èe dr�i, da je èlovek kot mikrokozmos umerjen po Kozmosu,je dobra arhitektura umerjena po èloveku in zanjo tudi dejanskovelja, da je kozmièna umetnost. Dobra arhitektura je tista, ki joavtor obravnava celostno, kot enovit skupek posameznihelementov - entitet in ki te vkljuèuje v pravem razmerju,predvsem pa je po meri èloveka. Arhitektura v najboljšempomenu besede pomeni (enovito) so�itje uporabnosti, estetike inkonstrukcije. V odvisni dvojici yina in yanga, celote, enosti, se vdominantni vlogi izmenjujeta estetika (lepota) in uporabnost.

Kvalitetno stavbarstvo obstaja le znotraj preseka umetnosti inznanosti, znotraj za nepoznavalca navidezno loèenih sfer. Obstajakot uravnote�ena celota, a je glede na razlièna umetnostno-zgodovinska obdobja, oziroma arhitekturno zgodovino, razliènointerpretirano. Likovnost in estetika na eni strani, uporabnost inkonstrukcija na drugi, predstavljajo le dva pola neloèljive celotein naravo arhitekture. Arhitekturi ni moè odvzeti njeneambivalentne narave, ne da bi jo s tem bistveno okrnili.

Peter Marolt


asist mag Peter MaroltUniverza v Ljubljani


znanosti. (Svetovni nazor pa je seveda vkljuèen tudi v umetniškemdelovanju, v umetniški, v našem primeru v likovni komponenti arhitekture).

2 Planine se v svoji dolgoletni spremembi zaradi erozije spušèajo v doline terjih s tem izravnavajo. Preobilje ali manko neèesa, lahko pomeni te�ave, hkratipa tudi mo�nost pozitivnega preobrata. Posledice preobrata so lahko za nasdobre ali slabe. Zgodovinski preobrat lahko s seboj sprva sicer prinese velikogorja, v kasnejšem obdobju pa vsaj za doloèen èas izboljšanje in pozitivnospremembo. Vsakršna pretirana eksploatacija na primer, s seboj prinesenegativne posledice, saj ruši naravno razmerje. Golosek na hribini pomeniplazenje zemlje ob veèji kolièini de�ja. Te�ave se pojavljajo zaradiunièevanja pragozda, pretiranega izlova rib,....

3 Oblikovanje v rokokoju, kot zadnji fazi baroka, ki pomeni poèasni zatontakšnega (prebogatega) zaljšanja kipov, fasad, arhitekturnega prostora,pomeni prehod k umirjenejšem, bolj "klasièno" naravnanem stilu. Obratno sepo "funkcionalizmu" (pa tudi vzporedno z njim) postopoma vraèajo stili, kiišèejo nekoliko "bogatejši" likovni izraz.

4 Èe je Dao (pot) izrekljiv, potem ni veè veèni Dao.5 Mesto Sippara ima arhetip v Ozvezdju raka, Ninive v Ursa Maior, Asur v

Arcturusu,….6 V arhitekturi govorimo o enotnem oblikovanju od "globalne zasnove"

objekta pa vse do detajla. Pri tem gre lahko za bolj ali manj hkraten razmisleko celoti in o detajlu, lahko pa celotna ideja izhaja iz ideje o detajlu, ki postanevodilna (prepoznavna) ideja arhitekturnega objekta. (Prezraèevalne napravelahko kot likovno - kompozicijski in simbolni element oznaèujejo vhod vjavno zgradbo.) Pri enakomernem odmerjanju razmisleka tako o detajlu,kakor tudi o celoti, govorimo, da "detajl podpira celoto", velja pa tudiobratno.

7 Obratno velja, kadar gre za (izkljuèen) poudarek na uporabnosti, bodisizaradi masovne, poenostavljene, hitrejše gradnje, zaradi zahteve investitorjapo zmanjšanju stroškov gradnje, kjer gre za oklešèenje likovno - estetske platiarhitekture. Tega seveda ne gre zamenjevati z minimalistiènimoblikovanjem, kjer gre za specifièno in zavestno izbrano estetiko, ki vlikovno - oblikovalskem smislu predstavlja kvaliteto.

Alberti, L. B., 1986: The ten books of architecture. Dover publications, NewYork.(reprint izdaje: Alberti, L. B., 1755: The ten books of architecture. EdwardOwen, London.)

Alberti, L.B., 1991: Zehn Bücher über die Baukunst.WissenschaftlicheBuchgesellschaft, Darmstadt. (reprint izdaje: Alberti, L. B., 1912: ZehnBücher über die Baukunst. Heller, Wien, Leipzig. )

Amalietti, P. (ur.), 2000: Èuang Ce: Kje je tao in druge zgodbe. Amalietti &Amalietti, Ljubljana.

Cvetko, B., 1996: Sedemnajst trenutkov misli. Samozalo�ba, Ljubljana.Deutsch, E., 1989: Vrt i kontemplacija. Kameni vrt Rjoanði u Kjotu i pojam

yugena. Pajin, D. (ur.) Zen danas. Deèje novine, Gornji Milanovac: 108-112.Eliade, M., 1992: Kozmos in zgodovina; mit o veènem vraèanju. (prviè izdano:

Eliade, M., 1949: Le Mythe de leternel retour: archetypes et repetition.Librairie Gallimard, Pariz.) Nova Revija, Ljubljana.

Heider, J., 1998: Tao vodenja: Lao Cejev Tao te èing prirejen za naše dni. Alphacenter, Ljubljana.

Hribar, T., 1997: O logiènosti kozmosa. Logos in kozmos. Poligrafi, Let 2, Št 7,8:5 - 38.

Hribar, T., 2003: Dar biti: darovanje in �rtvovanje. Slovenska matica, Ljubljana.Khayyâm, O., 2002: Štirivrstiènice : Omar Hajam rubaijat. Samozalo�ba Anan,

Ljubljana.Kocjanèiè, G., 1999: Sveti prostor - prostor simbola. Sakralna arhitektura v

slovenskem prostoru - danes. Pozoj, Velenje: 49-60.Marolt, P., 2001: Arhitektura sakralnega prostora tu in danes v Sloveniji: sveto v

sakralnem in profanem (magistrsko delo). Fakulteta za arhitekturo, Univerzav Ljubljani, Ljubljana.

Milèinski, M., 1997: Èlovek v kaosu - stara Kitajska. Logos in kozmos. Poligrafi,Let 2, Št 7,8: 39-50.

Musashi, M., 1999: Knjiga petih prstanov - Gorin no šo.Amalietti, Ljubljana.Suzuki, S., 2002: Duh zena, duh zaèetništva. Kud Logos, Ljubljana.Uršiè, M., 1994: Gnostièni eseji. Nova revija, Ljubljana.Westwood, J., 1995: Skrivnostni kraji sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana.

Vir slike:Peter Marolt, 2003: Polnoèna tišina (katalog razstave). Atrij Šivèeve hiše v

Radovljici, 19. december 2003 - 6. januar 2004. Muzeji radovljiške obèine,Radovljica. (foto: Miran Kambiè)

Viri in literatura

Opombe

1 Opredelitev arhitekture kot znanosti, umetnosti in filozofije je mogoèereducirati na tezo, da je arhitektura znanost in umetnost (o oblikovanjuprostora). Filozofija je kot mati vseh znanosti namreè �e vkljuèena v pojmu

Slika 1: Peter Marolt. Entiteta 4. Mešana tehnika, 30x20x30, 2003.Peter Marolt, Entity 4, Mixed technique, 30x20x30, 2003.

Jo�e Marinko

40

Grški tempelj je arhitekturna stvaritev, ki ima od èasa svojega nastanka pa dodanes nepogrešljiv vpliv v zahodni arhitekturi. Po svoji vsebini je bil tempeljkljuèna stavba grških mest, zato je neposredno vplival na ostale vrste javnih stavb.Rimljani so tempeljsko zasnovo uporabljali v izvorni obliki ali pa jo spojili zetrušèanskimi arkadami v novo podobo, ki je zaznamovala vso kasnejšo klasiènoarhitekturo. S stebrnimi redovi, ki so jih kodificirali renesanèni teoretiki inuporabljali renesanèni arhitekti je bila tema grškega templja izhodišèearhitekturnim delom razliènih stilnih obdobij do moderne. Pa tudi sodobnaarhitektura prevzema mnoge kompozicijske principe, ki so se najbolj jasnoizoblikovali prav pri grškem templju.Èlanek �eli ponovno priklicati v našo zavest arhitekturne kvalitete grškegatemplja in opozoriti na njegovo izhodišèno vlogo v arhitekturi kasnejših obdobij.Hkrati potrjuje tezo, da je mo�no izvorno temo (templja) izvirno interpretirati(preoblikovati) v skladu z arhitekturno usmeritvijo doloèenega èasa. S tem paposredno odgovarja na eno kljuènih vprašanj sodobne umetnosti in tudiarhitekture, namreè: da za kvaliteto ocenjevane stvaritve ne more biti odloèujoèikriterij njena nevezanost na izvorno. Èlovek se pri svojem delu vedno nekjezgleduje, pa naj to imenuje vzor, motiv ali izhodišèe.

izvleèek

2oo4 / 1 ARVPLIV GRŠKEGA TEMPLJA V ARHITEKTURI

kljuène besede:

Z gotovostjo lahko reèemo, da je grški tempelj najpopolnejšaarhitekturna stvaritev vseh èasov. Tako odlièno mesto je zaradisvoje vsebinske pomembnosti in temu ustreznega oblikovanja,dosegel �e v domovini svojega nastanka, v antièni Heladi. Njegovvpliv pa je do danes prisoten v vseh kulturah zahodnega sveta, kiimajo svoje izhodišèe v grški antiki.

Preden bomo ocenili vrednost grškega templja v èasunastanka in v zgodovini, obnovimo nekaj osnov o njegovemrazvoju, o zgradbi in o tipih, ki so se izoblikovali iz izhodišènezasnove. Za Grka je bil tempelj hiša bo�ja v dobesednempomenu. V njem je prebival eden od bogov grškega panteona, kotkip v èloveški podobi. Tempelj je prebivališèe boga na zemlji,kraj njegove resniène navzoènosti. �rtvovanja in slavja obtempeljskih praznikih so se vršila zunaj na �rtveniku in v svetemgaju. Prostor okrog templja se je s èasom napolnil znajrazliènejšimi spomeniki bogov, mitoloških junakov,zmagovalcev v vojnah, borilcev, atletov, ovenèanih z lovorjem, skipi konjev, jezdecev in èetverovpreg. Kot pravi L. Curtius, je bilgrški tempelj zaradi svoje dru�bene vloge v kamnu zgošèenooblikovano �ivljenje [Curtius, 1913].

Vsebinska sestava templja je preprosta. Skozi pokritostebrišèe (trem) je vhod v predprostor (pronaos) in od tu v prostors kipom boga (naos). Z druge strani naosa je bila tempeljskazakladnica (opistodomos). Poseben peèat templju so dajalistebrni redovi (stili): dorski, jonski in korintski. Oblika kapitelain celoten sestav vseh delov je bil povezan s stilnim izrazom.

V èem je torej odliènost arhitekture grškega templja? Najprejje to v merilu, ali kot pravi B. Zevi, v èloveški skali [Zevi, 1959].Èlovek postane merilo v arhitekturi. Nato je skladnost merila,motiva in materiala [Marinko, 1997]. Arhitektura grškegatemplja je pregledna in enostavna, izhaja iz Evklidovegeometrije. Skladnost med posameznimi sestavnimi deli templjain celoto je dose�ena s proporcijami [Kurent, 1970]. Uporaba

proporcijskih metod ne prispeva le k urejenosti in likovni kvalitetiarhitekture, temveè pomeni tudi oporo pri gradnji stavbe. Red, kiga ustvarja modularna zasnova, izhaja iz uporabeantropometriènih mer in premera stebra kot osnovnegakonstitutivnega elementa. Predvsem pa ustvarja harmonijo, kotglavno kvaliteto grškega templja, sinteza vseh treh zvrsti likovneumetnosti: arhitekture, slikarstva in kiparstva.Ta enovita celota jetako popolna stvaritev, da bi z Albertijem lahko rekli, da ji nimogoèe nièesar dodati in nièesar odvzeti, ne da bi pokvarili njenovrednost [Mušiè, 1966]. Do te stopnje pa niso prišli Grki ziskanjem vedno novih oblik, ampak so osnovni tip templja innjegove sestavine mojstrili veè stoletij po naèelu:

. Da gre pri grškem templju za resnièno vrhunsko stvaritevdokazuje tudi dejstvo, da njegov sijaj po 2500 letih ni obledel, sajni poglobljenega študija arhitekture brez poznavanja te - zazahodno kulturo - temeljne stavbe.

Poleg absolutne vrednosti je pomemben vpliv grškega templjana kasnejša obdobja. Glavne fasade sakralnih in pomembnihjavnih stavb, notranjosti reprezentanènih dvoran in kro�nezasnove imajo svoja izhodišèa v grškem templju. Sledili jimbomo v èasovnem zaporedju od grške in rimske antike prekorenesanse do zaèetkov moderne arhitekture. Slovenci mamo sPleènikom enega zadnjih velikih dedièev antike, ki je ni leposnemal, ampak ustvarjalno dograjeval. Nasprotno pa sonekateri arhitekti temo grškega templja le kopirali ali slaborazumljeno uporabljali v eklektiènih kompozicijah; zironiziranjem pa to veliko arhitekturo tudi razvrednotili.

Risbe, ki so sestavni del te razprave, so izdelali študenti FApod mentorstvom avtorja.

Rimski tempelj zdru�uje etrušèanski enocelièni ali trocelièniprostor v celotni širini svetišèa in trem pred njim. V oblikovnem

non multa sedmultum

Kompozicija glavne fasade

The Greek temple is an architectural creation that has had indispensableinfluence on Western architecture since its beginnings. According to its content,the temple had key significance in Greek cities, thus it directly affected all othertypes of public buildings. The Romans used the temple's layout in its original formor merged it with Etruscan arcades into a new image, which marked all laterclassical architecture. With orders, which were codified by Renaissancetheoreticians and used by Renaissance architects, the theme of Greek templesbecame the starting point for all architectural enterprises in various style periods,all the way to modernism. Even contemporary architecture has accepted manycomposition principles, which were most clearly established on the Greek temple.The article wishes to rekindle our consciousness about architectural qualities ofthe Greek temple and point out its guiding role in later architectural periods. Itsimultaneously proves the statement that the original theme (the temple) can beoriginally interpreted (redesigned) according to architectural orientations of acertain time. Thus it indirectly responds to one of the key issues in contemporaryart and also architecture, namely, the decisive criteria, when evaluating thequality of a creation, cannot be its disengagement from the original. A creativeperson when working always looks to a reference, whatever its name: ideal, motifor starting point.

abstract

temple, Greek temple, order, architectural composition, starting points

key words:

tempelj, grški tempelj, stebrni redovi, arhitekturna kompozicija, izhodišèa

The influence of the Greek temple on architecture

UDK


72.032

Jo�e Marinko

41

VPLIV GRŠKEGA TEMPLJA V ARHITEKTURI

smislu se rimski tempelj od svojega vzornika, grškega templja,razlikuje predvsem v treh stvareh: dvignjen je na visokpodstavek, dostopen je samo na sprednji strani po stopnicah instebri svetišèa (celle) so se umaknili v stene

v Rimu je nastal za èasa njegove vladavine v letih 69-79po Kr. Vhodna fasada je sestavljena iz šestih stebrov s korintskimikapiteli. Pred temi stebri je zunanje stopnišèe s tremi podesti. Naosrednjem podestu se nahaja oltar za �galne daritve bogovom, nastranskih pa skulpturi s konjenikoma. Te�nja renesanèniharhitektov, da naj bo cerkvena fasada oblikovana kot antiènitempelj, je naletela na oviro pri proèelju triladijske bazilike, kjerje srednja ladja dvignjena nad stranskima. Ena od rešitev je t.i.dvojna fasada, ki jo je uporabil arhitekt A. Palladio pri svojihbeneških cerkvah in

. Proèelje srednje ladje je oblikovano kotmonumentalna tempeljska fasada s štirimi kolosalnimi stebri napodstavkih. Za njo pa je ni�ja in širša tempeljska fasada, ki zlevim in desnim delom timpanona zakriva èelni steni stranskihladij.

. Vespazijanovtempelj

S. Francesco della Vigna, Il Redentore S.Giorgo Maggiore

Zaradi svoje izredne lege, dvignjene nad Prešernov trg, imaposebno vlogo v

podobi stare Ljubljane. Postavili so jo med leti 1646 in 1660 kotenoladijsko baziliko z dvema vencema stranskih kapel. Doglavnega vhoda vodi trojno stopnišèe. Podstavek, na kateremstoji cerkev, je iz kamna. Fasada je zidana in ometana, èlenitev paje po vzoru zgodnjebaroènih italijanskih cerkva, izvedena spilastri. Shema je tempeljska fasada s štirimi stebri.

franèiškanska cerkev Marijinega oznanjenja

Na drugaèen naèin je tempeljska fasada kot izhodišèe zacerkveno fasado uporabljena pri cerkvi v Rimu. Naèrt tejezuitske cerkve je izdelal arhitekt G. B. da Vignola, fasada pa jeizvedena po naèrtu arhitekta G. della Porta. Proèelje je deljeno vdve nadstropji. Vsako nadstropje je èlenjeno z dvojnimi pilastrina podstavkih. Moèna horizontalna èlenitev je izvedena zvenènimi napušèem nad vsakim nadstropjem pilastrov. Spodnjenadstropje fasade je šestosno, zgornje pa štiriosno. Dodanevolute ob straneh povezujejo osrednji višji del fasade pred glavnoladjo z ni�jim delom, ki zapira stranski ladji. Ta fasadnakompozicija je postala vzor za mnoge baroène fasade.

Il Gesu

Slika 1: Vespazijanov tempelj, Rim (69-79).Vespasian's Temple, Rome (69-79).

Èe je v renesansi in baroku prevladoval vpliv rimske antike,pa je v klasicizmu to mesto zavzela grška arhitektura. Podoboklasicistiène arhitekture najbolj doloèa tempeljska fasada strikotnim zatrepom ali stebrnim portikom. S francoskimracionalizmom 18. stol. se je izoblikovala te�nja po èvrstihpravilih v umetnosti, kot protiute� razigranosti baroka.Pomembna je bila tudi Winckelmannova razlaga pomena grškeumetnosti kot "plemenite enotnosti in tihe velièine". Izhodišènatema, tempeljska fasada, je uporabljena razlièno. Tam, kjer gre zakopijo, kot v primeru (slov. Marije Magdalene) vParizu, deluje taka rešitev monumentalno, a hladno in prazno.Stavba je od zaèetka gradnje leta 1764 spreminjala svojofunkcijo: v njej je bila cerkev, Napoleonov tempelj slave, pa tudi�elezniška postaja.

Nova stra�arnica v Berlinu je stavba, pri kateri jearhitekt K. F. Schinkel strogemu kubusu s štirimi vogalnimipiloni, dodal grški portik, ki ga podpira šest dorskih stebrov. Taspominska stavba je dobila svoj poudarek še dodatno stimpanonom, okrašenim s skulpturami. Za razliko od stavb, ki vceloti prevzemajo tempeljsko fasado, je v primeru obravnavanearhitekture grški portik le del stavbe, ki je zgrajena po principih

La Madeleine

Neue Wache

Slika 2: Franèiškanska cerkev Marijinega oznanenja, Ljubljana (1646-60).The Franciscan Church of Mary's Annunciation, Ljubljana (1646-1660).

Jo�e Marinko

42


klasiène kompozicije. Gre za stavbe z novo vsebino, ne veèsakralno, ki pa za svojo simbolno oznaèitev še vedno uporabljajoproèelje grškega templja.

Tudi pri povsem profani stavbi, kot je , kistoji v sredini kompleksa kraljevskih solin v Chaux v vzhodniFranciji, se arhitekt C. N. Ledoux ni odrekel šeststebrnemuportiku pred glavnim proèeljem. Celoten kompleks je bilzasnovan tlorisno kot elipsa z radialno razmešèenimi bivalnimipaviljoni za delavce in direktorjevo hišo v sredi. Njenopomembnost dodatno poudarjajo stebri izvedeni v rustiki.

Klasicizem je bil posebno primeren za velikopotezno urejanjemest, predvsem njihovih dominantnih delov, trgov, avenij inpomembnih javnih zgradb. Nove zgradbe je narekovala rastoèaindustrializacija (tovarne, gospodarska in upravna poslopja,banke...), pa tudi nastajajoèe zanimanje za zgodovino (muzeji,spomeniki, obele�ja slavnih dogodkov v zgodovini naroda...). PoEvropi so gradili komplekse stavb, namenjene muzejskimzbirkam, ki so bile dostopne javnosti. v Londonuje bil zgrajen v letih 1823-46. V sredini je portik z osmimijonskimi stebri in skulpturno bogato okrašenim timpanonom.Jonska kolonada obkro�a tudi stranska krila stavbe.

De�ele "novega sveta" so za javne stavbe pogosto uporabileklasiène oblike. Središèe ameriškega politiènega �ivljenja,washingtonski Kapitol, je velik neoklasicistièni kompleks stavb.Po vzoru baroènih parkovnih ureditev se zahodno od Kapitolarazteza parkovno urejen podolgovat prazen prostor, imenovan

, na koncu katerega je postavljen spomenik Lincolnu. Spomenik je bil zgrajen v obliki grškega

templja, ki ga z vseh štirih strani obdajajo kolonade, tudi tu kotdodatek osrednjemu kubusu z ravno streho.

direktorjeva hiša

Britanski muzej

Lincoln MemorialMall

21. Na prelomu stoletja so v hrvaški metropoli nastali pogoji zaprodor idej modernizma.V. Kovaèiè, kot duhovni oèe hrvatskearhitekture moderne, se je �e v letih pred prvo svetovno vojnozavzemal za funkcionalistiène postulate Wagnerjeve šole inLoosov princip neokrašenosti. Po vojni je prišlo do velikegagradbenega razmaha. Med naèrti za novi poslovni in stanovanjskidel mesta je bila kot mejnik, na zaèetku med novim in starimdelom mesta, zgrajena nova zgradba zagrebške Borze. S tostavbo, pri kateri je glavni vhod oblikovan kot portik antiènegatemplja, je arhitekt ustvaril "triumfalni entree" v novi poslovni delmesta. Kljub zahtevam moderne je arhitekt segel po klasiènemizhodišèu s katerim je zagotovil �eljeno monumentalnost stavbena tem mestu.

Slovenci imamo s Pleènikom enega zadnjih velikih mojstrovklasiène kompozicije. Zato mu tudi tema grškega templja ni bilatuja in jo kot izhodišèe zasledimo pri mnogih njegovih stavbah,predvsem pri glavnih fasadah cerkva. Taka je tudi prva njegova

(1910 - 1913). Zgrajena je bila vdelavskem predmestju in je zato morala bitizasnovana skrajno racionalno. Med prvimi arhitekti v Evropi jePleènik uporabil vidni beton za cerkveno stavbo. Glavna fasada jev tem gradivu zasnovana kot šeststebrni grški tempelj. Zanimivpri tem je vsak detajl, ki ka�e kako je izhodišèno temo prilagodilnovemu gradivu. Tako so npr. stebri v tlorisu kvadrati sposekanimi robovi na trupu, baza in kapitel pa ohranjatakvadratni prerez. Na temenu tipmanona je namesto antièneakroterije postavljena kraška "zvonica". Èeprav je naèrt do�ivljalštevilne spremembe, pa je vseskozi prisotna ideja tempeljskefasade s stebrišèem.

Iz obdobja zaèetkov moderne arhitekture na Hrvaškem jezanimiva zgradba v Zagrebu, ki je bila zgrajena poprvonagrajenem projektu arhitekta Viktorja Kovaèièa iz let 1920-

cerkevOttakringu

sv. Duha na Dunaju

Borze

Slika 3: Lincoln Memorial, Washington (1922).Lincoln Memorial, Washington (1922).

Kro�ne zasnove

Notranje stebrišèe

Poleg pravokotne so imeli grški templji tudi kro�no tlorisnozasnovo, imenovano . V mestu Epidavru na Peloponezu, kije slovelo po svojem zdravilišèu, so leta 370 pr. Kr. zaèeli gradititolos posveèen bogu zdravilstva Asklepiju. Tempelj stoji nastopnièastem podstavku. Na zunanji strani ga obkro�a 26 dorskihstebrov,v notranjosti ali pa je 14 korintskih stebrov.Zunanje stebrišèe povezuje kro�no oblikovan arhitrav, nad njimije friz sestavljen iz triglifov in metop, streha pa je što�ièasta, zakroterijem na vrhu. Posebno lepo je bil oblikovan notranji tlak.Izmenièno tlakovanje s èrnimi in belimi tlakovci romboidneoblike je naredilo vtis pravilnih kro�nih linij.

Med pomembne mejnike v razvoju arhitekture sodi tudimajhen okrogel tempelj, imenovan , ki ga je leta 1502po naroèilu španskega kraljevega para, zasnoval D. Bramante.Stavba (kapelica) stoji na dvorišèu samostana

v Rimu, na mestu, kjer naj bi umrl muèeniške smrti sv.Peter. Arhitekt je na izviren naèin zdru�il grški tolos in rimskokupolo. Spodnji del je narejen po vzoru kro�nega templja. Na trehstopnicah je podstavek, na katerem stoji , obdana sšestnajstimi rimsko-dorskimi stebri iz granita. Nad stebrišèem, kiga povezuje kro�ni arhitrav s frizom, je hodnik z balustrado. Celaje nad pritlièjem dvignjena še za eno eta�o in prekrita s kupolo. Zizbranimi proporcijami in s sintezo razliènih elementov v enovitokompozicijo, kateri je kot krono dodal še kupolo, je Bramanteustvaril vzor številnim kasnejšim stavbam visoke renesanse inbaroka.

Poleg zunanjosti, ki je bila pri grškem templjunajpomembnejša, so arhitekti izoblikovali tudi kvalitetnenotranjšèine. Èeprav s kipom boga ni potreboval veèjih

tolos

naosa cele

Tempietto

cela

naos

San Pietro inMontorio

Slika 4: Borza v Zagrebu (1920-21).The Stock Exchange in Zagreb (1920-1921).

43

Jo�e Marinko


prof dr Jo�e MarinkoFakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljanai

razse�nosti, ker se tu niso zbirali ljudje kot v kršèanskih cerkvah,pa je sorazmerje do celotne velikosti pri veèjih templjihnarekovalo tudi veèji notranji prostor. Grki še niso poznalirazpirala, ampak so uporabljali le prostole�eèe nosilce, zato nisomogli premostiti veèjih razponov pri strehah in stropovih. Da bizmanjšali razpetine, so uvedli stebrišèe tudi v notranjost.

v Basah, iz 5.-4. stol. pr. Kr., ima v naosujonske polstebre, kot zakljuèke zidov, postavljenih pravokotno nastranski steni. Posebnost tega svetišèa je uporaba vseh trehstebrnih redov v eni stavbi: Zunanji stebri so dorski, v notranjostipa je poleg jonskih še prostostojeè korintski steber, ki s svojimpolo�ajem loèuje mesto najsvetejšega, z Apolonovim kipom, odostalega prostora v naosu.

Apolonov tempelj

Viri in literatura

Curtius, L., 1913: Die antike Kunst I., Handbuch fuer Kunstwiessenschaft.Neubabensberg, Berlin. Prevod: E. Cevc in M. Stele v: Napori, Ljubljana1955

Zevi, B., 1959: Pogledi na arhitekturo (prevod: B. Stopar). LjubljanaMarinko, J., 1997 LjubljanaKurent,T., 1970: Modularna evritmija šempetrskih edikul. LjubljanaMuši , M., 1966:Veliki arhitekti II. Maribor

:Antièna arhitektura.

è

Stebrišèe, ki oblikuje notranji prostor, je uporabil tudi Pleènikv na Hradèanih. Veè let je prenavljal razliènedele stavb, dvorišèa in vrtove starodavnega gradu nad Prago, ki jepo prvi svetovni vojni postal rezidenca predsednika Masaryka.Matijeva dvorana je dejansko le monumentalni prehod k drugimdelom gradu, pa vendar ji je Pleènik vtisnil poseben peèat. Predboèno steno z okni je postavil stebrišèe v štirih eta�ah; v pritlièjuslope, v prvem in drugem nadstropju dorske, v tretjem pa jonskestebre - povsem v skladu z antiènim naèelom. Vsaka eta�a jezakljuèena z vencem. Veèeta�na kolonada, osvetljena od zadajskozi okna, daje prostoru sveèano obele�je. Na izviren naèin je stem dosegel monumentalnost ambienta.

Kako bogato izhodišèe je lahko antièni tempelj tudiarhitekturi moderne dobe, je pokazal Pleènik v cerkvi

v Šiški. Gre za eno prvih modernih cerkva v Sloveniji,zgrajeno v 20-tih letih preteklega stoletja. Sodoben bogoslu�niprostor je zasnovan centralno. Napredno arhitekturo je Pleènikizrazil z elementi klasiènega stavbarstva, ki izhajajo iz antiènegatemplja; glavni vhod je oblikovan kot štiristebrni portik,notranjost cerkvenega prostora obdaja stebrišèe, ki deli prostor vladje, zvonik pa je oblikovan kot okrogel tempelj s sto�ièastostreho. Vsak od teh elementov, ki ne skriva svojega antiènegaizhodišèa, je ustvarjalno preoblikovan, s èemer je Pleènik izvorno

Matijevi dvorani

sv.Franèiška

Slika 5: Apolonov tempelj v Basah (5-4 stol. pr. Kr.).Apollo's Temple in Basah (5-4 BC).

Slika 6: Cekrev sv. Franèiška Asiškega c Šiški (1925-28).The church of St. Francis of Assissi, Šiška (1925-1928).

izrazil na izviren naèin in ustvaril svojo .Ni nakljuèje, da si je Unesco za svoj zašèitni znak izbral

stilizirano èelno fasado grškega templja in s tem potrdil posebnosimbolno vrednost te antiène arhitekture, ki je kot shema prisotnav mnogih arhitekturah zahodnega sveta.

architecturo perennis

Andrej Uchytil, Zrinka Barišiæ Mareniæ, Ariana Štulhofer

44

Tijekom prve polovice XX. stoljeæa širenje Zagreba usmjereno je prema istoku,dijelu grada koji obilje�ava moderna arhitektura. Zvonimirova je ulica povezaladonjogradsku strukturu grada s tada udaljenim perivojem Maksimir. U njenomsredišnjem dijelu slovenski arhitekt Jo�e Pleènik 1934.-1935. godine projektirafranjevaèku baziliku Majke Bo�je Lurdske, ali je realizirana samo kripta. Godine1965. izvodi se ulazni aneks (arh. Z. Vrkljan), a potom 1970.-1971. i novi korpuscrkve, jednoprostorne hale u beton-brut izvedbi prema projektu arhitekata Z.Vrkljana i V. Balleya. Natjeèajni projekti za ureðenje eksterijera i interijera crkveprovedeni 1995./96. godine planiraju nadogradnju sadašnje zateèene situacije.Unutar samostanskog konglomerata Majke Bo�je Lurdske u Zagrebu"Pleènikova kripta" razotkriva se poput "arhitektonskog rudimenta". Paradokstog djela otkriven je u dihotomiji aspekta njegove fizièke hermetiène pojavnosti injegovog ekstremno komunikacijski inspirativnog aspekta idejnog projekta.Veliki majstor arhitekture definirao je gradbenu strukturu koja je omoguæilavitalnost djelu i u promijenjenim fizièkim, sadr�ajnim i �ivotnim uvjetima.Dosegnuta slojevitost osigurala je unutar svoje samodostatne pojavnosti postojan70-godišnji �ivotni vijek prostoru kripte, ali u funkciji Crkve, unatoè religijinesklonih društvenih okolnosti. Na tragu prostornog iskustva svoje vrtnearhitekture realizirane u Pragu, Pleènik u Zagrebu stvara kompleksan"protostrukturalistièki koncept" kao osobnu, intimnu kritiku sakralne arhitektureuopæe.

izvleèek

2oo4 / 1 ARJO�E PLEÈNIK - IMPULSI I OGRANIÈENJACRKVE MAJKE BO�JE LURDSKE U ZAGREBU

kljuène besede:

Samostanski kompleks Majke Bo�je Lurdske u Zagrebuslijedom postupnih dogradnji u posljednjih je sedamdesetakgodina izrastao do današnje faze još uvijek nedovršenog inedoreèenog zdanja. Uoèen je aditivni naèin prostornogprigraðivanja novih gradnji po principu "jedno do drugog", prièemu su jedini arhitektonski korektivni elementi tra�eniusklaðivanjem vanjskih horizontalnih ili vertikalnih gabaritasusjednih graðevina. Takvim formalistièkim pristupomuspostavljeni su, umjesto slojevitih kulturoloških dijalogapro�etih arhitektonskih tijela, jednodimenzionalni monolozi ukonglomeratu hermetièkih, nedovršenih cjelina. Unutar togsklopa posebno mjesto zauzima "Pleènikova kripta". Odsustvorealizacije "gornje crkve" te realitet stvarnog stanja stvari,uspostavili su "arhitektonski rudiment" koji u svojoj sr�irazotkriva paradoks raskola fizièki-realiziranog i idejno-inicijalnog aspekta arhitektonskog prosedea.

Pitanje je, je li ona danas zaista sloj koji je "zaostatak organakoji je izgubio svoju funkciju", relikt, koji u smislu materijalnepojavnosti nije do�ivio svoj predviðeni rast, ili je ona "poèetnistadij, prvo iskustvo" jedne �ivotvorne kontinuirane tisuæljetnekomunikacije u arhitekturi kroz koju prolazi svaki projektant,problematièar svoje discipline.

Samostanski sklop Majke Bo�je Lurdske prislonjen je uzju�ni, konkavni, vizurama otvoreni gabarit Zvonimirove ulice,temeljne urbane arterije kojom Zagreb nakon Prvog svjetskograta osvaja nova podruèje prema istoku. Taj potez, ustvari,zapoèinje portalom Kovaèiæeve Burze, a upravo neizgradnjomplasticiteta cjelovite Pleènikove zamisli izgubio je moguænost daunutar te višekilometarske monotone ulice, koja izvire iz prostora"Meštroviæeva okruglog Umjetnièkog paviljona" uspostavineophodne akcente urbanistièke mjere grada. Ujedno, izgubljenaje i pogodnost da se upravo novi prodor definira izuzetnimreferentnim autorskim osobnostima: Kovaèiæ - Meštroviæ -

Pleènik. (Svi su bili polaznici Beèke akademije, štoviše i uèeniciistog barda "arhitekture grada", Otte Wagnera).

Zagrebaèka arhitektonska škola oduvijek je izranjala izurbanistièke situacije ili pak anticipirala njezinu viziju. "Otachrvatske moderne" arhitekt Viktor Kovaèiæ realizacijom crkve Sv.Bla�a iz 1912. godine na uglu Prilaza i Primorske ulice,stvaranjem intimnog trga - predprostora crkve, te uvuèenimpozicioniranjem vertikale zvonika upravo arhitektonski definirakilometarski potez ulice "prilaza" gradu od njegova zapadnogkolodvora. Kovaèiæeva crkva ujedno je orijentir i mjera gradskomambijentu i njegovoj homogenoj strukturi.

Pleènikova arhitektura izrasta iz autorova jedinstvenog, uplejadi velikana arhitekture 20. stoljeæa, gotovo iznimnog talentasposobnosti arhitektonskog oblikovanja unutar njegovihmaterijalno fizièkih, pojavnih svojstava. Arhitektonska sintezakonstrukcije, funkcije i forme identièna je radijaciji kvaliteteizvedene strukture, fakture i teksture gradbenih materijalanjegovih djela. Pleènik u pravom smislu rijeèi oblikuje

During the first half of the 20th century the expansion of Zagreb was routedeastward, to the part of the city, which was characterized by modern architecture.In 1934/1935 Slovenian architect Jo�e Pleènik designed in 1934/1935 theFranciscan basilica, Our Lady of Lourdes church, in the central part of theZvonimirova Street but only the crypt had been realized at the time. In 1965 theentrance annex was completed (architect Z. Vrkljan), and in 1970/1971 the newchurch corpus, a single hall in beton-brut concrete, according to the project ofarchitects Z. Vrkljan and V. Balley. Competition projects for renovation of churchexterior and interior, actualized in 1995/96, map out the annexing of the presentsituation.The paradox of this work is recognized in a dichotomy of its aspect as a physicalhermetic phenomenon and its extremely communicatively inspiring aspect of thegeneral design. The great master of architecture determined the structuralframework, which gave the vitality to his work even in the changed physical,substantial and living conditions. The achieved stratification ensured, within itsindependent appearance, the lasting 70 years of existence in the crypt, but in thefunction of the Church, despite the fact that the social circumstances wereunfavorable with regard to religion. Following the spatial experience of hisgarden architecture realized in Prague, Pleènik in Zagreb calls into being acomplex "protostructuralist concept" as his personal, intimate criticism of sacralarchitecture in general.

abstract

Our Lady of Lourdes church, Pleènik J., Vrkljan Z., Balley V., sacralarchitecture, crypt, Zagreb, 20th century

key words:

crkva Majke Bo�je Lurdske, Pleènik J., Vrkljan Z., Balley V., sakralnaarhitektura, kripta, Zagreb, 20. stoljeæe

Jo�e Pleènik - Impulses and Limitations of Our Lady of Lourdes Church in Zagreb

Slika 1: Nacrt grada Zagreba (isjeèak), 1934. Vir: DAZ, ur. br. 3645-IA/87,orig. mj. 1:5000Zagreb city plan (segment), 1934.

UDK


726.593 (497.5 Zagreb)


45

JO�E PLEÈNIK - IMPULSI I OGRANIÈENJA CRKVE MAJKE BO�JE LURDSKE U ZAGREBU

"puninom", kojom ujedno definira i prostore i volumene vlastitihdjela.

Arhitektura, pak, avangarde dvadesetog stoljeæa, kreæe se uproblematici dijametralno suprotnog smjera. Ona te�ioblikovanju "prazninom", materijalnost njezinih neizbje�nihfizièkih elemenata stoga se svodi na (tipizirane) apstraktnelamele. U tome smislu kreæu se i hrvatski arhitekti školovani naracionalnim purificiranim zasadama Otte Wagnera,Adolfa Loosaili Le Corbusiera, poèevši od Viktora Kovaèiæa pa sve do DrageIblera i Ernesta Weissmanna (izuzetak je samosvojniindividualist Stjepan Planiæ).

Recepcija Pleènika, arhitekta koji se gnušao unificirajuæihestetskih teorijskih platformi, a napajao u etici osobneduhovnosti, u tom je vremenu izuzetno ote�ana, a moguæistimulativni kreativni dijalog unutar takve arhitektonske klimegotovo je nemoguæ. (Usprkos tome, poznato je da upravo hrvatskikritièar umjetnosti Kosta Strajniæ objavljuje prvu monografiju oPleèniku, a i da duhovno srodstvo Jo�e Pleènika s kiparom iarhitektom Ivanom Meštroviæem nije ostalo samo na verbalnimplanovima.)

Arhitekt Pleènik djeluje u Zagrebu na kraju svoje Praške fazei definitivnog prijelaza u Ljubljanu, gdje se, u stvari, njegov praviinteres usmjerava na vanjski prostor i transformaciju gradagotovo interijerskim pristupom.

Veliki majstori arhitekture projektima rješavaju najmanje triistodobno preklopljena imperativa projektnog zadatka. U prvomsloju zadovoljavaju program investitora, u drugom problematikusvoje intimne projektantske preokupacije, a u treæem definirajugradbenu strukturu koja æe omoguæiti vitalnost djelu i upromijenjenim sadr�ajnim i �ivotnim uvjetima. Takova

sloja diskursa sakralne arhitekture.Elementarna geometrija Pleènikove kripte otjelovljena je Le

Corbusierovim motom: "Tlocrt je stvaralac. Bez tlocrta nastajenered, samovolja. Tlocrt nosi u sebi bitnu èar koja djeluje naosjetila". Štoviše ona u superponiranim slojevima vlastiteneortodoksne protostrukturalnosti daleko vremenski prethodifokusima arhitekture druge polovine dvadesetog stoljeæa.

Pleènik u Zagrebu nastupa nakon projektantskog iskustva uambivalentnim otvoreno-zatvorenim i pejsa�nim prostornimproblemima praških Hradèana. Upravo u eksterijeru unutarkojega emisija plasticiteta njegovih artefakata razapinje egzaktneprostorne silnice, kojima obogaæuje i novo i zateèeno, onostvaruje krucijalni doprinos arhitekturi dvadesetog stoljeæa i tounutar dominantne prostorne koncepcije duha onoga vremena.Istovremeno njegova dizajnerska perfekcija stvara konkretneoblike koji se stapaju u univerzalnim vrijednostima povijestiarhitekture. Na taj naèin i Pleènik gradi prostorom (samim posebi) kao izra�ajnim sredstvom (ali i njegovim materijalnim inematerijalnim svojstvima).

Tlocrt zagrebaèkog projekta oèito je zaèet u vrtnimprostorima Hradèana. On dobiva samo dimenziju fizièkogaomotaèa i postaje enterijer crkve. "Japanski vrt" na Bastionuposljednje je Pleènikovo djelo u Pragu. Ono nastaje izmeðu 1927.i 1932. godine, dakle, dijeli ga samo godina dana od zagrebaèkogkontrapunkta. Taj kontemplativni vrt unutar kvadratiènog tlocrta,ustvari je peterobrodna aleja èempresa èija je centralna osfiksirana polukru�nim ("kuglastim, apsidalnim") stubištem kojimse spušta na ni�i nivo. Prototip postaje graðevina, a organièkatemporalnost rasta vegetacije postaje diskontinuitet strukturalnestupovne mre�e. Unutar èvrstih poboènih, paralelnih, gabaritazgrade i ogradnog zida, praški vrt mijenja svojugeometrijsku potku. I u zagrebaèkom sluèaju kripta se unutar

ex abrupto

,

postignuta slojevitost osigurala je bogat 70-godišnji �ivotni vijekPleènikovoj kripti, ali u funkciji Crkve i unatoè svoje fizièkehermetiène pojavnosti i unutar religiji nesklonih društvenihokolnosti

Pleènikova se kripta, meðutim, istovremeno s recepcijom istekao skrivenog mjesta, danas razotkriva i kao samodostatnacjelina idejnog nivoa istoga projekta koja nevjerojatnimintenzitetom �ivi unutar problemskog i suvremenog i povijesnog

Slika 2: Lijevo: Tlocrti starohrvatskih predromanièkih crkvi sv. Kri�a u Ninui sv. Petra u Omišu; Desno: D. Bramante: Crkva sv. Petra, detaljidejnog tlocrta, Rim, 1505.-1514. (Vir: 1978. Prilozi: 28, 74; 1978.Architettura: 68.)Left: Plans of early Croatian pre-Romanesque Church of the HolyCross in Nin and St. Peter's Church in Omiš; Right: D. Bramante: St.Peter's Church, a detail of preliminary plan, Rome, 1505-1514

Slika 3: J. Pleènik: T i u, Zagreb, 1935.

locrt kripte zdu�ni presjek crkve Majke Bo�jeLurdske Vir: arhiv crkve Majke Bo�je Lurdske.J. Pleènik: C and t

, Zagreb, 1935.rypt plan ransversal section of Our Lady of

Lourdes church


46


longitudinalnog smjera dogaðanja, naznaèenog nešto u�omsredišnjom laðom, transformira u kontemplativni vrt, a ovaj pak uonaj unutarnji crkveni. "Ogradnim zidom", pozadinom ulièniharkada, ovi su prostori amputirani od propulzije gradske vreve.

Ambivalentnost longitudinalno-centralno sukus jeproblematike prostorne hijerarhije sakralne arhitekture vremenao kojem se autoritet smjera zamjenjuje autoritetom zajedništva.

Isti je problem sadr�an i u arhaiènim zaèecima hrvatskecrkvene predromanièke arhitekture gdje se u dalmatinskimminijaturama nedvosmisleno longitudinalno usmjerenjezadr�ava središnje postavljenom kupolom, (sl. 2 lijevo) ili, pak,nedvosmislena statièna centralna graðevina elongira u uzdu�nomsmislu poboènim apsidama.

Takva izrazita tendencija negiranja, ali istovremeno ipodra�avanja autoriteta smjera, temeljno je obilje�je i Pleènikovezagrebaèke kripte. Dapaèe, njezina simbolika autonomnostiduhovne vrijednosti pojedinaènoga �ivotnog puta unutarvrijednosnih principa zajedništva cjeline, humanizira se dostatusa etièkog imperativa. Odmak od iskljuèivo pragmatiènekonstruktivne logike, podreðene prostornoj koncepciji djela,prisutan je i kod predromanièkog majstora u danas prividnomraskolu narativne logike taktilnog sloja vanjskoga omotaèa iunutarnje prostorne i strukturalne cjelovitosti (lezene koje nekorespondiraju sa statièkim sustavom, otvori koji zasijecajuvertikalnu rašèlambu, konkavne unutrašnjosti pravokutnihoplošja apsida...).

Indikativno je, da Pleènik problem sinteze dihotomijeprostora neutralnog i onog hijerarhijski dominantnog usmjerenja,apsolvira upravo na hrvatskim projektima (Franjevaèka crkva naTrsatu, crkva u Makarskoj, crkva Majke Bo�je Lurdske u

J. Pleènik: Tlocrt gornje crkve, projekt, 1935. Vir: 1995.Upper church plan from the project, 1935.

J. Pleènik: Raspored klupa u kripti, projekt, 1938.

vir: arhiv crkve Majke Bo�je LurdskeJ. Pleènik: Pew arrangement in the crypt, 1938.

Zagrebu, svetište Srca Isusova u Osijeku, crkva Majke Bo�jeSnje�ne u Mariji Bistrici, crkvica u Primoštenu). Njegov dubokiindividualistièki humanitet, svjesno ili ne, dovodi ga gotovo doprototipa univerzalne panteistièke paradigme. Na taj se naèinprostorna sinteza ne samo zapadne, veæ i istoène kršæanske i oneislamske tendencije, zaèeta u višedimenzionalnom prostornomiskustvu njegova praškog "japanskog vrta", afirmira upravo uzagrebaèkom projektu.

U recentnoj povijesti arhitekture poznate su opaske ominucioznoj razradi tisuæa niša za tisuæu pojedinaca kao idealanpredlo�ak oèitavanja Bramanteova nacrta Sv. Petra u Rimu (sl.desno) unutar ideje vodilje za prethodno naznaèenu zamisao. Utom kontekstu Michelangello, pak, podreðuje "apsolutnihumanizam" Bramantea jednodimenzionalnoj dominanti

- imperativu elementa radijacije ideja zapadnogkršæanstva.

Pleènik je zagrebaèkom kriptom zasigurno na traguintrigantne problematike prije navedenog djela. Iskljuèivodinamièka moguænost sagledavanja prostorne cjeline, sinkopagradbene konstrukcije, disperzni raspored sjedišta (sl. 4),ambivalentna definicija vizura, dovoljni su argumenti definicijeapsolutno nehijerarhijski koncipiranoga sakralnog prostora. Ipaknam taj samodostatni, pritiješnjeni gusti prostor kripte, koji zraèielementarnom energijom katakombi, tek hipotetski naznaèujepredod�bu o svom arhitektonski primarnome sloju, nikadizvedenome prostoru gornje crkve. Ujedno mo�emo samonagaðati bi li kritièna masa unificiranog gradskog tkiva uzdignulaskulpturalnost Pleènikova djela, ili bi se, naprotiv, ono oslobodilokao strano tijelo u prirodno strogo prigušenom tkivu grada.

2

axisamundi

Velika mošeja u Cordobi, 987.

vir: John D. Hoag, 1978: Architettura Islamica. Electa Editrice, p. 42, MilanoGreat Mosque in Cordoba, 987.

Aldo van Eyck: Katolièka crkva u Den Haagu, 1970.

vir: 1983: 64Aldo van Eyck: Catholic Church in The Hague, 1970.

Slika 4: Primera tlocrta.Comparisment of ground plans.

47

Veliki arhitekt neminovno svojim radom povezujekulturološku slojevitost prošlosti s nadolazeæim vremenom.

Paradoksalno, ali Jo�e Pleènik anticipirao je referentni dijalogne samo s nadolazeæim rijetkim majstorima metiersa materijalneosjeæajnosti dvadesetog stoljeæa (Dimitriom Pikionosom,Carlom Scarpom, Sigurdom Lewerentzom..., pa èak i PeteromZumtorom), veæ je teorijskom studijom crkve Majke Bo�jeLurdske duhovno srodstvo utemeljio i s arhitektima na prvipogled inverznoga kreativnog senzibiliteta. Upravo je jedan odnjih, samozatajni univerzalni humanist arhitektonske discipline,nizozemski arhitekt Aldo van Eyck, svojim je remek-djelom iz1970. godine, rimokatolièkom crkvom Pastoor van Arskerk uHagu (sl. 4), unutar peterobrodne tlocrtne rašèlambe variraogotove iste arhetipski strukturalne teme u "poput kripte"definiranom sakralnome prostoru, kao i Jo�e Pleènik tridesetpetgodina ranije u Zagrebu.

Prvu polovicu XX. stoljeæa karakterizira širenje Zagreba (1)prema istoku, dijelu grada koji obilje�ava moderna arhitektura.Zvonimirova je ulica, ostvarena prema viziji arhitekta MilanaLenucija, povezivala grad s tada udaljenim perivojem Maksimir.Presijecajuæi otklonom blagoga luka ortogonalnu zagrebaèkumatricu, du� toka Zvonimirove ulice ni�e se nekolicinakarakteristiènih gradskih zona (2). Blokovsku urbanu supstancu,ostvarenu tijekom prve polovice XX. stoljeæa, obilje�ila jeredukcija dekorativnih elemenata, odnosno proèišæen izra�ajmoderne arhitekture.

Upravo u krajnjem istoènom dijelu stambene blokovske

Pregled razvoja arhitektonsko-urbanistièkog sklopa MajkeBo�je Lurdske

strukture Zvonimirove ulice franjevci su 1929. godine kupilizemljište za izgradnju samostana i svetišta (3). Samostanskazgrada (4) suzdr�ane arhitektonike Nove objektivnosti izgraðenaje 1931.-1932. u ju�nome dijelu parcele, u Vrbaniæevoj ulici,prema projektu arh. Ive Kulišeka, koji je izveo i dvijevišestambene najamne zgrade neposredno uz današnju crkvu.Odbor za gradnju crkve svjestan je znaèaja i lokacije buduæecrkve, koja na istaknutoj poziciji konkavnog uliènog proèelja le�iu tangentnim osima Zvonimirove ulice. Pozivaju IvanaMeštroviæa da formira urbani akcent nove franjevaèke bazilike,no on zbog prezauzetosti preporuèuje slovenskog arhitekta Jo�etaPleènika, specijalista za sakralnu arhitekturu.

Arhitekt Pleènik odazvao se pozivu, i odrekavši se honoraratijekom 1934./35. godine projektirao velebnu baziliku s kriptom imonumentalnim zvonikom (sl. 3). Peterobrodna kriptastrukturirana je nepravilnim izmjeniènim nizom stupova razlièitapromjera i površinske obrade (5). Kripta je realizirana u dvije faze(1936.-1937., 1940.-1941.), a prema Pleènikovim su nacrtimaizvedeni oltari i veæi dio crkvenog inventara. No, meðutim Drugisvjetski rat zahvatio je i Zagreb, te prekinuo daljnju izvedbucrkve.Arhitekt Pleènik izradio je projekt privremenog dovršenja,sa stepenastim krovom nad kriptom i zidom sa slijepomarkadurom prema Zvonimirovoj ulici, te pristupnim stubištem(što je realizirano 1942./43., dok mali zvonik i pristupni trijem

provizornog rješenja nisu realizirani ).Unutar novog socijalistièkog ureðenja, represija sakralne

arhitekture manifestirala se redukcijom izgradnje. Zagrebaèkiarhitekt Zvonimir Vrkljan, profesor Arhitektonskog fakultetaSveuèilišta u Zagrebu, jedan je od rijetkih koji je u tome razdobljurealizirao nekolicinu sakralnih objekata (6), ostvarujuæi time

.

kontinuitet djelovanja iz predratnog razdoblja. Suradnju sfranjevcima zapoèeo je nadziruæi izvedbu Pleènikove kripte1940.-1941. godine. Tek dvadeset godina po završetku Drugogasvjetskoga rata omoguæena je daljnja izgradnja crkve. Tada sedefinitivno odustalo od izvedbe Pleènikove velebne bazilike.Prema Vrkljanovu projektu realiziran je diskretni ni�i anekspredvorja u kontaktnoj zoni kripte i zapadnih stambenihugraðenih zgrada. Jedina naznaka sakralnog raster je kri�nihperforacija u mramornoj bijeloj ovojnici u osi sjeverne ulice.

Poèetak sedamdesetih oznaèava novu fazu izgradnje crkveMajke Bo�je Lurdske, 1970.-1971. projekt ostvaruju profesorZvonimir Vrkljan i njegov asistent Valdemar Balley. Nad

Slika 5: J. Pleènik: Aksonometrijski prikaz crkve Majke Bo�je Lurdske,Zagreb, 1935. Vir: arhiv crkve Majke Bo�je Lurdske.J. Pleènik: Axonometric projection of Our Lady of Lourdes church,Zagreb, 1935.

Slika 7: Unutrašnjost kripte, današnje stanje. Foto: Z. Barišiæ Mareniæ.Crypt interior, current status.

Slika 6: Crkva Majke Bo�je Lurdske, fotografija oko 1975. Vir: 1979: 64.Our Lady of Lourdes Church, photography around 1975.



Pleènikovom je kriptom izvedena velika jednoprostornabetonska hala impozantnih tlocrtnih dimenzija unutarnjegprostora 30 x 35 m. Projekt manifestira nekoliko slojeva.Volumen jednoprostorne betonske hale interpretiratradiciju, a izlomljena betonska vanjska opna manifestiraistra�ivanje konstruktivnih dostignuæa vremena. Izrazitaakontekstualnost s prethodim projektom mo�e se tumaèitiizrazitom konceptualnom samodostatnošæu Pleènikova projektate interpretirati potrebom za diskretnim artikuliranjem sakralnearhitekture u religiji nesklonim vremenima. Nadalje, vjerojatnonije sluèajna koincidencija 1971. godine, godine dovršetka urohbau fazi betonske hale crkve s godinom tzv. Hrvatskogproljeæa. Izvedba crkve stala je 1971. godine u fazi beton-brut, aprojektirani zvonik (opet) nije realiziran.

Treæi sloj i pokušaj dovršetka crkve pada u 1995./96. godinu inovo društveno-politièko okru�enje. Raspisan je natjeèaj zaureðenje samostanskog sklopa i formiranje pristupnog trga, apotom i interijera tzv. "gornje crkve". Natjeèajne projektesamostanskog sklopa s prateæim poslovno-trgovaèkimsadr�ajima i prilaznim trgom crkve izraðuju: I. Celio-Cega, I.Crnkoviæ, M. Dragomanoviæ, N. i D. Filipoviæ, V. Kasun - M.

Ni�iæ - I. Plavec, arh. Vulin, te A. Uchytil - R. Waldgoni . Uzzadnje navedene autore, referentnost na prvotni Pleènikovprojekt (ali na nivou grada) ostvaruje arh. Crnkoviæ, kojipostavom sjeveroistoènog zvonika crkve artikulira urbani isakralni akcent tangentnih osi konkavne ljuske gabaritaZvonimirove ulice. Projekt eksterijera Kasun-Ni�iæ-Plavec, ve�ese na realitet Vrkljan-Balleyevog volumena crkve, uz kojiartikulira novi istoèni pristupni trg crkve (sl. 11-13).

Hallenkirche

7


48


U drugoj fazi natjeèaja oblikovanje interijera crkvepromišljaju I. Crnkoviæ, N. Fabijaniæ, V. Kasun - M. Ni�iæ - I.Plavec, F. Škunca, i A. Uchytil - R. Waldgoni. Unutar izuzetnovelikog volumena, sakralnost prostora arhitekt Crnkoviæ definiraelementima interijera projeciranim iz zateèene strukture stropa.Eho Pleènikove prostorne hijerarhije na nivou interijeraformiraju autori Uchytil - Waldgoni, te arh. Fabijaniæstrukturiranjem autonomnog prostora svojevrsnim konceptomcrkve u crkvi.

Premda su za izvedbu preporuèeni projekti samostanskogsklopa arhitekata Kasun-Ni�iæ-Plavec, te interijera prof. I.Crnkoviæa, natjeèajni projekti nisu realizirani, a dovršetak sklopaMajke Bo�je Lurdske i dalje je neizvjestan.

Slika 9: Tlocrti i proèelja crkvenog sklopa, današnje stanje. Vir: 1995.Site plans and facades, current status.

Slika 10: J. Pleènik: Polo�ajni nacrt, projekt, 1935. Vir: 1995.J. Pleènik: Site plan from the project, 1935.

Slika 8: Unutrašnjost kripte, današnje stanje. Foto: Z. Barišiæ Mareniæ.Crypt interior, current status.

dr Andrej Uchytilmag Zrinka Barišiæ Mareniæ

dr Ariana ŠtulhoferArhitektonski fakultet

Sveuèilišta u Zagrebu, [email protected]@arhitekt.hr

[email protected]

Viri in literatura

Barišiæ, Z., 2002: Zgrade za obrazovanje u opusu arhitekta Zvonimira Vrkljana(magistarski rad).Arhitektonski fakultet Sveuèilišta u Zagrebu, Zagreb

Barišiæ, Z., 2002: Trg kralja Petra Krešimira IV. u Zagrebu, Prostor, 1(23): 77-91, Zagreb

Bešliæ, T., 2000: Modernistièka projekcija - nove moguænosti tradicije. Vijenac,8 (165), 29.06.: 20-21, Zagreb

Blaganje, D., 1983: Prisustvo buduænosti - Princip Pleènikove kompozicijefasade. Arhitektura-urbanizam, 23 (90-91):43-48, Beograd

Kostrenèiæ, A., 2001: Iluminatorji prostorskega kola�a. AB-arhitektov bilten,31 (151-152): 84-87, Ljubljana

Kreèiè, P., 2000: Nesuðen Wagnerov ðak. Nedjeljni vjesnik, 61 (18883), 04.06.: 31, Zagreb

Kreèiè, P., 2000: U tra�enju novoga stila. Nedjeljni vjesnik, 61 (18883), 04.06.: 32, Zagreb

Marasoviæ, T., Gvozdanoviæ, V., Sekuliæ-Gvozdanoviæ, S., Mohorovièiæ, A.,1978: Prilozi istra�ivanju starohrvatske arhitekture. JAZU i Arhitektonskifakultet Sveuèilišta u Zagrebu, Split

Murray, P., 1978: Architettura del Rinascimento. Electa Editrice. MilanoPrelovšek, D., 1986: Arhitekt Jo�e Pleènik 1872-1957. Katalog: Razstava v

Ljubljani, Nacionalni center za umetnost in kulturo Georges PompidouPariz, Socialistièna republika Slovenija, Ljubljana

Šegviæ, N. 1954: Le Corbusierova poetizacija arhitekture. Moguænosti, 4: 231-241, Split

Šegviæ, N., 1983-1984: Ivan Meštroviæ i arhitektura. Arhitektura, 36-37 (186-188): 2-9, Zagreb

1979: Franjevaèka provincija presvetoga otkupitelja. Knji�nica zbornika"Kaèiæ" 5: 63-65, Split

1983: Aldo v. Eyck projekten 1962-1976. Akademie van Baukunst, Groningen1995: Svetište i samostan Majke Bo�je Lurdske u Zagrebu: Kronologija i

valorizacija izgradnje. Natjeèajni program, Zagreb2000: Jo�e Pleènik - Projekti i realizacije u Hrvatskoj 1909.-1956. (tekst:

Malekoviæ, V.), katalog izlo�be odr�ane u Muzeju za umjetnost i obrt 06. -30. 06. 2000., Zagreb

MBL - Arhiv crkve Majke Bo�je Lurdske, Vrbaniæeva 35, ZagrebAARH - Znanstvenoistra�ivaèki projekt "Atlas arhitekture Republike Hrvatske

- XX. i XXI. stoljeæe", Arhitektonski fakultet Sveuèilišta u ZagrebuDAZ - Dr�avni arhiv u Zagrebu, Opatièka 29, Zagreb

moderne arhitekture. Daljnji tok prema istoku, od Heinzelove doHarambašiæeve ulice, karakterizira niz vila ( ) ostvarenihpoèetkom XX. stoljeæa, djelomièno u duhu engleskih vrtnih gradova, a odHarambašiæeve se ulice istièu sklopovi velikog mjerila i javne namjene(Ekonomski fakultet, arh. S. Kliska, 1940.). Regulatornom osnovomarhitekata Antoliæa i Seissela iz 1936./37. krajnji tok izvorne Zvonimiroveulice prema Maksimirskom perivoju preusmjeren je odobravanjem izgradnjevelikog Sokolskog sletišta na Sveticama (arh. J. Dryak, 1934.).

3 *** 1995.4 Nadogradnja kata izvedena je prema projektu arh. D. Dropuliæa 1988.-1990.5 Deblji su stupovi valjkasta oblika i oblo�eni uskim pravokutnim terakota

keramièkom ploèicama, dok su tanji stupovi s entazisom posve glatki.Kapiteli su jednostavni, oblika obrnute krnje piramide.

6 Z. Vrkljan: obnova �upne crkve na Mljetu (1955.-1960.), katolièka �upnacrkva u Titogradu (1965.-1970, s: V. Balley), �upna crkva Mihovljan (1970.-1972, s: V. Balley), isusovaèki sklop na Fratrovcu u Zagrebu (1967.-1970.)

7

Kostrenèiæ, A., 2001: 87

Villenviertel

"Enako zahtevna naloga je tudi samostanski kompleks (projekt iz leta1995) kot dograditev k �e omenjeni Vrkljanovi in Balleyevi cerkvi vZvonimirovi ulici. Posebno zanimiva sta dva segmenta te izredno zapletenenaloge. Prvi je Meditativni vrt, ki je zanimiv zaradi svojega obravnavanjadialoga med javnim - urbanim in osebnim - interiernim. Predstavlja medijmed Pleènikovo kripto (na koti 2,95 m) in urbanostjo bloka, definiranega zzidnim plašèem Zvonimirove ulice. Del vrta v podaljšku Pleènikove kripteje rešen kot oran�erija, medtem ko je nivo ulice projektiran v zazalenjenih,meandrastih, poševnih ravninah. Vse skupaj ustvarja prostorsko tvorbo, kije hkrati zgradba in vrt. Drugi segment je veliko stekleno krilo, ki sprejemavase vse druge spremljevalne funkcije, kot so �upnijski urad in samostanskiprostori, pa tudi poslovno trgovske vsebine! S tem projektom je prikazanarhitekturni sistem v skrajnih mejah svoje rasti, kot ga definira konceptmetropolitanske zgradbe."

Opombe

1 Nakon XIX. stoljeæa koje je obilje�ila primarna urbanizacija donjogradskogtkiva Zagreba strukturiranog uz potez reprezentativnih trgova-parkova tzv."zelene potkove" (ostvarene po uzoru na beèki Ring), prvu polovicu XX.stoljeæa obilje�ava širenje grada prema istoku (što je odreðeno Drugomregulatornom osnovom Zagreba iz 1889. godine). Odreðivanjem javnihreprezentativnih prostora, osnovnih urbanih i prometnih poteza novogistoènog dijela grada, pokušalo se slijediti model prethodnog stoljeæa,odnosno odrediti prepoznatljivu strukturu novoga gradskog prostora.Dijagonalni potez reguliranoga potoka Medvešèak (današnja Ulica Raèkoga)inicirao je formiranje karakteristiènih radijalnih poteza koji, presijecajuæiortogonalnu blokovsku supstancu, povezuju trgove novoga dijela grada.

2 Ishodište Zvonimirove ulice današnji je Trg �rtava fašizma (�arište radijalnihprometnica), na kojemu je Ivan Meštroviæ 1934.-1938. realizirao kru�nipaviljon Doma hrvatskih likovnih umjetnika. Poèetni tok Zvonimiroveodreðuje blokovska urbana supstanca postupno reduciranog izra�aja

49

Slika 11: A. Uchytil i R. Waldgoni: Poslovno-trgovaèki sklop uz crkvu, tlocrtprizemlja, natjeèajni projekt, 1995. Vir: A. Uchytil.A. Uchytil and R. Waldgoni: Business and commercial complex nearthe Church, ground floor plan, competition project, 1995.

Slika 12: M. Ni�iæ, I. Plavec, V. Kasun: Poslovno-trgovaèki sklop uz crkvu,natjeèajni projekt (preporuka za izvedbu), 1995. Vir: V. Kasun.M. Ni�iæ, I. Plavec, V. Kasun: Business and commercial complex nearthe Church, competition project (selected for realization), 1995.

Slika 13: I. Crnkoviæ: Poslovno-trgovaèki sklop uz crkvu, natjeèajni projekt,sjeverno proèelje, 1995. Vir: arhiv crkve Majke Bo�je Lurdske.I. Crnkoviæ: Business and commercial complex near the Church,competition project, north facade, 1995.



Lara Slivnik, Jo�e Kušar

ARHITEKTURA PAVILJONOV NA SVETOVNI RAZSTAVNI LETA 1925

Pleènikov uèenec in Vurnikov diplomant, pripoveduje v knjigiIzpoved [Omahen, 1976: 221-236, 254-261], da je profesorPleènik sprejel povabilo študentov ljubljanske šole za arhitekturo,da skupaj obišèejo razstavo v Parizu, kasneje pa je sodelovanjeodpovedal in s študenti je odšel samo njegov prvi a istent FranceToma�iè:

s"Popoldne smo si šli nazadnje ogledat to razstavo

dekorativne umetnosti, kar je bil naš poglavitni namen. … Bilo jeveliko nezanimivega. Èe danes po toliko letih ocenjujem torazstavo in si pri tem pomagam z ilustriranimi dokumentarnimitiski, moram ugotoviti, da je bila najbolj napredna in obenemnajbolj zaostala, mogoèe konservativna prav Francija,prirediteljica te razstave. Na eni strani Le Corbusier s svojiml'Esprit Nouveau, na drugi strani pa uradna osladna francoskasecesija, garnirana z neoklasicistiènimi elementi, podana skrajnorafinirano, rekel bi, kar parfimirano. Prav niè ni èudno, da se jevnel srdit dialog med obema skrajnostima in da so sledile dolge in�olène polemike v umetniško strokovnem tisku. … Pri vseh teh(fra coskih) paviljonih je prevladovala njihova izrazita secesija.Izjema so bili nekateri kolonialni paviljoni. Druge dr�ave so potradiciji tudi v arhitekturi govorile svoj jezik. Edino izjemo jenakazoval sovjetski paviljon, delo Melnikova, ki je izpovedalonstruktivistièno miselnost, podano v velikopotezni enostavnosti.

Najbolj nas je prevzela oprema in ureditev razstave. Dva elementa,voda in svetloba sta dosegla za nas, ki ju v tej vlogi nismo poznali,tako oèarljive uèinke, da smo opazovali mogoène vodo ete,osvetljene s spreminjajoèimi se barvami, kakor da bi padali vhipnotièno zamaknjenost. Voda, ki se neprestano giblje, lomi vsvoji notranjosti svetlobo v pravi ples gibanja in nemira.Notranjost paviljonov je kazala umetno obrt posameznih de�el nana višji stopnji razvitosti. Les, steklo, porcelan, keramika, vse vrstekovin od �eleza do zlata, tkanine, usnje, papir, ves ta material je bilpokazan in obdelan v najrazliènejših tehnikah. Vsega je bilo toliko,da smo se skoraj preobjedli najboljšega. Toda preprièanje, da nasèaka tam nekaj, kar bo zasenèilo vse dosedanje, nas je gnalonaprej. Hodili smo od paviljona do paviljona, telesno utrujeni in

n

k

m

j

Parizu razstava dekorativnih umetnosti, ki se jo je udele�il tudiVurnik. Zanjo je slovenska pokrajinska vlada dala napraviti veèještevilo velikih fotografij poslopja Zadru�ne gospodarske banke vLjubljani. Vurnik je bil nad razstavo razoèaran, med drugim tudizato, ker bi po njegovem mnenju Slovenci, èe bi jim bil v okviruJugoslovanske sekcije dovoljen obširnejši prispevek, zlasti scerkvenimi par menti lahko pokazali svojo polno enakovrednostdrugim narodom. Hkrati pa naj bi prav pariška razstava pomenilatudi preobrat v njegovem ustvarjanju, saj naj bi ga prav njen ogleddokonèno odvrnil od arhitekturnega dekorativizma, ki se jeizèrpal, in ga sp

oposebne razliènosti od dela mojih kolegov, ki so delali na enakemprogramu. Pri obravnavanju fasade pa se je jasno pokazalonagnjenje k romantiki. Moja fasada je bila prav dekorativnodojemljiva. Tej smeri sem ostal zvest tudi pozneje pri mojemsamostoj em delu še nekaj let po pariški svetovni razstavi (1925),kjer so bila razstavljena tudi moja dela. V istem èasu lahkougotovimo analogno ustvarjanje v arhitekturi tudi pri drugihnarodih Evrope. Vsepovsod se je iskala narodna arhitektura. Stilstvarnosti - z drugo besedo: današnja funkcionalnost pa jepognala svoje trdnejše korenine šele po omenjeni razstavi. Prviè vspoznanju, da narodi Evrope niso veè sposobni v dekorativniumetnosti uèinkovati elementarno, drugiè zaradi realistiènomisleèega našega èas , ki romantiko zavraèa kot nekajnezdravega. �e v zaèetku 19. stoletja so bili najboljši našega èasamnenja, da pomeni klasièno nekaj zdravega, romantièno pa nekajbolnega. Kakor to danes razumemo."

a

odbudil k preusmeritvi v funkcionalizem."

"… Moje takratno delo ni kazal

n

a

[Blaganje, 1994: 25].

(leta 1911, op. L.S.)

[Vurnik, 1994: 124].

Ivan Vurnik fotografij svoje arhitekture v èlanku ne omenja,omeni pa jih kasneje, v disertaciji in javnem predavanju na Dunaju,leta 1957:

Zanimivo je, da v prvotnem èlanku nikjer ne omeni svojih del, kinaj bi bila razstavljena v Parizu, èeprav zelo natanèno opisuje vserazstavljene predmete iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Arhitekt, Janko Omahen,Janko Omahen: Izpoved.

54

Slika 6: Pariz 1925: K. S. Melnikov: pogled na sovjetski paviljon. (Vir:Curtis, W.J.R., 1996: Modern Architecture Since 1900. Phaidon,London, str. 208.)Paris 1925: K. S. Melnikov: entrance to the Soviet pavilion.

Slika 7: Pariz 1925: K. S. Melnikov: tloris sovjetskega paviljona. (Vir:Mattie, E., 1998: World's Fairs. Princeton Architectural Press, NewYork, str. 143.)Paris 1925: K. S. Melnikov: the Soviet pavilion - layout.

55

duševno zbiti, da smo postajali poèasi slepi in brezbri�ni za vse torazstavljeno lepoto. Kje vraga je tisti paviljon, ki nas bo spetobudil k vedrosti in nas pripravil k zbranosti? Nihèe ni spregovorilimena Corbusier, in vendar smo vsi vedeli èisto natanko, da išèemosamo še njega in njegovo veliko besedo. Naposled: Club delArchitectes. Zdramilo nas je �e sam ime, da smo se kar pognali vpaviljon. Veliki panoji in mogoène fotografske poveèave njegovihvil nekje v predmestju Pariza so nas hrupno sprejeli. Razkropilismo se k vitrinam in pultom in vsakdo je zase obèudovalrazstavljene naèrte. Kar je bilo razsta ljeno, nas ni spravilo vzaèudenje, èeprav je bilo vse prikazano z velikim poznavanjemrazstavljene tehnike in propagande. Bolj smo zaèudeni nad tem,èesar nismo našli in videli. Kaj smo pravzaprav iskali, kajprièakovali? Prav gotovo revolucionaren poseg v razvoj sodobnearhitekture in dokonèen obraèun z veljavnim stanjem. Verovalismo v pomembna odkritja na novih izhodišèih. Iskali smo noveoblikovne zametke, novo tehniko, novo estetiko, skratka, nekajvelikega, pomembnega, nekaj nadvse velièastnega. Ven ar teganismo odkrili. … Temna senca razoèaranja je pogasila veliko �eljoin prekrila mogoèno prièakovanje."

"… veliki panoji in mogoènefotografske poveèave njegovih vil nekje v predmestju Pariza so nashrupno sprejeli. Razkropili smo se k vitrinam in pultom in vsakdo jezase obèudoval razstavljene naèrte. …"

"fotografske poveèave"

o

v

d

Club del Architectes,

Club des

Architectes Diplômés (par le gouvernement),

L'Esprit Nouveau,

Le Corbusier et Pierre Jeanneret Œuvre complete

1910-1929

"vitrin" "pultov",

"njegovih vil nekje v predmestju Pariza",

art déco

Chrysler Building Empire State

Building

[Omahen, 1976: 258-261].

ki ga ne najdemo v nobenem razstavnemkatalogu.V francoski sekciji je obstajal le manjši paviljon

jon, ki ga vsi poznamo z imenom pa motijoopisi postavljene razstave:

ozbranem delu

, ki sta jo napisala

in ne. Vse ostale

obiskovalce so presenetile velike perspektivne risbe, a ne

Vpliv razstave in z njim stila je bil nezna

invzo

Kot novost so na razstavi prikazali pohištvo iz vezanega lesain hišo, imenovano "stroj za bivanje". Sprejeti sta bi

.

Besedilo Janka Omahna ni popolnoma jasno, vsaj kar zadevaLe Curbusiera. Na zaèetku odlomka pravilno omenja LeCorbusierov paviljon, toda samo z vidika èasa, ko je pisal knjigo(izdana leta 1976). Nato pa v nadaljevanju po spominih zapiše ime

ki ga je naèrtovalarhitekt Tournon in je bil bogato dekoriran s keramiko ter nikakorne spominja na kaj modernega. Èe privzamemo, da se je Omahenzmotil le pri imenu in so študenti odkrili pravi Le Corbusierovpavil

Èe prelistamo knjigo

Boesiger in Stonorov [Boesiger,Stonorov, 1929: 92-121] ter je izšla �e leta 1929, ugotovimo, da jepaviljonu posveèenih kar trideset strani. Knjiga je bogatoilustrirana in prikazuje tudi fotografije razstavnih površinomenjenega paviljona. A nikjer ni videti nekjer bi lahko obèudovali

temveè študijeveèmilijonske prezidave samega centra Pariza, ki je v strokovniliteraturi imenovana "Plan Voisin".

nski. Ne samov Parizu in Evropi, predvsem v Ameriki se je èutil še vsaj dvajsetlet, od oblikovanja tkanin, plakatov in pohištva do dveh najvišjihnewyorkških nebotiènikov,

. Za slog so znaèilni stilizirani rci geometrijskih,predvsem kubistiènih, oblik. V zaèetnem obdobju so prevladovaleizrazito moène in �ive barve, ki so se kasneje umirile.

li ali spopolnim navdušenjem ali pa z zavrnitvijo. Razstava je bila torejmešanica klasiène stabilnosti in dinamiènih novosti, razstavljeniizdelki so bili po znaèaju sicer vsi umetniški unikati, a nekateri �ez modernimi te�njami [Weston, 1996: 108-113] Francija pa se jezopet odloèila za kompromis med tradicijo in avantgardo[Tafuri/Dal Co, 1979: 233] in predstavila oboje.

Lara Slivnik, Jo�e Kušar

ARHITEKTURA PAVILJONOV NA SVETOVNI RAZSTAVNI LETA 1925

asist Lara Slivnikprof dr Jo�e Kušar

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

[email protected]

Viri in literatura

Blaganje, D., 1994: Ivan Vurnik, arhitekt. posebna izdaja arhitektov bilten -zbornik: Ivan Vurnik 1884 - 1971 slovenski arhitekt 119/124: 25.

Boesiger, W., Stonorov, O.,1929: Le Corbusier et Pierre Jeanneret Ouvrecomplete 1910-1929. Les Editions d'Architectur (Artemis), Zurich.

Curtis, W.J.R., 1996: Modern Architecture Since 1900. Phaidon, London.Findling, J.E., Pelle, K.D., 1990: Historical Dictionary of World's Fairs and

Expositions, 1851 - 1988. Greenwood Press, Westport.Friebe, W.: 1983: Architektur der Weltausstellungen. Kohlhammer, Stuttgart.Le Curbusier, 1987a: The City of Tomorrow. The Architectural Press, London.MacKeith, P.B., Smeds, K., 1993: The Finland Pavillons / Finland at the

universal expositions 1900 - 1992. Kustannus Oy City, Helsinki.Mattie, E., 1998: World's Fairs. Princeton Architectural Press, New York.Omahen, J., 1976: Izpoved. Cankarjeva zalo�ba, Ljubljana.Prelovšek D., 1994: O dekorativnosti zgodnje Vurnikove arhitekture. posebna

izdaja arhitektov bilten - zbornik: Ivan Vurnik 1884 - 1971 slovenskiarhitekt 119/124: 70.

Puente, M., 2000: 100 anos pabellones de exposición / 100 Years ExhibitionPavilions. Editorial Gustavo Gili, Barcelona.

Schildt, G., 1986: Alvar Aalto: The Decisive Years. Rizzoli InternationalPublications, New York.

Starr, F.S., 1981: Melnikov: Solo Architect in a Mass Society. PrincetonUniversity Press, Princeton.

Tafuri, M., Dal Co, F., 1979: Architettura Contemporanea. Rizzoli, Milano.Valcháøová, V., 2000: Jaroslav Polívka. Architekt 5/2000Vurnik, I., 1925: Razstava dekorativnih umetnosti in modernih industrij 1925 v

Parizu. Dom in svet 7, 1.11. 1925: 243-250.Vurnik, I., 1994: O bistvu arhitekture. posebna izdaja arhitektov bilten -

zbornik: Ivan Vurnik 1884 - 1971 slovenski arhitekt 119/124: 124.Weston, R., 1996: Modernism. Phaidon, London.http://charon.sfsu.edu/publications.html, maj 2003http://netrover.com/~berta/pagexpo.html, november 2003

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

56

Fasadna obloga ima pomembno funkcijo v sestavu fasadnega ovoja. V prvi vrstišèiti zunanjo steno zgradbe pred vplivi zunanjega okolja, saj prevzematemperaturne obremenitve, šèiti spodnje plasti pred vetrom, neugodnimvremenom, po�arom ipd. Da lahko opravlja te varovalne funkcije, mora imetidobro mehansko trdnost, odpornost na temperaturne spremembe, dobrosprijemljivost s podlago, kadar obloga tesno nalega na steno itd. Poleg varovalnefunkcije ima fasadna obloga tudi moèno oblikovalsko noto, k èemur doprinašajovrsta gradiva, oblika elementov fasadne obloge, tekstura, barva pa tudi naèinpritrjevanja na fasadno steno. V èlanku so fasadne obloge sistemizirane v osnovneskupine po gradivih, predstavljene so razliène izvedbe, njihove tehniènekarakteristike, lastnosti posameznih sistemov, mo�nost uporabe in referenèniobjekti.

izvleèek

2oo4 / 1 ARSISTEMATIKA FASADNIH OBLOG

kljuène besede:

Fasadna obloga je zunanja plast fasadnega ovoja, ki šèiti stenopred vplivi iz okolja. Izbira fasadne obloge je pogojena zupoštevanjem številnih kriterijev, hierarhija med njimi pa nivedno vnaprej doloèena. Fasadna obloga ima vsaj dve osnovnifunkciji: varovalno in estetsko [Schittig, 1998:9]. V prvi vrstiobloga prevzame mehanske in temperaturne obremenitve, šèitispodnje plasti pred vetrom in po�arom, neugodnim vremenomipd. Zaradi tega mora imeti dobro mehansko trdnost, sposobnostprenašanja temperaturnih raztezkov, biti mora paroprepustna.

Zahteve do fasadne obloge so odvisne od vrste fasadnegaovoja. Obloga, ki sestavlja [Zbašnik-Senegaènik, Kresal, 2004:9] fasadne sisteme, mora bitiparoprepustna, da morebitna vlaga iz toplotne izolacije lahkoizhaja na prosto. Taka obloga je v kombinaciji z zunanjo toplotnoizolacijo izpostavljena zelo visokim termiènim obremenitvam.Fasadna obloga [ibidem, 12] stene je lahkoparoneprepustna, ker vlago, ki prodira od znotraj, prestre�e zrak vprezraèevalni plasti in jo odvede.

Pritrditev fasadne obloge na steno je lahko ali .Nevidni spoji se izvajajo s specialnimi sidri, nevidnimisponkami, toèkovnimi dr�ali z vijaki na zadnji strani oblo�nihelementov ter z lepljenjem fasadne obloge na trdni sloj fasade alipodkonstrukcijo. Lepljenje fasadne obloge je mo�no le pri ni�jihobjektih. Pri vidnih pritrditvah fasadno oblogo pritrjujemo sposebnimi sponkami ali vijaki, vidnimi tudi na zunanji strani.

Fasadne obloge uvršèamo v dve osnovni skupini: ,kamor spada obširna skupina ometov in , ki obsegajo vseostale fasadne obloge (kovinske, lesene, steklene, kamnite,opeène in keramiène obloge ter obloge iz mineralnih kompozitovin umetnih snovi).

neprezraèevane

prezraèevane

vidna nevidna

prevlekeobloge

Ometi

Apneni ometi

Cementni ometi

Apneno-cementni ometi

Silikonski ometi

Silikatni ometi

Silikonsko silikatni

V skupino prevlek spadajo razlièni ometi [Kresal, Zbašnik-Senegaènik, 2002: 10]. To so kompozitna gradiva, sestavljena izrazliènih veziv, mineralnih polnil in vode. Odloèilne lastnostidobi omet od vrste veziva, zato se tudi poimenovanje ometananaša na vezivo.- so najstarejši ometi in vsebujejo zraèno in/ali

hidravlièno apno. So dobro paroprepustni in imajo dobrosposobnost vpijanja vlage (na ta naèin šèitijo toplotnoizolacijo pred navla�enjem), so pa manj vodoodbojni. Apneniometi so bolj obèutljivi od ostalih vrst.

- vsebujejo hidravlièno vezivo cement, zatoso trdni, odporni proti vlagi in zmrzali ter dobro tesnijo.Primerni so za podstavke zidu in površine, kjer je stalnoprisotna vlaga.

- zdru�ujejo prednosti apnenih incementnih ometov, primerni pa so za površine, ki soizpostavljene vlagi.

- vsebujejo silikonsko smolo. So hidrofobniin zato primerni za nanos na senènih fasadnih površinah, kjerse nabirajo alge in mah. Uporabljajo se predvsem za sanacijestarih vla�nih objektov.

- s kalijevim vodnim steklom kot vezivomimajo zaradi mre�aste strukture podobno sposobnostraztezanja kot mineralna podlaga. So dobro paroprepustni inprimerni tudi za zašèito spomeniško varovanih objektov.Njihova dobra lastnost je, da so primerni za razliène podlage,široka pa je tudi barvna paleta.

- - ometi imajo dve vezivi: silikonskosmolo in kalijevo vodno steklo. Ometi vkljuèujejo lastnostiobeh veziv: zaradi vsebovanega silikonskega veziva imajoodlièno vodoodbojnost, zaradi silikatnega pa dobrosprijemljivost s podlago in pestro barvno paleto.

The façade cladding performs a significant function in the composition of thefaçade cover. First of all it protects a building's outer wall from externalenvironmental effects, since it contains temperature burdens and protects lowerlayers from wind, bad weather, fire etc. To perform these protective functions it hasto have good mechanical robustness, resistance to temperature changes and goodadhesiveness to the structure, when it lies tightly against the wall, etc. Besidessuch protective function, the façade cover also has strong design implications,which are given by type of material, form of façade cladding elements, texture,colour, but also method of fastening to the carrying wall. In the article façadecladding is systemised into basic groups of materials; also shown are differentmethods of fastening, their technical characteristics, properties of varioussystems, possibilities for use and reference buildings.

abstract

façade, systematic of façade cladding, cladding, covers

key words:

fasadna obloga, sistematika fasadnih oblog, obloge, prevleke

Systematic of Façade Cladding

UDK


692.23

Slika 1: Silikonsko-silikatni omet. (Vir: Röfix).Silicone - silicate plaster


57

SISTEMATIKA FASADNIH OBLOG

- na osnovi umetnih smol vsebujejo akrilat, kitvori na površini obstojen film. So elastièni, vodotesni,odporni proti vplivom okolja, prijemajo se skoraj na vse vrstepodlag.

Ometi so primerni za razne vrste podlag: iz opeke, betona,armiranega betona, plinobetona, lahkih gradbenih plošè iz lesnevolne in nekaterih vrst toplotnih izolacij. Nanašajo se v razliènihdebelinah. Tankoslojni ometi (3-5 mm) so primerni za nanos nazelo gladke podlage. Navadni enoslojni ometi imajo debelinonajmanj 10 mm. Èe se ometu doda kroglice ekspandiranegapolistirena (v tem primeru je omet uvršèen v razred slabogorljivih materialov) ali perlita (razred negorljivih materialov)nastane toplotnoizolacijski omet, ki ima izboljšane

toplotnoizolativne karakteristike ( < 0,20 W/(mK)). Z razliènozrnatostjo polnil in tehnik nanašanja nastanejo razliène strukturefinalne površine: zaribani omet, glajeni omet, brizgani omet,valjèkani omet, strugani omet.

Kovine oziroma njihove zlitine so obstojne, vodoneprepustnein trdne, zato se rabijo v tankih rezinah, ki so pogosto zaraditogosti profilirane. Takšne obloge so zato lahke in imajo cenenopodkonstrukcijo. Uporabljajo se za finaliziranje prezraèevanihfasad. Pritrjujejo se na kovinsko ali leseno podkonstrukcijo(redko na betonsko). Pritrdilni spoji so vidni ali nevidni. Na voljoso zelo razliène površinske obdelave (naravna barva kovine,patina, pokrivne barve, emajli, eloksacija, razliène reliefneobdelave). Seznam kovin in zlitin, ki so primerne za fasadneobloge, ni velik, vendar se poveèuje (jeklo, aluminij, baker, cink,titan). Kovinske obloge [Zanchi, 2003:101] nastopajo veèinomav standardiziranih oblikah (ploèevine, vlite plošèe, kovinskemre�e, korten, lahke gradbene plošèe).

Ploèevine razliènih debelin (ravne, profilirane idr.) so:- v obliki plošè ali trakov z razliènimi

površinskimi obdelavami: v klasièni naravni barvi brezdodatnih nanosov, enostransko zeleno patinirana, z zašèitnoplastjo temnega oksida ali z obojestransko pocinkanopovršino.

- so ravne ali profilirane plošèe iz eloksiranegain barvanega aluminija (debelina 0,7 mm).

Akrilni ometi

Kovinske obloge

�

Bakrena ploèevina

Alu ploèevina

- so ravne ali profilirane plošèe iz jekla(debelina 0,6 mm), obojestransko pocinkane ali barvane.

- je iz èistega cinka, z neznatnim dele�embakra in titana. Izdeluje se v obliki trakov ali plošè. Zaradinevarnosti upogibanja imajo elementi omejeno širino (najveè50 cm). Vgrajujejo se na podkonstrukcijo iz lesa ali kovine, vdanih primerih tudi na posebne plošèe, ki onemogoèajoupogibanje. Plošèe so med seboj stikovane z zgibi (�lebièi).Površina je predhodno izpostavljena umetnemu staranju, dadobi naravno in obstojno patino.

- je obstojna obloga iz titana, zašèitena znaravno patino.

- so lahke plošèe iz dveh tankih plasti aluminija injedra iz umetne mase. Plošèe imajo gladko površino, sovremensko obstojne, fleksibilne, vendar še stabilne. Primerneso za prezraèevane fasade.

- so plošèe iz litega aluminija (alcast).- [ibidem: 102] so tkane mre�e in tkanine iz

kovinskih �ic iz nerjaveèega jekla, galvansko zašèitenega�eleza, brona, bakra, titana, jeklene ploèevine, niklja alialuminija. Mre�e in tkanine razliènih debelin in gostot sevgrajujejo na posebno podkonstrukcijo. Slu�ijo kot obloga alisonèna zašèita, saj so izreden filter in regulator dnevnesvetlobe.

- (cor-ten) je gradivo iz nizko legiranega rjavnegajekla, pri katerem se na površini pod vplivom atmosferilijnaredi oksidna ko�ica, ki zavira (obièajno) intenzivnokorozijo. Površina je lahko barvana ali nebarvana, galvanskozašèitena (patinirana) ali nezašèitena.

- [ibidem: 102] soplošèe iz dveh profiliranih ploèevin (obojestransko plitvoprofilirana, pocinkana ali obarvana jeklena ploèevina aliobarvana aluminijasta ploèevina) ter vmesnega,toplotnoizolativnega sloja (obrizg iz poliuretanske pene).Debelina plošè je odvisna od debeline vmesnega sloja (od 30 -200 mm). Lahke gradbene plošèe slu�ijo kot fasadna oblogatoplotnoizoliranih sten. Èe imajo zadostno plast toplotneizolacije, se lahko uporabljajo kot samostojna (samonosna)enoplastna stena, ki ima hkrati statiène in toplotnoizolativnefunkcije.

Jeklena ploèevina

Cinkova ploèevina

Titanova ploèevina

Alucobond

Vlite plošèeKovinske mre�e

Korten

Lahke gradbene plošèe (sendvièpaneli)

Slika 2: Obloga iz titana. (Vir: LeCuyer, A.: Steel and Beyond. BirkhäuserVerlag, Basel, 2003)

.Titanium cladding


58


Lesene obloge

Obloge iz masivnega lesa

Les je gradivo, ki ne slu�i le v konstrukcijske namene, temveèje uporaben tudi za razliène vrste oblog. Ima številne ugodnelastnosti: ne vsebuje strupenih snovi, je elastièen, diha in reguliravlago, nima elektrostatiènih površin, ne zahteva veliko vgradneenergije in v celotnem �ivljenjskem ciklusu ne obremenjujeokolja; je v psihologièni harmoniji s èlovekom in nasploh velja zanajbolj zdravo gradivo. Lesene obloge so lahko iz masivnega lesaali lesnih polizdelkov.a) [Baus, 2002] so letve razliènihdimenzij in profilov ter skodle. Les je organsko gradivo, ki ganapadajo razlièni lesni škodljivci. Poleg tega je kot fasadnaobloga izpostavljen atmosferilijam in tudi zato manj obstojen.Izbira masivnega lesa za fasadno oblogo je zato pogojena z izbiroustrezne zašèite [Kresal, Zbašnik-Senegaènik, 2002:6-8]:- - na trgu so številna

sredstva za površinsko zašèito lesa, ki prepreèujejopropadanje lesa ali poškodbe zaradi zunanjih dejavnikov(atmosferilije, škodljivci). Ta sredstva naredijo na površinilesa bolj ali manj debel film. Kemièni preparati so pogostozelo škodljivi za okolje in èloveka, zato se njihova uporabapriporoèa le v primerih, ko ni uèinkovitejšega naèina zazašèito lesa.

- [Härig, 1990:458] - s pomoèjo razliènihsredstev za površinsko zašèito in/ali postopkov obdelave(toplotna obdelava, impregnacija pod poveèanim tlakom) seles lahko zašèiti tudi v globino, kar nudi dolgotrajnejšoodpornost proti zunanjim dejavnikom.

- doloèajo èas seènje, izbira vrste lesa inpravilno rašèenega drevesa [König, 1959:260]. Nekaterevrste lesa so zaradi svoje sestave še posebej obstojne(macesen in nekatere eksotiène vrste kot npr. teak, iroko idr.).Na površini ustvarijo naravno srebrnosivo patino, ki šèiti lespred trohnenjem, zato dodatna kemièna zašèita ni potrebna.

- - s primerno konstrukcijo inobliko elementov obloge je mogoèe zagotoviti hiter odvodpadavinske vode s fasadnih elementov in prepreèiti stalen stikz vlago.

- - naravna in sintetièna sredstva, kišèitijo oblogo pred zunanjimi vplivi in škodljivci vseh vrst.

Zašèita s pigmentiranimi premazi

Globinska zašèita

Naravno zašèito lesa

Konstrukcijska zašèita lesa

Površinska zašèita lesa

b) [Härig, 1990:446] soimpregnirane vodoodbojne iverne plošèe, vezane plošèe,vlaknene plošèe itd.

Masivni les je naravno gradivo, ki tudi po vgradnji deluje (sekrèi, razteza, zvija, poka itn.). Zaradi tega se s pomoèjo(najveèkrat) kemiènih postopkov predela v polizdelke. Iz tankihletvic, plošè in trakov furnirjev, lesnih iveri ali vlaken terustreznih lepil, impregnacijskih in zašèitnih sredstev itd. izdelajoplošèe razliènih debelin in velikosti, ki v veliki meri ohranjajonaravne pozitivne lastnosti lesa, vendar ne delujejo, kar olajšavgradnjo in predvsem vzdr�evanje. Od dele�a dodanih substancje odvisno, ali so plošèe še naravno gradivo ali jih moramo uvrstiti�e med umetna sintetièna gradiva. Pogoj za uporabo na fasadnioblogi je obstojnost v vodi, ki je odvisna od kvalitete lepila.

Steklo je zelo obstojno v (agresivni) atmosferi, je gladko intrdno ter zato zelo primerno za fasadne obloge [Schittig,1998:61]. Zaradi navedenih lastnosti je njegova uporaba na fasadiupravièena tudi takrat, ko ne izrabimo njegove prozornosti aliprosojnosti. Steklene fasadne obloge so komponirane po potrebitako, da so uporabljene razliène vrste stekel [Behling, 1999:32,135, 144] - toplotnoizolativna, zvoènoizolativna in pametnastekla (npr. z vgrajenimi fotovoltaiènimi moduli), kaljena stekla,kot steklena obloga na steni s prosojno toplotno izolacijo ali kotzašèita dekorativne podlage. Steklene fasadne obloge soprimerne za prezraèevane in neprezraèevane fasadne sisteme.

Kamen je bil v zgodovini eno najbolj trajnih in trdnih gradiv.Zaradi tega in zaradi likovne atraktivnosti je bil pomembensooblikovalec arhitekture. V današnji agresivni atmosferištevilne kamnine (zlasti karbonatnega znaèaja) ne zdr�ijo veè,zato se je izbor skrèil na tiste, ki so obstojne in se dobro starajo.Klasièno oblaganje s kamnitimi plošèami je bilo kontaktno - zmalto in kovinskimi sidri. Danes se tako oblaga le še s plošèamimanjših dimenzij in manjše objekte. Veèje oblo�ne plošèe sepritrjuje na kovinsko podkonstrukcijo z vidnimi ali nevidnimipritrditvami. Kamnite obloge se veèinoma uporabljajo v trehrazliènih oblikah [Härig, 1990:20]:

Obloge iz lesnih polizdelkov

Steklene obloge

Obloge iz naravnega kamna

Slika 4: Prozorno steklo kot zašèita dekorativne podlage. (Foto: Viki �igon).Translucent glass cladding as protection for decorative cladding

Slika 3: Obloga iz površinsko neobdelanega macesnovega lesa. (Vir: Riko-hiše)

.Cladding of larch timber with untreated surface

mozaika so lahko izdelane �e v tovarni in vgrajene na fasadnopodkonstrukcijo ali pa posamezne plošèice prilepijo nafasadno podlago.

V skupino mineralnih kompozitnih gradiv spadajo gradiva,sestavljena s pomoèjo razliènih surovin mineralnega izvora. Kotvezivo najveèkrat slu�i cement. Med mineralne kompozitespadajo obloge in plošèe iz razliènih gradiv [Kresal, 2002:116]:- so v kalupih oblikovani zidaki iz

kremenovega peska, apna in vode. V avtoklavu apno vnasièeni vodni pari in pod visokim tlakom reagira s površinozrnc kremenovega peska, tako da je konèni proizvod kremen,ki ga med seboj ve�e reakcijsko nastalo vezivo - kalcijevsilikat hidrat. Za obarvanje zidakov se masi dodajajopigmenti. Silikatno opeko se na nosilni zid pritrjuje znerjaveèimi sidri.

- v obliki plošè, ki se lepijo ali pritrdijo napodkonstrukcijo, in v obliki monta�nih panelov z vmesnotoplotno izolacijo. Vidna površina je lahko brušena(polirana), obdelana s kislino (plast fine malte na površju seodstrani s kislino), izdelana s pomoèjo gladkih opa�ev itd.

- je beton, ojaèan s steklenimi vlakni, zaradi èesarse mu poveèajo udarna, natezna in upogibna trdnost,odpornost proti abraziji in po�arna odpornost. Fasadne plošèeiz steklobetona so vlite in imajo lahko zelo majhno debelino(cca 1 cm).

- je drobnozrnat beton, v katerega po posebnempostopku uvedejo posebno peno (zraène mehurèke). Sve�obetonsko maso vlijejo v posebne kalupe, da nastanejo bloki,ki jih kamnoseki raz�agajo na plošèe poljubnih dimenzij (deb.cca 4 cm).

- v obliki plošè, ki sonadgradnja plošè iz penobetona. Izdelane so iz aeriranegadrobnozrnatega betona z dodatkom sintetiènih polimerov inpolipropilenske mikroarmature. Plošèe imajo visoko tlaènotrdnost, boljšo upogibno trdnost in zmrzlinsko odpornost odpenobetona. Debele so 3 cm in se pritrjujejo s posebniminerjavnimi sidri; med plošèami in toplotno izolacijo je zraènaplast (prezraèevana stena).

Obloge iz mineralnih kompozitov

Silikatna opeka

Beton

Steklobeton

Penobeton

Polimerno modificirani beton

59



- razliènih debelin in dimenzij (najtanjše plošèeso danes debele najmanj 8-10 mm, obièajna debelina je 2-3cm);

- [Hebgen, Heck, 1977:148] iznaravnega kamna so veèjih debelin in zato te�ji; veèinoma seuporabljajo za zašèito fasade na izpostavljenih mestih (npr.podstavki zidu ipd.);

- iz razliènih kosov manjših dimenzij. Razliènepovršinske obdelave dobijo plošèe iz naravanega kamna �e vdelavnici (reliefne površine, kot so bunjasta, špièena,štokana, praskana, nabrazdana, klesana, nazobèana, �agana,�lebljena, nasekana, brušena, zaglajena, polirana, peskana,�gana, jedkana) [Kresal, Zbašnik-Senegaènik, 2002:3].

Obloge iz opeènih gradiv in keramike [Kresal, 2002:68] se vprvi vrsti razlikujejo po poroznosti in kvaliteti površine:- je primerna za prezraèevane in neprezraèevane

fasade.- so razliènih dimenzij ter površinskih

struktur.- so neglazirane plošèe razliènih dimenzij in oblik.- [Materia, 2003:105] so opeèni izdelki z veliko

prostorninsko maso, majhno poroznostjo in veliko trdnostjo.Te�kotopna glina se v prašnem stanju skupaj z dodatki stisne zminimalno kolièino vode in �ge do sintranja pri temperaturi1200-1300 C.

- - plošèe, ki so pogosto poimenovane skomercialnim imenom . �gane so pri visokitemperaturi, pri kateri osteklenijo. Potem jih oblijejo skeramiènimi granulami, ki se steklasto raztopijo narazbeljeno biskvitno maso in se trajno spojijo z njo. Nastaneplast glazure, ki je popolnoma neporozna. Plošèe seodlikujejo po izredni odpornosti proti površinski obrabi,kemikalijam, zmrzovanju, velikim temperaturnimspremembam, proti vidni in UV-svetlobi in po�arniodpornosti.

- [Krause, 1969:152] so keramièneplošèice debeline cca 6 mm, razliènih dimenzij, glaziranih alineglaziranih, v številnih barvnih tonih. Plošèe keramiènega

oblo�ne plošèe

masivni (samonosni) bloki

mozaiki

Opeène in keramiène obloge

Vidna opeka

Keramiène plošèe

TerakotaKlinkerji

Granitokeramika

Keramièni mozaiki

°

granito gress

Slika 5: Obloga iz pohorskega tonalita. (Foto: Martina Zbašnik-Senegaènik).Cladding from Pohorje Tonalit

Slika 6: Obloga iz keramiènih plošè. (Foto: Martina Zbašnik-Senegaènik)Ceramic plate cladding.


60


- so iz cementnega veziva insintetiènih vlaken, obdelane z razliènimi barvnimi toni zvidno ali pokrito strukturo materiala. Lahko so ravne, veèjihali manjših dimenzij, ali valovite. Namenjene so oblaganjuprezraèevanih fasad. Plošèe se pritrdijo na kovinsko ali lesenopodkonstrukcijo s pomoèjo vijakov, moznikov, zakovic.Lahko se prekrivajo ali imajo vidno fugo na stikih. Plošèe izvlaknocementa so negorljive, imajo dolgo �ivljenjsko dobo inpraktièno ne zahtevajo vzdr�evanja.

- je beton z izbranimi sestavinami ali vsajizbranim agregatom, ki se obièajno brusi, da pride do izrazabarvitost agregata [Krause, 1969:156].

- je beton na osnovi belega cementa in majhnegadele�a razliènih pigmentov, ki ga obarvajo.

- - betonski plošèi je na vidni strani dodana plastcementnega mleka, ki vsebuje drobir iz razliènih kamenin.Velikost zrn je praviloma najveè cca 12 mm. Na vidni površinise pozneje fin beton spere, tako barvni kamni dajo plošèamdoloèen vzorec [ibidem : 148].

- so plošèe iz posebnega umetnega kamna - izcementa, kamenih zrn in kamene moke raznih barv. Izdelujese v treh plasteh; zadnja je posip s kamenim drobirjem, ki sevtisne v še mehko površino. Po nekaj dneh površino zbrusijo,operejo in prema�ejo z lanenim oljem.

Plošèe iz mineralnih kompozitov se na fasado pritrdijo sposebnimi sidri, ki so �e vgrajena vanje.

Fasadne obloge iz umetnih snovi [Kaltenbach, 2001:454-460]so organskega izvora, in sicer:- (polimetil metakrilat, imenovan tudi pleksi

steklo).- ,- ,-- .To so transparentna gradiva, ki jih je mogoèe obarvati v številnebarvne tone. Kot oblo�na gradiva so se uveljavila v šestdesetih insedemdesetih letih 20. stol. in dala fasadam svojstven karakter.Prednost teh oblog je predvsem majhna te�a in s tem manjša

Vlaknocementne plošèe

Umetni kamen

Barvni beton

Prani beton

Teraco plošèe

Obloge iz umetnih snovi

akrilno steklo

polikarbonatpolivinilkloridpolistiren,nenasièene poliestrske smole

obremenitev konstrukcije, enostavnejša monta�a, la�jepritrjevanje, nizki transportni stroški in velika oblikovalskasvoboda. Obloge v obliki plošè, trakov, lamel ipd. se pritrdijo naleseno ali kovinsko podkonstrukcijo. Danes se kot fasadne oblogepogosto uporabljajo tudi [Zanchi, 2003:98-101], sestavljeni iz anorganskih polnil in veziv iz sintetiènihpolimerov, pri èemer se anorganskim surovinam popolnomaspremenijo njihove lastnosti. Za fasadne obloge se iz te skupinenajpogosteje uporabljata dve skupini plošè:

so kompozitne umetne snovi, sestavljene izrazliènih plasti. Osnova za laminate je najveèkrat slojevita zmesceluloznih vlaken in umetnih smol, ki je stisnjena pod visokimtlakom pri temperaturi 150 C. Plošèa, ki nastane, je osnova zarazliène površinske obdelave. Plošèe so lahko enostransko aliobojestransko površinsko dekorirane. Taka površina je iz folije,ki je impregnirana z umetnimi smolami in obdelana v razliènihbarvah in vzorcih (barve, nanosi raznih vlaken, kovinski nanosi,imitacije lesa ali kamna, reliefne površine idr.). Gradivo jeobstojno proti atmosferilijam, svetlobi, ne korodira in ne razpade.Ni elektrostatièno in je odporno proti škodljivcem. Enostavno sevzdr�uje. Mo�na je tudi nadaljnja obdelava kot npr. krivljenje(postforming), oblikovanje stikov, utorov, vogalov itd.Laminatne plošèe so primerne za oblaganje prezraèevanih fasad.Plošèe se pritrdijo na aluminjasto podkonstrukcijo z vidnimizakovicami in vijaki ali z nevidnimi vijaki na spodnji straniplošèe. Plošèe se med seboj ne smejo stikati. Laminatne plošèe soravne, èe imajo mehko upogljivo sredico, pa jih je mogoèe tudipoljubno kriviti.

je kompozitno gradivo iz anorganskega polnila(aluminijev hidroksid), polimernega veziva (akrilna smola),pigmentov (anorganski oksidi in organska barvila) in dodatkov, kidajo materialu razliène barve in vzorce. Struktura gradiva je povsej debelini enaka. Kerrock je odporen proti temperaturnimspremembam, mikroorganizmom, proti veèini kemikalij in se nestara. Je topel na dotik, odporen proti udarcem in vroèini, ne gori,ne vpija vode, ni elektrostatièen. Kerrock je neporozen in seobdeluje kot les z univerzalnim orodjem. Lahko ga �agamo,brusimo, poliramo in lepimo. Plošèe kerrocka se uporabljajo zaoblaganje prezraèevanih fasad. Mo�no je pritrjevanje zelastiènim lepljenjem na podkonstrukcijo iz T- in L-profilov, s

polimerni kompoziti

Laminati

Kerrock

°

Slika 7: Obloga iz barvnega betona. (Foto: Martina Zbašnik-Senegaènik).Coloured concrete cladding

Slika 8: Obloga iz prozornih polikarbonatnih plošè. (Foto: Martina Zbašnik-Senegaènik)

.Translucent polycarbonate cladding

doc dr Martina Zbašnik-Senegaènikprof dr Janez Kresal

Fakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljani

[email protected]

61



Viri in leteratura

Baus, U., Siegele, K., 2002: HOLZFASSADEN : KONSTRUKTION,GESTALTUNG, BEISPIELE. Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart.

Behling, S., Behling, S., 1999: GLASS - KONSTRUKTION UNDTECHNOLOGIE IN DER ARCHITEKTUR. Prestel, München-London-New York.

Brezar, V., 2001: FINALIZACIJA IN DETAJLI. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Brookes, A., 1998: CLADDING OF BUILDINGS. 3. izdaja, E & FN Spon,London.

Compagno, A., 1999: INTELLIGENTE GLASFASSADEN. 4. razširjenaizdaja, Artemis Verlags-AG, Zürich.

Grimm, F., Clemens, R., 1994: HINTERLÜFTETE FASSADEN. Karl KrämerVerlag, Stuttgart, Zürich.

Härig, S. in sod., 1990: TECHNOLOGIE DER BAUSTOFFE. 9. dopolnjenaizdaja, Verlag C. F. Müller, Karlsruhe.

Hebgen, H. Heck.F., 1977: AUSSENWANDKONSTRUKTIONEN MITOPTIMALEM WÄRMESCHUTZ. 2. predelana izdaja, Vieweg Verlag,Braunschweig.

Knaak, U., 1998: KONSTRUKTIVER GLASBAU. Rudolf Müller, Köln-Braunsfeld.

Krause, C., 1969: AUSSENWANDSYSTEME. Rudolf Müller Verlag, Köln-Braunsfeld.

Kresal, J., 2002: GRADIVA

Pfeifer, G. in sod., 2001: MASONRY CONSTRUCTION MANUAL.Birkhäuser Edition Detail, München.

Schittig, Ch. in sod., 1998: GLASBAU ATLAS. Birkhäuser Verlag, Basel-Boston-Berlin.

Schittig, Ch., 2001: GEBÄUDEHÜLLEN. Institut für internationaleArchitektur-Dokumentation, München, Birkhäuser Verlag, Basel.

Sattmann, N., 2000: HANDBUCH MATERIAL TECHNOLOGIE. Rat fürFormgebung, Ludwigsburg.

Zanchi, F., 2003.; NEW MATERIALS, Materia, Št. 42.Zbašnik-

Ljubljana.Wigginton, M., 2002: INTELLIGENT SKINS. Butterworth-Heinemann,

Oxford, Woburn.

,

Kaltenbach, F., 2001: KÛNSTLICHE TRANSPARENZ, Detail, Let 41, Št. 3.

V ARHITEKTURI. Uèbenik za arhitekte,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Kresal, J., Zbašnik-Senegaènik, M., 2002: POVRŠINSKA OBDELAVAGRADIV V ARHITEKTURI. 3. izdaja, Univerza v Ljubljani, Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana.

Senegaènik, M., Kresal, J., 2004: FASADNI OVOJ, Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana.

Zbašnik-Senegaènik, M., Kresal, J., 2001: GLOSAR GRADIV. Univerza vLjubljani, Fakulteta za arhitekturo,

Prevleke

Obloge

Ometi

Kovinske obloge

Lesene obloge

Steklene oblogeObloge iz naravnega kamna

loge

Obloge iz mineralnih kompozitov

Obloge iz umetnih snovi

- apneni ometi- cementni ometi- apneno-cementni ometi- silikonski ometi- silikatni ometi- silikonsko-silikatni ometi- akrilni ometi

-cinkova, titanova, alucobond)

--- korten-

- masivni les- lesni polizdelki

-- masivni (samonosni) bloki- mozaiki

- vidna opeka-- terakotaklinkerji- granitokeramika-

- silikatna opeka- beton- steklobeton- penobeton- polimerno modificirani beton- vlaknocement- umetni kamen- barvni beton- prani beton-

- akrilno steklo- polikarbonat- polivinilklorid- polistiren-- laminati- kerrock

ploèevine (bakrena, alu, jeklena,

vlite plošèekovinske mre�e

lahke gradbene plošèe

oblo�ne plošèe

keramiène plošèe

keramièni mozaiki

teraco plošèe

nenasièene poliestrske smole

Opeène in keramiène ob


pomoèjo tipskih profilov s pokrivnimi letvicami oziroma s fugoali pa z vpenjanjem s pomoèjo nerjaveèih oprijemal. Kerrockfasadne plošèe je mogoèe tudi termièno oblikovati v raznetridimenzionalne oblike.

Tehnološki razvoj fasadnega ovoja je v zadnjih desetletjihdo�ivel buren razcvet. Tudi na podroèju fasadnih oblog se jepojavila mno�ica novih gradiv, konstrukcij in sistemov, kipostavljajo nove oblikovalske izzive v razliènih smereh. Po enistrani moda in tehnološki razvoj zahtevata inovativnooblikovanje iz umetnih gradiv, kjer je poudarek na nenavadnihbarvah in oblikah, po drugi se (tudi) zaradi ekološkega pristopazopet vraèajo tradicionalna gradiva kot so les, naravni kamen,opeka. Tretja struja uvaja popolnoma nov pristop - vkljuèevanjefasadne obloge v energijski koncept zgradbe (pametna stekla,fotovoltaika, holografski fasadni elementi, pomiène lamele...),kar je svojevrsten fenomen. Današnji arhitekt vèasih te�ko sleditehnološkemu razvoju in èedalje te�je ohranja pregled nad vsemirazlièicami, kar pa je pogoj za uspešno arhitekturno oblikovanje.

Vojko Kilar

62

Èlanek ocenjuje potresno ogro�enost stanovanjskih stavb v Sloveniji. Kotizhodišèe so bili uporabljeni podatki zbrani z zadnjim popisom prebivalstva,gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002, pri èemer ocena ogro�enosti izhaja izpodatkov o letu izgradnje, številu eta�, materialu nosilne konstrukcije in letuzadnje prenove. V èlanku je najprej prikazan kratek opis znaèilnih èasovnihrazdobij izgradnje stavb, ki so jih obele�evali zgodovinski dogodki in razvojpredpisov za potresno varno gradnjo in iz katerih lahko sklepamo na sedanjestanje in potresno varnost stavbe. V nadaljevanju je prikazana natanèna razdelitevstavb po starosti, materialu in številu eta� za celotni stanovanjski fond Slovenije.V zakljuènem delu so podane ocene o potresni ogro�enosti stanovanjskega fonda,ki so zdru�ene v tri razrede: a) verjetno potresno nevarne stavbe; b) verjetnopotresno manj varne stavbe in c) verjetno potresno varne stavbe.

izvleèek

2oo4 / 1 AROCENA POTRESNE OGRO�ENOSTISTANOVANJSKIH STAVB V SLOVENIJI

kljuène besede:

Potresna varnost stavb se praviloma doloèa na podlagipodrobnega pregleda naèrtov in na podlagi izraèunov in analiz zavsako posamezno stavbo. Naèin je seveda zamuden in drag alicelo neizvedljiv, èe gre za oceno potresne ogro�enosti stavb zaveèja obmoèja ali pa kar za podroèje celotne Slovenije. Prav to paje bil eden od ciljev raziskovalnega projekta z naslovom"Prenova stanovanjskega fonda Slovenije", ki sta ga financiraliMŠZŠ in MOP v letih 2001-2003 [Zupanèiè et al, 2003]. Projektje med drugim obravnaval analizo stanja, obsega, starosti inobsega nujnih potreb po prenovi stanovanjskega fonda. Prièujoèièlanek podrobneje obravnava le del izsledkov projekta, to jeoceno potreb po prenovi nosilne konstrukcije z vidika potresneogro�enosti stavb.

Za oceno potresne ogro�enosti smo uporabili rezultatezadnjega popisa prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj zbranihs strani Statistiènega urada Republike Slovenije v letu 2002[popis, 2002], ki je vseboval tudi nekatere podatke o stavbah vkaterih se posamezna stanovanja nahajajo. Na razpolago so bilipodatki kot so leto izgradnje, število eta�, vrsta konstrukcijskegasistema, uporabljeni material nosilne konstrukcije, leto zadnjeprenove stanovanja, namen uporabe in število stanovanj v stavbi.Ob razmeroma logièni predpostavki, da so pri gradnji stavbupoštevali takrat veljavne predpise, lahko enostavno primerjamozahteve takratnih predpisov s predpisi, ki veljajo danes in iz tegaocenimo, koliko je stanovanj, ki se nahajajo v "verjetno potresnonevarnih" stavbah, koliko je stanovanj, ki se nahajajo v "verjetnopotresno manj varnih" stavbah in koliko je grajenih tako. kot tozahtevajo sodobni predpisi. Dobljena ocena je seveda pribli�na,saj ni nujno, da so objekti iste višine iz istega materiala in istestarosti enako potresno ogro�eni. (Potresna varnost je odvisnatudi od tlorisne razporeditve nosilnih elementov, zasnovekonstrukcije, kvalitete izvedbe, detajlov itd.) �e uvodoma jepotrebno poudariti, da lahko za celotni stanovanjski fond

Slovenije na podlagi podatkov zbranih s popisom podamo lesplošne ocene o potrebah po prenovi nosilnih konstrukcij stavb izrazliènega materiala. Toènejše ocene je mogoèe dobiti le spodrobnejšo raziskavo stanja posameznih stavb ali pa morda zraziskavo posameznih manjših obmoèij in njeno posplošitev nacelotno Slovenijo.

Vse tabele in slike podajajo stanovanjsko površino v m(izra�eno kot % celotne kvadature stanovanjskega fonda), sajmenimo, da je ta podatek za oceno cene prenove relevantnejši kotpa podatek o številu stanovanj ali številu stavb. V popisu je zajetastanovanjska površina v razliènih tipih stanovanjskih stavb

(skupaj 58,031,187 m ). Stavbe so razdeljene po posameznihobmoèjih pa tudi na mestna (48.4%) in nemestna (51.6%)obmoèja. V prikazanih rezultatih so zaradi velikega obsegapodatkov stanovanjske površine v razliènih tipih stavb in porazliènih obmoèjih med seboj kar seštete po vseh obmoèjih,prikazi veljajo torej za celotno Slovenijo skupaj.

Stavbe glede na tip materiala izgradnje delimo na:(z ali brezAB vezi);

(armirano betonske konstrukcije,konstrukcije iz betonskih zidakov, monta�ne betonskekonstrukcije ipd.);

(npr. opeène konstrukcije skamnitimi pritliènimi eta�ami, armirano betonski okviri zopeènimi polnili, konstrukcije kot kombinacija jekla in betonaipd.).

(te so v okviru obstojeèegastanovanjskega fonda zastopane v manjši meri) in

.

2

2

Prete�no uporabljeni material in starost stanovanjskih stavbv Sloveniji

- Opeène konstrukcije- Betonske konstrukcije

- Kombinirane konstrukcije

- Kamnite in lesene konstrukcije

- Ostale konstrukcije

The article assesses earthquake vulnerability of residential buildings in Slovenia.Data gathered from the last census of the population, households and housingswas used as the starting point, whereby assessment of vulnerability was done fromdata on year of construction, number of floors, materials used for load bearingstructures and year of last renovation. The article starts with a short description oftypical time frames of building construction, marked by historical events and thedevelopment of regulations concerning earthquake resistant construction, fromwhich we can estimate their present condition and earthquake resistance. Incontinuation a detailed categorisation of buildings, based on age, material andnumber of floors, is presented for the entire housing stock in Slovenia. Theconclusion gives estimates of probable earthquake vulnerability of the housingstock, which are joined into three classes: a) not earthquake resistant buildings, b)less earthquake resistant buildings and c) earthquake resistant buildings.

abstract

earthquake vulnerability, residential buildings, census 2002

key words:

potresna ogro�enost, stanovanjske stavbe, popis prebivalstva 2002

Assessment of earthquake vulnerability of residential buildings in Slovenia

UDK


728:550.34

Vojko Kilar

63

OCENA POTRESNE OGRO�ENOSTI STANOVANJSKIH STAVB V SLOVENIJI

Delitev površine stanovanjskega fonda za celotno Slovenijoglede na material nosilne konstrukcije je prikazana na sliki 1.Starost stanovanjskega fonda je prikazana na sliki 2.

Od 1895 do 1945

Od 1964 do 1981

Od 1982 do 1999

Po letu 2000

(obdobje pred in med 1. in 2. svetovnovojno). Gradnja je potekala po takrat veljavnih avstrijskihgradbenih predpisih, ki so doloèali debelino opeènih zidov vposameznih eta�ah stavbe, širino medokenskih sklopov, izdelavostropov, po�arnih zidov, masivnih stopov ipd. Kot horizontalnoobte�bo so upoštevali predvsem obte�bo vetra. To obdobjeveèinoma odlikuje dovolj solidna gradnja, tako po zasnovi, kotpri izvedbi detajlov in izbiri materialov. V tem èasu se šelezaèenja uporaba armiranega betona, pojavljajo pa se �e prvevisoke stavbe, ki reagirajo na potresno obremenitev povsemdrugaèe kot toge opeène stavbe prejšnjih stoletij (Ljubljanskinebotiènik 1933).

(med in zgodnje povojno obdobje). Veèinastavb iz tega obdobja je grajena v skladu s prvimijugoslovanskimi predpisi za obte�bo zgradb (PTP, 1948), pokaterih je bila Jugoslavija razdeljena na 3 potresne cone: a) conomanjših poškodb, b) cono velikih poškodb in c) conokatastrofalnih rušenj. Maksimalna potresna sila za cono jeznašala najveè 3% stalne in polovice koristne obte�be, kar je naposameznih potresno ogro�enih podroèjih tudi od pet do desetkrat manj od zahtev današnjih predpisov. Za to obdobje jeznaèilen socialistièen naèin gradnje, kvaliteta teh stavb je vsplošnem najslabša. Omenjeni predpis je veljal do leta 1963.

(obdobje po potresu v Skopju). Leta 1963 sobili sprejeti novi predpisi za potresno varno gradnjo, v katerih jepredpisana uporaba spektra odziva, razporeditev horizontalnih silpo višini stavbe, vpliv nosilnih tal in drugo. V tem letu je bilasprejeta tudi nova seizmološka karta Slovenije, ki je realnejeprikazovala podroèja razliènih intenzitet. Povsem so bilispremenjeni predpisi za gradnjo zidanih konstrukcij na potresnihobmoèjih, kjer so prviè predpisane tudi vertikalne AB vezi navogalih stavbe in stikih zunanjih in notranjih nosilnih zidov. Vsplošnem imajo stavbe grajene v tem èasu precej veèjo potresnoodpornost, kot tiste grajene v prejšnjih obdobjih. Po potresu vèrnogorskem primorju leta 1979 so bili obstojeèi predpisi kritiènoanalizirani, zaèela se je priprava novih jugoslovanskih predpisovza protipotresno gradnjo, ki so izšli leta 1981.

(obdobje po izidu novih predpisov zapotresno varno gradnjo). Kvaliteta gradnje in potresna varnost jevišja kot v prejšnjih obdobjih. Te stavbe - razen morebitnih izjem -niso potrebne ojaèitev nosilne konstrukcije.

(obdobje po sprejetju evropskega standardaEurocode 2 in 8, 2000, 2001).

Slike 3 do 9 prikazujejo kompleten prikaz uporabe vsehmaterialov po omenjenih èasovnih obdobjih za celotno Slovenijo.Poleg diagramov v odstotkih so prikazane tudi numeriènevrednosti in skupno število površin stanovanj, tako da je mogoènatanèen izraèun površin. Na Statistiènem uradu strogoupoštevajo doloèila o zaupnosti podatkov, ki jih doloèajo Zakon opopisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS v letu 2002(Ur. l. RS, št. 66/00 in 26/01), Zakon o dr�avni statistiki (Ur. l. RS,št. 45/95 in 09/01) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS,št. 59/99), zato vse nizke vrednosti zakrijejo. V skupnem seštevkuso ti podatki sicer vkljuèeni, v posameznih delitvah pa so zakriti.Iz tega razloga seštevki posameznih delitev ne dajo celotne vsote.

Razlike so razmeroma majhne, pomembnejše so le priobravnavi majhnega števila podatkov iz ozkih èasovnih obdobij(npr. èe bi �eleli pregledati vse stavbe, ki so višje od 9 eta� in sozgrajene v toèno doloèenem letu). Tako lahko na primer vidimo,da je bilo v obdobju med 1982 in 1999 zgrajenih 3.3% stanovanj v

Od 1946 do 1963

Delitev stanovanjskega fonda Slovenije po starosti, materialuin številu eta�

c

Vidimo lahko (slika 1), da je veè od polovice stanovanjskihstavb (58%) zgrajenih iz opeke. Sledijo betonske in mešanekonstrukcije (oboje 16 %), ostali materiali so zastopani v manjšimeri. Zanimiv je podatek, da je slaba polovica stavb (cca. 45%)starejših od 30 let (slika 2).

Z gradbeno-konstrukcijskega vidika je najpomembnejšaprenova nosilne konstrukcije. Poleg morebitnih potreb posanaciji nosilnih konstrukcij stavb zaradi neenakomernegaposedanja ali drugih poškodb, ki so posledica vertikalnihobremenitev, je izjemno pomemben vidik potresne varnostiobjekta. Razvoj predpisov za potresno varno gradnjo je bilpostopen, po vsakem moènejšem potresu pa so se pravila zaprotipotresno gradnjo dodatno razširila in zaostrila. Prvi predpisi,ki so sploh vkljuèevali potresno obte�bo kot poseben obte�niprimer, so bili Privremeni tehnièki propisi (PTP), ki so bilisprejeti leta 1948 v SFRJ. O potresni varnosti zgradb lahko torejgrobo sodimo tudi po letu njihove izgradnje (v kombinaciji spodatkom o vrsti konstrukcijskega sistema, materialu in številueta�). Ob pregledu zahtev predpisov o potresno varni gradnji, kiso se uporabljali na podroèju Slovenije v zadnjih 100 letih, lahkodefiniramo razlièna èasovna razdobja izgradnje stavb, ki serazlikujejo glede na takrat veljavne predpise [Bubnov, 1996]. Nata naèin lahko ocenimo dele� stanovanjskih površin v stavbah, kiso potresno varne, potresno manj varne ali celo potresnoogro�ene. Glede na zgodovinske mejnike in datume sprejemaposameznih predpisov o potresnovarni gradnji, smo izbralinaslednja znaèilna obdobja izgradnje stavb:

(obdobje pred ljubljanskim potresom leta 1995).Pravila potresno varne gradnje so se upoštevala prete�noizkustveno, kot na primer z omejitvijo višine stavb,poveèevanjem debeline zidov v spodnjih eta�ah, zni�anjemte�išèa stavbe ipd. Nekaterim takšnim stavbam se obdobje�ivljenjske dobe konstrukcije morda �e izteka. V takšnihprimerih je potrebna njihova celovita prenova ali pa odstranitev.Nekatere takšne stavbe so pod spomeniškim varstvom in so zatopotrebne posebne obravnave.

Znaèilna èasovna razdobja izgradnje stavb

Pred 1894

Slika 1: Stanovanjska površina glede na material nosilne konstrukcije.Residential area depending on material of load bearing structure.

Slika 1: Stanovanjska površina glede na starost. (100%=58,031,187 m2).Residential area depending on the building's age.

Vojko Kilar

64


betonskih stavbah, ki so višje od 9 eta� (slika 7). V tem obdobju je

bilo zgrajenih 12,679,902 m stanovanj, površina stanovanj v

betonskih stavbah. višjih od 9 eta� torej znaša 418,437 m .Zanimivo je, da je bilo po prejetih podatkih pred letom 1894zgrajenih 0.1% stanovanjske površine v opeènih stavbah višjih od

9 eta� (slika 3). Površina takšnih stanovanj torej znaša 4585 m .Slika 9 prikazuje razrez po materialih in številu eta� za mestnaobmoèja za zadnjih 10 let (toèneje 1991 - 2001). Viden je trend vvisokogradnji, to je povišana uporaba armiranega betona inmešanih konstrukcij. Slika 10 prikazuje površino stanovanj gledena leto zadnje prenove. Vidimo lahko, da je bilo do leta 1970prenovljenih le 2.3% površin stanovanj in da kar 71.7% površinstanovanj sploh ni bilo nikdar prenovljenih. Opazno je poveèanjeprenove po letu 1995. Na podlagi sheme potreb po vzdr�evalnihdelih je iz navedenih podatkov mo�no sklepati tudi na splošnepotrebe po prenovi nosilnih in nenosilnih delov stavb (npr. fasad,tlakov, streh stopniv, oken ipd.).

Podatki, ki so vsebovani v popisu, �al ne omogoèajoneposredne ocene potreb po gradbeno-konstrukcijski prenovi zaposamezno stavbo. Mo�na je le doloèitev na podlagi splošnihpodatkov, kot so leto izgradnje, material, število eta�, in letoprenove. Izhodišèni opisi so podani v poglavju o delitvah stavb naposamezna obdobja izgradnje. V nadaljevanju je podana okvirnadelitev opeènih, kombiniranih in betonskih stavb (te zajemajo90% stanovanjskega fonda) v tri razrede glede na verjetno stopnjopotresne ogro�enosti (slika 11). Podatki so prikazani v odstotkih

2

2

2

Ocena potreb po gradbeno-konstrukcijski prenovi

Slika 3: Obdobje do leta 1894.Period before 1894.

Slika 4: Obdobje od leta 1895 do leta 1945.Period from 1895 to 1945.




Slika 8: Obdobje po letu 2000.Period after 2000.

Slika 9: Zadnjih 10 let - mestna obmoèja.Last 10 years - city areas.

Slika 10: Stanovanjska površina glede na leto zadnje prenove.Residential area depending on the year of the last renovation.

65

Stavbe, za katere obstaja velika verjetnost, da niso potresnovarne (ojaèitev nosilne konstrukcije je verjetno nujna):

Stavbe, ki so potresno manj varne (ojaèitev nosilne konstrukcijeje priporoèljiva):

Stavbe, ki so verjetno potresno varne (ojaèitev nosilnekonstrukcije verjetno ni potrebna):

Opeène konstrukcije- visoke 5 ali veè eta�, grajene pred letom 1981 (pred uporabo

armirane zidovine): 1.4%,- visoke 4 ali manj eta�, grajene pred letom 1964 (ni vertikalnih

vezi): 18.7%.Kombinirane konstrukcije- grajene pred letom 1894 in med letoma 1946 in 1963

(premajhne potresne sile): 4.3%.Betonske konstrukcije- visoke 4 ali veè eta�, grajene pred letom 1894 in med letoma

1946 in 1963 (premajhne potresne sile): 1.2%.

Opeène konstrukcije- visoke 5 ali veè eta�, grajene med letoma 1982 in 1999 (v

nasprotju z zahtevami predpisa Eurocode 8): 0.15%.Kombinirane konstrukcije- grajene med letom 1894 in letom 1945 (premajhne potresne

sile, kvalitetnejša gradnja): 1.5%.- visoke 4 ali veè eta�, grajene med letoma 1964 in letom 1981

(premajhne potresne sile): 0.57%.Betonske konstrukcije- visoke 4 ali veè eta� grajene med letom 1894 in letom 1945

(premajhne potresne sile, kvalitetnejša gradnja): 1.00%.- visoke 5 ali veè eta�, grajene med letoma 1964 in letom 1981

(premajhne potresne sile): 4.3%.

- Vse "preostale" opeène (37.8%), kombinirane (9.6%) inbetonske konstrukcije (9.5%).Vidimo lahko, da površina v verjetno potresno nevarnih stavbah,ki so nujno potrebne ojaèitve nosilne konstrukcije, znaša 14.9 mio

m (cca. 26% celotnega stanovanjskega fonda). Veèina tehstanovanj se nahaja v stavbah iz opeke ali mešanih konstrukcijahgrajenih pred letom 1963. Površina stanovanj v stavbah, ki sovprašljive s stališèa potresne varnosti, je glede na izbrane kljuèe

precej manjša in znaša le 4.4 mio m (7.5% celotnegastanovanjskega fonda). Najnovejši predpisi za gradnjo napotresnih obmoèjih (Eurocode 8, 2000) v bistvu predpisujejoveèje potresne sile za vse stavbe. V tem oziru, so vse stavbe, kiniso grajene v skladu z novim predpisom dimienzionirane napremajhne sile in niso v celoti v skladu z zahtevaminajsodobnejših predpisov.

Pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami so

2

2

Potreba po vzdr�evalnih delih

Vojko Kilar


poleg ojaèitev nosilne konstrukcije in prenovitvenih delpomembna tudi dela, ki jih zahteva redno vzdr�evanje. Potrebe poprenovi in vzdr�evanju glede na starost objekta so okvirnonaslednje:

Sliko-pleskarska dela, obnova zašèitnih premazov kovinskihin lesenih delov, manjša popravila fasad, ravnih streh,barvanje in popravila oken, manjša kleparska dela, popravilasnegolovov, popravila dvigal.

Obnova dela ali celotne kritine, dimnikov, veèja popravilaravnih streh, veèja kleparska dela, popravila fasad,zamenjava lesenih in kovinskih ograj, popravila/zamenjavaoken in vrat ter okenskih polic, popravila ali zamenjavadvigal, zamenjava keramike na balkonih in terasah.

Obnova trajnejših kritin, veèja popravila fasad, zamenjavaoken, vrat, parketov, generalna obnova kopalnic, tlakov,stopnic in zašèitnih slojev betona.

Sanacija ali zamenjava lesenih in zunanjih kovinskihkonstrukcij, zamenjava fasad in obnova izpostavljenih delovbetonskih konstrukcij.

Po doloèenem èasu se �ivljenjska doba objekta izteèe. Po temèasu je potrebno objekt celovito prenoviti ali pa zamenjati.Stanovanjska površina je bila v odvisnosti od starosti objekta jeprikazana na sliki 2. V kombinaciji s podatki o starosti inmaterialu nosilne konstrukcije, ki so prikazani na slikah od 3 do 9,je mogoèe oceniti tudi potrebe po ostalih vrstah prenovestanovanjskega fonda, ki so pred nami v naslednjih letih.

V èlanku je prikazana ocena potresne ogro�enostistanovanjskega fonda Slovenije, ki temelji na razpolo�ljivihpodatkih iz popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki jebil izveden leta 2002. Stavbe so razdeljene glede na letoizgradnje, material nosilne konstrukcije, število eta� in letozadnje prenove v posamezna obdobja, o stopnji potresne varnostipa lahko sklepamo iz poznavanja tedaj veljavnih predpisov.Rezultati ka�ejo, da se verjetno kar èetrina stanovanj (cca. 15 mio

m ) nahaja v stavbah, ki niso grajene v skladu s sodobnimipredpisi o potresnovarni gradnji. Èe upoštevamo, da �ekozmetièni stroški prenove stanovanj zlahka prese�ejo ceno 100

EUR za m stanovanja, lahko dobimo sliko o vlaganjih vstanovanjski fond, ki bi morala biti pred nami v naslednjih letih.

Na vsakih 10 let

Na vsakih 10 do 30 let



2

2

doc dr Vojko KilarUniverza v Ljubljani


Viri in literatura

Bubnov S., 1996: Potresi. Ljubljana, Mladinska knjiga.EUROPEAN STANDARD prEN 1998-1, Revised Final PT Draft (preStage

49), Draft May 2002 prEN 1998-1:200X, Doc CEN/TC250/SC8/N317.Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance Part 1: Generalrules, seismic actions and rules for buildings, CEN, European Committeefor Standardization.

Statistièni urad republike Slovenije, 2003: Popis prebivalstva, gospodinjstev instanovanj Slovenije 2002, Izpisi izbranih kri�anj podatkov dobljenih spopisom.

Paulay T., Priestley M.J.N., 1992: Seismic Design of reinforced concrete andmasonry buildings. New York, John Wiley & Sons, Inc.

Zupanèiè Strojan, T., Kilar, V., Novljan, T., Lah, L., Hoèevar, M., Cirman, A.,Hari, J., 2003: Konkurenènost Slovenije 2001-2006. Te�išèe 3, Prenovastanovanjskega fonda : ciljni raziskovalni program : konèno poroèilo.Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.

Slika 11: Ocenjena površina stanovanj v m v stavbah, ki niso potresno varnein v stavbah, ki so potresno manj varne.

2

Estimated residential area in m of not earthquake resistant and lessearthquake resistant buildings.

2

Domen Kušar

66

Študentje prihajajo na Fakulteto za arhitekturo z razlièno prostorsko predstavo, kije odvisna od številnih dejavnikov. Pri predmetu Opisna geometrija �e vrsto letštudentje opravijo dva testa prostorske predstave. Za preizkus uporabljamo takoimenovani MRT (Mental rotating test), ki je eden splošno priznanih naèinovugotavljanja prostorske predstave. Test prviè izvajamo ob zaèetku pouka, voktobru, drugiè pa ob pisnem delu izpita Opisne geometrije, junija ter septembra,torej po enem letu študija arhitekture.Rezultati so zanimivi in primerljivi podobnim raziskavam. Razlika po spolu jezelo oèitna. Študenti imajo veliko bolj razvito prostorsko predstavo kot študentke.Intenzivno delo pri predmetih prvega letnika, ki pomagajo razvijati prostorskopredstavo, se obrestuje, saj rezultati ka�ejo nedvomno izboljšanje prostorskepredstave. Druga ugotovitev, kjer smo primerjali oktobrske rezultate med redno inizredno vpisanimi, potrjuje objektivnost sprejemnih izpitov, vsaj na podroèjuprostorske predstave.

izvleèek

2oo4 / 1 ARPROSTORSKA PREDSTAVA ŠTUDENTOVFAKULTETE ZA ARHITEKTURO V LJUBLJANI

kljuène besede:

Ljudje imamo razlièno prostorsko predstavo. Nekateri boljšo,drugi slabšo. Dobra prostorska predstava nam prav pride vvsakdanjem �ivljenju. Kljub temu pa je dobra prostorskapredstava nepogrešljiva v vrsti poklicev, ki se ukvarjajo sproblematiko prostora. Arhitektura je poklic, v katerem jeprostorska predstava kljuènega pomena za uspešno delo. �eopravljene raziskave ka�ejo, da imajo pripadniki moškega spolabistveno boljšo prostorsko predstavo kot pripadnice �enskegaspola [Gorska, et al., 2000: 258].

S preuèevanjem prostorske predstave se ukvarjajo zlasti naJaponskem [Saito, et al.: 1998: 231-235].Ugotovili so namreè, daje mo�no z nekaterimi vajami prostorsko predstavo izboljšati.Posebno skrb so namenili izboljšanju prostorske predstave �ensk.V ta namen imajo teèaje ter seminarje, ki jih obiskujejo predvsemtiste �enske, ki �elijo zaradi boljših slu�benih ali študijskihmo�nosti izboljšati svojo prostorsko predstavo, oziroma jopribli�ati moškemu nivoju. Pri nas v Sloveniji ta problematika šeni aktualna, èeprav bi glede na veliko zanimanje za vpis nafakultete, kjer je dobra prostorska predstava kljuèna, prièakovaliravno nasprotno. Vsako leto se namreè samo na Fakulteto zaarhitekturo �eli vpisati med 400 in 500 dijakov. Z omejitvenimizpitom se jih nato sprejme 120 redno vpisanih ter še okoli 40izredno vpisanih, kar predstavlja pribli�no èetrtino prijavljenih.

Študijski program prvega letnika sestavljajo predmeti, ki sonamenjeni tudi izboljšanju prostorske predstave študentov. PolegOpisne geometrije sta to še zlasti Prostoroèno risanje inPredstavitvene tehnike. V okviru predmeta Opisna geometrija �enekaj let spremljamo nivo prostorske predstave študentov.Študente testiramo na zaèetku leta, s èimer ugotavljamoprostorsko predstavo, ki jo imajo pred vstopom na fakulteto.Drugi test je ob koncu leta, tik pred rednim izpitom. Ti rezultatika�ejo stopnjo razvoja prostorske predstave v obdobju enega leta.Namen testiranja je ugotoviti razliko med spoloma v populaciji

vseh študentov prvega letnika na FA v zaèetku šolskega leta in nakoncu ter ugotoviti napredek pri razvijanju prostorske predstave.Drugi namen raziskave pa je bil ugotoviti ali obstaja kakšnarelacija glede prostorske predstave med redno in izrednovpisanimi oziroma objektivnost sprejemnih izpitov za podroèjeprostorske predstave.

Prvi test izvajamo v zaèetku študijskega leta, naèelno v prvemali drugem tednu oktobra in sicer v okviru vaj pri predmetuOpisna geometrija. Drugo testiranje je ob koncu šolskega leta. Dosedaj je bila praksa, da so študenti delali ta test tik pred pisnimizpitom Opisne geometrije, to se pravi, ko so praktièno �ezakljuèili s študijem Opisne geometrije. Testi, katerih rezultati sopredstavljeni, so bili opravljeni v šolskih letih:- 1999/2000- 2001/2002- 2002/2003- 2002/2004 (samo zaèetni test)Za test smo uporabili tako imenovani MRT - Mental rotating testin sicer varianto, ki jo uporabljajo tudi v Raziskovalni enotidr�avnega centra za univerzitetne sprejemne izpite na univerze(National Center for University Entrance Examinations - researchdivision) v Tokyu na Japonskem, od koder mi je kolegica KumikoShiina prijazno poslala pole ter tudi navodila za izvajanje tervrednotenje testa.

Test je sestavljen iz dvajsetih primerov, razdeljenih v dveskupini po deset. Naloga študentov je poiskati danemu predmetudva enaka, ki pa sta prikazana pod razliènim zornim kotom.Študenti izbirajo v vsakem primeru med štirimi mo�nostmi, odkaterih sta vedno dve pravilni (slika 1). Èas za reševanje je omejenna dvakrat po tri minute, kar znese skupaj šest minut reševanja zadvajset primerov. Celoten potek testa je malo daljši, saj je

Materiali in metoda

Depending on numerous factors, spatial abilities of students, enrolling in theFaculty of architecture, differ. For several years students have undertaken twotests on spatial ability within the course Descriptive geometry. The so-calledmental rotating test was used in the test, which is one of the generally acceptedtests for establishing spatial ability. The first test is conducted in October, beforecourse work begins, while the second test is done alongside the writtenexamination in June or September, after a year of architectural studies.The results are interesting and comparable to similar research. Differencesaccording to gender are very evident. Male students have better developed spatialability than female students. Intensive work in first year courses, which help indeveloping spatial ability, have positive effects and undoubtedly point outimprovements. The second finding, established from comparison of the Octoberresults between enrolled regular and part-time students, confirmed the objectivityof entrance exams, at least from the aspect of spatial ability.

abstract

spatial ability, mental rotating test, descriptive geometry

key words:

prostorska predstava, test (MRT), opisna geometrija

Spatial ability of students from the Faculty of architecture in Ljubljana

UDK


72:371.3

Domen Kušar

67

PROSTORSKA PREDSTAVA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ARHITEKTURO V LJUBLJANI

potrebno študentom predhodno obrazlo�iti naèin reševanja.

Rezultati so razdeljeni v štiri osnovne skupine:- redno vpisane študentke (�enske R)- redno vpisani študenti (moški R)- izredno vpisane študentke (�enske I)- izredno vpisani študenti (moški I)

Pri obdelavi podatkov ter predstavitvah so bile polegosnovnih skupin formirane še štiri sestavljene skupine glede naspol oziroma status:- �enske- moški- redno vpisani- izredno vpisani

Rezultati predstavljajo povpreèno oceno (število toèk)skupine. In sicer je najveèje mo�no število toèk 40, najmanj pa 0.

Skupaj je bilo v vseh testiranjih na FA izpolnjenih 533 testov.Od tega so jih 369 izpolnili redno vpisani študenti in študentke ter164 izredno vpisani (poleg izredno vpisanih so zajeti tudi podatkištudentov uvodne šole, ki je bila predhodnica izrednega študija).Po spolu je situacija 295:238 v korist �enskega spola.

Prva tabela (slika 2) ka�e rezultate jesenskega testa. Drugatabela (slika 3) ka�e rezultate poletnega testa. Druga tabela jekrajša, saj poletnih testov v šolskem letu 2003/2004 še nismoizvedli. V tabelah so povpreène vrednosti za vsako obravnavanoskupino glede na èas izvajanja. Pred vrednostjo je navedeno

Rezultati

število študentov (N), ki so opravljali test. Glavnima tabelama stadodani še po dve manjši tabelici z izraèunom povpreènihvrednosti štirih zdru�enih skupin (redni, izredni, �enske inmoški).

Najboljšo prostorsko predstavo imajo na jesenskem testuredno vpisani študenti (slika 4). Na koncu leta prvenstvo sicerprevzamejo izredno vpisani študenti (slika 5), vendar je potrebnopovedati, da sta poletna vzorca izredno vpisanih, zlasti pa šemoških, izredno majhna, zato lahko pride do nerealnih rezultatov,še posebej èe primerjamo njihove rezultate v kategoriji prvegatesta, ko je bilo tudi obravnavano število študentov veèje.Rezultati ka�ejo �e znano razliko med moško in �enskopopulacijo (sliki 6 in 7). Razlika je precejšnja in se tudi na konculeta praktièno ne zmanjša. V vseh kategorijah se ka�e tudiizboljšanje prostorske predstave, ki pa je med izredno vpisanimištudentkami daleè najmanjše (slika 8).

Slika 1: Tipièen primer. Pravilni rešitvi, ki predstavljata enak objekt kot je nalevi, sta prekri�ani.Typical example. Correct solutions, representing the same object ason the left, are crossed out.

letnik moški redni �enske redne moški izredni �enske izredneN povp. N povp. N povp. N povp.

1999/00 60 25.633 53 16.755 18 22.555 33 17.2722001/02 37 26.432 38 19.737 24 22.75 27 14.7402002/03 36 25.972 46 18.783 11 26.182 16 14.52003/04 35 29.657 64 18.563 17 22.294 18 15.111povpreèje 168 26.720 201 18.358 70 23.128 94 15.660

N redni N izredni N moški N �enskepovp. jesen 369 22.165 164 18.848 238 25.664 295 17.498

Slika 2: Rezultati jesenskega testa.Autumn MRT results.

letnik moški redni �enske redne moški izredni �enske izredneN povp. N povp. N povp. N povp.

1999/00 26 30.231 34 21.294 5 34.4 6 16.1662001/02 22 29.954 21 27.048 3 28.666 10 16.32002/03 11 32.727 23 25.043 3 35.666 5 18.2povpreèje 59 30.593 78 23.949 11 33.182 21 16.714

N redni N izredni N moški N �enskepov. poletje 137 26.810 33 21.697 70 31.000 99 22.414

Slika 3: Rezultati poletnega testa.Summer MRT results.

Slika 4: Rezultati jesenskega testa.Autumn MRT results.

Slika 5: Rezultati poletnega testa.Summer MRT results.

Domen Kušar

68


Rezultati ka�ejo tudi splošno razliko med redno in izrednovpisanimi (sliki 9 in 10. Razlika (blizu 3 toèke, kar pomeni 8 %) jevsekakor dovolj velika in ka�e, da imajo redno vpisani boljšoprostorsko predstavo. Ob tem se vsiljuje misel, da so sprejemniizpiti, vsaj kar zadeva prostorsko predstavo, dovolj objektivni.Podobo kazi le dejstvo, da imajo izredno vpisani študenti nazaèetku boljšo prostorsko predstavo kot redno vpisane študentke.Mo�ni vzrok za tako stanje je v dejstvu, da se na sprejemnihizpitih ne preverja samo prostorska predstava, paè pa tudi drugevešèine (likovno dojemanje, poznavanje arhitekture), potrebne zaštudij arhitekture. Nekaj toèk na izpitih prinese tudi uspeh srednješole ter mature (skupaj 20%), kjer je �enski del populacijeneprimerno boljši od moškega.

Slika 6: Jesenski test - primerjava glede na spol.Autumn test - comparison by gender.

Slika 7: Poletni test - primerjava glede na spol.Summer test - comparison by gender.

Slika 8: Jesenski in poletni test - napredek pri prostorski predstavi.Summer and autumn tests - improvement of spatial ability.

Slika 10: Poletni test - primerjava glede na status.Summer test - comparison by student's status.

Slika 9: Jesenski test - primerjava glede na status.Autumn test - comparison by student's status.

Primerjava z drugimi univerzamiŠtudentsko prostorsko predstavo preverjajo tudi na nekaterih

tujih univerzah, predvsem tam, kjer je ta kljuèna za študij. Izjemaje Japonska, kjer teste izvajajo tudi na drugih podroèjih. Rezultateuporabljajo za analizo napredka študentov. Tako delajo testenajprej na zaèetku leta ter nato ob koncu leta oziroma zakljuèkupredmetov, ki vplivajo na izboljšanje prostorske predstave. Naenak naèin delamo analizo na FA. Na 8. Mednarodni konferenci oin�enirski grafiki ter opisni geometriji, leta 1998 v Austinu vZDA, je bila predstavljena mednarodna primerjava testovprostorske predstave [Gorska, et al., 1998: 261-266] petihuniverz iz štirih razliènih dr�av in sicer:

69

Domen Kušar


asist Domen KušarFakulteta za arhitekturo

Univerza v [email protected]

- University of Kaiserslautern (UKL) iz Nemèije- Michigan Technology University (MTU) iz ZDA- Krakow University of Technology (CUT) iz Poljske- University of Tokyo (UT) iz Japonske- Otsuma Women's University (OWU) iz JaponskeAnaliza je bila narejena za rezultate, ki so jih dobili v letih 1990-1998. Poleg testa MRT (ki smo ga uporabljali na Fakulteti zaarhitekturo), so uporabili še dva druga testa. �al testi niso biliizvajani po enaki metodi, kar je potrebno upoštevati zarazumevanje rezultatov. Poleg tega na rezultate vpliva razliènostštudijskih programov ter èasa, ki je bil na voljo. Tako so na UKLizvajali analizo na programih gradbeništvo, urbanizem inarhitektura, na CUT na programu gradbeništvo, na MTU in UT narazliènih tehniških programih, medtem ko na OWU na programuekonomija. Test je trajal standardnih 3+3 minute na CUT, UT inOWU, medtem ko je na MTU 4+4 minute ter na UKL 5+5 minut.V slikah 11 in 12 so predstavljeni rezultati te primerjave, katerimsmo dodali tudi rezultate, ki smo jih dobili na Fakulteti zaarhitekturo Univerze v Ljubljani (UL- FA).

Rezultati ka�ejo, da so naši študenti glede prostorskepredstave nekje blizu povpreèja univerz na prvem testu, oziromamalo nad njim v drugem testu. Pri tem je potrebno upoštevati, dadaljši èas pomeni tudi nekaj boljše rezultate, saj se pripopravljanju testnih pol poka�e, da vsi študenti sploh ne pridejodo konca testa, saj jim prej zmanjka èasa.

Viri in literatura

Gittler, G., Glueck, J., 1998: Differential Transfer of Learning: Effects ofInstruction in Descriptive Geometry on Spatial Test Performance. Journal forGeometry and Graphic, Volume 2 (1998). Heldermann Verlag, 71-84.

Gorska, R., Sorby, S., 1998: The effect of various courses and teaching methods

on the improvement of spatial ability. V: Proceedings of the 8 Internationalconference on engineering design graphics and descriptive geometry. TheUniversity of Texas atAustin, 252-256.

Gorska, R., et al.: 1998: International comparisons of gender differences in spatialvisualization ant the effect of graphics instruction on the development on this

skills. V: Proceedings of the 8 International conference on engineeringdesign graphics and descriptive geometry. The University of Texas at Austin,261-266.

Gorska, R., et al.: 2000: International experiences in developing the spatial

visualization abilities engineering students. V: Proceedings of the 9International conference on geometry and graphics. Rand AfrikaansUniversity, Johannesburg, 256-262.

Saito, T. et al. 1997: Analysis of Problem Solving Process of a Mental RotatingTest Performance in Shepard-Metzer Tasks. . Journal for Geometry andGraphic, Volume 1 (1997). Heldermann Verlag, 185-193.

Saito, T. et al.: 1998: Relations between spatial ability evaluated by mental cutting

test and engineering graphic education. V: Proceedings of the 8 Internationalconference on engineering design graphics and descriptive geometry. TheUniversity of Texas atAustin, 231-235.

Shiina, K., Suzuki, K., 1998: Design of modified mental rotating test and its error

analysis. V: Proceedings of the 8 International conference on engineeringdesign graphics and descriptive geometry. The University of Texas at Austin,

th

th

th

th

th

236-240.http://fa.arhitekt.net/si/studij/vpis/ (8.3.2004)http://www.vpis.uni-lj.si/ (8.3.2004)

DiskusijaRezultati potrjujejo boljšo prostorsko predstavo moške

populacije in so primerljivi mednarodnim rezultatom. Ka�ejotudi boljšo prostorsko predstavo redno vpisanih pri jesenskemtestu. Poleg tega rezultati dokazujejo, da delo pri predmetihprvega letnika pomaga izboljšati prostorsko predstavo in to privseh obravnavanih skupinah. Kljub temu pa ostaja nekaj vprašanjše vedno odprtih. Predvsem gre za primerjavo med moškimi in�enskami ter iskanju odgovorov na vprašanje, ali se ta razlika medcelotnim študijem zmanjšuje ali ne. Drugo odprto vprašanje pa je,kakšno je razmerje med spoloma glede prijav na fakulteto teruspešnosti opravljanja sprejemnega izpita? Glede na to, da je naFakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani veè študentk kotštudentov, bi se bilo smiselno vprašati, kakšno je razmerje medspoloma ob prijavi ter kakšen je osip med sprejemnimi izpitiglede na spol. To pa bo verjetno tema naslednje raziskave.

univerza N moški �enske

UKL 221 68 52

MTU 202 75 63

CUT 98 52 35

UT 219 72 56

OWU 360 - 38

UL-FA 533 64 43

univerza N moški �enske

UKL 221 76 75

MTU 202 - -

CUT 98 61 44

UT 219 89 84

OWU 360 - 55

UL-FA 169 77 56

Slika 11: Meduniverzitetna primerjava - rezultati jesenskega dela (v %) .Comparison between universities - autumn test scores (%).

Slika 12: Meduniverzitetna primerjava - rezultati poletnega testa (v %) .Comparison between universities - summer test scores (%).

Edo Wallner

70

Pri obièajni konstrukcijski kvaliteti lesa je projektna nosilnost na tlaènoobremenitev veèja od natezne. Pogosto se zgodi, da je natezna porušitevmerodajnejša od drugih tipov porušitev še posebno v primeru, ko za konstrukcijoizberemo cenejšo oziroma slabšo kvaliteto lesa z veèjo vsebnostjo grè. Ob pomoèinatezne armature lahko tako uporabljamo les slabše kvalitete. V èlanku so podaniizsledki simulacij armiranja lesenih nosilcev iz razliènih materialov in razliènihodstotkov armiranja.

izvleèek

2oo4 / 1 ARVPLIV ARMIRANJALESENIH LEPLJENIH NOSILCEV

kljuène besede:

Pri gradnji objektov je potrošnja gradiv relativno velika inzato ni prièakovati, da je povsod in za vse sestavne dele mogoèeuporabljati najboljše in najdra�je materiale. To preprosto niekonomièno in tudi ni ekološko sprejemljivo. Zato je najboljprimerno, da se posekan in razrezan les pravilno razporedi inuporabi za razliène izdelke brez ostankov. Tako je povsempravilno, da se prvovrstna kvaliteta lesa uporablja predvsem zamizarske izdelke. Za izdelavo konstrukcij v gradbeništvu je zatoprimerna nekoliko slabša kvaliteta lesa, ki pa mora biti še vednoustrezna predvsem v smislu varnosti.

Zaradi specifiènih lastnosti lesa kot materiala, ki je naraven inkot tak vsebuje tudi grèe, je grèavost poleg gostote lesa eden odkljuènih elementov, ki vplivajo na kvaliteto lesa. Dejstvo je, daprevelika vsebnost grè povzroèa krhkost lesa. Tako les na neknaèin postaja podoben betonu, za katerega vemo, da dobroprenaša tlaène napetosti nateznih pa ne. Takšen les izkazujeizrazito razliko med tlaèno in natezno trdnostjo. Še najveèjipovsem realen problem pa je ta, da je natezna trdnost lesa zaradigrè moèno odvisna tudi od porazdelitve oz. raztrosa kvalitetelesa. Èe takšnemu lesu dodamo ojaèilne lamele, ki zašèitijonosilec pred prehitrim pretrgom natezne cone, potem se izboljšacelotna zanesljivost takega konstrukcijskega elementa.

Osnovne mehanske lastnosti lesa, ki so pomembne priprojektiranju konstrukcij so: natezna, tlaèna in stri�na trdnost terelastièni modul lesa. Seveda poleg osnovnih lastnosti so pogostopotrebne še druge odvisno od zahtevnosti konstrukcije.

Pri obièajnem projektiranju obstaja tudi s standardi dovoljenopoenostavljeno dimenzioniranje. Tako pogosto vpliv lezenjazanemarimo ali pa ga le ocenimo na osnovi reduciranih elastiènihmodulov. Še redkeje pa se zgodi, da bi projektant upoštevalmehanosorptivni vpliv ali pa razliko med elastiènim modulom za

Mehanske lastnosti lesa

tlaèno obmoèje in elastiènem modulu za natezno obmoèje. Pravtako se redko upošteva vpliv vla�enja in sušenja ter s tempovezano nabrekanje in krèenje lesa.

Vpliv lezenja lesa je moèneje izra�en v primerih vla�negaokolja in je odvisen od obte�be. Kombinacija visokega nivojaobremenitve in vlage lahko povzroèi tudi do dvakratno poveèanjepovesov pri nosilcih. To nikakor ni zanemarljiv vpliv ( ).sliki 1 in 2

With normal quality of structural timber the designed compressed strength isgreater than tension strength. However, often tension damage is the bettermeasure than other types of damage, especially when timber of lesser quality,lower price or with more knots is chosen for the structure. By introducing tensionreinforcement we can nevertheless also use timber with lesser quality for suchpurposes. The article presents findings from simulated reinforcement of timberbeams of various materials and with different shares of reinforcement.

abstract

structure, glued laminated timber, reinforcement, composite

key words:

konstrukcija, lepljen lameliran les, ojaèitev, kompozit

The effect of reinforcement on glued laminated beams

Slika 1: Primerjava izmerjenih povesov in raèunalniško simuliranih zupoštevanjem lezenja lesa.Comparison of measured and computer-simulated bending, withrespect to creeping.

Pomen oznak v legendi:4_Pmodel = izraèunani povesi s 4-parametriènim modelom3_Pmodel = izraèunani povesi s 3-parametriènim modelom

Meaning of symbols in the key:4_Pmodel = calculated bending with 4-parametrical model3_Pmodel = calculated bending with 3-parametrical model

UDK


624.07

Edo Wallner

71

VPLIV ARMIRANJA LESENIH LEPLJENIH NOSILCEV

Razliko med elastiènim modulom za tlaèno obmoèje in

elastiènem modulu za natezno obmoèje v praksi praktièno

nikoli ni upoštevano ( ). Razlog za to je povsem preprost insicer v naravi statike linijskih konstrukcij. Znano je, da na pomikein zasuke konstrukcije v najveèji meri vplivajo upogibnimomenti in v veliko manjši meri osne in preène sile. S temrazlogom so nekateri enostavni raèunalniški programi priizraèunu pomikov in zasukov zasnovani tako, da upoštevajo ledeformacije odvisne od upogibnih momentov. Èe polegopisanega pri upogibni togosti elementov upoštevamo povpreèniupogibni elastièni modul , ki ga doloèimo iz upogibnihpreizkusov, potem na zunaj vidne razlike praktièno ni. Vidimonamreè le konstrukcijo in njeno deformacijo (povese) ne pa tudilokalno deformacijo materiala - vlakna.

Prav tako najpogosteje na zunaj opazimo le porušitev nateznecone lesenega nosilca in to obièajno napaèno pove�emo z manjšonosilnostjo lesa v natezni coni ( ).

EE

slika 3

E

slika 4

T

N

V resnici se lahko zgodi oboje in sicer, da je za porušitevnatezne cone dejansko kriva prevelika kolièina grè ali pa, da se tozgodi zaradi sposobnost plastifikacije v tlaèni coni, ko robnenatezne napetosti pri poveèanju obte�be narašèajo hitreje odtlaènih in tako tudi hitreje dose�ejo mejo trdnosti ( ).slika 5

Slika 2: Primerjava izmerjenih robnih deformacij in raèunalniško simuliranihz upoštevanjem lezenja.Comparison of measured and computer-simulated edgedeformations, with respect to creeping.

Slika 3: Normalne napetosti in deformacije poenostavljeni linearni model.Normal tensions and deformations: simplified linear model.

Tudi mehanosorptivni efekt ima lahko za posledico izjemnopoveèanje deformacij, enakega velikostnega razreda kot lezenje,ki nastanejo zaradi nihanja vlage v lesu. Ta vpliv je pri velikihprerezih bistveno manjši kot pri majhnih prerezih in je zato zeloredko obravnavan v praksi. Vseeno je priporoèljivo uporabljatiustrezne premaze za les, ki zadr�ujejo èim bolj konstantno vlagoznotraj prereza lesa.

Slika 4: Porušitev natezne cone lameliranega lepljenega lesenega nosilca izobièajne II. kvalitete lesa.Damage on a laminated glued timber beam of ordinary II. qualitytimber in its tension zone.

Bistvena razlika med krivuljama prikazanega diagrama jeopazna predvsem izven linearnega obmoèja, kjer se izka�erazlika v kvaliteti materiala. Oèitno se po standardu SIA zahtevaveèja kvalitete lesa. Zelo pogosto preiskave ka�ejo na to, danatezna cona nima nikakršne sposobnosti plastifikacije kot jopredpostavlja SIA in zato vedno krhko poèi. V tlaèni coni paplastifikacija obièajno vedno nastopi, razlika je le v velikostitovrstnega odziva.

V kolikor bi �eleli uporabljati še slabšo III. kvaliteto lesa pa seprav zaradi velike vsebnosti grè natezna trdnost v primerjavi stlaèno bistveno bolj zmanjša in praktièno razpolovi. To ka�ejotako razmerja med dopustnimi napetostmi po JUS standardih kottudi razmerja med projektnimi trdnostmi po EC5. Nosilciizdelani iz takšne kvalitete lesa so prav gotovo še posebejpotrebni armiranja oziroma ojaèanja natezne cone. Dejstvo je, daje takega lesa dovolj, cena pa temu primerno nizka in prav zato bibilo smiselno izrabiti dani potencial.

Slika 5: Potek funkcije napetosti odvisnih od deformacij za les iglavcev II.kvalitete po podatkih raziskav B. Hug-a, ter predpostavljeni potek zalesene konstrukcije po standardu SIA 164 .Progress of the tension function, depending on deformations for II.quality coniferous timber according to B. Hug's research results andhypothetical progress for timber constructions according to the SIA164 standard.

Edo Wallner

72


Mehanske lastnosti ojaèitevOjaèitve izvedene z dolepljenjem lamel na lepljeni nosilec so

lahko iz najrazliènejših materialov. Za lamele se lahko uporabikarbonske lamele, lamele iz steklenih vlaken ali pa celo lamele izobièajnega plošèatega jekla S235.

iz podatkov opaziti, da za 2-kratno nosilnost zadostuje3% armiranja medtem ko za 3-kratno nosilnost potrebujemo kar9% armiranja. Tako je oèitno, da se te�išèe ekonomiènostiarmiranja giblje v okviru tri odstotnega armiranja.

iz slike 9

Lamela vrsta E(kN/cm ) fy (kN/cm )

Sika CarboDur S karbon 15500 240

Sika CarboDur M karbon 21000 200

Sika CarboDur H karbon 30000 140

FiRP GARP steklo- aramid 5516 24.1

FiRP CARP karbon - aramid 11446 83.4

FiRP ARP aramid 7998 98.6

Jeklo S235 jeklo 21000 24

2 2

Slika 6: Mehanske lastnosti razliènih ojaèilnih lamel.Mechanical properties of various reinforcement lamellas.

Mehanske karakteristike ojaèitev so, kot je prikazano vizjemno raznovrstne. Karbonske lamele so najdra�je z najvišjonatezno trdnostjo, bistveno cenejše in tudi slabše pa so lamele izsteklenih vlaken in obièajnega jekla.

V okviru analize nosilnosti z jeklom armiranih lamel smo sprogramom Scout simulirali armiranje lepljenega lameliranegalesenega nosilca dimenzij b/h = 10/20cm.

sliki 6

Vpliv "odstotka" armiranja

Predpostavili smo, da gre v primeru lesa za material slabše II.kvalitete, kjer je vsebnost grè takšna, da je natezna trdnost lesareducirana in je enaka tlaèni trdnosti (slika 5). Prostole�eèinosilec podpremo na razdalji 3.45 m in ga obremenimo zvertikalno koncentrirano obte�bo P v tretjinah razpona. Natospreminjamo "odstotek" armiranja in preverjamo uspešnostarmiranja.

Kot lahko opazimo v je uporaba armature z veè kot 9%površine jekla v primerjavi s površino lesa v preènem prerezunosilca povsem nesmiselno, saj nosilnost ne narašèa. Prav tako je

sliki 10

Armiranje (%) P(kN) w(cm) koef. nosilnosti

0 14.97 4.22 1.000000

0.5 17.70 4.34 1.182365

1 20.90 5.02 1.396126

1.5 23.50 5.18 1.569806

2 26.00 5.34 1.736807

2.5 28.80 5.33 1.923848

3 31.50 5.69 2.104208

6 40.30 5.03 2.692051

9 46.50 4.24 3.106212

12 46.70 4.27 3.119572

Slika 9: Vpliv "odstotka" armiranja na poveèanje nosilnosti P za jeklenelamele.

"The effect of "share of reinforcement on increased load-bearingcapacity P for steel lamellas.

Slika 10: Grafièni prikaz vpliva "odstotka" armiranja (%) na poveèanjenosilnosti P(kN).Graphic presentation of effects of "share" of reinforcement onincreased load-bearing capacity P (kN).

Slika : Simulacija nearmiranega lepljenega nosilca po enoletni obremenitvi sP = 14.97kN.

7

Simulation of non-reinforced glued beam after 1 year of loadingwhere P=14,97 kN.

Slika 8: Simulacija armiranega lepljenega nosilca s 5% jekla S235 po enoletniobremenitvi s P = 17.7kN.Simulation of glued beam with 5 % of S235 steel reinforcement after1 year of loading where P=17,70 kN.

Armiranje lesenih lepljenih nosilcev je lahko raznovrstno,najveèkrat ojaèujemo le natezno cono in s tem lahko rešujemoproblem prevelike grèavosti. V novejšem èasu se razvija tudiarmiranje s FRP lamelami tudi v tlaèni coni lesenega lepljenegalameliranega nosilca s èimer se v bistvu ustvarja nekakšen "I"profil. Seveda je najbolj uporabno le armiranje natezne cone vprimeru slabega moèno grèavega lesa. V kolikor je mogoèeuporabiti obièajno jeklo, je to cenovno še najenostavnejša rešitev.Za jeklene lamele velja, da je ekonomsko smiselno 3 odstotnoarmiranje prereza, nikakor pa ne 9 odstotno in veè. Armiranjenosilcev s karbonskimi lamelami postane cenovno sprejemljivole ob soèasni uporabi tehnologije predkrivljenja. Ne glede navrsto uporabljenega materiala pa armiranje poleg poveèanjavarnosti konstrukcije zelo ugodno vpliva tudi na zmanjšanjeviskoznih deformacij zaradi lezenja lesa.

73

Edo Wallner


Vpliv tipa lamele za armiranje in naèina lepljenjaAnalize so pokazale, da je jeklo S235, ki ima relativno nizko

mejo elasto-plastiènosti v primerjavi s karbonskimi lamelaminesmiselno prednapenjati, saj je jeklo cenovno zelo primerenmaterial, ki pa ima �al tudi slabe lastnosti v povezavi s toplotnoprevodnostjo, kondenzacijo in korozijo.

Karbonske lamele tipa S imajo nekoliko manjši elastiènimodul kot jeklo in jim je potrebno vsiliti velik raztezek, da se jihpolno obremeni in zato je predkrivljenje oz. prednapetjepriporoèljivo, saj s tem dose�emo enak uèinek z manj materialaali pa veèji uèinek z enakim materialom. Pri visoko kvalitetnemjeklu bi lahko privzeli enake smernice, medtem ko pri mehkemjeklu S235 zelo hitro dose�emo mejo elasto-plastiènosti in zatoprednapetje ni smiselno.

Viri in literatura

Deuring M., Steiner W., Efficient strengthening by using the Sika CarboDurSystem, SikaAG Zuerich, Winterthur 1996, Switzerland

Habib J. Dagher, J. Breton, Creep Behavior of FRP-Reinforced Glulam Beams,5th World Conference on Timber Engineering, Proceedings Vol. 1, EPFL,Lousane 1998, str. 161-168

Noel D. Stevens and George K. Criner, Economic Analysis of Fiber-ReinforcedPolymer Wood Beams, University of Maine, 2000

Srpèiè J., Magistrsko delo: Vpliv vlage na reološke lastnosti lepljenihlameliranih nosilcev, Univerza v Ljubljani, FGG, Ljubljana 1992

Wallner E., 2001, Predkrivljen lepljen lameliran nosilec, Zbornik 23.zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled

Wallner E., 2002, Izboljšani leseni lamelirani nosileci, Zbornik 24. zborovanjagradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled

Wallner E., 2002, Postopek poveèanja upogibne nosilnosti s predkrivljenjem,Patent SI 20759 A

Wallner E., 2003, Magistrsko delo: Predkrivljeni lepljeni lamelirani leseninosilec, Univerza v Ljubljani, FGG, Ljubljana

Wallner E., 2004, Raziskovalna naloga: Ojaèitve lesenih nosilcev, Univerza vLjubljani, FA, Ljubljana

asist mag Edo WallnerUniverza v Ljubljani


Armiranje (%) P(kN) Ppr(kN) koef. nosilnosti

0 14.97 0 1.0000

0.6 24.40 0 1.6299

0.6 28.50 -15 1.9038

Slika 11: Vpliv predkrivljenja Ppr na nosilnost P za karbonske lamele Sika S1012.Effect of pre-bending Ppr on load-bearing capacity P for carbonlaminates Sika S 1012.

Manja Kitek Kuzman, Jo�e Kušar

74

Gradnja iz masivnega lesa je ena izmed najstarejših gradbenih tehnik. Predmetraziskave "Gradnja iz masivnega lesa" so novejši masivni konstrukcijski sistemi.Primarni nosilni elementi masivnih konstrukcijskih sistemov so sestavljeni izmasivnih plošèatih lamel. Posamezni konstrukcijski elementi so povezani spomoèjo lepljenja, �ebljanja oz jeklenih ali lesenih moznikov. Na ta naèin jeformirana lesena ploskovna konstrukcija, ki se lahko uporablja za stropneelemente, vertikalne stenske elemente ali strešne elemente.Današnja masivna gradnja ni premoèrtno nadaljevanje tradicionalne kladnegradnje, ampak nadgradnja v industrijski produkt, ki poskuša ponovno poudaritiekološke in psihiološke kvalitete lesa.

izvleèek

2oo4 / 1 ARGRADNJA IZ MASIVNEGA LESA

kljuène besede:

Èlanek je nadgradnja raziskave "Novi naèini uporabe lesa -gradnja iz masivnega lesa", ki je bila izvedena na Oddelku zalesarstvo Biotehniške fakultete leta 2003/2004. Namen in ciljraziskave je prikazati zgodovino in razvoj razliènihkonstrukcijskih sistemov s poudarkom na novejših masivnihizvedbah. Zato bodo v delu obravnavani proizvodi lesenemasivne gradnje v homogeni ploskovni obliki. Sistemikasetiranih plošè - profili v obliki U opa�a (sistem Lignatur) alidvojnega U opa�a (sistem Wiwa in vsi sendviè elementi) imajopraviloma drugaèno zgradbo in niso predmet te raziskave.

Na sliki (Slika 1) so prikazani konstrukcijski sistemi innjihova stopnja prefabrikacije. Èe primerjamo kladno gradnjo, zakatero je znaèilno sestavljanje posameznih elementov nagradbišèu in panelno konstrukcijo, vidimo, da je stopnjaprefabrikacije pri slednji velika, saj je zanjo znaèilna kombinacijaelementov sestavljena v steno.

(nem. Blockbau,Massivholzbau, Holzmassivbauweise, ang. Log construction,fran. Bois massif, En bois empilés).

Prva oblika masivne gradnje je bila kladna - brunasta gradnja,ki jo najdemo tako v alpskem prostoru kakor tudi v Rusiji inSkandinaviji.

Ta naèin gradnje je moèno vplival na razvoj zgodnje evropskelesene gradnje. Uporabljali so ga za stanovanjske hiše, mostove,stolpe in cerkve. Znanje so tesarji prenašali ustno iz roda v rod.Uporablja se še danes.

Princip gradnje: bruna so horizontalno polo�ena drugo nadrugo, lahko tudi vertikalno, stiki so zapolnjeni z malto, blatom,ilovico ali rastlinskimi vlakni, zveze so obremenjene le na tlak -zareza in utor. Velikost enega prostora je omejena na dol�inohloda. Znaèilna je velika poraba lesa.

Razvoj in zgodovina

Tradicionalna kladna gradnja

Moderna oblika masivne lesene gradnje (nem.Holzmassivbauweise, Hmbauweise, ang. Massive woodbuilding).

Doloèajo jo plošèati, masivni leseni elementi veèjih dimenzij.Njihove prednosti: omejitev za prostore v horizontalni smeriodpade, veèji konstrukcijski elementi - masivna bruna sonadomešèena z manjšimi enotami.

Posamièni masivni leseni elementi so lahko enoslojni aliveèslojni, vzporedno ali kri�no medseboj povezani. Z razlièniminaèini povezovanja, kot so �ebljanje, lepljenje ali moznièenje soposamiène slabosti uravnovešene in nastanejo velike ploskovne,homogene plošèe.

Glede na naèin stikovanja loèimo razliène masivne leseneproizvode (npr. Brettstapel ali Brettsperrholzelemente). Mo�ne sotudi izvedbe novih sistemov z razliènimi kombinacijami lesain/ali lesnih tvoriv (npr. sistem Lignotrend, Homogen 80 idr).

Znaèilno za tovrstno gradnjo je, da je prenos obte�be prekomasivnih velikoploskovnih lesenih elementov in da je slojizolacije loèen od nosilne strukture. Zavetrovanje je prihistoriènih zgradbah doloèeno s konstrukcijskimi dimenzijami,pri modernih izvedbah pa s ploskovnimi elementi.

Zaradi lesene masivne konstrukcije in ponavadi uporabljeneobloge, ima taka zgradba veliko po�arna varnost. Posebno zaveènadstropno gradnjo so uporabljeni ploskovni konstrukcijskielementi. Pri takem naèinu gradnje je bistveni kriteriijzavetrovanje in tehnika stikovanja posameznih elementov. Vprimerjavi s panelno konstrukcijo se masivna lesena gradnja(lesene ploskovne konstrukcije) razlikuje v uporabi lesa kotnosilne masivne lesene stenem.

Stopnja prefabrikacije se bo v prihodnosti še bistvenopoveèala in razvila. Današnja moderna masivna oblika lesenegradnja torej ni linearno nadaljevanje tradicionalne kladnegradnje (Slika 2), ampak sprememba v industrijski produkt s

Building with solid timber is one of the oldest building techniques. The subject ofthe research "building in solid timber" are contemporary wooden constructionsystems. The primary load-bearing elements of wooden construction systems arecomposed of solid planar lamellas. Particular construction elements are joinedtogether by glue, nails or by steel and wooden treenails, thus forming a woodenplanar construction that can be used for elements of ceilings, vertical walls orroofing.Contemporary solid timber building isn't linear continuation of traditional logstructures, but transformation into an industrial product that repeatedly stressesecological and psychological qualities of wood.

abstract

solid timber construction, planar wooden construction, joints, nails, glue,treenail

key words:

masivna lesena gradnja, lesene ploskovne konstrukcje, stikovanje elementov,�ebljanje, lepljejei, moznièenje

Building in solid timber

UDK


694.4


75

GRADNJA IZ MASIVNEGA LESA

ponovno poudarjenimi ekološkimi in psihiološkimi kvalitetamilesa.

- enostavna izdelava stenskih (uporablja se deske debeline 2,4do 6 cm, širine 8 do12 cm), stropnih in strešnih (odvisno odrazpona 12 do 24 cm) konstrukcijskih elementov,

- za izdelavo konstrukcijskih elementov je mo�na uporabamanjvrednega lesa

- difuzijsko odprt naèin gradnje s samouravnavanjem nihanjavlage v prostoru (med posameznimi elementi je potrebnopredvideti fuge, potrebno je upoštevati spremembe dimenzijlesa glede na vlago),

- odprava parozapornih slojev,- dobra toplotna akumulacija,- dobra ekološko energetska bilanca (v 1m3 lesa je vezano 930

kg CO2),- masivne lepljene plošèe omogoèajo izdelavo elementov pod

kontroliranimi pogoji v tovarni in sestavljanje le-teh vkratkem èasu na gradbišèu,

- zaradi transportne omejitve so širine elementov do 2,50 m,dol�ine pa tudi veè kot 10 m.

Znaèilnosti moderne gradnje z masivnim lesom:

Masivne lesene plošèe so sestavljene iz letvic masivnega lesa, kiso med seboj širinsko-robno, v primeru veèslojnih plošè patudi ploskovno zlepljene (EN 12775). Razlikujemo dva tipaenoslojnih masivnih lesenih plošè:

- plošèe z dol�insko spojenimi letvicami; oznaèujemo jih zoznako "SC" (showing cuts) in

- plošèe z dol�insko ne-spojenimi letvicami, oznaèujemo jih zoznako "NC" (no cuts).

Veèslojne plošèe so sestavljene iz dveh vzporednih zunanjihslojev in vsaj enega preèno potekajoèega notranjega sloja.Plošèe morajo izpolnjevati zahteve glede:- dimenzijskih odstopanj,- vla�nosti ob izdelavi,- kvalitete zlepljenosti,- biološke trajnosti,- mehanske lastnosti: plošèe za konstrukcijsko uporabo, plošèe

za nekonstrukcijsko uporabo,- sprošèanja formaldehida.Plošèe, ki so namenjene za toèno doloèen namen uporabe,morajo, èe je to potrebno, izpolnjevati še dodatne zahteve (SIST,Novi standardi na podroèju lesenih tvoriv - njihov vpliv naproizvodnjo, tr�enje in uporabo).

Kladna -brunasta gradnja

Predalcnakonstrukcija

Stebrna konstrukcija(Balloon frame)

Skeletna konstrukcija

Masivni zebljani sistem

Malostenski,velikostenski sistem,prostorske celice

Sestavljanjeposameznihelemntov nagradbiscu aliv delavnici

Kombinacijaposameznihelementovz vecjimi

Kombinacijaelementov -elementi sosestavljeniv steno

Kombinacijavecjihelementov

Maj

hna

Vel

ika

Stop

nja

pref

abri

kaci

je

V

V

V

V

V V

Slika 1: Pregled razliènih konstrukcijskih sistemov glede na stopnjoprefabrikacije.Review of different construction systems according to level ofprefabrication.

Lesena stenaz dvojnim

utorom

Lesena stena ssedlasto le i nopovr ino napero

in utor

� šèš ,

Lesena stena stoplotnoizolacijo,

posamezni slojiizdelani nagradbi ušè

prefabriciranielementi

Vodoravnovlo en brundrug na drug

� a a -o o

Obtesanabruna enakega

prerezapostavljenana le i nopovr ino

-

� šèš

Bruna s peresomin utorom ter

ravno le i nopovrsino

� šè

Lesena stenaz rezamina spojih

Slika 2: Razvoj lesene masivne stene. (Vir: Mittag, M., 1974: Graðevinskekonstrukcije. Graðevinska knjiga, Beograd, str. 43., CNDB, 1997-2000: Séquences Bois- Détails bois. Comité National pourDéveloppement du Bois, Paris, str. 13, 22, 87.)Development of the solid timber wall.

Elementi so med seboj spojenina in1 lesena lepljena plo a2 toplotna izolacija3 finalna izdelava

pero utor

šè

Masivne letvice zzamaknjenimi robovi so medseboj ebljane�

Plo e s in(troslojno)

zlepljenimi letvicami

šè širinsko

debelinsko


76


Osnovni gradniki masivnih lesenih plošèa so lahko: ostrorobi,poševno �ebljani, z obdelanimi robovi, z zamaknjenimi robovi, sprofilom - kanal, na pero in utor .

Stropni elementi se lahko spajajo na vzmet, preklop, zmoznikom, na pero-utor (Slika 5).

Z razvojem lesenih konstrukcijskih sistemov so prišli natr�išèe novi proizvodi. Sem prištevamo industrijsko izdelaneškatlaste in ploskovne elemente iz lesa iglavcev.

Med nove sisteme spadajo: Lignotrend, Homogen 80, SystemHaas, KLH, Bresta, Klimaplan in drugi.

Sistem je razvil prof. Julius Natterer naEcole Polytechnique de Lausanne v Švici. V nasprotju z ostalimisistemi ni sestavljen iz veè slojev, ampak iz pokonènopostavljenih lamel, ki so med seboj zlepljene, moznièene ali�ebljane in tako tvorijo leseno plošèo, ki prenaša obremenitev veni smeri. Ponavadi znaša debelina lamel od 24 do 60 mm. Širine

Novejši sistemi lesene masivne gradnje

1. Masivni �ebljani sistem (Brettstapelbauweise)Brettstapelbauweise

elementov so od 60 do 125 mm, najveè 2,5 m (odvisno odtransporta) in dol�ine do 10 m.

Na podroèju veènadstropne gradnje se masivne �ebljaneplošèe najpogosteje uporablja kot stropni element, mo�ne pa sotudi kombinacije elementov s skeletno in okvirno konstrukcijo(Slika 6a, 6b).

System Lignotrend (mizarstvo Eckert in Joseph Lumplecker -Holzindustrieberatung Weyer) je prišel na tr�išèe leta 1993.Sistem je sestavljen iz masivnih, plošèatih lamel lesa iglavcev.Stenski elementi so sestavljeni iz kri�no lepljenih slojev deskrazliène debeline in strukture (npr. elementi s kanalom).Medprostori so lahko zapolnjeni z ekološkimi izolacijskimimateriali in instalacijami. Standardni elementi so dol�ine 2,5 mdo 3,5 m.

Uporaba: kot stenski elementi, strop in strešni elementi.Mo�nost kombinacije z drugimi sistemi (Slika 6d).

Podjetje Merk, Aichach se je na tr�išèu pojavilo leta 1994 kotakcija (Gradnjastanovanj v lesenem sistemu). Podjetje Merk je razvilo tehniko�ebljanja. Osnovni gradnik so širinsko in debelinsko zlepljenesmrekove lamele, ki so v najmanj treh kri�no postavljenih slojih.Tako nastanejo homogeni leseni ploskovni elementi.

Dimenzije: dol�ina x širina v m: 14,80 m (max 20 m) x 4,80 m.Standardne debeline v mm: 85, 115, 135, 159, 189, 243, 297 mm.

Uporaba: stenski elementi (nosilni, nenosilni), predelne stene,stropni elementi, rebrièaste plošèe, soupre�ne stropnekonstrukcije les-beton (za izvedbo stropov z veèjim razponom souporabni tudi mešani konstrukcijski sistemi les-beton), strešnielementi, plošèe za mostove, ukrivljena opa�na konstrukcija.Mo�nost kombinacije z drugimi sistemi.

2. Lignotrend CH

3. LenoTec® ( MERK-Dickholz®)

"Wohnungsbau in Holzsystembauweise"

Slika 5: Razliène izvedbe lesenih masivnih plošè. (Vir: CNDB, 1997-2000:Séquences Bois- Détails bois. Comité National pour Développementdu Bois, Paris)Various types of solid timber panels.

Slika 4: Moderna lesena masivna gradnja. (Vir: Riko hiše, prospektnogradivo)Modern solid timber construction.

Slika 3: Zgodovinska masivna lesena gradnja (kladna gradnja): Lovrenc naPohorju. (Vir: Hiše, let.2, dec. 2000, št. 6.)Historical solid timber construction (log structure): Lovrenc naPohorju.

77

4. KLHMasivne plošèe KLH (Slika 6c) so podobne plošèam

LenoTec. Izdelek je bil razvit vAvstriji na Technische UniversitätGraz (dr. Schichofer in Sägeindustrie Steiermark).

Masivne lesene plošèe so izdelane iz lesa iglavcev, po strogihokoljevarstvenih zahtevah. Sestavljene so iz veè slojev kri�nozlo�enih in ploskovno lepljenih desk. Plošèe so 3,5 in 7 slojne.

Danes so pomembne zahteve po izpopolnjevanju inovativne,ekološke in ekonomiène gradnje. Pri novejših masivnihkonstrukcijskih sistemih je osnovni gradbeni material les,kombiniran s potrebnim izolacijskim materialom ter notranjimiin zunanjimi stenskimi oblogami. Tehnièno dovršenekonstrukcije iz masivnega lesa iglavcev izpolnjujejo visokezahteve glede potresne, po�arne varnosti ter toplotne in zvoèneizolativnosti.

Z izboljšanjem ponudbe in seznanjanjem investitorja zmo�nostmi, ki jih nudi masivna lesena gradnja, je danes nastopilanova doba. Moderna arhitektura je ponovno obudila les kotidealni gradbeni material. �elja po ekonomiènem in odgovornemdelu z zemeljskimi dobrinami je odgovornost vse bolj rastoèegaekološkega zavedanja posameznika.



asist Manja Kitek Kuzman

Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo

prof dr Jo�e KušarUniverza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljani

[email protected]

[email protected]

Viri in literatura

Comite international d'histoire de l'art, 1997, Glossarium Artis- Holzbaukunst-Architecture en Bois- architecture in wood., Ladenburg. K.G. Saur VerlagGmbh &Co KG Munchen, str. 82

Cerliani, C., Baggenstos, T., 1997: BaufachverlagLignum, Zurich.

Cerliani, C., Baggenstos, T., 2000: Holzplattenbau Baufachverlag Lignum,Zurich.

CNDB, 1997-2000: Séquences Bois- Détails bois. Comité National pourDéveloppement du Bois, Paris.

Gornik Buèar, D., Mrzelj F., 1998: �agarski praktikum. Biotehniška fakulteta,Oddelek za lesarstvo, Ljubljana.

Swiss open-air museum, 1999: Ballenberg, Brienz, CHGuide to the Swiss Open-Air Museum, 1999: Ballenberg. Swiss Open-Air

Museum, Brienz, CH.Kolb, J., 1995 : Systembau mit Holz. Baufachverlag Dietikon, Lignum, Zürich,

Schweiz.Kušar, J., 1995: Slowenische Holzkonstruktionen- Erbe. Internationales

Holzbauseminar für Architektur-und Bauingenieurstudenten 1.-8. februar1995. Univerza v Ljubljani, TU Wien, Ljubljana, 11-22.

Mrzelj, F., 1996: �agarstvo.ÈZD Kmeèki glas, Ljubljana.Mušiè, M., 1970: Arhitektura slovenskega kozolca. Cankarjeva zalo�ba,

Ljubljana.Mittag, M., 1974: Graðevinske konstrukcije. Graðevinska knjiga, Beograd.Natterer, J, Herzog, T., Volz M., 1996: Holzbau Atlas. 2. verb. Und erw. Aufl.

Köln: R. Müller, München.Pro:Holz Information: Mehrgeschossiger Holzbau in Östereich. Holzskelett-

und Holzmassivbauweise. 4.2. Herstellung Von Brett zum BrettsperrholzPearson, D., 1994: Eko-bio hiša. DZS, Ljubljana.Rozman, V., 1987: Konstrukcije v lesarstvu. Zveza društev in�enirjev in

tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ljubljana.SIST in Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2003: Novi standardi na

podroèju lesnih tvoriv- njihov vpliv na proizvodnjo, tr�enje in uporabo,Ljubljana 03.10.2003

Saje, F.., 1997: Novejši razvoj lesenih konstrukcij. V: 19. zborovanje gradbenihkonstruktorjev Slovenije, Bled, oktober 1997, Slovensko društvo gradbenihkonstrukterjev, Ljubljana.

Saje, F., 1997: Mo�nost razvoja lesenih konstrukcij. Gradbeni vestnik 11-12: 338-343.

Turk, S., 1957: Lesene in�enirske konstrukcije I, Projektiranje lesenihkonstrukcij. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo- Gadbenioddelek- Inštitut za lesene konstrukcije, Univerza v Ljubljani.

Turk, S., 1959: Lesene konstrukcije IV, Lesene ploskovne konstrukcije. Fakultetaza arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo- Gadbeni oddelek- Inštitut zalesene konstrukcije, Univerza v Ljubljani.

Weiss, W., 1991: Fachwerk in der Schweiz. Birkhäuser Verlag. Basel, Boston,Berlin.

Sperrholz architektur.

.

Slika 6: Novejši sistemi masivne gradnje (Vir: Pro:Holz Information:Mehrgeschossiger Holzbau in Östereich. Holzskelett- undHolzmassivbauweise)Contemporary solid timber building systems.

Stikovanje z eblji( Brettstapel genagelt)

�ne .m

Stikovanje z mozniki( Dubelholz - Elemente)ne .m

KLH Lignotrend

A

D

B

C

Tadeja Zupanèiè Strojan

78

Predvidene spremembe vrednotenja raziskovalne uspešnosti v Sloveniji spro�ajorazmislek o izhodišèih za preoblikovanje znanstvenoraziskovalnih meril varhitekturi. Razumevanje znanstvene narave arhitekturne mnogoterosti v njenihznanstvenih (humanistiènih, dru�boslovnih, tehniških...) in umetniškihrazse�nostih spro�a vprašanja arhitekturne avtonomije in omejitvah le-te vrazmerju do drugih znanosti. Favoriziranje kolièinskih kazalcev brez upoštevanjaposebnosti stroke namreè povzroèa zanemarjanje kakovostnih. Vodi v apatijo, vumik v popolno avtonomijo, ali pa v primerjanje z neprimerljivim, v površno delo,posledièno stimulira tudi znanstveno nepoštenost. Kako je torej mogoèe v iskanjumo�nosti omejevanja anomalij vztrajati pri oblikovanju "enotnega merila" brezupoštevanja raznolikosti ved? Prièujoèi prispevek preverja hipotezo ovprašljivosti posploševanja sistemov za dvig kvalitete znanstvenih rezultatov varhitekturi. Ob pregledu orodij spremljanja in vrednotenja znanstvenega dela,najpogosteje omenjenih v razpravah o znanstvenoraziskovalnih merilih vSloveniji, ter naèina njihovega upoštevanja, sta izpostavljeni razmerji medkolièino in kakovostjo ter med splošnim in posebnim, obe z vidika arhitekture kotznanosti. Rezultati so uporabni za la�je prepoznavanje znanstvenih sestavin vosebnem arhitekturnem "opusu", kot spodbuda k zavestnemu oblikovanjaznanstvenih sestavin etiènih norm slovenske arhitekture. Prispevajo k promocijiznanosti v arhitekturi kot kreativnega izhodišèa za razvojne usmeritve inpotencialno umetnostno konkretizacijo.

izvleèek

2oo4 / 1 ARARHITEKTURA KOT ZNANOST V SISTEMUVREDNOTENJA RAZISKOVALNIH DOSE�KOV

kljuène besede:

Komisija SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti je zobjavo osnutka predloga kategorizacije bibliografij slovenskihznanstvenikov [Adamiè et.al., 2004] �elela spro�iti širšorazpravo o vrednotenju kakovosti znanstvene produkcije vSloveniji. �e pregled osnutka spro�a vrsto vprašanj, ki niso nova,vendar zaradi dru�benih sprememb vedno znova aktualna.Zahtevajo namreè vzpostavljanje doloèene ravni dru�benegadogovora o mejah "sprejemljivosti". Vprašanje zavraèanjanekonvencionalnosti kot nekakovostnosti v arhitekturni kritiki[Košir, 2000 (1995/1990):15] je mogoèe aplicirati tudi na drugeravni: razmerje med arhitekturno in drugimi znanostmi, znanostnasploh...

Izbor izhodišè za razmislek o navidezno nezdru�ljivem, ooblikovanju konvencije o nekonvencionalnem, se osredotoèa naizsledke arhitekturnih raziskav ljubljanske Fakultete zaarhitekturo v zadnjih dveh desetletjih (obdobju vsaj štirikratnegapoveèanja "produkcije doktorjev" v primerjavi s predhodnimadesetletjema [Kališnik et.al. 2003: 66-67], jih dopolnjuje zaktualnim (širše) veljavnim gradivom s podroèja interpretacijearhitekture, spremljanja in vrednotenja znanstvene uspešnosti.Tako izpostavlja hipotezo o vprašljivosti posploševanja sistemovza dvig kvalitete znanstvenih rezultatov v arhitekturi.

Opredelitev "znanstvenega" v arhitekturi izhaja izopredelitve mnogoterosti narave arhitekture z vidikov:filozofskega izhodišèa, namena, pristopa, metode inpredstavitve.

"To ni arhitektura…", ugotavljamo za arhitekturnepredstavitve. Kljub temu ravnamo z njimi, kot da so dejanska(fizièna) "arhitektura" [Rattenbury, 2004: xxi, xxiii]. Podobenvzklik velja za znanost v arhitekturi kot vedi: za bolj izrazite"umetnike" je le balast, v najboljšem primeru njena utemeljitev,

Znanstvena narava arhitekture

za druge njena teoretska ali metodološka osnova, nujna sestavinaprizadevanj srenje, potencialno umetniško nadgrajena.Razmislek o problemskem ozadju izhaja iz opredelitev umetniškein znanstvene narave arhitekturne celovitosti. Za opredelitevfilozofije znanosti, umetnosti in vere kot "temeljnih dejavnostièlovekovega duha" si lahko pomagamo s tremi izhodišènimifilozofskimi optikami: idealizmom, materializmom infenomenalizmom [Košir, 1999: 7-9] [Košir, 1991: 29-32].

Znanost je namenjena ustvarjanju novega znanja, medtem koumetnost poudarja estetske vidike ustvarjanja.

Med tremi (vsaj s filozofskega stališèa) enakovrednimipristopi - subjektivistiènim, objektiviziranim, in relativistiènim[Košir, 1991: 29-32] - je objektivizacija znanosti najbli�ja,relativizacija pa pogojno sprejemljiva (glede na problemskote�išèe).

V Uvodu v znanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèjuarhitekture in urbanizma je moè najti opredelitev znanosti inrazmerja med stroko in znanostjo s poudarkom na razliki v nivojihabstrakstnosti oz. splošnosti pristopa k doloèenemuarhitekturnemu problemu [Kališnik, Lah, 2003: 10]. Obupoštevanju ravni abstraktnosti metodološkega pristopa je tretjividik arhitekture stroka v svoji konkretni praktiènosti.Opredelitev stroke je dostikrat tudi splošna, kot poklic; ne gledena "umetniškost" ali "znanstvenost".

Pri kategorizaciji ravni abstraktnosti oz. povezanosti skonkretno uporabnostjo rezultatov dospemo do triade: dotemeljnih, aplikativnih in razvojnih raziskav ["Frascati manual"].V arhitekturi so vsi trije tipi razvojne narave in so med seboj nujnopovezane [Fister, 2003: 55].

Problema slovenskih arhitektov z vidika arhitekture kotznanosti sta:- Pomanjkanje razmišljanja o neposredni ali posredni konkretni

uprabnosti znanstvenoraziskovalnih rezultatov, z izjemo

Proposed changes of the system for evaluation of scientific excellence in Sloveniaare demanding reconsideration of relevant starting points for transformingscientific research criteria in architecture. Understanding of the scientific natureof architectural variety in its scientific (humanistic, social, technical etc.) andartistic dimensions triggers issues concerning architectural autonomy and itslimitations in relation to other sciences. Favouring quantitative indicators anddisregard for specifics of the profession are actually causing neglect forindicators of quality. In the quest for solutions that would limit anomalies, howcan one insist on devising "uniform measures" without respect for differencesbetween disciplines? The article checks the hypothesis about doubtfulness ofgeneralising systems for raising the quality of scientific results in architecture.Alongside the review of tools for monitoring and evaluating scientific work andmethods of their enforcement, most often mentioned in discourses about scientificresearch criteria in Slovenia, relations between quality and quantity as well asgeneral and particular have been emphasised from the aspect of architecture as ascience. The results can be useful for easier recognition of scientific componentsin a personal, architectural "opus" and stimulate the conscious formation ofscientific components of ethical norms in Slovene architecture. They can enrichthe promotion of science in architecture, as the creative starting point fordevelopment guidelines and potential artistic realisation.

abstract

architecture, science, evaluation, Slovenia

key words:

arhitektura, znanost, vrednotenje, Slovenija

Architecture as a science in the evaluation system of research achievements

UDK


72:001


79

ARHITEKTURA KOT ZNANOST V SISTEMU VREDNOTENJA RAZISKOVALNIH DOSE�KOV

Splošno in posebno v razmerju do kolièine in kakovostiZ razumevanjem razmerja med splošnim in posebnim je

povezano pojmovanje "enotnosti meril" oz. njihovo oblikovanje.Enotno merilo je mogoèe doloèiti le za tisto, kar na izbranemnivoju velja kot splošno. Znotraj "posebnega" nastane nov nivosplošnosti, ki pa ni nujno identièen s prejšnjim. Doloèitev tehnivojev je problematièna, kadar se pojavi "kult" znanosti,obièajno tiste s kolièinsko primerjalno prednostjo. Ugotovitev oprimerjalni prednosti naravoslovnih znanosti preddru�boslovnimi izhaja iz primerjalne prednosti znanstvenihmetod, ki jih le-ti uporabljajo [Okasha, 2002: 124]. Èemu bi sitorej morali prizadevati za doseganje enakih kolièinskihrezultatov? (Navedeno stališèe ne opravièuje nedejavnosti...) Èeje naèeloma vse jasno, kako je mogoèe vztrajati pri oblikovanju"enotnega merila" brez upoštevanja raznolikosti ved? Kako je, podrugi strani, mogoèe preseèi kaos vrtièkarstva? Kateri zgledi souporabni za doloèitev najo�jega segmenta z enotnimi merili inpravila za upoštevanje afinitete znanstvenih ved, ki izhaja izsodobnega komplementarnega, problemskega pristopa?

�elja po poenostavljanju postopkov vrednotenja, ki v velikimeri favorizirajo znanstveno produkcijo v imenu znanstveneuspešnosti, botruje uporabi podatkov, katerih primarni namen jestatistièno spremljanje doloèene dejavnosti (in/ali morda slediekonomskim ciljem). V tej zvezi so relevantni tudi priroèniki,namenjeni statistiènim obdelavam (["Frascati manual"] - zatemeljno in aplikativno produkcijo, ["Oslo manual"] - za"merjenje" inovacij).

Silvertsen opozarja na nevarnost samoumevnega sprejemanjanormativnosti kolièinskih kazalcev, kar lahko vodi znanstvenaprizadevanja mimo njihovih temeljnih ciljev. Znanstveniki, ki ses slednjimi istovetijo, se lahko poèutijo izolirane, onemogoèeneoz. prizadete, èe so vrednoteni z manj relevantnimi standardi invidijo svoje bolj prilagodljive kolege bolje nagrajevane[Silvertsen, 1997: 219].

Nesorazmerja med upoštevanjem kolièinskih in kakovostnihkriterijev in naèin njihove interpretacije v vrednotenjuraziskovalnih dose�kov ne prepreèujeta pojavov nepoštenosti vznanosti. Nanjo sta nedavno opozorila akademika prof. dr. LidijaAndolšek - Jeras in prof. dr. Jo�e Trontelj. Navajata anomalije vzvezi s seštevanjem bibliografskih enot in citatov. Ponavljata �edokazano trditev, da kategorija bibliografske enote še ne pomenikvalitete. Zato predlagata sklicevanje na pet najboljših objav zutemeljitvijo izvirnosti, predvsem pa pospešitev prizadevanj zaoblikovanje kodeksa dobre znanstvene prakse [Bošnjak, 2003: 8].

V Sloveniji se je v skladu s splošno tendenco poveèala tudiarhitekturna znanstvena "produkcija". Le-ta je naèeloma (obpogoju sprotnega urejanja podatkov, ki se v bistvu upira naèelnimnasprotnikom birokratizacije) sprotno preverljiva v nacionalnibibliografski bazi [COBISS, 2004], kvaliteta pa se preverjaperiodièno ob habilitacijah na Ministrstvu in na Univerzah.Prisotna je negativna kritika: o nedoslednosti, nepoznavanjuliterature… v nekaterih primerih arhitekturnih raziskav. [Košir,2000 (1992/1995): 113-118], ki ka�e posledice favoriziranjakolièinskosti v arhitekturi.

Prièujoèi razmislek se torej usmerja k sledeèima ciljema:- k celovitosti razvoja znanosti v Sloveniji - zanj in za

zagotovitev uporabnosti njenih rezultatov je potrebnastimulacija vseh znanstvenih ved, njihove usmeritve vtrajnostni razvoj konkretnega naravnega, dru�benega inkulturno-prostorskega okolja: torej ne le za "tujce", ampak viskanju lastnih razvojnih te�išè. [Peklenik, 2004: 25], [Kos,2004: 2]

nekaterih razvojnih raziskav.- Pomanjkljiva utemeljenost arhitekture kot umetniške

stvaritve kot celovite znanstvenoraziskovalne aplikacije.Znanstvena metoda se od umetniške obièajno razlikuje po stopnjiobjektivizacije. Splošne znanstvene metode so tri: zgodovinska,opisna in poskusna [Kališnik, Lah, 2003: 13]. Zgodovinska jeobièajno objektivizirana, opisna dovoljuje veèjo subjektivnost(omejuje jo toleranènost vede, predvsem pa sooèenje z drugimivedami), poskusna pa je povezana z najvišjo stopnjoobjektivizacije, oz. je z njo najla�je pridobiti rezultate za - vèimveèji meri - neizpodbitne utemeljitve.

Tudi znanstvena predstavitev se razlikuje od umetniške.Lirièna pesnitev o statistièni obdelavi bivalne kvalitete vdoloèenih prostorskih pogojih je verjetno nesprejemljiva celo zaveèino arhitektov, kaj šele za druge znanstvenike. Umetnina, oz.njena predstavitev, je mo�no izhodišèe bodisi znanstvenerazprave ali umetniške interpretacije, znanstveni izsledki pa selahko nadgrajujejo v novih znanstvenih razpravah ali pa v iskanjunovih umetniških konkretizacij.

Opredelitev arhitekture kot preseganja obstojeèega za razlikood znanosti, "ki jo zanimajo v prvi vrsti splošne ugotovitve"[Vodopivec, 1993: 9] morda zanemarja bistvo znanosti vustvarjanju novega znanja. Ne glede na prevlado mišljenja,bodisi o enakovrednosti, bodisi o podrejenosti znanosti,problematiènost objektivizacije umetnosti… velja: "meja medznanostjo in umetnostjo je v arhitekturi nejasna, saj je znanostprisotna v arhitekturnem snovanju na razliène naèine. Na enistrani v obliki tehniènih in konstrukcijskih spoznanj in na drugistrani v smislu teorije. Splošna znanstvena spoznanja invprašanja dobijo v arhitekturnem delu svojo konkretno, enkratnoumetniško razrešitev" [Vodopivec, 1993: 12]. Za realizacijoumetniške zamisli je "tudi na podroèju arhitekture in urbanizmaznanstveno preverjanje neizbe�no" [Gabrijelèiè, 2003]. Takoposamezni vidiki arhitekture kot znanosti posegajo vhumanistiko, v dru�boslovje, v tehniko, in še bi lahko naštevali. Vprimerjavi z drugimi znanostmi je arhitektura mnogo bolj lokalnovpeta, in prav zato njeni izsledki niso tako neposredno"prenosljivi", kot izsledki drugih znanosti. Celo v podroèjunajbolj splošnih raziskav ne more doseèi univerzalnosti npr.biomedicine. Vmes je cela paleta takšnih stopenj.

Prispevek obravnava znanstvene sestavine arhitekture vrazmerju do drugih znanosti, ki v veliki meri doloèajo meje njeneavtonomije.

Raziskovanje v arhitekturi je zelo širok pojem, ki v najširšempomenu zajema pravzaprav vse tisto delovanje arhitektov, ki niizrazito rutinsko (le-to pa je, oz. naj bi bilo zaradi narave poklica vmanjšini). Ob prièujoèih spremembah vrednotenja v Slovenijipostaja aktualno vprašanje: kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi varhitekturi predstavljalo t.i. "raziskovalno uspešnost", ko sesooèa z enaèenjem raziskovalne z znanstveno uspešnostjo?Èeprav je pojem uspešnosti v svojem bistvu povezan zza�eljenostjo oz. prièakovanji, ki sta sama po sebi kakovostnenarave, se pogosto enaèi s kolièino izbranih elementov. Vznanosti predvsem s storilnostjo ter odmevnostjo. Kaj paustreznost te storilnosti in njena trajnost? Pa morda uèinekodmevnosti in njegova trajnost?

Znanstvena avtonomija arhitekture / vrednotenjeznanstvenega v arhitekturi

Kolièina in kakovost



- uporaba virov (osebja, opreme, finanènih sredstev; integracijaprojekta)

Pri projektnih mre�ah je veèji poudarek v integraciji, zato soenakovredno izpostavljeni:

- pomembnost/bistvenost (tako kot pri projektih);- potencialni vpliv (preverjanje evropske strateške potrebe,

prispevek k evropski konkurenènosti, naèrt razširjanjaodliènosti, verjetnost trajnosti vpliva);

- odliènost sodelujoèih (raziskave v povezavi s predlaganotemo, primernost nalogam, skupno doseganje kritiène maseizvedenstva in virov);

- kakovost povezanosti (zmo�nost doseganja prièakovanestopnje integracije in njene trajnosti)

- organizacija in vodenje (varen okvir za konkretne odloèitve,kvalitetno vodenje, zagotavljanje enakovrednosti spolov);Sposobnost vodenja se torej ocenjuje z usklajenostjo projekta,

minimalnimi bibliometriènimi kriteriji niso omenjeni.

Projektno financiranje v Sloveniji ["Pravilnik o pogojih inmetodologiji...", 2002] izpostavlja minimalne (bibliometriène)pogoje za nosilca in tretjino èlanov projektne skupine, pri èemerse prvenstveno sklicuje na èlanke v bazi mre�e "ISI"-ja (SCI,SSCI, A&HCI; CC). Nadalje se upoštevajo tudi specializiranebaze in nacionalni sistemi. Pri tem velja posploševanje popodroèjih, medtem ko upoštevanje posebnosti ved velja zapromocijo "vrtièkarstva". Pri temeljnih in aplikativnih raziskavahbistveno vlogo odigrajo še citati. V zadnjem razpisu ["Javnirazpis za (so)financiranje...", 2003] so bile specializirane baze obnavedbi potrebnih pogojev upoštevane, osrednje oz. pomembneslovenske znanstvene revije, ki niso vkljuèene v navedenekategorije bibliografskih baz, pa ne. Razlog je verjetno najti vpredpostavki, da morajo biti znanstvene informacije dostopneèim širšemu krogu potencialnih uporabnikov, pri tem papozabljeno dejstvo, da je v Sloveniji cela vrsta bibliografskihnavedb z oznako "ni dostopnega izvoda v izbranem katalogu".(Vkljuèenost v doloèeno bazo še ne pomeni dostopnosti dela, lenjegovega izvleèka.) Selekcija na podlagi navedenihbibliometriènih kazalcev odigrava primarno vlogo, ne glede nato, da recenzentski obrazci enakovredno preverjajo ["Obrazec...",2004]:- dose�ene rezultate glede na zastavljene cilje,- znanstveno kakovost opravljenega dela,- bibliografske in druge rezultate,- potencialni pomen rezultatov,- vzgojo diplomantov, magistrov in doktorjev inkvaliteto sodelovanja s tujimi partnerji.V razpisu so bile navedene prednosti izbora: pomen za razvojdiscipline, boljši kazalci uspešnosti (objave in citati, torejbibliometrièni kazalci) ter vkljuèenost v mednarodna omre�ja zatemeljne raziskave; mo�nosti za uporabo v Sloveniji invkljuèevanje mladih raziskovalcev pa za aplikativne. Aplikativniuspehi in racionalnost uporabe opreme in stroškov stasekundarnega pomena. Raven upoštevanja prednostnih kriterijevni doloèena vnaprej. Izidi razpisa nakazujejo primarni selektivnipomen bibliometriènih kazalcev.

Programsko financiranje v bistvu (razmerja med kolièino inkakovostjo ter med splošnim in posebnim) povzema predvsemnaèela projektnega (temeljnega in aplikativnega) financiranja["Pravilnik o vrednotenju...", 2003]. Merila za ocenjevanjeraziskovalnih programov so naèeloma specifièna glede nausmeritev. Pri tem naj bi se interdisciplinarnost inmedinstitucionalnost upoštevali kot prednost.

MŠZŠ / SAZU

- k iskanju dinamiènega ravnovesja celostnega pristopa karhitekturi, v izogib skrajnostim "scientizma" [Okasha, 2002:121] in - analogno - "larpurlartizma".

V nadaljevanju so navedeni elementi referenènih sistemovspremljanja in vrednotenja raziskovalnega dela, ki izpostavljajorazmerja med kolièino ter kakovostjo in med splošnim inposebnim (med arhitekturo kot znanostjo in drugimi znanostmi)in so usmerjeni v oblikovanje izhodišè za doseganje navedenihciljev.

Bibliografska mre�a ["ISI Web of knowledge"] ["ISI Web ofScience" / "ISI Science Indicators"], ki temelji na kategorizacijirevij oz. èlankov v njih, ponuja kolièinske preglede objav incitatov. Favorizira znanstvena podroèja s primerjalno prednostjo,omenjeno v uvodnem razmisleku. Baza omogoèa iskanjeznanstvenih informacij prvenstveno za navedena podroèja,medtem ko ob arhitekturnih problemih takšno iskanje redkozadošèa. Prednost v objavljanju v revijah, ki so vkljuèene vtematske baze, imajo dr�ave z izrazitejšo anglo-ameriškodru�beno orientacijo in z zagotovljenimi sredstvi za zadostnofrekvenco izdajanja revij. Mre�a vkljuèuje tudi mo�noststatistiène analize podatkov ("Science Indicators"), zizpostavljanjem posameznih ved, regionalnih sklopov, torej tudipreverjanje navedenih trditev. Arhitektura kot veda jeobravnavana skupaj z umetnostmi, nekatere teme pa sodijo tudi vpodroèja, kot je npr. "okoljske študije, geografija in razvoj".Poleg citatov in objav na izbranem podroèju je mo�no razbratitudi faktor vpliva obravnavane vede.

Baza UNESCA ob razpravi o statistiènih obdelavah["Immediate...", 2003:17] izpostavlja vprašljivost primernostibibliometriènih kazalcev za dr�ave v razvoju nasploh, innaèeloma izpostavlja posebnosti posameznih ved. Znanstvenaprodukcija ni nujno usmerjena v isti naèin publiciranja, vsakadisciplina tudi ne objavlja rezultatov (primarno) v revijah mre�e"ISI". Po drugi strani pa tudi najpomembnejše nacionalnepublikacije za doloèeno vedo ne ustrezajo nujno profilu, ki gazahteva navedena baza. Navaja tudi problem odsotnosti drugihbaz in predlaga analizo naèinov promocije nacionalnih inregionalnih podatkovnih baz (z recenzijo in visokim standardom)- namenjenih merjenju znanstvene produkcije (kvaliteta niomenjena).

Projektni predlogi v 6. okvirnem programu EU se ocenjujejopo sledeèih enakovrednih kriterijih [McCarthy, 2003:9, 10, 213-217]:- pomembnost/bistvenost (skladnost z znanstvenimi,

tehniènimi,... cilji programa)- potencialni vpliv (na konkurenènost, uporabnost inovacij,

pomen za evropsko in nacionalno raven)- znanstveno-tehnološka odliènost (jasnost in dosegljivost

ciljev, jasna utemeljitev inovativnosti)- kvaliteta projektne skupine (celote, v povezanosti s

podprojekti, v komplementarnosti, opredeljenosti profila, vvkljuèevanju podjetij)

- kvaliteta vodenja (skladnost s kompleksnostjo projekta,ustreznost ravnanja z znanjem, intelektualno lastnino oz.inovacijo). - bibliometrièni kazalci niso omenjeni.

Razmerje med kolièinskimi in kakovostnimi kazalci ter medsplošnim in posebnim v referenènih sistemih in orodjih"ISI" ("Institute for Scientific Information")

UNESCO

6. Okvirni program EU

80

81

Raziskovalna usmeritev programov lahko daje priznava veèjipomen mednarodno primerljivim znanstvenim kriterijem,kriterijem neposredne uporabnosti za trajnostni (dru�beno-ekonomski) razvoj Slovenije ali kriterijem ohranjanja in krepitvenacionalne (naravne in kulturne) dedišèine.

Kakovost raziskovalnih skupin in posameznih raziskovalcevse enaèi s kolièino kategoriziranih bibliografskih enot. Ustreznostglede na zastavljene cilje pa je drugotnega pomena. V celotnioceni programa namreè predstavljajo:- kazalci znanstvene kakovosti programa 20%;- kazalci trajnostnega dru�beno-ekonomskega ter kulturnega

pomena 30 % in- kazalci raziskovalne usposobljenosti programske skupine

50%. (prednjaèijo bibliometrièni kazalci).Bibliografska ustreznost je razèlenjena do potankosti, kar nadaljenakazuje njen primarni pomen, ob èlankih z mre�e "ISI"-ja senavaja še klasifikacija glede na faktor vpliva glede na višinokvartila posameznega podroèja (ne pa vede).

V merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalcev senadaljuje naèelno posploševanje po podroèjih (brez upoštevanjaposameznih ved). Šele ob preverjanju pomembnih del najdemopomembnejše sledi priznavanja strokovne avtonomije: "morajobiti objavljena ali predstavljena na naèin, ki mu stroka priznavamednarodno veljavo" In: "Za vede, za katere indeksi citiranja nisodosegljivi, komisija /.../ doloèi seznam revij in jih razvrsti popomembnosti tako, da ustrezajo razdeliltvi toèk za èlanke,objavljene v znanstvenih revijah".

Razvojne raziskave primerjalno v veliko veèji meriupoštevajo posebnosti posameznih ved, saj se v veèji meriupošteva problemski pristop. Pravilnik o izboru raziskovalno-razvojnih projektov ["Pravilnik o pogojih in postopkih...", 2001]izpostavlja:- kakovost projekta in skupine (interdisciplinarnost vsebin,

multidisciplinarnost skupine, reference glede nauèinkovistost prenosa znanja na gospodarski in dru�benirazvoj dr�ave),

- skladnost s cilji programa in razpisanih tem in- izvedljivost projekta (èasovna, stroškovna, personalna).Navodila za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrovpri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (vnadaljevanju: "Navodila" [Adamiè et.al., 2004]) predvidevajoselektivno kategorizacijo znanstvenih publikacij, zbranih vbibliografski bazi slovenskih raziskovalcev (COBISS-a).Kategorizacija publikacij kot kazalcev raziskovalne uspešnosti bimorala biti po besedah avtorjev "kar se da objektivna, usklajenamed vedami in enotna znotraj vsakega znanstvenega podroèja".To pomeni nadaljevanje posploševanja kriterijev in meril. MŠZŠkategorizacija ved in podroèij arhitekturo umešèa v podroèjedru�boslovja. Raziskovalna uspešnost je pri tem razumljena kotznanstvena uspešnost. Kategorizacija naj bi veljala samo za t.i.znanstvene publikacije:- primarni znanstveni èlanek,- pregledni znanstveni èlanek,- kratki znanstveni prispevek,- znanstveno knjigo ali njeno poglavje (z doloèitvijo

maksimuma v primeru veè prispevkov avtorja v isti knjigi).Ob pregledu "Navodil" in upoštevanju "ved" (podpodroèij) inznanstvenih "podroèij", ki so v veljavi na MŠZŠ ["Šifrant...",2002] lahko ugotovimo: Med šestimi kategorijami znanstvneihèlankov so prve štiri posveèene èlankom v revijah z mre�e "ISI"-ja (SCI; SSCI in A&HCI) glede na razliène faktorje vpliva (neglede na njihov pomen za posamezne vede), predzadnja upoštevaspecializirane podroène baze, zadnja pa druge revije. Raznolikost



ved se torej upošteva le pri zadnjih dveh kategorijah, zaenkrat šebrez kriterijev, ki veljajo zanje.

V kategoriji, ki upošteva specializirane baze posameznihpodroèij, naj bi se za vsako vedo upoštevala le ena baza.Arhitektura se ob tem pojavi z urbanizmom in gradbeništvom napodroèju- tehnike z bazo ICONDA, in na podroèju- dru�boslovja z bazo "Avery Index to Arch. Periodicals" (za

vse dru�boslovne vede, kamor "uradno" sodi arhitektura,velja še "Internat. Bibl. of the Soc. Sciences"). Baza "UrbanStudies Abstracts" je prihranjena krajinskim arhitektom napodroèju

- biotehnike.Prièujoèa mnogoterost predlaganih baz za arhitekturo odslikujenjeno mnogoterost, nakazuje potrebo po upoštevanju temnogoterosti, hkrati pa postavlja kriterij veljavnosti enespecializirane baze za vsako vedo pod velik vprašaj. Vprašljivostse še stopnjuje ob sodobnem problemskem pristopu raziskovanja,v katerem se vede komplementarno dopolnjujejo.

Ob pripravi "enotnega kriterija" za selektivno kategorizacijokot osnove za vrednotenje znanstvenih dose�kov se je delno �epokazalo, da enotni kriterij ne omogoèa enakovredne obravnaveneprimerljivega. To je razvidno iz ugotovitve avtorjev, da imajoznanstvene knjige drugaèno vlogo pri dokazovanju znanstveneodliènosti v humanistiki in dru�boslovju, kot v preostalihpodroèjih. Ob navajanju relevantnih seznamov mednarodno(kriterij je sede� v vsaj dveh dr�avah) in nacionalno pomembnihzalo�b (izdajateljev?, kriterija: urejena recenzentska slu�ba inmednarodna izmenjava oz. posredovanje informacij) pa postanerelevanten sledeèi pomislek marsikaterega raziskovalca varhitekturi: Zalo�ba, pri kateri je izdana znanstvena monografija,še ni garancija njene kakovosti. Hkrati pa lahko tudi na novouveljavljena zalo�ba izda zelo kvalitetno delo. Kako je mo�no okakovosti presojati na osnovi zgolj formalnih kriterijev,prepušèenih tistim, ki se ukvarjajo z obliko in naèinompubliciranja (po stroki bibliotekarjem/informatorjem), ki pa nemorejo vrednotiti vsebine dela? Ka�e se nujnost neposrednepovezave izvajalcev sistema z ekspertnim sistemom znotrajznanstvenih podroèij in ved.

V habilitacijskih merililh ljubljanske Univerze ["Merila...",2001] se ob bibliometriènih kazalcih upoštevajo kumulativneocene, glede na �eljeno stopnjo preverjanja se upošteva tudireprezentativni izbor bibliografskih enot s kvalitativno oceno: priobojem veljajo posebnosti posameznih ved. Pri tem staoblikovani dve skupini fakultet: prva doloèa kriterije zaupoštevanje bibliografskih enot, druga navaja seznamrelevantnih enot, pri èemer favorizira bolj disciplinarni kotmeddisciplinarni oz. problemski pristop. Fakulteta za arhitekturose uvrša v drugo skupino, pri èemer razvija avtonomniBibliografski indeks arhitekture. (Podoben seznam velja zapreverjanje neposrednega prehoda z magistrskega na doktorskištudij.) Predlog sprememb meril mariborske Univerze obusklajevanju z novo tipologijo dokumentov ka�e te�njosprejemanja posebnih meril izbranih ved kot splošnih["Merila...", 1996] ["Merila...", 2003].

Potreba po poenotenju meril sicer ostaja, vendar se pomen tepotrebe na osnovi prièujoèega prispevka spremeni. Po eni stranizahteva doloèitev ravni "enotnega" v skladu z referenènimi

Univerzitetna raven

Mo�nosti za stimulacijo znanstvene kakovosti v slovenskiarhitekturi in njene prepoznavnosti



uvodu: zanemarjanje bibliometrije in izbor npr. petihnajpomembnejših del z utemeljitvijo inovativnosti. Enostavnost,èasovna racionalnost, stimulativnost h kvaliteti so prednostisistema. Reprezentativna klasifikacija niti z (v prvem scenariju)predlaganim ponderiranjem ne dosega jasnosti in stimulativnostih kakovosti, èe jo primerjamo z reprezentativnim izborombibliografskih enot, saj je te�nja h kolièini še vedno prevladujoèa.

Tretji scenarij je najbli�ji obstojeèemu habilitacijskemsistemu ljubljanske Univerze. Zahteva poenotenje obeh v analiziizpostavljenih naèinov: samo navajanja bodisi kriterijev bodisiseznamov revij. V primeru Fakultete za arhitekturo bi topomenilo dopolnitev Bibliografskega indeksa arhitekture spodrobnejšim strukturiranjem kriterijev oz. pogojev oblikovanjaomenjenega "indeksa". Ob prevarjanju poglobljenosti ozkegavsebinskega sklopa, ko je potrebno vrednotenje njegoveumešèenosti v višje nivoje celovitosti, namreè obstojeèa merilaponujajo dovolj sredstev za preverjanje. Ob ocenjevanjuvsebinske širine pa postane disciplinarno omejevanje seznamovrevij nestimulativno.

Predlogi za izboljšanje kvalitete arhitekturnega raziskovanjane morejo mimo ukrepov za poveèanje sprejemljivostiznanstvenih rezultatov za druge znanosti:- zavedanje, da je subjektivnost sicer s filozofskega stališèa

enakovredna objektivizmu in relativizmu, v praksi najte�jesprejemljiva, še posebej s stališè drugih ved…;

- zavedanje, da skrb za avtonomijo stroke ni opravièilo za njenumik iz širše sfere realnosti;

- pospešitev prizadevanj za vkljuèevanje v mednarodneprograme z regionalno usmerjenimi cilji;

- uveljavitev nacionalnega arhitekturno-znanstvenega centra(izdajanje arhitekturnih znanstvenih publikacij in izmenjavainformacij).Prizadevanje za upoštevanje raznolikosti pa lahko temelji le

na soglasju o bistvenih elementih avtonomije arhitekture v njenihznanstvenih komponentah:

- kritiène odzive na anomalije v konkretnih raziskovalnihrezultatih naj dopolni preverjanje avtonomnih kriterijevvrednotenja, predvsem pa oblikovanje kodeksa dobrearhitekturno-znanstvene prakse, ilustrirane s konkretnimiprimeri.

Sem sodi razmislek o jasnosti opredelitev in utemeljitevproblemov, stopnje izvirnosti izsledkov, o logiki miselnega toka,in o slogovni pestrosti besedila, kot ga omogoèa ali celo izzivaobravnavana tematika. V globalizacijskih procesih ne glede nanjihov naziv je arhitekturna "pismenost", pa naj gre za dobesedniali preneseni pomen besede, pomemben prispevek k lokalni aliregionalni samobitnosti.

- preseganje dvojnosti "umetnikov" in "znanstvenikov" zupoštevanjem mnogoterosti arhitekturne celovitosti."Zoom" objektiv v fotografiji ne more doseèi svetlobneobèutljivosti širokokotnega in daljnovidnosti ozkokotnegaobjektiva. Njegova kvaliteta je v kompleksnosti. Dobri fotografiuporabljajo prednosti vsakega izmed njih glede na konkretnonalogo. Podobno je s sodobnimi projektnimi managerji vproblemskem pristopu: Potrebne pestrosti arhitekture kotdejavnosti ni veè mogoèe dosegati zgolj z vzgojo generalistov,niti samo izrazitih skrajne�ev, temveè s povezovanjemenakovrednih prispevkov posameznikov k celovitosti dejavnosti.Z upoštevanjem relativno generalistiène vloge in specialistiènegaèasa, v katerem arhitekt nastopa. Problemski pristop negiraizkljuèno polarnost "znanstvenikov" in "umetnikov", širina vedev vsej njeni mnogoterosti pa nakazuje potrebo po upoštevanjupestrosti široke palete mo�nosti med obema. Tiste pestrosti, ki jo

orodji, ki so uporabljena kot osnova. Po drugi pa pomenipoenotenje meril za vedo (stroko) v smislu preverjanja skladnostimeril za istovrstne raziskave na razliènih nivojih (fakultete,univerze, ministrstva, sosednjih dr�av, Evrope…).

Za stimulacijo kvalitete se nakazujejo trije mo�ni scenarijienakovredne obravnave posameznih ved:1. relativizacija bibliometriènih kazalcev "uspešnosti",2. poudarjeno kakovostna ocena kolièinsko omejenega

(reprezentativnega) izbora del in3. kombinacija obeh sistemov.Prvi scenarij je nakazan ob predlogih za dopolnitev "Navodil":

Upoštevanje objavljanja rezultatov posameznih podroèij oz.ved v izbrani bazi kolièinskih kazalcev v izbrani regionalni enotije mogoèe z:

Ob analizi znanstvenih kazalcev na temelju iste bazepodatkov, ki je pri nas v veliki meri uveljavljena kot imanentniznak kakovosti ("ISI"), lahko ugotovimo, da je znanstvenimvedam v omenjeni bazi priznana precej veèja primerjalna pestrostkot pri nas. Primerjalne analize ka�ejo velike razlike v objavljanju(in objavljivosti) znanstvenih izsledkov po posameznihznanstvenih podroèjih in vedah. Iz tega sledi, da samo številoobjav v doloèeni kategoriji še ni med podroèji, kaj šele medvedami primerljivo merilo znanstvene odliènosti. Èe veljanaèelno soglasje o uvršèanju revij iz obravnavane baze na prvomesto, potem velja vsaj za te kategorijo èlankov prevzeti tudiraven klasifikacijske strukture za doloèitev "skupnegaimenovalca" (ki v omenjeni bazi oèitno ne velja za raven"vrtièkarstva"), in namesto dosedanjega IF revije upoštevati IFpodroèja in vede (oz. IF revije s hkratnim upoštevanjem IFpodroèja in vede), pri tem pa omogoèiti relativizacijobibliometriènih kazalcev s ponderiranjem, ki upoštevaprimerjalne lastnosti posameznih podroèij in ved z vidikakolièine izbranih enot. Ker je IF podroèja oz. vede doloèljiv naregionalnih osnovah, bi bilo mogoèe izraèunati povpreèje za tistedr�ave, ki nam predstavljajo vzor, kot so npr. dr�ave EU. Osnovaza primerjanje tako postane evropsko povpreèje objavljanja poposameznih podroèjih in ved za doloèeno obdobje, npr. zadnjihpet let. Preverjanje kakovosti posameznih del seveda s tem še niopravljeno, le kolièina objav je relativizirana z upoštevanjemprimerjalnih prednosti doloèenih podroèij in ved. Hkrati veljapripraviti:

Èe je kategorizacija èlankov strukturirana v toèkah 1.1-1.4 zavse tiste vede, kjer je objavljanje v revijah baz "ISI"-ja in faktorvpliva revije prepoznani bistveni element ugotavljanjaznanstvene odliènosti, potem bi analogno veljalo urediti sistemtudi za tiste, za katere to velja v precej manjši meri, ali pa sploh ne.

Pojavljanje podroèja arhitekture (in urbanizma) v razliènihpodroènih sklopih dokazuje njeno mnogotero naravo. Obsoglasju o uporabi doloèenega sistema je potrebno paè prepoznatisorodna podroèja in jih upoštevati s pomoèjo problemskegapristopa. Ob prevladi doloèenega filozofskega izhodišèa,tehniènega problema… se upošteva vsebinsko najbli�je podroèje.Èe problemsko te�išèe sodi v veè kategorij, je paè potrebnoupoštevati vse.

V sistemu seštevanja bibliografskih podatkov je kakovostnapresoja obse�en in zahteven zalogaj, ki ni rešljiv z avtomatizacijovrednostne klasifikacije, ki je povrhu vsega prepušèena zapresojanje kakovosti in izvirnosti znanstvenih rezultatovnekompetentni stroki. Hlastanje za kolièino pomeni spodbujanjepovršnosti, ne le raziskovalcev, temveè tudi ocenjevalcev.

Drugi scenarij povzema bistvo predloga, omenjenega v

- uvedbo faktorja podroèja in vede.

- podrobnejšo klasifikacijo èlankov za posamezne vede.

82

83

ponujajo osebne afinitete posameznikov. V spodbujanjuposameznika, da poišèe oz. vedno znova preverja svoje osebnoraznovesje med skrajnostmi. Predvsem v razmerju do tisteskrajnosti, ki je (se zdi) najbolj oddaljena: V kolikšni meri so mojeraziskave uporabne za potencialno umetniško nadgradnjo inkako? Neposredno ali posredno? Kako moja osebnaprizadevanja, usmerjena v umetnostni izraz, uporabljajo innadgrajujejo znanstvena spoznanja? Kako lahko najdem in vednoznova preverjam svoje osebno ravnovesje med vsebinsko širinoin poglobljenostjo delovanja? Po kom se lahko z vidikavsebinskih posebnosti in afinitet zgledujem v svojih znanstvenihprizadevanjih: v èem in kako?



doc dr Tadeja Zupanèiè StrojanUniverza v Ljubljani


znanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèju arhitekture inurbanizma. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 47-55.

Frascati Manual 1993: Proposed Standard Practice for Surveys of Research andExperimental Development : The Measurement of Scientific andTechnological Activities: 1994. OECD, Paris.

Gabrijelèiè, P., 2003: Recenzija... V: Kališnik, M. et.al., 2003: Uvod vznanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèju arhitekture inurbanizma. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 5.

Immediate, Medium And Longer-Term Strategy In Science & TechnologyStatistics, International Review of Science and Technology, Statistics andIndicators, 2003. UNESCO Institute for statistics, Montreal.

ISI Web of Knowledge. http://www.isinet.com, 2004.ISI Web of Science. 2000 / ISI Science Indicators. 2004.

http://home.izum.si/izumft_baze/wos.htm, 2004.Javni razpis za (so)financiranje izvajanja temeljnih in aplikativnih

raziskovalnih projektov v letu 2004.Ur.l. RS, št. 112/2003.Kališnik, M., Fister, P., Lah, L., Dekleva Smrekar, D., 2003: Uvod v

znanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèju arhitekture inurbanizma. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Kališnik, M., Lah, L.: 2003: Metodologija raziskovalnega dela. V: Kališnik, M.et.al., 2003: Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèjuarhitekture in urbanizma. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 9-16.

Košir, F., 2000: Arhitekturna teorija/interpretacija kot del arhitekturne stroke.V: Košir, F. Izbrani èlanki : 1985/1990. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana,5-18.

Košir, F., 1999: Post scriptum : [predgovor]. V: Debevec, L., ur.: Sakralnaarhitektura v slovenskem prostoru - danes, Pozoj, Velenje: 7-9.

Košir, F., 2000: Recenzija raziskovalne naloge arh. Toma�a Brateta"Arhitektura Ljubljane 1945-1990. V: Košir, F. Izbrani èlanki: 1992/1995.Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 113-118.

Košir, F., 1991 : Vrednote : metode in merila. Urbani izziv 18: 29-32.McCarthy, S., 2003: How to write a competitive proposal for framework 6 : a

research manager"s handbook. Watergrasshill, Hyperion.Merila za volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev in

visokošolskih sodelavcev. 1996. http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1142, 2004

Merila za volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev insodelavcev. Osnutek 2003.http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1100,2004.

Merila za volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev insodelavcev. 2001 http://www.uni-lj.si/Pravilniki/Habilitacijska_merila/Merila%20za%20volitveB.asp, 2004

Okasha, S., 2002: Philosophy of science : a very short introduction. OxfordUniversity Press, Oxford, New York.

Obrazec za ocenjevanje zakljuènega poroèila o rezultatih raziskovalnegaprojekta. (...letnega...) http://www.mszs.si/slo/znanost/dejavnost/raziskovalni_projekti.asp#vprasalniki, 2004

Oslo manual: OECD proposed guidelines for collecting and interpretingtechnological innovation data: 1994. OECD, Paris.

Peklenik, J., 2004: Razvijamo zgolj za tujce? Delo 24. januarja 2004, sobotnapriloga: 25.

Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnegain aplikativnega raziskovanja. Ur.l. RS, št. 21/2001, 38/2002.

Pravilnik o pogojih in postopkih izbora in financiranja mre�nih raziskovalno-razvojnih programov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa zapodporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih podroèjih javnegainteresa. Ur.l. RS, št. 46/2001.

Pravilnik o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO. Ur.l. RS,št. 52/1998 (72/1998 - popr.), 67/1998, 102/2001, 47/2003.

Rattenbury, K., ur., 2002: This is not architecture: media constructions.Routledge, New York.

Sivertsen, G., 1997: Ethical and political aspects of using and interpretingquantitative indicators. V: Frankel, M. S., ur., Cave, J. ur.: Evaluatingscience and scientists: an East-West dialogue on research evaluation inpost-communist Europe, Central European University, Budapest.

Šifrant raziskovalnih podroèij in podpopdroèij. 2002 .http://www.mszs.si/slo/znanost/sifranti/sifranti01.asp, 2004.

Vodopivec, A., 1993: Temelji in meje arhitekturne avtonomije: doktorskadisertacija. Ljubljana, A. Vodopivec.

Viri in literatura

Adamiè, Š., Dular, J., Kauèiè, V. et.al., 2004: Navodila za delo osrednjihspecializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalneu s p e š n o s t i v S l o v e n i j i ( d e l o v n o g r a d i v o ) , L j u b l j a n a .http://www.mszs.si/container291/ECOS/navodila_OSIC.pdf, 2004

Fister, P., 2003: Raziskave v arhitekturi. V: Kališnik, M. et.al., 2003: Uvod v

2oo4 / 1 ARPeter Fister

86

Slika 1: Hmeljnik, okoli 1450 - zadnja èetrtina 15. stoletja do 1520. (Risba:Igor Sapaè)Hmeljnik, around 1450 - last quarter of 15th century until 1520.

vir: Sapaè, I., 2002; Razvoj grajske arhitekture na Dolenjskem in v BeliKrajini; aksonometriène študije kljuènih spomenikiv (seminarska naloga za 9.semester, mentor Peter Fister), Ljubljana 2002

Slika 2: Soteska, med 1943 in 1947. (Risba: Igor Sapaè)Soteska, between 1943 and 1947.

Slika 6: Karta grajske arhitekture. (Risba: Igor Sapaè)Map of castle architecture.

Slika 3: Rakovnik, prva polovica 18. stoletja. (Risba: Igor Sapaè)Rakovnik, first half of 18th century.

Slika 4: Višnja Gora, okoli 1770. (Risba: Igor Sapaè)Višnja Gora, around 1770.

Slika 5: Stari Grad, okoli 1620. (Risba: Igor Sapaè)Stari Grad, around 1620.

Peter Fister

87

Dolgoroèna raziskava arhitekture v slovenskem prostoru invzpostavitev temeljne baze podatkov celovitega "korpusa"(arhiva "Korpus slovenske arhitekture"). Raziskave izvajajo kotsodelavci vsi slušatelji 3., 4. letnika ter slušatelji v seminarju FAv okviru tematike Razvoj arhitekture in Prenova, podiplomci zizborom posebnih predmetov ali magistrskih oziromadoktorskih tem, izbrani sodelavci iz inštitucij, ki se posebejukvarjajo s podobno tematiko. V ledtu 2003 je bilo moènosodelovanje na domaèi in zlasti na mednarodni ravni (skupineprofesorjev in študentov iz ZDA, Nemèije, Italije).

povzetek summary

Long-term research project about architecture in Sloveniaand establishment of a fundamental database: a comprehensivecorpus (archive "Corpus of Slovene architecture"). Research isdone by third and fourth year graduate students of architecture asStudio work and within the framework of the subjectDevelopment of architecture and Rehabilitation, by post-graduate students in selected subjects or as masters anddoctorate themes, as well as selected associates from institutionsthat are involved with similar themes. In 2003 cooperation wasenhanced on the national and especially international level(groups of professors and students from USA, Germany andItaly).

dose�eni cilji, namen in rezultati

- not (elaborati so dosegljivi v"Arhivu" FA)

- raziskava inpovezavi z

ZRMK, Inštitutom za gradbeništvo)- nadaljevanje študija celotnega korpusa s posebnim

poudarkom na analizi arhitekture druge polovice 20. stol. kotvarovane arhite

krajine, Kozjansko, Štanjel,Koper, Ljubljana z mednarodno zasedbo itd.);

- sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih programih,povezanih z osnovno temo (glej: Re Urban Mobil v okviru 5.evropskega programa).

obdelava preko 270 razliènih e

realizacija mo�nosti specialistiènegaizobra�evanja arhitektov in gradbenikov (v

kturne dedišèine, obdelava posebnih tem(gradovi Dolenjske in Bele

2oo4 / 1AR

kljuène besede

stavbna in naselbinska dedišèina, varstvo, prenova,dokumentacija

KORPUS SLOVENSKE ARHITEKTURE 2003

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Osnovne naloge so nadaljevanje predhodno zastavljenih ciljev:- raziskava, dokumentiranje, analiza in ocena kvalitetnih

pretekl ih in sodobnih arhi tekturnih dose�kov terdopolnjevanje osnovnega arhiva slovenskih arhitekturnikrajin, naselij, arhitektur in arhitekturnih podrobnosti (oddetajlov do opreme);

- raziskava mo�nosti prenove izbranih kvalitetnih stavb,naselij ali krajinskih enot;

- vzpostavitev dokumentacijskega sistema, ki naj bi omogoèaluporabo lastnikom, slu�bam za varstvo kulturne dedišèine,projektantom in ki bi hkrati vzpostavil stalni monitoring nadstanjem stavbarstva/arhitekture/urbanizma v slovenskemprostoru;

- povezovanje z raziskovalci in raziskovalnimi institucijami vEvropi in v svetu, ki razvijajo podobno metodologijo (vpreteklem letu zlasti v okviru 5. evropskega programa);

- omogoèitev aktivnega vkljuèevanja slušateljev arhitekture vrealno in s prakso neposredno povezano raziskovalno delokot najpomembnejši del ciljev

- posredovanje rezultatov javnosti.

- Analysis of more than 270 different units (reports are

available in the Faculty's archive);

- Research and implementation of possibilities for education of

architects and civil engineers (in participation with the

Institute for research of materials and constructions, Institute

for civil engineering);

- Further research of the whole corpus with special emphasis

on analysis of architecture from the second half of the

twentieth century seen as architectural heritage, research of

special themes (castles in Dolenjska and Bela Krajina,

Kozjansko, Štanjel, Ljubljana - international team, etc.);

- Participation in international research programmes tied to

the primary topic (see: Re Urban Mobil, within the 5. EU

research framework programme).

The main tasks follow formerly set goals:

- Research, documenting, analyses and evaluation of past and

contemporary high quality achievements in architecture and

complementing the fundamental archive of Slovene

architectural landscapes, settlements, architecture and

architectural particularities (from details to furniture);

- Research of possibilities for rehabilitation of selected high

quality buildings, settlements or landscape units;

- Establishment of a documentation system, which could

enable use by owners, agencies involved with heritage

protection, designers, and would simultaneously enable

constant monitoring of the state of building culture/

architecture/urbanism in Slovenia;

- Networking with researchers and research institutions in

Europe and worldwide that are developing similar

methodology (last year significantly through the 5. EU

research framework programme);

- Enabling active involvement of architecture students in real

research work tied directly to practise, which is one of the

most important goals;

- Disseminating research results.

key words

built and settlement heritage, preservation, rehabilitation,documentation

intentions, goals and results

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significance

THE CORPUS OF SLOVENE ARCHITECTURE 2003raziskava, research

Slika 2: Ljubljana CS 1/2 - Ocena primernosti obstojeèega stavbnega fondaza reurbanizacijo (ustreznost programov).Ljubljana CS 1/2 - Evaluation of suitability of existing buildings toreurbanization (proper functions).

Slika 1: Ljubljana CS 1/2 - Karta investicijskih potreb za obmovo.Ljubljana CS 1/2 - Map of investment needs for renewal.

2oo4 / 1 ARPeter Fister

88

visoka investicijska potrebnost (85-100% M)

povpreèna investicijska potrebnost (70-85% M)

nizka investicijska potrebnost (pod 70% M)

high investment needs (85-100% M)

average investment needs (70-85% M)

low investment needs (under 70% M)

primerno

srednje

neprimerno

positive value

middle value

low value

Peter Fister

89

Rezultat prve faze projekta Re Urban v delovnem paketuWP4 (arhitektura in urbane strukture) je izbor raziskavevropskih in svetovnih praks, ki je tudi osnova za razvojosnovnih teoretskih in metodoloških orodij. Veèina neposrednihnovosti in izkušenj sledi podrobnemu terenskemu delu naizbranih primerih v Ljubljani, ki bodo predlagani skupaj zdrugimi primeri na zaèetku druge faze in dani v obravnavovodjem drugih delovnih paketov. Razširjanje raziskovalnihizsledkov je bilo opravljeno v Sloveniji (na ravneh dr�ave,mesta in med prebivalci), odzivi so bili spodbudni. Razvili smotudi nekatere nove metode dokumentiranja in analize grajenestrukture, ki lahko postanejo del celovite metodologijereurbanizacije.

bil

povzetek summary

The result of the WP4 (Architecture and urban structures) inthe first phase of the Re Urban project is based on a collectionand survey of European and global practice that was also thebasis for developing theoretical and methodological tools. Mostof the direct novelties and experiences came from detailed fieldwork on selected case studies in Ljubljana, which will beproposed and discussed alongside other case studies at thebeginning of the second phase with other work-package leaders.Dissemination of results was carried out in Slovenia (on thenational and city level and among inhabitants) and someencouraging results were achieved. Some new methods ofdocumentation and analyses of built structures were developedthat could become part of a comprehensive reurbanisationmethodology.


Rezultate prve faze in pripravljenih del lahko razdelimo natri dele:

1. del: Teoretièno prepoznavanje metodoloških inspecifiènih problemov dru�benega in demografskegaspreminjanja v mestnih jedrih (razširjenih mestnih središèih) vzvezi z arhitekturnimi in urbanimi strukturami ter posebnostmi,ki je poudarilo nujnost oblikovanja nove metodologijeinterdisciplinarnega dela in odgovornosti vpletenihstrokovnjakov, èe �elimo doseèi stvarne rezultate tudi vkonènem planerskem procesu.

2. del: Potrditev predlagane nove metodologije za prihodnjenaèrtovanje reurbanizacije mestnih središè s specifiènimiproblemi je pokazalo na ravni posameznih primerov in ponekodtudi na splošni (dr�avni) ravni, da lahko tako ustvarimo noverazvojne mo�nosti za evropska mesta, obenem pa razmere zaohranjanje arhitekturne dedišèine.

3. Na posebni ravni posameznih primerov smo opravilinekatere podrobne analize - razvili smo nekatere nove metode spoudarkom na prepoznavanju posebnih problemov, kazalcev,mo�nosti in prièakovanj.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

arhitektura, urbanizem, mestno jedro, dru�beno-demografskespremembe, varstvo in razvoj arhitekturne dedišèine

URBAN MOBIL 2003


Najintenzivnejša faza delovnega paketa WP 4 se šelezaèenja, zato so rezultati prve faze po eni strani teoretièni, podrugi pa praktièni, z raziskavami razliènih praks in posebnostirazliènih dr�av in nekaterih mest. Rezultat tega dela sopredlagane nadaljnje nove metode:1. Splošen spregled tehniènega, funkcionalnega, pomenskega,

kulturnega, arhitekturnega in urbanistiènega stanja zdajšnjegrajene strukture, ki so posebni pokazatelji za strategijoreurbanizacije.

2. Posebna metoda tipološke analize nalo�be potrebne zaprenovo posameznega objekta, ki bo primerjana zekonomskimi koncepti reurbanizacije in bo v pomoèplanerjem, lastnikom in investitorjem v fazi realizacije.

The results of the first phase and previous preparatory phasecan be divided into three parts:

Part 1: Theoretical identification of methodological andspecific issues concerning social and demographic changes incity cores (extended city centre) tied to architecture, urbanstructure and particularities, pointed out the need for a new inter-disciplinary methodology and redefinition of responsibilities ofinvolved experts, if we should expect realistic results in the finalplanning process.

Part 2: On the level of case studies and in some examples alsoon the general level (state) it was acknowledged that theproposed new methodology for future planning of reurbanisationof city centres with specific problems can create new possibilitiesfor European cities and simultaneously facilitate thepreservation of important architectural heritage.

Part 3: On the specific level of case studies some detailedanalyses were carried out and several new methods weredeveloped for identifying specific problems, indicators,possibilities and expectations.

Since the most intensive period of the WP4 is only beginning,the results of the first phase are on one hand theoretical, and onthe other practical as they provide research of different practicesand specifics from different countries and some cities. A result ofthis phase is proposed research of further new methods:1. General survey of technical, functional, cultural, signifying,

architectural and urbanistic conditions of extant builtstructures as special indicators for reurbanisation strategies

2. Special methods for typological analysis of investmentsneeded for single buildings, which will be compared with theeconomic reurbanisation concept and help planners, ownersand investors in finale planning stages (implementation).

key words

architecture, urban planning, city core, socio-demographicchanges, šrotection and development of architectural heritage



URBAN MOBIL 2003raziskava, research

2oo4 / 1 ARBorut Juvanec

90

dotok vode

zbiranjeshranjevanje

odtok vode

pre

tok

vod

e

Slika 1: Zgoraj: zbiranje svetlobe za bivanje in vode za pitje v vkopanih hišah(Matmata, Tunizija). Sredina: namerno prepustna streha, ki zbiravodo za vodnjak na Krku. Spodaj: pretoèni vodnjak, ki zbira,obnavlja in prepušèa odveène kolièine vode (Ademuz, Španija).Above: introducing light to living quarters and gathering drinkingwater in subterranean homes (Matmata, Tunisia). Middle: purposelybuilt porous roof, which allows gathering of rainwater in the well(Krk, Croatia). Bottom: permeable well, which gathers andrejuvenates water and allows removal of excess (Ademuz, Spain).

Slika 3: Korbeling: v prerezu je to previsevanje, v tlorisu krog. Konstrukcijaje iz dveh delov: iz konstruktivnega dela samega in iz oboda, ki slu�iza protiobte�bo in kot odvajanje vode (krovni material). Zato jenotranja konstrukcija vselej enaka, zunanja pa je odvisna od avtorjain je po svetu povsem razlièna.Corbelling: overhanging in section and circular in layout. Thestructure is composed of two parts: the load bearing structure itselfand the perimeter, which serves as counterweight and for disposal ofwater (roofing material). This is why the interior structure is alwaysthe same, while the external structure depends on its author andvaries worldwide.

3/

2

1

3

1

11

2

22

d/2d/2

Slika 2: Kamnita konstrukcija zatoèišèa: ka�un v Istri. Medtem ko so drugekonstrukcije le sestavi veèjih sistemov, je zatoèišèe �e pravaarhitektura.Construction of a stone shelter: ka�un in Istria. While otherstructures are parts of larger systems, the shelter is already realarchitecture.

Slika 4: Weinbergshaeuschen pri Wormsu, Nemèija. Konstrukcija je sestavdveh kvadratov in enakostraniènega trikotnika z višino, ki je enakakorenu iz tri polovic.Weinbergshaeuschen near Worms, Germany. The structure is acomposition of two squares and an equilateral triangle, whose heightequals the square root of three halves.

Borut Juvanec

91

Uvod

Konstrukcija

Teorija

Problematika

govori o kamnu, brez veziva, v tehniki suhega zidu.

v zidu ali tvorijo zavetje.

Prerez ima dve plasti:

.

Kot arhitektura so nedvomn

Problematikadanes je v vse manjši uporabi in s tem v manjši pomembnosti.Ob

u

Zaèetki

Tipika, znaèilnosti in posebnosti

Mo�nosti

segajo nekaj tisoè let nazaj v prazgodovino, megalitistojijo bodisi posamiè,

korbelinga ali "previsevanja", ko vsakanaslednja plast kamna sega preko spodnje, je ravninska in se ka�ev preènem prerezu. notranjo konstrukcijoin na zunanji okvir, ki slu�i kot protiobte�ba in strešni material.Notranji del je mo�en le na en naèin: na zunaj jih je mno�ica.

so elementi zidu inprostorskih konstrukcij. Znaèilnost je enotna notranja nosilnakonstrukcija, ki izhaja iz kroga v tlorisu in iz trikotnika v prerezu.

ka�e na enotnost konstrukcije in na raznolikostzunajih oblik. V prerezu je neizogiben enakostranièni trikotnik.Višina takega trikotnika je koren iz tri polovic, a jo je mogoèesestaviti iz treh enako dolgih palic, ki so tudi igraèka pastirjevKonstrukcija korbelinga je stara preko šest tisoè let: Hypogeumna Malti ga ka�e v vklesanem kamnu podzemskega svetišèa izèetrtega tisoèletja pred štetjem.

konstrukcij v kamnu brez veziva se zaènejo zzidom. o najbolj zanimiva zatoèišèa,ki stoje od Škotske do Palestine, od Španije do Grèije, verjetno pajih najdemo še marsikje. Zatoèišèa so lahko velika le zasteklenico in kruh ali pa za èredo konjev: razlike so pri temizjemne.

vèerajšnjega dne je bila nuja.

jekti so potrebni obèasne nege in na koncu svojega ciklusa tudiobnovo, vmes pa zašèito: tako po zakonu kot fizièno. Tukaj pa seodpirajo povsem drugi problemi, vezani z lastništvom, uporaboin s kulturo. Zato je danes najpomembnejše odkrivanje tehkonstr kcij, njihovo dokumentiranje, analiziranje, dvig vedenjao pomembnosti, osvešèanje ljudi in prikaz problematike javnosti,tako s publiciranjem kot z organizacijo obiskovanja.

povzetek summary

The introduction deals with stone, built in the dry-walltechnique, without bonds.

The beginning reaches to prehistoric times several millenniaago, megaliths stand alone, in a wall or form shelters.

The corbelling structure or "overhanging", when eachconsecutive layer of stone reaches beyond the lower one, isplanar and can be seen in the cross-section. with two layers: theload-bearing structure and outer frame as a counterbalance.

Type, characteristics and particularities are elements of thewall and spatial structure. The uniform internal load-bearingstructure is characteristic by circular layout and triangle.

Theory points out uniformity of structure and variety ofexternal form. The equilateral triangular section is inevitable.The triangle's height is square root of three halves, but it can beassembled from three sticks of equal length, like a game played byshepherds. Corbelling is a structure known for more than sixthousand years ( Hypogeum on Malta from 4000 BC).

Possibilities for building structures in stone without bondsbegin with the wall. From the architectural aspect, the mostinteresting structures are undoubtedly shelters standing fromScotland to Palestine, Spain to Greece and can probably also befound elsewhere as well. Shelters were built for just a bottle, a loafof bread or a herd of horses: differences are immense.

Yesterday's issue was necessity. The present issue isdiminished use and thus diminished significance. Buildings needoccasional care, towards the end of their lifecycle also renewaland in between protection: both by law and physically. Herewithcompletely new issues tied to property, use and culture emerge.Therefore, today's most important task is discovering thesestructures, documenting and analysing them, increasingawareness about their significance, raising consciousness andpresenting the issue to the public, both by publishing andorganising visits.


Namen naloge je bil pregled vseh konstrukcij v tehniki suh

a

egakamna. Cilj, ki je dose�en, je pregled niza zanimivih in ponekodpreseneèujoèih kompozicij (na primer stadion za korido, most aliakvedukt, past za volkove), s poudarkom na kamnitih zatoèišèih.Rezultat je dokaz, da je konstrukcijski princip korbeling , znanvsaj šest tisoè let, še vedno �iv in še vedno aktualen.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

kamen, tehnika suhega zidu, konstrukcija, korbeling,kompozicija, kamnito zatoèišèe

KAMEN NA KAMEN


Problematika izvora in razvoja, ki vodi v visoko arhitekturo,je za današnje razumevanje kljuènega pomena. Dokaz uporabezahtevnih matematiènih elementov (zahtevnih za neukegagraditelja, ki je te elemente vnašal v konstrukcije z redom, a spreprostimi orodji) je obstoj te arhitekture tudi danes.

The intention of the research was to review all structures builtin the dry-wall technique. The achieved goal is a review of manyinteresting and sometimes surprising compositions (for examplea bull-fighting stadium, bridge or aqueduct, wolf trap), theemphasis being on stone shelters. The result proves that theprinciple of corbelling as a structure has been known for at leastsix thousand years, it is still alive and still contemporary.

Issues about sources and developments leading to higharchitecture are of key importance for contemporaryunderstanding. Proof of use of complex mathematical elements(complex for the simple builder, who introduced these elements tostructures as an order, but with simple tools) is the existence ofsuch architecture even today.

key words

stone, dry-wall technique, structure, corbelling, composition,stone shelter



STONE UPON STONEraziskava, research

2oo4 / 1 ARJanez Ko�elj

92

Slika 1: Portal virtualne univerze WINDS..Portal of the WINDS virtual university

Slika 2: Uèna enota.Learning unit.

Slika 3: Paragraf.Paragraph.

Slika 4: Slovar pojmov.Concept index.

Projekt WINDS:koordinator projekta: prof. Mario de Grassi, IDAU Anconakoordinator Oddelka za arhitekturno projektiranje:

prof. Vittorio Spigai, IUAV, Benetkevodja projekta ALE: Markus Specht, GMD Frauenhofer, Bonnvodja projekta Collaborate: Rasso Steinmann, Nemetschekspletni naslovi: http://winds.gmd.de /

Janez Ko�elj

93

Kratica WINDS pomeni Web based Intelligent Designtutoring System oziroma v prostem prevodu Inteligentni sistemuniverzitetnega študija projektiranja na spletu. To jeraziskovalni, tehnološki in razvojni projekt, ki ga v imenuKomisije Evropske skupnosti financira pristojni Generalnidirektorat za informacijsko dru�bo.

Projekt WINDS je del IST, Information SocietiesTechnology, programa za razvoj tehnologije informacijskihdru�b.

povzetek summary

The abbreviation stands for Web Based Intelligent Designtutoring System or put in simple terms, intelligent systems forteaching university design courses on the web. It is a research,technological and development project, which is financed by theGeneral directorate for information society in the name of theEuropean Union's Commission.

The WINDS project is part of the development programme ISTInformation Society's Technologies.


Poglavitni cilj projekta je prispevati k reorganizacijipedagoških, kulturnih in funkcionalnih vidikov študijaprojektiranja na univerzi v smislu razvoja pedagoškihinstrumentov, primernih za pouèevanje sodobnih metodprojektiranja z raèunalnikom, ustvarjanja kompleksnorazvejanega pedagoškega okolja, vzpodbudnega za samo-uèenje in multidisciplinarno povezovanje, oblikovanje odprtestrukture virtualne univerze z uporabo umetne inteligence.

Kot raziskovalni in tehnološki projekt razvija WINDSspletno okolje za pouèevanje projektiranja (oblikovanja), ki najzagotovi za univerzo tipiène izobra�evalne vire:administracijo,predavanja, vaje, seminarje, profesorje, knji�nice, sodelovanje,idr., dostopne po internetu s pomoèjo posebej prirejenih orodij,brskalnikov in komercialnih CAD sistemov.

Uèinkovitost novega izobra�evalnega pristopa bopreverjena s poskusno organizacijo prave on-line fakultete, ki jobo po predvidevanjih vpisalo najmanj 500 študentov na veè kot20 rednih teèajih, vrednotenih po evropskem sistemutoèkovanja. Projekt WINDS se je zaèel z aprilom 1999 in se bozakljuèil julija 2004. Poleg novih znanstvenih spoznanj intehnoloških inovacij ostaja glavna ambicija projekta razvijanjedidaktiènih izkušenj mednarodnega izobra�evanja na daljavo vokviru virtualne WINDS univerze tudi po zakljuèku projekta.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

WINDS, virtualna univerza, študij arhitekture in gradbeništvana daljavo, uèenje z opisovanjem, raziskovalno uèenje, seznampojmov

WINDS - PRIPRAVA ORODIJZA POUÈEVANJE NA DALJAVO

WINDS - DEVISING TOOLSFOR DISTANCE LEARNING


Fleksibilnost mre�ne didaktike je bilo osnovno naèeloraziskovalnega projekta. Virtualna univerza WINDS jeorganizirana v treh oddelkih: za arhitekturno projektiranje, zaokoljsko in stavbno tehnologijo in za upravljanje konstrukcij.Predmeti (WINDS Course), ki so povezani v vsebinskem inmentorskem sistemu posameznih oddelkov, imajo teoretski inprojektni del. Organizirani so v uènih enotah (learning unit), kiso zasnovane kot samostojne didaktiène in disciplinarne celote.Študenti lahko vpišejo celotni predmet ali kombinirajo izbraneenote razliènih predmetov v verigo teoretiènih in aplikativnihizmenjav, usklajenih med predmeti (integrative modul) znotrajdoloèenega oddelka ali med oddelki. Uèno enoto doloèajoizobra�evalni cilji oziroma prièakovani študijski rezultat.

The driving goal of the project is to contribute toreorganisation of educational, cultural and functional aspects ofteaching design at universities. Its rationale includesdevelopment of teaching instruments suited to contemporarycomputer-based design methods, creation of a complexdiversified teaching environment that stimulates self-teachingand multi-disciplinary linkages and creation of an open virtualuniversity structure by using artificial intelligence.

The WINDS' research and technological project is thedevelopment of a network environment for teaching design,which should ensure all education resources typical foruniversities: administration, lectures, exercises, seminars,professors, libraries, participation etc., and make them availableon the web by using specially adapted tools, browsers andcommercial CAD systems.

This new educational approach's efficiency will be tested witha pilot real on-line faculty, which will enrol at least 500 studentsin more than 20 regular courses, evaluated according to theEuropean points system. The project WINDS began in April 1999and will be completed in July 2004. Besides new scientificfindings and technological innovations, the project's prime targetis further development of didactic experience in internationaldistance teaching within the WINDS virtual university, even afterthe project's completion.

Flexibility of network didactics was the basic principlesupporting the research project. The WINDS virtual university isorganised in three sections: architectural design, environmentaland building technology and management of structures.Particular sections of the WINDS course are held together bycontent and the mentorship system. They have a theoretical and apractical part. They are organised in learning units, which areplanned as independent didactic entities. Students can enrol for awhole subject or combine selected units from different subjects,thus forming a chain of theoretical and applicative exchanges,harmonised between the subjects (integrative module) within acertain section or between sections. The study unit is defined byeducation goals and expected study results.

raziskava, research

key words

WINDS, virtual university, remote architecture and civilengineering study, expository teaching, exploratory teaching,concept index



2oo4 / 1 ARJanez Ko�elj

94

Projektna skupina SIWINDS:Avtor: prof. Janez Ko�elj, udiaSoavtorji: asist. Tadej Gla�ar, MA BIA, udia, MarkoStuden, MA CNY, udia, asist. Rupert Gole, udia,Primo� Fijav�, udia, Urša Vrhunc, MA UCLA, udia,Toma� Maechtig, udia, Uroš Pust, udiaspletni naslov: http://predmet.arh.uni-lj.si/siwinds

knji�nica / library"sense of spatiality recorder"

knji�nica / library"generative processor"

vaje / exercises"sense of place play-station"

Architecture of the dispersed city (S2)1. unit: City as urban landscape (U3)2. unit: City as open structure (U4)

3. unit: Generating the dispersed city(design studio - DS)

Architecture of the compact city (S1)1. unit: City as system of places (U1)2. unit: city as structure of spaces (U2)3. unit: regenerating the compact city (design

studio - DS)

Arhitektura razpršenega mesta (S2)1. enota: Mesto kot urbana krajina (U3)2. enota: Mesto kot odprta struktura (U4)3. enota: Generiranje razpršenega mesta

(projektni studio - DS)

Arhitektura strnjenega mesta (S1)1. enota: Mesto kot sistem krajev (U1)2. enota: Mesto kot struktura prostorov (U2)3. enota: Regeneriranje strnjenega mesta

(projektni studio - DS)

Janez Ko�elj

95

SIWINDS je podprojekt krovnega projekta WINDS,

cijo študijskega gradiva iz analognih medijev inobdelavo študijskega gradiva za uporabo na Internetu. Voperativnem smislu to pomeni naslednje aktivnosti:1. priprava specialnih orodij za izvajanje on-line opravljanja vaj

iz novega programa predmeta rbanisti

3. razvoj in oblikovanje uporabniškega vmesnika, organizacijaštudijskega gradiv

4. testiranje delovanja sistema SIWINDS v študijskem procesuoz projektnih delavnicah v okviru programa F

1. "datascape interpretator": orodja za manipulacijo relevantnihinformacij: stratifikacija in superpozicija layerjev,

2. "sense of place play-station": orodja za hitro in nezahtevnoraziskovanje likovnih kompozicij,

storskih situacij in merjenje razmerij,4. "lego assembler": CAD orodje za testno vnašanje,

prilagajanje in agregiranje 3D objektov,5. "generative processor": FLASH 5 animirana knji

Virtualne evropske fakultete za arhitekturo, gradbeništvo inokoljsko in�enirstvo na medmre�ju. Cilj projekta SIWINDS jevzpostavitev sistema WINDS v okviru študijskega programaFakultete za arhitekturo v Ljubljani. Vzpostavitev sistema obsegadigitaliza

èno projektiranje,2. priprava specialnih orodij za pouèevanje digitalnih metod

projektiranja in uporabe informacijskih tehnologij,

a, instrumentov orodij in pedagoškihpostopkov v interaktivno študijsko platformo,

Z uporabo dostopnih programov smo razvili naslednja orodja zastrateško naèrtovanje in urbanistièno projektiranje:

3. "sense for spatiality recorder": prikazovalniki za preizkušanjerazliènih pro

�nicarazliènih urbanih uèinkov oz. operacij postavitve elementov,ki slu�i za simulacijo porajanja razliènih urbanih stanj.

U

. A.

povzetek summary

SlWINDS is a sub-project under the umbrella of the projectWINDS the virtual European faculty for architecture, civilengineering and environmental engineering on the web. TheSlWINDS project's goal is to set up the WINDS system within theframework of the study course at the Faculty of architecture inLjubljana. Establishment of the system includes digitalisation ofstudy material from analogous media and preparation of studymaterial for use on the Internet. In the operative sense thefollowing activities are implied:1. Devising special tools for implementing on-line execution of

exercises according to the new programme of the ubject ;2. Devising special tools for teaching digital design methods and

the use of information technology;3. Development and design of a user interface, organisation of

study material, instruments and tools, as well as teachingprocedures on the interactive study platform;

4. Testing the SlWINDS system operation in the study processand design workshops within the Faculty's programme.

By using available programmes we developed the following toolsfor strategic planning and urban design:1. "Datascape interpreter": tool for manipulating relevant data:

stratification and super-positioning layers;2. "Sense of place play-station": tool for quick and simple

research of artistic composition;3. "Sense for spatiality recorder": displays for testing different

spatial conditions and measuring relations;4. "Lego assembler": CAD tool for pilot input, adaptation and

aggregation of 3D objects;5. "Generative processor": FLASH 5 animated library of

various urban effects and operations for positioning elements

S

.


Cilj projekta SIWINDS je podpreti z novimi didaktiènimi inoperativni orodji novo zasnovan predmet Urbanistiènoprojektiranje. Novo postavljen predmet sestavljata dvasamostojna vsebinska sklopa (section) Arhitektura strnjenegamesta in Arhitektura razpršenega mesta, ki naj odgovarjatadvojnosti sodobnega mesta.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

SIWINDS, on-line Urbanistièno projektiranje, orodja za študijprojektiranja na daljavo, strnjeno in razpršeno mesto

SIWINDS - POSTAVITEV PREDMETAARHITEKTURA MESTA NA INTERNETU

SIWINDS - POSITIONING THE SUBJECTURBAN DESIGN ON THE INTERNET


V informacijski dru�bi sta proces dela in uèenja neloèljividejavnosti, isto velja za spoznavni in ustvarjalni proces vpostopku projektiranja. Zato je bil poseben napor pri razvojupredmeta usmerjen k temu, kako èimbolj poenostaviti logistikouèenja, prilagojeno specifiènemu Zakomunikacijo med profesorjem in študenti smo razvili vmesnik zuèinkovitimi rešitvami samo-preverjanja, ki temeljijo naustvarjanju v variantah in primerjalnemu samo-v ednotenju, nametodah learning-by doing in multiple-choice testiranju danihmo�nosti.

on-line okolju.

r

The SlWINDS project's goal is to support the new coursesubject Urban design with new didactic and operative tools. Thenew subject's content is composed of two independent sections:architecture of the compact city and architecture of the dispersedcity, which should correspond to the contemporary city's duality.

Processes of work and learning are inseparable activities inthe information society and the same applies to cognitive andcreative processes in design procedures. For this reason, specialeffort in the project's development was directed towardsresponding to the issue, how to simplify teaching logisticsadapted to the specific on-line environment. For communicationbetween professors and students we devised an interface withefficient self-testing solutions that are based on designing invariations and comparative self-evaluation, learning-by-doingmethods and multiple-choice testing of given possibilities.

raziskava, research

key words

SIWINDS, on-line Urban Design, remote design teaching,compact and dispersed city



2oo4 / 1 ARDomen Kušar

96

Slika 1: "Èe se zid nagne in jeoblast lastnika zidu na to opozorila, vendar ga ta ni popravil in se jenato zid podrl ter povzroèil smrt sina svobodnega èloveka, tedaj je topravda za �ivljenje in spada pod kraljevo sodstvo." (Bilalamovzakonik, okoli 1900 pr. Kr.)

Zid - varnostni element starega Vzhoda.

The wall - element of safety in the old East. "If the wall began to leanand the authority warned the owner, but the latter didn't repair it andthe wall collapsed, thus causing the death of a free man's son, thenthe matter demands litigation about life and is under the jurisdictionof the King." (Bilalam's Code, approx. 1900 BC).

Slika 2: Uporabna,vendar arhitekturno siromašna rešitev. Prepreèevanje èloveškeganasilja z arhitekturnimi elementi pomeni izziv za arhitekta jutrišnjegadne.

Rešetke na balkonu stanovanjskega bloka v Sofiji.

Bars on a balcony on an apartment block in Sofia. A useful, butarchitecturally poor solution. Prevention of human violence by usingarchitectural elements is a challenge for tomorrow's architect.

Sliki 3,4: S poznavanjemnevarnosti ter z ustrezno izbiro lokacije se lahko marsikaterinevšeènosti izognemo. Vas, zgrajena na slemenu je glede usadov inzemeljskih plazov bistveno varnejša kot zgradbe v grapah. (Vir:Oro�en Adamiè, M., Plazovi v Halozah. UJMA 1990. , Uprava RS zazašèito in reševanje Ministrstva za obrambo. str. 1 (naslovnica);Simiè Sime, S., 2001: Slovenska Istra - zaledje. IKI doo, Ljubljana,78.)

Usad v Halozah ter vas Šmarje pri Kopru.

Landslide in Haloze and the village Šmarje near Koper. Knowledgeabout hazards and thus conditioned choice of sites can prevent manycalamities. Concerning landslides, a village built on a ridge is muchsafer than houses built in the ravine.

Domen Kušar

97

Varnost v arhitekturi je širok pojem, ki zajema tako podroèjestatike, protipo�arne varnosti, zdravja ter še niz drugih podroèij,katerih skupni cilj je zagotoviti uporabnikom zgradb doloèenovarnost. Razen statike ter deloma po�arne varnosti, ki suverenoobvladujeta svoj polo�aj, so ostala podroèja bolj ali manjzanemarjena.

Raziskava je pokazala veliko število nevarnosti, ki vplivajona arhitekturo in njeno poslanstvo. V preteklosti so ljudje razvilirazliène varnostne principe, od katerih mnogi danes tonejo vpozabo, kljub temu, da bi lahko še vedno dobro opravljali svojofunkcijo. Zato je potrebno nanje opozoriti in skušati najti naèine,kako jih zopet vpeti v delo arhitektov. Po drugi strani pa sespreminjajo tudi nevarnosti. Tiste, ki so vèasih predstavljaleglavno gro�njo arhitekturi in njenemu poslanstvu, so mordadanes ali zgubile pomen ali jih stroka �e dobro obvlada. Zaarhitekturo pa so postale bolj aktualne druge nevarnosti, kipredstavljajo izziv za stroko današnjega in jutrišnjega dne.

povzetek summary

Safety in architecture is a wide concept, which includes manyaspects, such as: building mechanics, fire prevention, health andmany other fields, whose common goal is ensuring safety forusers of buildings. Besides building mechanics and partly alsofire safety, which undeniably master their positions, other fieldsare more or less neglected.

The research pointed out numerous hazards that affectarchitecture and its mission. In the past people developed varioussafety principles, many of which are today forgotten, althoughthey could still fulfil their functions successfully. It is thereforenecessary to point them out and try to find ways of reintroducingthem to architectural practise. On the other hand, hazards are alsochanging. Those, which were formerly the main threat toarchitecture and its mission have probably lost their significanceor have been mastered by the profession. Other hazards havenevertheless become more important and are challenges forpresent and future practice.


Cilj naloge je bil razvoj modela za raziskavo in obravnavovpliva nevarnosti na arhitekturo. Razvoj in uporaba modela stapokazala mo�nosti, ki jih nudi ta naèin pri obravnavanju invrednotenju vpliva nevarnosti na arhitekturo. Model je moèuporabiti tako za zgodovinsko analizo vpliva nevarnosti naarhitekturo v razliènih èasovnih obdobjih kot tudi v današnjemèasu. Prav tako pa ga je moè uporabiti tudi za analizo posameznenevarnosti.

Današnjo arhitekturo ogro�ajo nevarnosti, ki vèasih niso biletako aktualne in predstavljajo izziv za arhitekturno stroko.Predvsem gre tu za èloveško nasilje (vlomi, vandalizem), kidanes morda ni toliko prisotno v zavesti arhitektov in dru�be,èeprav statistika ka�e velik obseg tega pojava. Ker gre za širšidru�beni problem, bo potrebno za reševanje tega sodelovanjerazliènih strok. Arhitekturna stroka pa da lahko svoj prispevek kreševanju tega problema predvsem s poznavanjem nekaterihpsiholoških zakonitosti èloveka in naèrtovanjem ustrezniharhitekturnih elementov.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

arhitektura, varnost

VARNOST V ARHITEKTURISAFETY IN ARCHITECTURE


Kriterij varnostnih principov je po krivici eden boljzanemarjenih kriterijev za obravnavo zgodovine arhitekture. Leta se bolj opira na likovne ter umetnostno zgodovinske kriterije,medtem ko je varnost prisotna le pri fortifikacijskih zgradbah.Vendar raziskava ka�e, da so bili varnostni principi pomembensooblikovalec arhitekture v preteklosti ter jo sooblikujejo šedanes.

Raziskava je del doktorskega študija pod mentorstvom prof.dr. Petra Fistra in predstavlja predhodno objavo delnih rezultatovnaloge.

The project's goal was to develop a model for research andtreatment of effects of hazards on architecture. The model'sdevelopment and use showed possibilities, provided by the model,to assess effects of hazards on architecture. The model can also beused for historical analysis of effects of hazards on architecture invarious historic periods, as well as the present time. It can also beused to analyse hazards independently.

Contemporary architecture is endangered by hazards, whichwere not as pending or dangerous in the past, but today presentchallenges to architectural practise. Human violence is surely aserious threat (burglary, vandalism), but is not in the forefront ofsocietal or professional interest, although statistics proveincrease of this phenomenon. Since the issue is a wider societalconcern, cooperation between various professions will benecessary. Architecture could contribute solutions for theproblem, above all with knowledge about certain humanpsychological traits and planning of corresponding architecturalelements.

Safety principles have been unjustly neglected as criteria forresearch of architectural history, which mostly relies on arthistorical criteria and safety is considered only in fortificationarchitecture. The research nevertheless showed that safetyprinciples significantly contributed to architecture in the past andstill do today.

The research is part of a Ph.D thesis under the mentorship ofprof . dr. Peter Fister and represents a pre-presentation of partialresearch results.

raziskava, research

key words

architecture, safety



2oo4 / 1 ARPeter Marolt

98

Slika 1: Stik. Kutin, M., 2003: Snovanje prostora I/2Edge. Kutin, M., 2003: Conceptualising space I/2.

Slika 2: Labirint. Capuder, L., 2003: Snovanje prostora I/2Labyrinth. Capuder, L., 2003: Conceptualising space I/2 .

Slika 3: Ali je to arhitektura? Èoroviæ, S., 2003: Snovanje prostora I/2Is this architecture? Èoroviæ, S., 2003: Conceptualising space I/2.

Slika 4: Stik. Kutin, M., 2003: Snovanje prostora I/2Edge. Kutin, M., 2003: Conceptualising space I/2.

Dela in z njimi povezan slikovni material je nastal v okviru arhitekturnedelavnice Snovanje prostora I/2 v seminarju profesorja Brezarja in podmentorskim vodstvom Petra Marolta, v študijskem letu 2002/03.The projects shown in the graphic material were created in the architecturalworkshop Conceptualising space I/2 in the studio of professor Brezar andunder the mentorship of Peter Marolt in the course year 2002/03.

Peter Marolt

99

Raziskava poizkuša s pomoèjo analogije, sklepanja izsplošnega na posamezno in obratno, z zgledom na logiènourejenost sveta in s pomoèjo daljnovzhodne filozofske tradicijepredstaviti izhodišèe in smiselnost primerjave kozmosa zarhitekturnim prostorom.

V globalni urejenosti sveta velja, da naj bi dinamiène dvojice(pojmov), sestavljene iz dveh sodelujoèih, nasprotnopredznaèenih entitet sestavljale doloèeno celoto. Raziskavapoizkuša dokazati, da ta princip, to poèelo velja tudi za sferoarhitekture v odnosih ideje in izvedbe, estetike in uporabnosti,umetnosti in znanosti, intuicije in racionalnega razmišljanja, ...

Naglašuje tudi istoizvornost arhitekturne biti in kozmosa,posredno pa tudi širše likovnosti kot segmenta arhitekture.

Pojem zenovske "praznine" kot vseobse�no, kot bistvoobstoja stvari, zaobsega enost vseh stvari, kjer ni drugaènega, pavendar vsaka stvar obstaja v svoji popolni resnici, kar velja tudi zaarhitekturo.

Ravnovesje velja tako za kozmos, kakor tudi za dobroarhitekturo. V (likovni) kompoziciji to nastane, kadar so razmerjamed posameznimi elementi, ki sestavljajo kompozicijo pravšnja,kadar celotna kompozicija deluje kot celota, kateri ni kaj odvzeti,niti dodati, kadar lahko govorimo o njeni enotnosti oziroma oorganski enotnosti njenih posameznih delov.

povzetek summary

The research tries to present the starting point and rationalityof comparisons between the cosmos and architectural space byusing analogies, conclusions from general to particular and viceversa, ideals about logical world order and the Easternphilosophical tradition.

In global world order the truth is that dynamic pairs(concepts), containing two cooperating entities with inverse pre-denominators, compose a certain whole. The research tries toprove that the stated principle, pre-rationale, can be applied evento relations in architecture, aesthetics and utility, art and science,intuition and rational thinking etc.

Architectural existence and the cosmos undeniably have thesame source, but indirectly also art in the widest sense as asegment of architecture.

The Zen concept of "emptiness" as the all-inclusive, coversthe oneness of all things, where there is none different, but stilleach existing in its total reality, as does architecture.

Balance applies both to cosmos and good architecture. In(artistic) composition balance emerges when the relationsbetween particular elements forming the composition are right,when the whole composition works as a whole, when nothing canbe taken away or added, when we can speak about its unity ororganic unity of its particular parts.


Razmislek o kozmosu slu�i kot (pra)vzorec, ki nakazuje in spomoèjo analogije tudi dokazuje strukturo in kompleksnostarhitekture. Univerzalni red, ki velja za vesolje, velja tudi zaarhitekturo. V kontekstu dokazovanja enosti pojavnosti stvarisveta smo posredno dokazali veèplastnost arhitekture in isto kotnedeljivo celoto. Navezava na enost kozmosa napeljuje nadejstvo, da je arhitekturni objekt celota, mikrokozmos, podobnokot èlovek. Iz dejstev kako naj bi bil svet urejen, izpeljemo tezo,da soodvisni polarizirani pari dvojic opredeljujejo tudiarhitekturo v najboljšem pomenu besede. Oèiten ponavljajoèi sevzorec kozmosa posredno dokazuje tezo, da je likovnost kot edenizmed elementov v dvojici, neloèljiv sestavni del arhitekture.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

kozmos, red, arhitektura, arhetip, soodvisne dvojice,komponente arhitekture, likovnost

ARHITEKTURA KOT KOZMIÈNA UMETNOST


Vedno znova umerjen, uravnote�en, dinamièni sistem, kiomogoèa obstoj sveta, apliciramo na polje arhitekturnegaoblikovanja, na umetnost stavbarstva kot logièno urejenegasistema na eni strani, hkrati pa tudi na umetniško komponentoarhitekture kot njenega jedra. Razumevanje razmerij v kozmosuje pomembno tudi zato, ker v razmerju do njega obstaja tudièlovek, v merilu tega pa tudi vsaka dobra arhitektura. Tudi zato,ker naj bi bila arhitektura ukrojena po meri èloveka, je analogijaarhitekture in urejenega kaosa logièna, predvsem pa merodajnaza razmislek o komponentah, ki ustvarjajo arhitekturni prostor.

Contemplation about the cosmos serves as a (pre)pattern,which points out and, by analogy, also proves the structure andcomplexity of architecture. In the context of confirming theoneness of particular phenomena of the world we indirectlyconfirmed the multi-layered nature of architecture, but also itsundividable wholeness. Connections to cosmic oneness lead tothe fact that an architectural object is a whole, micro-cosmos,comparable to man. From facts about ways, in which the worldshould be ordered, we derived the hypothesis that interdependentpolarised pairs also define architecture in the widest sense. Theobvious repeating pattern of the cosmos indirectly proves thehypothesis that art, as one of the elements in a pair, is aninseparable part of architecture.

The constantly measured, balanced, dynamic system thatenables existence of the world was applied to the field ofarchitectural design, the art of building as a logically arrangedsystem on one side and simultaneously to the artistic componentof architecture at its core. Understanding relations in the cosmosis also necessary because man exists in the relation as well andany good architecture is in the scale of the latter. Moreover,architecture should be tailored to human scale, thus the analogybetween architecture and organised chaos is logical, but aboveall becomes the measure for recollection about components thatcreate architectural space.

key words

cosmos, order, architecture, arch-type, interdependent pairs,architectural components, art



ARCHITECTURE AS COSMIC ARTraziskava, research

2oo4 / 1 ARLara Slivnik

100

Slika 1: Pariz 1798: Zaèasne zgradbe na prvi narodni razstavi industrijskihizdelkov. (Vir: Giedion, S., 1967: Space, Time and Architecture. (theGrowth of a New Tradition). Harvard University Press, Cambridge,str. 243.)Paris 1798: Temporary buildings for the first Industrial Exposition.

Slika 2: Pariz 1855: Razstavne zgradbe na Elizejskih poljanah med svetovnorazstavo. (Vir: Cornell, E., 1952: De storia UtställningarnaArkitekturhistoria (arkitekturexpexperiment och kulturhistoria).Bokförlaget natur och kultur, Stockholm, str. 108.)Paris 1855: Champs-Élysées exhibition buildings during theExposition Universelle.

Slika 5: Pariz 1889: Pogled na del razstavnih zgradb na Marsovem polju.(Vir: de Bures, C.: 1988: La tour de 300 metres. Editions AndréDelcourt, Lausanne, str. 58.)Paris 1889: Bird's-eye view of the Champ-de-Mars exhibition site.

Slika 3: Pariz 1867: Pogled na razstavne površine. (Vir: Hix, J., 1996: TheGlasshouse. Phaidon, London, str. 209.)Paris 1867: Bird's-eye view of the exhibition site.

Slika 6: Pariz 1900: Pogled na razstavne površine med svetovno razstavo.(Vir: Durant, S., 1994: Palais des Machines. Ferdinand Dutert.Phaidon, London, str. 8.)Paris 1900: Bird's-eye view of the exhibition site during theExposition Universelle.

Slika 4: Pariz 1878: Pogled na razstavne površine s Trocadérojem in Palais del'Industrie. (Vir: Mattie, E., 1998: World's Fairs. PrincetonArchitectural Press, New York, str. 43.)Paris 1878: Birds eye view of the exhibition site with Trocadéro andthe Palais de l'Industrie.

Lara Slivnik

101

Prièujoèi dokument je povzetek rezultatov raziskave oarhitekturi svetovnih razstav v Parizu. Glavni poudarek je naodnosu med arhitekturo in konstrukcijo zgradb na osmihrazstavah, ki so se zvrstile v letih od 1855 do 1937.

V drugem podpoglavju raziskave z naslovom Arhitektura inkonstrukcija so predstavljene �elezne konstrukcije štirih stavb:

(1855), z do tedaj najveèjim razponom 48metrov, ogromno ovalno stavbo s konstrukcijo iz �eleznegaskeleta, katere del je bila (1867),

(1878) in kot zadnja (1889) skonstrukcijo dolgo 429 metrov in visoko 45 metrov ter zogromnim razponom 115 metrov brez vmesne podpore. Posebendose�ek tehnike je bil še tristometrski stolp. Za obdobje drugepolovice devetnajstega stoletja je znaèilno zaèetno sodelovanjein�enirjev in arhitektov ter pomeni pomembno novost prinaèrtovanju zgradb.

Tretje podpoglavje z naslovom Arhitektura paviljonovpredstavlja arhitekturno pomembnejše nacionalne paviljone sštirih svetovnih razstav, leta 1900, 1925, 1931 in 1937.Moderna arhitektura je do�ivela svoj razmah na razstavi leta1937. Korak po moderni so bili: finski paviljon Alvarja HugaHenrika Aalta in Aino Aalto, španski paviljon Joséja Luisa Sertain Luisa Lacase in paviljon - projekt D LeCorbusiera. Za obdobje prve polovice dvajsetega stoletja jeznaèilno iskanje uporabe novih materialov in s tem novegaarhitekturnega stila ter posledièno razvoj in dokonènauveljavitev funkcionalizma in moderne arhitekture.

Palais de l'Industrie

Galerie des Machines Halledes Machines Palais des Machines

des Temps Nouveaux

povzetek summary

Paris. Emphasis is given to the relation between thearchitecture and structure of buildings built for eight fairsorganised between 1855 and 1937.

The second sub-chapter of the research, titled Architectureand construction, deals with iron constructions of four buildings:Palais de l'industrie (1855), 48 m wide, with the widest span untilthen, a huge oval building with an iron framework structure, partof which were the Galerie des Machines (1867), Halle desMachines (1878) and the last Palais des Machines (1889), whosestructure was 429 meters long and 45 meters high, with anenormous span of 115 meters, without any intermediate support.A special technical achievement was the three hundred metershigh tower. The second half of the nineteenth century wascharacterised by initial cooperation between architects andengineers, implying an important novelty in building design.

The third sub-chapter, titled Architecture of the pavilions,presents national pavilions from four exhibitions, held in 1900,1925, 1931 and 1937, that are important from the architecturalaspect. Modern architecture began to flourish with the exhibitionin 1937. Just a step behind modernism were: the Finnish pavilionby Alvar Hugo Henrik Aalto and Aino Aalto, the Spanish pavilionby José Luis Sert and Luis Lacasa and the pavilion des TempsNouveaux, a project by Le Corbusier. The first half of thetwentieth century was a period typified by the quest for newmaterials and corresponding new architectural style andconsequentially the development and definite acceptance offunctionalism and modern architecture.


V diskusiji je izpostavljeno vprašanje o sodelovanju medarhitektom in konstruktorjem ter nakazan je mo�en odgovor navprašanje. Eno od temeljnih teoretiènih izhodišèfunkcionalizma je, da je glavni element arhitekturnega izrazakonstrukcija, to je nosilno ogrodje ali skelet objekta. Torej jerazvoj funkcionalistiène arhitekture mogoèe orisati tudi zrazvojem konstrukcijskih sistemov.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

arhitekti, in�enirji, enoprostorski objekti, paviljoni

ARHITEKTURA SVETOVNIH RAZSTAV V PARIZU


Splošna ugotovitev raziskave je, da so svetovne razstave vParizu pomemben èlen k uveljavljanju moderne arhitekture. Potuveljavljanja je bila te�ka. Preprièati arhitekte, da je lahko tudividna konstrukcija lepa in ne potrebuje ornamenta, je trajalo polstoletja. Preprièati konstruktorje, da lahko arhitekti prispevajo ksmotrnejši organizaciji stavbe in boljši izrabi prostora, je bilèasovno prav tako zahteven proces. Najte�ja naloga pa je èakalalaièno obèinstvo, ki se v novem oblikovanju ni znašlo in jeproces dojemanja novega trajal še naslednjih 50 let, da je tudijavnost sprejela moderno arhitekturo, ki jo je potem spet pravhitro zavrnila, danes pa jo lahko zopet odkrije.

The discussion stresses issues of cooperation between thearchitect and constructor and hints at a possible answer. One offunctionalism's fundamental theoretical starting points is that themain element of architectural expression is the structure,meaning the load bearing framework or building's skeleton. Thusdevelopment of functionalistic architecture can also be describedby developments of construction systems.

The general research finding is that the World fairs in Pariswere a significant link in promoting modern architecture. Thepassage was difficult. It took half a century to convince architectsthat visible structures could also be beautiful and didn't needornamentation. Convincing structural engineers that architectscan contribute to more rational building organisation and betterspatial use took just as long. The hardest task was put before thelay public, which didn't feel comfortable with the new design, thusthe process of perceiving novelties took another fifty years, whenmodern architecture was finally publicly accepted, and veryquickly discarded, to be rediscovered again today.

key words

architect, engineer, single-space building, pavilion



THE ARCHITECTURE OF THE WORLD FAIRS IN PARISraziskava, research

2oo4 / 1 AREdo Wallner

Slika 1: Ojaèitev natezne cone z lamelami iz steklenih vlaken (FRP).Strengthening the bending zone with glass fibre lamellas (FRP).

Slika 2: Simulacija lezenja lesa pri dolgotrajni obte�bi.Simulation of creeping in wood under long-term loads.

Slika 5: Dolepljenje lesa s predkrivljenjem.Additional glued wood with pre-bending.

Slika 4: Dolepljenje lesa brez predkrivljenja.Additional glued wood without pre-bending.

Slika 5: Simulacija ojaèitve natezne cone z lamelami iz steklenih vlaken(FRP).Simulation of strengthening the bending zone with glass fibrelamellas (FRP).

102

Edo Wallner

103

Naèinov kako ojaèamo lesene nosilce je veè in so odvisnipredvsem od trenutne situacije in mo�nosti. Lesen nosilec lahkoojaèamo še pred monta�o, lahko pa nosilec ojaèujemo šele potem, ko je nosilec �e vgrajen in celo obremenjen.

Za simulacijo razvoja èasovno odvisnih deformacij innapetosti v lesu smo izdelali raèunalniški program Scout, skaterim je mogoèe simulirati dolepljenje lamel iz razliènihmaterialov in celo tehnologijo predkrivljenja.

Pri materialih lahko simuliramo poljuben material, tudi takez nelinearnim odzivom vkljuèno z lezenjem. V okviru raziskavesmo naredili nekaj primerjalnih simulacij, ki smo jih uporabiliza preverjanje programa. Numerièni rezultati programa Scout ineksperimentalni podatki dosegljivi iz literature so se razmeromadobro ujemali.

Dokazali smo, da je dolepljenje natezni lamel vsekakorkoristno in, da s prednapenjanjem po tehnologiji predkrivljenjaše dodatno poveèamo uèinek ojaèitve. S tem smo dokazali, da jeza enak uèinek potrebno manj materiala.

povzetek summary

There are numerous methods used for strengthening woodenbeams, depending on given circumstances and possibilities.Wooden beams can be strengthened before or after assembly,when the beam is already in place and under loads.

To stimulate the development of time-conditioneddeformations and stress in wood we produced the computerprogramme Scout, which facilitates simulation of additionalglued lamellas of various materials and even pre-bendingtechnology.

When simulating materials we can specify any given material,even such with non-linear response, including creeping. In theresearch we conducted several comparative simulations, andused them to test the programme. Numerical results from theprogramme and experimental data gathered from literature wererelatively similar.

We proved that additional glued lamellas were beneficialagainst stretching and that pre-stressing done with the pre-bending technology actually enhanced the effect ofstrengthening. Therefore we proved that the same effect could beachieved with less material.


Glavni cilj naše raziskave je bil preveritev mo�nostiojaèevanja nosilcev izdelanih iz lesa slovenskih iglavcev. Znamenom, da pocenimo raziskavo, smo upogibne obremenitveprostole�eèih nosilcev simulirali s programom Scout. Rezultatianalize so pokazali, da tako ojaèani leseni prerezi dose�ejo tudi50% veèjo upogibno odpornost. Uporaba iste kombinacijematerialov in sistema predkrivljenja, s katerim dose�emoprednapetje armature, pa lahko dose�e celo za 75% veèjoupogibno odpornost nosilcev.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

konstrukcija, upogib, lesen lameliran lepljen nosilec,tehnologija predkrivljenja

OJAÈITVE LESENIH NOSILCEV


V arhitekturi pogosto nalet imo na primere, ko senamembnost objektov menja ali pa, da je obstojeèa konstrukcijapreslabotna in je potrebna rekonstrukcija, kjer lahko uporabimoprikazane principe. Prav tako lahko to znanje uporabimo tudi prin o v o g r a d n j a h , k j e r s e z a h t e v a m i n i m a l n e p r e r e z ekonstrukcijskih elementov.

The main research goal was to check possibilities forstrengthening load-bearing wooden beams produced fromdomestic coniferous timber. To diminish research costs wesimulated bending of simple beams with the programme Scout.Results of the analysis showed that wooden sections strengthenedin the described manner increase bending resilience by more than50 %. Use of the same combination of materials and pre-bendingsystems, which help in achieving pre-stressed reinforcement, canincrease bending resilience of beams by more than 75 %.

In architecture we often encounter cases where the use ofbuildings changes or where the structure is too weak anddemands reconstruction and can thus implement the presentedprinciples. Similarly the knowledge can be used even for newdevelopments, in which minimal sections of structural elementsare demanded.

key words

structure, bending, glued laminated wooden beam, technology ofprebending



REINFORCEMENT OF WOODEN BEAMSraziskava, research

2oo4 / 1 ARMartina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

neprezraèevana neprosojna fasadaunventilated opaque façade

Slika 6: Fasada z nenosilno fasadno oblogo.Façade with carried façade coat.

Slika 8: Masivna fasada s samonosno fasadno oblogo.Solid façade with self-carried façade coat.

Slika 7: Fasada s samonosno fasadno oblogo.Façade with self-bearing façade coat.

prezraèevana neprosojna fasadaventilated opaque façade

Slika 4: Fasada z vmesno toplotno izolacijo.Façade with intermediate heatinsulation.

Slika 5: Fasada brez toplotne izolacije.Façade without heat insulation.

Slika 1: Fasada z zunanjo toplotno izolacijo.Façade with external heat insulation.

Slika 3: Fasada z obojestransko toplotno izolacijo.Façade with heat insulation on both sides.

Slika 2: Fasada z notranjo toplotno izolacijo.Façade with internal heat insulation.

104


105

V raziskovalni nalogi Fasadni ovoj je obravnavana zunanjafasada stena, ki je bistveni element za zagotavljanje bivalnegaugodja. Tematika fasadnega ovoja je razdeljena v dva glavnasklopa -

ne nudi vizualnega kontakta z okolico, za razliko od

Pri soposamezne plasti tesno skupaj,

osti ter kriteriji za izbiro.Obdelane so posamezne plasti, ki sestavljajo obravnavanekonstrukcije (

). Pri neprosojnih fasadnihsistemih so podrobno obdelana toplotnoizolativna gr

dana in

neprosojne in prosojne fasade, vsak od njiju pa vneprezraèevane in prezraèevane fasade. Sestava

, ki so iz prosojnih gradiv, ki delno alipopolnoma prepušèajo svetlobo.

pa imajo zafasadno oblogo prezraèevalno plast, ki izboljša nekatere fizikalneparametre. Pri vsakem sistemu so predstavljene glavne funkcijein znaèilnosti, prednosti in slab

adiva(naravna, umetna anorganska, sintetièna, posebnatoplotnoizolativna gradiva) in fasadne obloge (ometi, kovinske,lesene, steklene, kamnite, opeène in keramiène obloge ter oblogeiz mineralnih kompozitov in umetnih snovi). Pri prosojnihfasadah so do

(zastiranje svetlobe,razprševanje svetlobe, sonèna zašèita). V vsako poglavje jevkljuèen sistematièen pregled obravnavanih pojmov.

neprosojnihfasadprosojnih fasad

sistemi za uravnavanje svetlobe

neprezaèevanih fasadahprezraèevane fasade

toplotne izolacije, fasadne obloge, zraèni sloj,parna zapora, vetrna zapora

mineralna in sintetièna prosojna gradiva

povzetek summary

The research project The Façade Coat deals with the exteriorfaçade wall, which is an essential element for ensuring livingcomfort. The topic is divided into two main sections opaque andtranslucent façades, and furthermore, both are divided intoventilated and non-ventilated façades. The composition ofopaque façades cannot offer visual contact with thesurroundings, contrary to translucent façades, which arecomposed of translucent materials that fully or partially allowthe passage of light. Particular layers of non-ventilated façadeslie tightly against each other, while in ventilated façades thefaçade coat has a ventilating layer, which can enhance certainphysical parameters. The main functions and characteristicswith advantages and weaknesses of each system are presented, aswell as criteria for selection. Separate layers that compose thepresented structures were discussed (heat insulation, façadecoat, aired layer, steam block, wind block). In the discussionabout non-translucent façades there are detailed accounts aboutheat insulation materials (natural, artificial inorganic, synthetic,special heat insulation material) and façade coats (plaster, metal,wood, glass, stone, brick and ceramic coats, as well as coats ofmineral composites and artificial materials). In the discussionabout translucent façades, mineral and synthetic translucentmaterials were added, as well as systems for regulating lighting(screening-off light, diffusion of light, solar blocks). A systematicoverview of discussed concepts is added to each chapter.


Naloga

z

razèlenjuje fasadni ovoj v štiri glavne sklope:neprosojne in prosojne fasade in vsako od njih naprej vneprezraèevane in prezraèevane fasade. Posebej so obdelaneposamezne plasti, njihove funkcije in gradiva, ki jih sestavljajo.Posamezni sklopi so anali irani in vrednoteni ter uvršèeni vpregledne sheme, ki pripomorejo k razumevanju obravnavanetematike. Rezultat raziskave bo slu�il kot gradivo pri predmetuTehnologija gradnje in gradivo v arhitekturi in projektantom vpraksi.

2oo4 / 1AR

kljuène besede

fasada, neprosojna fasada, prosojna fasada, neprezraèevanafasada, prezraèevana fasada

FASADNI OVOJ


Sodobna tehnologija gradnje se razvija izredno hitro. Tudi napodroèju fasadnega ovoja se pojavljajo številni novi sistemi.Zaradi nepoznavanja in nerazumevanje njihovega delovanja se varhitekturni praksi pojavljajo napake in poškodbe, ki bi jihprojektant z ustreznim znanjem moral predvideti in prepreèiti.Naloga predstavlja doprinos k izobra�evanju strokovnearhitekturne javnosti in bo uèno gradivo v študijskem procesu.

The project structures the façade coat into four main sections:opaque and translucent façades, and furthermore each intoventilated and non-ventilated façades. Special attention wasgiven to particular composite layers with their functions andmaterials. These sections were analysed, evaluated andpositioned in clear tables, which help understanding of theresearched theme. The research results will be used as studymaterial for the subject Building technology and materials inarchitecture and by practising architects.

Modern building technology is developing very fast. Even inthe field of façade coats numerous new systems are emerging.Because of poor knowledge or understanding of their operabilitymistakes and accidents are occurring, which a practisingarchitect with adequate knowledge should predict and avoid. Theproject is a contribution to the education of professionalarchitectural publics and will be used as study material in theeducation process.

key words

façade, opaque façade, translucent façade, unventilated façade,ventilated façade



THE FAÇADE COATraziskava, research

2oo4 / 1 ARDomen Zupanèiè

Slika 3: (Ne) razumevanje robnih pogojev lokacije.(No) understanding of a site's edge conditions.

Slika 1: Razvoj vratne odprtine in zapiranja.Development of the door and enclosure.

Slika 2: Klasiène lesne zveze pri lesenih kašèah vSloveniji (Osnovna kladna zveza z roglji,kladna zveza na dvojni lastovièji rep,kladna zveza na enojni zvonèek, kladnazveza na dvojni zvonèek, osnovna kladnazveza brez rogljev).Classical wooden joints on woodengranaries in Slovenia (basic log joint withhorns, log joint with double swallow's tail,log joint with single bell, log joint withdouble bell, log joint without horns).

106

Domen Zupanèiè

107

Hiša je celica za bivanje. Ne gre za zaporniško, ampak zacelico v biološkem sistemu, torej za optimizacijo bivanja, porabevirov, kvalitete glede na razpolo�ljive danosti, odpornostnavzven, reprezentanco.

Vrednostni sistem se ne more razviti na osnovi prisile,potrebna je participacija strok in tudi javnosti.Arhitekt je ekspert,ki mora povezati razliène akterje v naèrtovalskem procesu.Pretehtati mora vse dejavnike na temelju skrbno formuliranihpreteklih izkušenj. Sr� ekonomike je v razumevanju dinamikesistema, ljudska gradnja je odgovor na dinamiko procesov.Razlika med vernakularnostjo in ekonomiko je, da je ekonomikamatematièno dokazljiva; vernakularnost pa je kronološkopreverljiva. Zajeti je potrebno najširši spekter �ivljenjskegaciklusa. Napake in nedoloèenosti so del vsakega sistema. Bolj kotje sistem zgošèen s podatki, manjša je bela lisa. Vernakularnaarhitektura v sistemu nedoloèenosti se naslanja na lokacijo.Pre�ivetje v kulturni krajini pomeni �iveti po meri mo�nosti, kijih nudi okolje in znanje. Vkljuèuje še dejavnik èasa, generacijamora �iveti tako, da bodo potomci lahko �iveli. Vendar navkljubtradiciji in pravilom konstrukcije, materialov in naboru vrednotse pojavlja ta arhitektura na edinstven naèin. Navideznaneomajnost celote se spreminja poèasi.

povzetek summary

A house is a cell for living; it isn't a prison cell but a cell in the

biological sense, meaning optimised living, consumption of

resources, quality corresponding to available circumstances,

external resilience and representation.

A value system cannot develop by force; participation by

professions and the public is necessary. The architect is an expert,

whose duty is to connect various actors in the planning process

and balance all factors with respect for carefully formulated

former experiences. Understanding of a system's dynamics is the

core of economics and vernacular building is the answer to

process dynamics. The difference between vernacular and

economic is that the economic can be proved mathematically,

while vernacular relies on chronological checking. Mistakes and

inconsistencies are part of any system. The denser the system is

with data, the lesser is the dark spot. In an indeterminable system

vernacular architecture relies on its site. The measure of survival

in a cultural landscape is living according to possibilities offered

by the environment and knowledge. Time is included as a factor; a

generation has to live in a manner that will support life of its

offspring. However, despite traditions and rules of building,

materials and lists of values, architecture always emerges

uniquely. The apparently adamant oneness changes slowly.


Cilj ugotavljanja funkcije elementov �ivljenjskega ciklusa jenuj re inomogoèa la�je sprejemanje odloèitev pri zasnovi novih objektov.Ocene omogoèajo razvoj teorije ekonomike ter vkljuèitev vintegralne naèrtovalske procese. Namen naloge je prikazatipovezavo med teoretiènimi ugotovitvami in dejanskim stanjem vprostor Teoretski rezultati nudijo smernice v prid novihpoglobljenih raziskav, na podroèju davène strategije, na podroèjuzavarovalniškega trga in na podroèju uporabnikov. Teoretskaizhodišèa so nepremièninsk

rast in razvoj (obmoèje

en za valorizacijo stanja objektov ljudske arhitektu

u.

arhitekturna, ekonomija ( i trg inmakroekonomski vplivi), sociologija prostora (bivalna kultura),antropološka - vas - mesto).

2oo4 / 1AR

kljuène besede

ekonomika, vernakularnost, konstrukcija, material, vrednote,sistemi, kaos, modelni simulator, �ivljenjski ciklus

�IVLJENJSKI CIKLUS V VERNAKULARNI ARHITEKTURI


Prostor in urejanje prostora je del javnega dobra. Zavedanjepomena okoljskega kapitala

nacije;

in ekonomiènosti gradnje so delstrateške usmeritve pri doseganju uravnote�enega razvoja.Naloga je usmerjena na podroèja vladnih slu�b, ki se ukvarjajo sprostorom; davèni upravi; regionalnim centrom in lokalnimuradom za prostor; razvojnikom; upravljavcem nepremiènin ininfrastrukture. Uporaba rezultatov je mo�na v teoretskem inaplikativnem smislu kot oblikovanje vrednostnega sistema zanamene investicij; oceno stabilnosti nalo�be za potrebeupravljavcev; oceno adaptacije, predelave in asadiagnosticiranje poškodb oz. vzrokov poškodb; razvoj praktièneplatforme obravnave stanja.

The goal of establishing the functions of lifecycle elements is the

necessity of evaluating a particular vernacular architecture's

condition, thus also enabling easier decision making in the layout

of new buildings. Assessment enables development of economic

theories and inclusion in integral planning processes. The

purpose of the project is to show the link between theoretical

findings and real physical conditions. Theoretical results offer

guidelines for further in-depth research in the fields of taxation

strategies, insurance markets and user concerns. Theoretical

starting points are architectural, economic (property market and

macro-economic influences), spatial sociology (living culture),

anthropological growth and development (area-village-city).

The physical environment and its management concern the public

domain. Awareness of the significance of environmental capital

and building economics are part of strategic directions needed

for achieving sustainable development. The project is directed

towards the work of government agencies responsible for

physical development: tax offices, regional centres, property and

infrastructure managers. The results can be used in the

theoretical and applicative sense for devising value systems for

investment, and assessing: stability of investment by their

managers, adaptations, reconstructions and clearing,

diagnosing damage or causes of damage, development of

practical platforms for dealing with conditions.

key words

Economics, vernacularity, structure, material, values, systems,

chaos, model simulator, lifecycle



THE LIFECYCLE IN VERNACULAR ARCHITECTUREraziskava, research

Tadeja Zupanèiè Strojan, Vojko Kilar, Toma� Novljan, LjuboLah, Marjan Hoèevar,Andreja Cirman, Janja Hari

Ciljni razvojno-raziskovalni projekt (KonkurenènostSlovenije 2001-2006 v sofinanciranju MŠZŠ in MOPE)obravnava problematiko neurejenosti razmer na podroèjustanovanjske prenove. Namenjen je povezovanju ekonomske,dru�bene in fizièno-prostorske razse�nosti trajnostnega razvoja zvidika prenove stanovanjskega fonda. Preverja mo�nostistimulacije stanovanjske

nujnih potreb poprenovi. Analiza je izdelana na osnovi podatkov SURS. Poglavjeo modelih formalnih in neformalnih stimulacij za izvajanjeprenove (ekonomskih, pravnih, dru�beno-prostorskih)predstavlja primerjalno analizo razmer v Sloveniji z EU in sso ednjimi dr�avami. V sinteznem poglavju pa so oblikovanipredlogi za sistemske ukrepe v zvezi s prenovo stanovanjskegafonda v Sloveniji.

. Èepravše ni mo�no preveriti vseh uèinkov, je ob primerjalnem pregledustanja in mo�nosti, ki jih nova zakonodaja ponuja za reševanjeproblemov, mogoèe izpostaviti usmeritve, ki naj veljajo tako obdopolnjevanju formalnega instrumentarija, prostorskedo umentacije, kot tudi v neformalnih akcijah: Prenovastanovanjskega fonda v naselbinsko-krajinskem merilu najpostane prioritetna naloga prostorske politike, veè-disciplinarneteorije in prakse. Merilo celovitosti in stopnja obèutljivostiobmoèja naj doloè ta merilo obsega prenovitvenih posegov instopnjo spremembe z vidika fizièno-prostorske prenove. Prenovanaj bo individualizirana in osredotoèena na kombinacijo medjavnimi in zasebnimi vlo�ki. Prednost pri prenovi naj bi imeliobjekti z veèjim dele�em na emniških stanovanj v spodbudoveèji mobilnosti. Javno podprta prenova naj bi vnaprej omejevalaprevelike razlike v socialni slojevitosti ter omogoèalaraznovrstnost in spremenljivost bivanjskega standarda, pa tudiprenovo 'nestanovanjskega' fonda v stanov njske namene.Potrebna je sprememba naèel in pogojev socialnega inkadrovskega najemništva. Ekonomske spodbude inizobra�evalne akcije naj naèrtno spodbujajo k racionalnejši izrabiobstojeèega stavbnega fonda ter 'pomoèi za samopomoè'.Potrebno je odpravi i pogoje za pol- ali nelegalno gradnjo oz.prenovo, ponovno zaostriti pogoje za prenovo, ter uvesti stro�jamerila za upravljanje veèstanovanjskih objektov. Temeljni pogojza uèinkovitost vsakršnih ukrepov na podroèju prenovestanovanjskega fonda je hkrat pogoj za uèinkovitost ukrepovnasploh: sistemske spremembe na vseh podroèjih, ki pomenijovzpostavitev 'pravne dr�ave'.

Pomen rezultatov/projekta je v uresnièevanju strateških ciljevdr�ave na podroèju prenove stanovanjskega fonda kot elementaaktivne stanovanjske politike. Takšna politika lahko preusmerinerazsodne širitve grajenih obmoèij in neupoštevanje lokalnihdanosti v razvoj, ki izhaja iz izzivov varovanja in racionalnega,

prenove v Sloveniji oz. upoštevanjatrojnosti: obsega prenove, sposobnosti prenoviteljev instimulacije za prenovo. Vsebinsko je naloga trodelna: uvodniopredelitvi pojmov sledi poglavje o stanovanjskem fondu vSloveniji: stanje, obseg, starost fonda, obseg

s

Sistemski ukrepi, ki jih prinaša nova zakonodaja, se še niso vpolnosti izrazili prek podzakonskih predpisov do prakse

k

a

j

a

t

i

vendar kreativnega, postopnega dopolnjevanja obstojeèegastavbnega fonda, s

Podobno kot prièujoèi prispevek stališèa zdru�uje, posamièniprispevki v nadaljevanju osvetljujejo disciplinarne poglede vokviru predstavljene študije in vsebinsko obsegajo:tematsko/problemsko �arišèe (v naslovu), problem, namen, cilj(-e), metodo, vsebino/rezultate, uporabnost rezultatov ter njihovpomen.

tem pa kulturnega okolja oz. slovenskenaselbinske krajine nasploh.

Zupanèiè Strojan, T., Kilar, V., Novljan, T., Lah, L., Hoèevar, M., Cirman, A.,Hari, J., 2003: Konkurenènost Slovenije 2001-2006. Te�išèe 3, Prenovastanovanjskega fonda : ciljni raziskovalni program : konèno poroèilo.Ljubljana,, Fakulteta za arhitekturo, 2003.

PRENOVA STANOVANJSKEGA FONDA V SLOVENIJI2oo4 / 1 AR

raziskava, research


ga 'fonda' v celovitosti zazidave inprostora, ki ga doloèa, omogoèa prepoznavanje razse�nihneracionalnih naselbinskih širitev ob zanemarjanjuprenovitvenih mo�nosti. Olajšani postopki za prenovo, ki naj bipreusmerili tovrstne tendence, brez kulturno-pr storskeobèutljivosti, �e brez finanène stimulacije vodijo v unièevanjekulturnega okolja. Finanèna stimulacija lahko tendenco le šestopnjuje. Zato je naloga namenjena povezovanju nefiziènih infiziènih prostorskih vidikov trajnostnega razvoja ter usmerj na vpreverjanje potreb in urbanistièno-arhitekturnih mo�nostistanovanjske prenove v Sloveniji. Z urbanistièno oblikovalskegavidika niso vprašljivi le objekti, ki v gradbeno-tehniènem smislune dosegajo osnovnih zahtev varnosti in udobja bivanja, temveè(na osnovi podatkov SURS-a) tudi tista tretjina fonda, kjerprednjaèijo neracionalnost zazidave, pomanjkanje dru�beno-prostorske osredišèenosti in povezanosti. V merilu stavbe je moèdodati problem zmanjševanja dele�a manjših stanovanj vnasprotju z zmanj evanjem števila èlanov na gospodinjstvo, ki

Arhitekturno-urbanistièni vidiki prenove stanovanjskegafonda v Sloveniji

Razumevanje stanovanjske

o

e

š

0.0

5.0

10.0

15.0

20.0

25.0

30.0

Sta

no

van

jsk

ap

ovrš

ina

(%)

pri

tliè

na

1-34

5-8

9in

veè

OPEKA BETON KOMB. LES KAMEN DRUGO

OPEKA 21.9 31.7 1.8 1.2 0.3

BETON 1.5 4.3 3.6 3.6 3.5

KOMB. 5.6 9.2 0.8 0.5 0.2

LES 1.2 0.1

KAMEN 3.3 5.1

DRUGO 0.6 0.0 0.1

pritlièna 1-3 4 5-8 9 in veè

Slika 1: Stanovanjske površine v Sloveniji glede na material nosilnekonstrukcije

108

109

2oo4 / 1ARka�e na (iz podatkov SURS-a nepreverljive) nefleksibilnezasnove, ki s prenovitvenimi posegi po olajšanih postopkih lelegalno nadaljujejo predhodne nelegalne navade prostorskegaposeganja. Temeljni podroèni in njimi neposredno povezaniukrepi so: terminološka uskladitev; pospešitev priprave,sprejemanja in izvajanja podzakonskih predpisov indokumentacije na podroèju urejanja prostora in varstva okolja;doslednejše upoštevanje strokovnih usmeritev, ko gre zao loèitve o prostorskih posegih; ponovna zaostritev pogojev zaprostorske posege manjšega obsega in za vzdr�evanje;oblikovanje in uvedba sistema prenovitvenih nivojev zaizboljšanje pregleda mo�nosti, vplivnosti posegov in lajšanjeodloèitev prenoviteljev; uvedba koordinacijskega nivojaupravljanja, zaostritev pogojev za registracijo in izvajanjeupravljanja stanovanjskega fonda; izboljšanje izobra�evalnegasistema: uvedba informacijskega sistema za prenovitelje.

za spremembeprostorske politike, dopolnitve zakonodaje, pripravo prostorskedokumentacije, kot izziv strokovnim prizadevanjem,usmerjenim v celovito paleto dimenzij trajnostnega razvoja, terkot izziv k preoblikovanju splošnega izobra�evanja. Podprojektrispeva k preobratu nerazsodne širitve grajenih obmoèij in

neupoštevanja lokalnih danosti v razvoj, ki izhaja iz izzivovvarovanja in racionalne kreativnosti postopnega dopolnjevanjaobstojeèega stavbnega fonda, s tem pa slovenske naselbinskekrajine nasp oh. Stopnja podprojektnega prispevka komenjenemu preobratu je odvisna od postopnega, vendarusklajenega uresnièevanja ukrepov vseh relevantnih vidikov.

so bili zbrani z zadnjim popisomprebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (Statistièni uradRepublike Slovenije, 2002). Dejansko stanje celotnegastanovanjskega fonda glede na material nosilne konstrukcije inštevilo eta� prikazuje slika 1. Na podlagi po atkov o letuizgradnje smo lahko nadalje grobo ocenili potrebe po prenovinosilne konstrukcije (glede na takrat veljavne predpise) inpotrebe po prenovi nenosilnih delov (glede na starost objekta).Ugotovili smo, da popravilo/ojaèitev nosilne konstrukcije

(58.4%) starejšihstanovanj. Okvirne cene potrebnih investicij smo ocenili spomoèjo povpreènih cen za glavna prenovitvena dela (prenovakritin, ostrešij, kleparska dela, prenova fasad, menjave oz.popravila oken, adaptacije kopalnic, obnova tlakov,slikopleskarska dela in ojaèitve nosilnih zidov), ki smo jihnadalje razdelili na tri cenovne razrede. Primer cenovnegarazreza obnove podstrešja je prika

z

d

Disciplinarni rezultati so uporabni predvsem

p

l

Vojko Kilar

Vsak korenitejši pristop k prenovi stanovanjskega fondamora nujno vsebovati tudi projekt gradbene prenove. Gradbenoprenovo lahko nadalje razdelimo na prenovo nosilne konstrukcijein popravila/obnovo nenosilnih delov konstrukcije, kot so kritina,fasada, okna, ometi, tlaki ipd. Pri oceni stanja objektov smouporabili podatke, ki

d

zeloverjetno potrebuje cca. 5.000.000 m (8.6%) stanovanj, prenovonenosilnih delov pa cca. 34.000.000 m

zan na sliki 2. Sama ocena

Housing Policy in the EU Member States. Working Document.

URL[ ], Directorate

General for Research, 7.12.1999.

Hladnik, J. (ur.), 2002: Politika urejanja prostora Republike Slovenije. Ljubljana,

Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje, 2002.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

[email protected]

www.europarl.eu.int/dg4/wkdocs/soci/w14/en/text1.htm

doc. dr. Tadeja Zupanèiè Strojan, univ. dipl. in�. arh.

Gradbeno-konstrukcijska prenova

2

2

potrebnih stroškov prenove na m

Predmet obravnave predstavljajo neurejene razmere prenovestanovanjskega fonda v Sloveniji in vpliv le-teh na arhitekturnevidike prenove kot poseben problem. Namen reševanja tegaproblema pa pomeni povezovanje arhitekturnih vidikov v smislutrajnostnega razvoja bivalnega okolja pri nas. Prenoviteljskapraksa naj bi prestopila prag površnih, "

j

e

k

t

r

n

2stanovanja je pregroba in kot

taka ni smiselna, vendar pa je na podlagi zbranih podatkovmogoèe oceniti obseg investicije za prenovo posameznihstanovanjskih enot.

Toma� Novljan

kozmetiènih" posegov invstopila v prostor celostnih, konceptualnih rešitev, s ciljempoveèati stopnjo celovitosti predvsem oziroma tudi zarhitekturnega vidika. V nalogi uporabljena metoda temelji narazèlenitvi in analizi podatkov SURS in njihovi primer avi zpodobnimi relevantnimi študijami. Pri posameznih toèkahanketnega vprašalnika so oznaèene, utemeljene in razèlenjeneposamezne še nedoreèene podrobnosti, ki kot take ne nudijorelevantne podobe o dejanski situaciji obstojeèega stanja, tako priposam znih stanovanjskih enotah, kot pri celotnih objektih.Posebej je potrebno izpostaviti odsotnost bele�enja likovnihvidikov obstojeèega stanja, kar v nadaljevanju lahko povzroèiodsotnost sanacije likovnih komponent obstojeèega stanja.Predlog sinteznih u repov sledi iz ocene trenutnih razmer inoblikovanja gradbeno arhitekturnih usmeritev v povezavi zarhitekturno-urbanistiènimi, gradbeno-tehniènimi in dru�beno-prostorskimi. Stanje, obseg in starost slovenskegastanovanjskega fonda tako rezultira v nujnos i potrebe po prenoviz arhitekturnih vidikov in kot tak predstavlja praktièno uporabenprispevek k sistemskim ukrepom prenove. Zakljuèke oziromarezultate bi bilo mogoèe uporabiti kot izhodišèe za spremembozemljiško - prostorske politike in zakonodaje te jih istoèasnovgraditi v instrumente izobra�evalnega sistema, od osnovnega dovisokega šolstva. Podprojekt prispeva k urejanju pogojev zaracionalizacijo vsaj grobega kolièinskega ocenjevanja gradbenoarhitekturnega stanja objektov, s tem pa tudi k lajša ju odloèitevza sprotno oblikovanje ukrepov za izboljšanje tega stanja.

Statistièni urad republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev instanovanj Slovenije 2002, Izpisi izbranih kri�anj podatkov dobljenih spopisom, 2003.

doc. dr. Vojko Kilar, univ. dipl. in�. grad.

Šašek-Divjak, M., Sendi, R., Pichler-Milanoviè, N., Jakoš, A., Gabrijelèiè,P., Verliè Christensen, B., Cirman, A., Foški, M., 2002: Kakovoststanovanjske oskrbe in bivalnega okolja : zakljuèno poroèilo o rezultatihopravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnihraziskovalnih programov (CRP). Ljubljana: Urbanistièni inštitutRepublike Slovenije. 2 zv.

doc. dr. Toma� Novljan, univ. dipl. in�. arh.

Bubnov S., 1996: Potresi. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Paulay T., Priestley M.J.N., 1992: Seismic Design of reinforced concrete

and masonry buildings. New York, John Wiley & Sons, Inc..


[email protected]


[email protected]

Med funkcionalnimi, tehnološkimi in likovnimi vprašanjiprenove stanovanjskega fonda

2oo4 / 1 ARLjubo Lah

i

i

Slovenska populacija je primerjalno (v kontekstu EU), povseh demogr

z

Bivanjska mobilnost se bo, ne glede na vrednote slovenskega

Prenova stanovanjske dedišèine posebnega pomena

Širši razvojni dru�beno-prostorski kontekst in novi bivanjskitrendi

Stanovanjski fond v okviru zašèitenih naselbinskih obmoèij,zlasti starih mestnih jeder, pomeni pomembno sestavino varstvakulturne dedišèine. To je v Sloveniji v prete�ni meri dedišèina, kiji je dodeljeno takoimenovano pravno varstvo, dejanski sistemnjenega integralnega varstva v okvirih razvoja in prepoznanihsodobnih potreb dru�b pa v praksi še ni razvit. V Sloveniji namreèše nimamo ustrezno razvitih sistemskih povezav med politikourejanja prostora, nacionalnim programom stanovanjske gradnje- ki seveda vkljuèuje tudi prenovo �e izgrajenega - in sistemomvarstva dedišèine.

Eden izmed ciljev raziskave je bilo opozorilo na mednarodnapriporoèila, ki so bila v okvirih institucij in delovnih komisijSveta Evrope �e izdelana in predvideti ter oceniti njihovouporabnost v slovenski praksi.

Analize razmer v Sloveniji ka�ejo, da je podroèjeusmerjevalnih mehanizmov, s katerimi je mogoèe vplivati inregulirati prenovo stanovanjskega fonda, najšibkejši èlencelotnega sistema stanovanjske gradnje oziroma varstvadedišèine. V raziskavi je izkazana nuja po vzpostavitviusklajenega sistema finanènih ukrepov, administrativno -upravnih ukrepov, intervencijsk h ukrepov ter vzporednemurejanju obligacijskih razmerij med akterji prenove. Ob tem je šeposebej pomembno urejanje obvez lastnikov stavbnega fonda inobvez njihovih pogodbenih upravnikov. Natanèen obseg instruktura stavbnega fonda, ki mu je po slovensk zakonodajidodeljen status kulturnega spomenika, je iz statistiènega popisain iz evidenc Ministrstva za kulturo ote�eno ugotovljiv. Tapomanjkljivost raziskave pa ne more vplivati na konène sintezneocene, ki poudarjajo, da hitro spreminjajoèi se sistem upravljanjas stanovanjskim fondom, ki je v zadnjih desetletjih do�ivel nekajkorenitih rezov, še nadalje razvijamo v smeri integralnih inusklajenih sistemov, ki bodo tovrstno varovano kulturnodedišèino postavljali pod sam vrh razvojnih prioritet.

Marjan Hoèevar

afsko-socioloških kriterijih, èe v smislu delnegaodstopanja izvzamemo veèje urbane regije, izrazito bivanjskonemobilna. Takšno stanje je posledica prepletanja geografskih,zgodovinskih, kulturnih in celo politiènih dejavnikov. Kljuènidejavniki so: sora merna geografska majhnost, lastniškastruktura stanovanj z nad 80% lastniških in pod 20%najemniških, zaposlitvena rigidnost, odvisnost in navezanost naizvorno lokalno okolje - "avtarkiènost", neenakomernaregionalna razvitost, poveèevanje periferizacije doloèenihobmoèij, pravno nerazrešena lastninska razmerja,medgeneracijska sedentarnost (zlasti otroci, ki ostajajo pri staršihin bivanjska neprilagojenost starostnikov).

Cultural heritage committee - Report on cultural heritage policies in Evrope -

Introduction and summary, 1996: Council of Europe, Cultural Heritage

Division, Strasbourg.

Guidelines for the protection of the architectural heritage, 2000: Council

of Europe, Strasbourg.

doc. dr. Lju


[email protected]

bo Lah, univ. dipl. in�. arh.

prebivalstva po trajnej

a

jevanje tujcev.Iz upoštevanja navedenih dejavnikov sledi najpomembnejša

ugotovitev, da je potreben zelo fleksibilen pristop k modelomformalnih in neformalnih stimulacij za izvajanje prenovestanovanjskega fonda. 1) Za formalne, tj. institucionalne modele

l

a

so: remajhnaselitvena fleksibilnost in mobil

i

aligospodinjstva).

Andreja Cirman

ši naselitvi, nujno postopoma poveèevala[Martinotti, 1993, Le Gales, 2002]. K poveèani mobilnosti bodoprispevali naslednji dejavniki: a) globalni integracijski trendi,prikljuèitev k EU, b) potrebe po zaposlitveni fleksibilnosti,diverzifikaciji v gospod rstvu, c) krepitev "alternativnih"�ivljenjskih slogov, d) poveèana dostopnost v prostoru (uèinek"avtocestnega kri�a"), e) sodobne telekomunikacijsketehnologije, e) hitrejše osamosvajanje mladih, f) poveèan dele�starostnikov, g) zaèasno in trajno prisel

so odgovorne dr�avne ustanove na vseh teritorialno-administrativnih ravneh. Najpomembnejša sta socialna in pravnazašèita (pod-)najemniških odnosov ter poseganje na trgnepremiènin s cenovno ugodnejšimi ponudbami stanovanjskihenot. 2) Za neformalne stimu acije lahko štejemo takodopušèanje in vzpodbujanje razne oblike "pomoèi zasamopomoè" kot tudi zakonodajne rešitve, ki ne ovirajo, temveèvzpodbu ja jo pos topnos t r azn ih ob l ik l ega lnegasamograditeljstva, samoprenoviteljstva in omogoèajo fleksibilnokombin cijo institucionalnih in zasebnih prenoviteljskih praks.To opredeljujemo kot "pomoè za samopomoè".

Skupne ugotovitve glede obstojeèih vrst in oblik slovenskega

stanovanjskega fonda (dru�beno prostorski vidik)

nost: posledica prevelike razlike

med dele�em lastniških in najemniških stanovanj v prid prvim,

nerazvit in pravno neurejen nepremièninski in (pod-)najemniški

trg stanovanj, premajhna pravna zašèita kupcev in najemnikov.

Zakonski predpisi zlasti šèitijo prodajalce, vse bolj predvsem

nepremièninske agencije. Zakonska neurejenost in pomanjkanje

kontrole najemniških odnosov ne odpravlja temveè poveèuje

dele� "na èrno" oddajanih stanovanj. Nedoreèena pravila pri

pridobivanju statusa socialnih upravièencev: ned ferenciranost

obravnave prosilcev, ni urejena institucija èasovne opredeljenosti

(omejenosti, zaèasnosti) socialnega tipa najemništva oz.

lastništva. Klasièno obravnavanje socialnih upravièencev zgolj

na osnovi dohodkov in velikosti dru�bene enote (dru�ine

V tranzicijskih dr�avah so stanovanja s privatizacijo dobilaznane lastnike, na katere se je preneslo breme vzdr�evanja inprenove stanovanjskega fonda. Prièakovati je bilo, da se bo s temizboljšala kakovost stanovanjskega fonda, vendar paprivatizacija v tem pogledu tudi v Sloveniji ni prineslazadovoljivih rezultatov. V okviru ukrepov ekonomske politikeobravnavamo dejavnike, ki v slovenskih razmerah prevladujoèe

p

Stanje in ukrepi ekonomske politike v zvezi s prenovostanovanjskega fonda

Martinotti, G., 1993: Nuova morfolgoia sociale della citta. Bologna, Il

Mulino.

Gales, Le, P., 2002: European cities: Social conflicts and governance.

Oxford, Oxford Univ. Press

[email protected]

Hoèevar, M., 2000: Novi urbani trendi: prizorišèa v mestih - omre�ja medmesti. Ljubljana, Znastvena knji�nica FDV

doc. dr. Marjan Hoèevar, univ. dipl. soc.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru�bene vede

110

111

2oo4 / 1ARlastniške zasedenosti stanovanj ovirajo veèji obseg prenove.Veliki probl mi so prisotni predvsem pri vzdr�evanju in prenoviveèstanovanjskih hiš, v katerih je poleg klasiène dileme v smisluzastonjkarskega problema ("free-riding"), te�ava tudi v velikidohodkovni heterogenosti gospodinjstev s posledièno razliènimifinanènih zmo�nosti vzdr�evanja in prenove. Zakonodaja skušareševati problem zastonjkarstva z obveznim rezervnim skladom,nezadovoljivo rešen pa je problem razliènih finanènih zmo�nostigospodinjstev.

ukrepi spodbuditi prenovo pri tistih, ki so sami finanènosposobni nositi breme prenove lastnih nepremiènin v veèjioziroma ustreznejši obseg vzdr�evanja in prenove ter na drugi,kako poveèati finanèno sposobnost revnih lastnikov, da bi tudi tilahko sod lovali pri njenem financiranju. V veèstanovanjskihzgradbah se namreè prav ti pogosto pojavljajo kot ozka grlavzdr�evanja in prenove.

trumenti spodbujanja prenove vSloveniji in evropskih dr�avah ugotavljamo, da je naborinstrumentov pri nas primerljiv z razvitejšimi evropskimidr�avami. Vendar pa je problem propadajoèega in zastarelegastanovanjskega fonda v teh dr�avah zaradi kontinui ane inrelativno celovite stanovanjske politike manj izrazit. Dr�ave, kiso po stanju stanovanjskega fonda z vidika potreb po prenovi boljpodobne Sloveniji (npr. Portugalska, Italija) razpolagajo znekoliko širšim naborom instrumentov. Veèji poudarek jeredvsem na instrumentih, s katerimi se pomaga revnejšim

lastnikom, da la�je financirajo prenovitvena dela. Zato je tudi zaSlovenijo pomembno, da se instrumenti ne osredotoèijo samo nadavène olajšave, ki zni�ujejo celotne stroške prenove zainvestitorja. Veèji poudarek je potrebno nameniti instrumentom,s katerimi se zagotovijo sredstva, da lahko lastniki stanovanjprenovo sploh lahko izvedejo. Pomemben prispevek v tej smeribi bile subvencije za prenovo lastnikom stanovanj z ni�jimidohodki. Doloèeno ozk grlo v prenovi predstavljajo tudidenacionalizacijski upravièenci - lastniki stanovanj zneprofitnimi najemniki. Tudi v teh primerih bo mogoèe obnovospodbuditi le z veèjim obsegom subvencioniranja.

RS bo v nastala veèja praznina tudi v pridobivanju posojil zugodno obrestno mero za potrebe prenove. Nacionalnavarèevalna stanovanjska shema zaradi dolgega varèevalnegacikla teh posojil ne bo uspela nadomestiti v celoti. V vlogo Skladabi morale zato veèji meri stopiti obèine s subvencioniranimiposojili za prenovo stanovanjskega fonda. Iz analize tujihizkušenj je razvidno, da obièajno v zagotavljanju virov zatovrstna posojila ali nepovratne subvencije dr�ava in lokalneskupnosti sodelujejo in nast pajo kot soinvestitorji. Polegsubvencioniranih posojil pa bo k veèjemu obsegu prispevala tudiveèja konkurenènost banènega sistema in uvedba ustreznegahipotekarnega financiranja. S tem bo veè sredstev lahkonamenjenih dejanski prenovi in manj za odplaèi

e

Pred ekonomsko politiko sta dva problema. Na eni strani, skaterimi

e

Zaradi nizke mobilnosti prebivalstva jemalo verjetno, da bi se stanje lahko hitro uredilo.

Na osnovi primerjave med ins

r

p

o

S postopnim preoblikovanjem vloge Stanovanjskega sklada

v

o

lo obresti invisoke stroške odobritve stanovanjskih posojil.

Doling, J., 1997: Comparative Housing Policy. Government and Housing

in Advanced Industrial Countries. Houndsmill: Macmilllan Press.

Donner, C. , 2000: Housing Policies in the European Union. Theory and

Practice. Dunaj: Christian Donner.

asist. dr. Andreja Cirman, univ. dipl. ekon.

Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta

[email protected]

Cirman, A., 2003: Analiza finanènega vidika in stanovanjskih preferenckot dejavnikov odloèitve o stanovanjskem statusu v Sloveniji. Doktorskadisertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Janja Hari

Republika Slovenija se

n

p

b

p

,

i

Pravne podlage prenove stanovanjskega fonda

Dosedanje stanje, problematika in posledice, ki so bile �eveèkrat obdelane, so slu�ile zakonodajalcu pri pripravi novihaktov. Ta naloga je bila namenjena odkrivanju nejasnosti inpomanjkljivosti ter opredelitvi nekaterih mo�nih posledic inbodoèih rešitev.

Pravna ureditev deluje le, èe je celovita in usklajena. Pri tem jepotrebno imeti jasne cilje, kaj sploh hoèemo doseèi, na kakšennaèin, in predvsem, èemu smo se za to sposobni odreèi. Pravnisistem je le nadgradnja dru�benih norm in, èe �elimo imeti dobrozakonodajo, jo mora veèina ljudi sprejeti za svojo, to pa ni lahkanaloga.

je sreèala s privatno lastnino v širšemobsegu le nekaj let nazaj. Pravna ureditev na tem podroèju je,glede na malo lastnih izkušenj, nepopolna in se v zadnjih letihšele oblikuje. Glavno vprašanje, ki ga je bilo potrebno urediti, jebilo predvsem lastni ska pravica in ostala lastninsko-pravnavprašanja ter s tem povezana tako vsa upravièenja kot tudiobveznosti. V povezavi z obnovo stanovanjskega fonda je jasnaopredelitev teh vprašanj, pa tudi rešitev, bistvena. Dejstvo je, daje lastnina zelo pomembna ravica, ki pa jo je zaradi globalnejšihciljev potrebno delno omejiti oz. dopustiti ukrepe, tako prisilnekot spodbujevalne. Zakonodaja se je sprejemala postopoma, šelezadnji dve leti pa pospešeno. Najveèja te�ava pri tem je bilaneusklajenost nekaterih istvenih zakonov ter morda preveènatanèna oz. zahtevna ureditev drugih. Zaradi tega smo in šezaostajamo s sprejemom podzakonskih predpisov, ki zakonomdajejo praktièno obrazlo�itev in �ivljenje. Slovenija s pravnoureditvijo sicer te�i k usklajenosti s ravnimi sistemi EU, hkratipa veèkrat pozablja posebnosti slovenskega prostora. Rešitve,uspešne drugod, niso vedno najbolj primerne, hkrati pa se zaradidrugaènih dru�benih norm pojavljajo problemi, ki jih drugod nepoznajo. Slovenija se nahaja v obdobju, ko je zakonodajalec �esprejel skoraj vse temeljne zakone, ki urejajo to podroèje in te�koje �e sedaj reèi kako uspešen je bil pri tem. S teoretiènega vidikaje �e sedaj jasno, da so si nekatera doloèila zakonov v nasprotju,nekatera preveè nedefinirana druga pa ne�ivljenjska. Ssprejemom vseh potrebnih podzakonskih predpisov ter praktiènouporabo le-teh se bo pokazale potrebne dopolnitve, spremembe,predvsem pa uskladitve. Pri tem bodo veliko vlogo odigralesodbe sodišè ter iznajdljivost dr�avnih uradn kov v upravnihpostopkih. Poudariti pa velja, da tu ne gre za kritiko, temveè leopozorilo, da je dobro mišljene rešitve potrebno sprotidopolnjevati in ohranjati �ivljenjske.

http:/zakonodaja.gov.si, oktober 2003

Janja Hari, univ. dipl. prav.

Geodetski inštitut Slovenije

[email protected]

114

AR 2oo4 / 1

Leon DebevecHERBERSTEINOV SIMPOZIJ V RIMURim, 8.-12. september 2003

Arhitektura v Herbersteinovem èasu

Leon DebevecLITURGIÈNI SIMPOZIJLjubljana 3.12.2003

Bogoslu�ni prostor v luèi Konstitucije o svetem bogoslu�ju -vizija in praksa.

Herbersteinov simpozij je 21. v vrsti simpozijev, ki jih vsakoleto organizirata Slovenska teološka akademija v Rimu inInštitut za zgodovino Cerkve v Ljubljani. V tematskempogledu je vsak simpozij posveèen posamezni osebnosti, ki jeodloèilno zaznamovala zgodovino Cerkve na Slovenskem.Vsak udele�enec predstavi na simpoziju rezultate svojegaraziskovalnega dela na objavljeni temi v polurnem prispevkumedtem ko so razprave v celoti objavljene v posebnemzborniku, ki ga po zakljuèku simpozija pripravitaorganizatorja.Na Herbersteinovem simpoziju v Rimu se je s svojimiprispevki zvrstilo 32 domaèih in tujih razpravljalcev.Sam sem na simpoziju predstavil prispevek z naslovom:"Arhitektura v Herbersteinovem èasu" (Obseg celotnegaprispevka: dve avtorski poli)

Prispevek uvodoma utemeljuje specifiènost arhitekturnegapogleda na arhitekturno produkcijo, ki ga doloèa prostor kot njentemeljni problem. Arhitekturno umetnino prouèuje skoziznaèilna razmerja, ki jo le-ta vzpostavlja do krajine, do naseljaoziroma ambienta in do prostora, ki ga z arhitekturno lupinozamejuje. V predstavitvi miselnega okvira znotraj katerega jenastajala obravnavana arhitektura sta izpostavljena dva procesaspoèeta �e na pragu novega veka. Proces subjektivizacije na poljuumetnosti, ki je prinesel razslojevanje v razmerju naroènik -arhitekt in proces pomikanja te�išèa razmišljanj o pomenu tervlogi bogoslu�ne stavbe s polja teologije v polje umetnosti.Sooèanje biografskih podatkov o znanih arhitektih 18. stoletja nanaših tleh ka�e na njihovo sorodstveno povezanost. Zato lahkogovorimo o pravi dinastiji, ki je praktièno celo stoletjeobvladovala presti�ni segment arhitekturne produkcije.Predstavitev arhitekturnih znaèilnosti bogoslu�nih stavb, zakatere lahko še vedno uporabimo Berninijevo oznako "TheatrumSacrum", saj so utemeljene na principu celostne umetnine indomišljenem dramaturškem konceptu, je metodološkorazèlenjena na šest znaèilnih razmerij: bogoslu�na stavba -krajina, bogoslu�na stavba - bogoslu�ni kompleks, bogoslu�nastavba - arhitekturna lupina, bogoslu�ni prostor - prostorskeznaèilnosti, bogoslu�ni prostor - svetloba, bogoslu�ni prostor -oltar. Prispevek zakljuèuje predstavitev Herbersteinovegaodnosa do bogoslu�ne stavbe, ki ga je mogoèe opredeliti kocelovit in zato zelo sodoben. V svoji zavzetosti za lepoto inurejenost bogoslu�nih stavb se poslu�uje treh pomembnihvzvodov: sinodalnih zborovanj, vizitacij �upnij in vzgojevernikov.

V okviru tedna univerze je Liturgièni inštitut Teološkefakultete Univerze v Ljubljani pripravil mednarodniliturgièni simpozij "ob 40-letnici izida Konstitucije o svetembogoslu�ju." Prispevki s simpozija bodo objavljeni vposebnem zborniku.

Prispevek je po vsebini zasnovan tridelno. V prvem delu jeobravnavana konstitucija predstavljena kot dokument, iz

katerega moremo izlušèiti vizijo bogoslu�ne stavbe. Dvojekategorij, 'cerkven' in 'verski', s katerima vodstvo Cerkvevzpostavlja hierarhijo tudi na polju umetniškega ustvarjanja,opredeljujeta bogoslu�no stavbo kot izrazito sestavino cerkveneumetnosti, saj je medij, ki more in mora vizualizirati misterijbo�je navzoènosti.V drugem delu je postavljena pod drobnogled pogosto citirana'novost' koncilske vizije bogoslu�ne stavbe. Podrobno motrenjedokumentov namreè poka�e, da koncilski oèetje nasprotnopoudarjajo predvsem organsko rast, s èimer odloèno zavraèajoiskanje izvirnosti za vsako ceno in jo omejujejo kot vrednoto naravni interpretacije izvornih vsebin, ki jih je mogoèe opredelitikot nesporno konstitutivno razse�nost pokoncilske bogoslu�nestavbe.V tretjem delu pa je predstavljena analiza po koncilu prehojenepoti, ki je utemeljena na bogoslu�ni stavbi kot stvarnemu odrazuvizije. V tem pogledu se nam zarisuje izrazit razkorak med vizijoin stvarnostjo, ki ga je skušalo vodstvo Cerkve z razliènimiintervencijami zmanjšati. Med razliènimi problemi, ki ote�ujejota proces, nedvomno izstopa tako po kompleksnosti kot tudi pote�i problem dialoga med 'svetom umetnosti' in 'svetom vere'.

Predstavljene analize, ugotovitve in predlogi so rezultat vrstemedsebojno povezanih raziskav, ki so v okviru Fakultete zaarhitekturo UL potekale v zadnji 20 letih.Analize so bile izdelaneza celotno Slovenijo, v tem okviru pa še posebej za izbranaznaèilna obmoèja, obèine in naselja. Kot posebna raziskava jebila izdelana tudi podrobna tipološka analiza mo�nosti inprednosti prenove za najpogostejše stavbne skupine, med njiminajbolj podrobno za stavbe s stanovanjsko vsebino.Za rezultat teh raziskav (gradivo in študije so hranjene na FA,nekatere med njimi so bile posebej objavljene ali predanenaroènikom) sta pomembna dva zakiljuèka. Prvi je sestavni delnajnovejšega predloga Strategije prostorskega razvoja Slovenije(MOP), drugi za vkljuèevanje slovenskega znanja v 5.usmerjenem evropskem programu.

Arhivsko varovanje je kategorija, ki izhaja iz mednarodnekonvencije o varovanju kulturne dedišèine Evrope ("Listina izGranade"). Èeprav je torej strokovno utemeljeno, se je popodrobnih raziskavah zlasti za Koroško izkazalo, da je bil tu

Peter FisterPOSLOVANJE Z NEPREMIÈNINAMI, 14. tradicionalnostrokovno sreèanje, Gospodarska zbornica SlovenijePortoro�, 13. in 14. november 2003

PREDNOSTI PRENOVE

Peter FisterETNOLOŠKA DEDIŠÈINA SLOVENCEV V AVSTRIJI,Celovec/Klagenfurt,21. in 22.3.2003, Slovensko etnološko društvo, Slovenskinarodopisni inštitut Urban Jarnik Celovec, KKZ Celovec,SPZ Celovec

"Arhivsko varovanje arhitekturne dedišèine", referat

dr. Peter Fister, Prednosti prenove, v: Poslovanje znepremièninami, Zbornik referatov, Portoro� 2003 Gospodarskazbornica Slovenije, pp 238-244, ISBN 961-6226-65-7

115

AR2oo4 / 1

pojem mnogokrat zlorabljen v politiène namene, zlasti obrazpadu Avstroogrske, pa tudi po drugi svetovni vojni. Rezultatdajanja prednosti arhivskemu namesto realnemu varstvu je bilounièenje mnogih najkvalitetnejših stavb (ki so predstavljaleslovensko prebivalstvo), pa tudi neznanstvenih predstavitevzgodovine stavbarstva ju�nega dela Koroške.Poleg te problematike je za arhivsko varovanje etnološkededišèine na Koroškem znaèilno tudi neusklajeno, nepovezano innedostopno hranjenje zbrane dokumentacije, kar še dodatnoote�uje poglobljeno znanstveno delo. Kot primer je predstavljenaanaliza dokumentacije koroškega pode�elskega stavbarstva, kista ga takoj po drugi svetovni vojni zbirala etnolog dr. RajkoLo�ar in in�. Bavda� in ki je razkropljeno od Kanade prekoAvstrije do Slovenije.

V okviru 5. evropskega projekta - koordinator mesto Leipzig,soorganizatorji mesto Ljubljana, mesto Bologna, Fakulteta zaarhitekturo UL.

"WP4: Architecture and Planning - Case studies, expectedproblems" (Projektni sklop 4: arhitektura in planiranje - vzorèneštudije, prièakovani problemi) - Ljubljana"WP4: Architecture and Planning / Urban structure - Basic Dataand Evaluation Methodology for Indicators of Architecture andUrban Structures" (Projektni sklop 4: arhitektura in planiranjeurbanih struktur - osnovni podatki in metodologija vrednotenjaindikatorjev za arhitekturo in urbane strukture) - Bologna.Referati in veèdnevna posvetovanja so temeljne sestavineveèletnega raziskovalnega projekta v 5. okvirnem evropskemprogramu. Kot koordinator enega od 4 raziskovalnih projektnihsklopov (sociologija, ekonomija, ekologija, arhitektura+urbanizem) usmerjam raziskave in razvijam temeljne metodedela.Podrobnejše in a�urirano gradivo je na spletni strani www.re-urban.com.

V prispevku je bila predstavljena arhitekturna delavnica znaslovom Opušèeno industrijsko obmoèje - razvojni potencial

ODSTRTA DEDIŠÈINA, Muzejske zbirke pri Slovencih v Italiji,na Mad�arskem in v Avstriji, Zbornik posvetov (pp121-124).Knji�nica Glasnika SED, Ljubljana 2003

Peter FisterRE URBAN MOBIL - Mobilising Reurbanisation oncondition of Demographic Change ("Re Urban Mobil" -Vzpostavitev reurbanizacije z izhodišèem v pogojihdemografskih sprememb),Ljubljana, 27.-29.3.2003, Bologna, 22.-25.10.2003

Sonja IfkoTHREE ICOM ANNUAL CONFERENCES 2003;CONFERENCE OF INTERNATIONAL COMMITTE FORMUSEUMS OF SCIENCE AND TECHNOLOGY(CIMUSET), Ljubljana, Slovenia and Zagreb, Croatia 2003,ICOM, Slovenski nacionalni komite.Ljubljana in Zagreb, 12. do 17. september 2003.

Opušèeno obmoèje �elezarne Ravne na Koroškem:Varovanje obmoèja industrijske dedišèine in predlogi zanjegovo ponovno rabo

mesta, ki je nastala v okviru projekta Dnevi evropske kulturnededišèine leta 2002. Prispevek je izpostavil znaèilnosti izvedbearhitekturne delavnice kot metode in orodja za varovanjeobmoèij industrijske dedišèine. Arhitekturna delavnica je bilaorganizirana, da bi preverila razvito raziskovalno varstvenometodologijo na eni strani in na drugi, da bi z njo poskušalipribli�ati to še neuveljavljeno varstveno kategorijo èim širšijavnosti, tako strokovni kot laièni. Potrebno se je namreèzavedati, da je podpora lokalne skupnosti pravilomanajpomembnejši dejavnik pri odloèanju za obliko varstvenihposegov, še posebej v primeru manj uveljavljenih kategorijdedišèine.Prispevek se je v prvem delu omejil predvsem na predstavitevtradicije in vplivov �elezarstva na razvoj Raven in širše Koroškeregije. Predstavljene so bile razvojne znaèilnosti koroškega�elezarstva, ki so slu�ile kot osnova za pripravo konkretnihvarstvenih in prezentacijskih predlogov.V drugem, obse�nejšem delu so bili predstavljeni predlogikonkretnih varstvenih posegov, ki so nastali kot rezultati delaštirih študentskih skupin pod vodstvom mentorjev prof. dr. FedjeKoširja in asist. Sonje Ifko. Prva skupina je pripravila zasnovoPoti dedišèine koroškega �elezarstva, ki je povezala vsepomembne lokacije �elezarske proizvodnje na Koroškem in jih zunificiranim sistemom oznaèb in prezentacije opredeli v prostorukot nov del kulturno-turistiène ponudbe. Naslednja skupina jeraziskovala mo�nosti navezave preurejenega �elezarniškegaobmoèja na obstojeèo mestno strukturo. Tretja pa se je ukvarjala znovimi vsebinami objektov na opušèenem �elezarniškemobmoèju, ki so vsi namenjene širitvi Koroškega muzeja. Obpreureditvi upravnih prostorov ter dela razstavnih površin vbivšem veèstanovanjskem objektu "perzonalu" sta bilapredstavljena tudi predloga preureditve krèilne kovaènice vmuzejsko razstavni prostor in preureditev opušèenegalaboratorija v restavratorsko delavnico z razstavnim depojem.Zadnja skupine je z izdelavo internetne predstavitve oblikovalavirtualni muzej, ki je povzel vse prispevke nastale v okvirudelavnice ter je v virtualnem prostoru predstavil podobobodoèega muzejskega kompleksa.V zakljuèku so bili predstavljeni odzivi na delo delavnice, ki je obveè javnih predstavitvah ter opisani internetni prezentaciji, dobilanajveèje priznanje z odloèitvijo lokalne skupnosti, dapredstavljeno uporabi kot izhodišèe za realizacijo. Organizacijadelavnice se je pokazala kot uspešna metoda za aplikacijovarstvene metodologije na eni strani in na drugi kot pomembennaèin komunikacije tako s strokovno kot laièno javnostjo, kar seje pri uveljavljanju varstva dedišèine industrializacije izkazalokot pomembna prednost.

Abstracts, 3 Conferences 2003, Ljubljana, Slovenia;International Committe for Mseums of Science and Technology,International Committe for the Training of Personnel,International Committe for Marketing and Public Relations, ur.Nina Zdraviè Poliè, izdal Nacionalni organizacijski komite 3-ICOM 2003, Ljubljana, 2003.

Sonja IfkoI. MEÐUNARODNA KONFERENCIJA U POVOD 150.OBLJETNICE TVORNICE TORPEDA U RIJECI IOÈUVANJA RIJEÈKE INDUSTRIJSKE BAŠTINE, Odborza obnovu muzeja torpeda u Rijeci, Sveuèilište u Rijeci,Ministarstvo kulture konzervatorski odjel u Rijeci, Mesto

116

AR 2oo4 / 1

Rijeka, Graðevno projektni zavod Rijeka.Rijeka, Hrvaška, 19. in 20. september 2003.

Opušèeno obmoèje �elezarne Ravne na Koroškem:Varovanje obmoèja industrijske dedišèine in predlogi zanjegovo ponovno rabo - predstavitev metodološkega pristopaVarstveni proces zašèite obmoèij industrijske dedišèine zahtevazaradi specifiène strukture in raznolikosti dedišèinepreoblikovanje obstojeèih varstvenih pristopov predvsem vizvedbi analitièno raziskovalne faze ter pri zasnovi kriterijevvrednotenja. V prispevku je bila izpostavljena predstavitevmetodologije, ki je bila razvita v okviru doktorskega študija naFakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in pilotnopreizkušena na arhitekturni delavnici Opušèeno industrijskoobmoèje - razvojni potencial mesta jeseni leta 2002 na Ravnah naKoroškem. Delavnica je nastala v okviru akcije Dnevi evropskekulturne dedišèine, ki jo organizira Zavod za varstvo kulturnededišèine Slovenije.Obmoèje obdelave je zajelo del �elezarskega kompleks, ki so gapo prestrukturiranju proizvodnje izloèili iz vitalne industrijskeproizvodnje, tvorijo ga trije najstarejši ohranjeni objekti, ki soskupaj z obdajajoèim obmoèjem v Zbirnem registru dedišèine RSopredeljeni kot predlog za dodelitev statusa spomenikanacionalnega pomena. Ob proizvodni hali - krèilni kovaènici statu še veèstanovanjski delavski objekt, zgrajen konce 19. stoletjain opušèen laboratorij.Metodološki pristop izhaja iz treh izhodišè: iz kompleksnostidedišèine industrijskih obmoèij in posledièno zahtevaneinterdisciplinarne obravnave, iz pristopa raziskovanja razvojnekontinuitete, ki zahteva zasnovo dinamiène metodologije ter izobravnave industrijskega kompleksa kot osnovnega elementaanalize. Metodologija sledi trem fazam ustaljenega varstvenegaprocesa: raziskovalno analitièni fazi, fazi vrednotenja in fazidoloèitve usmeritev za varstvene posege. Slednja se prepleta �e znaslednjo - projektno stopnjo, v kateri nastajajo konkretnivarstveni predlogi.V okviru prve stopnje so bili obdelani in predstavljeni vsi štirjetemeljni analitièni vidiki, ki opredeljujejo obmoèja industrijskededišèine: zgodovinsko-prièevalni, tehnološko-tehnièni,arhitekturni in prostorsko razvojni. Aplikacija se je osredotoèilana slednja dva. Faza vrednotenja predstavlja kljuèni delmetodologije; osnovni analitièni element - industrijski kompleksse najprej vrednoti kot prostorska in mikrourbanistiènavrednota,v v naslednji fazi pa se vrednotijo še znaèilnostinjegovih sestavnih delov -pomembnih stavbnih struktur. Kriterijikot kljuène izpostavijo kvaliteto inovativnosti v oblikovanjukonstrukcijskih in tehnoloških zasnovah, funkcionalnosti tercelovitosti ohranjenih obmoèij.V sklepnem delu so bili rezultati varstvene metodologijenadgrajeni s konkretnimi predlogi za varstvo ter predstavitev�elezarske tradicije. V okviru delavnice so jih izdelale štirištudentske skupine pod vodstvom mentorjev prof. dr. FedjeKoširja in asist. Sonja Ifko. Nastali predlogi so lokalni skupnostiin širši javnosti, tako strokovni kot laièni, predstavili konkretnemo�nosti, ki jih opušèeno industrijsko obmoèje nudi mestu.Preizkušena metodologija je pokazala svojo uporabnost in je bilamed aplikacijo delno modificirana tako, da je v doloèenihsegmentih dosegla veèjo stopnjo univerzalnosti inprilagodljivosti razliènim konkretnim situacijam.

Borut JuvanecELPAISATGES, Centre d'Estudis del Bages,Manresa (Barcelona), Espanya, 22. do 25. septembra 2oo3

Typology of Stone Shelters

Borut Juvanec6eme CONFERENCE PERMANENTE DES VILLESHISTORIQUES DE LA MEDITERRANEE, ISPROMSassari/ EUROMED Paris,Bejaia,Algeria, 28. november do 1. decembra 2oo3

L'ARCHITECTURE VERNACULAIRE SANS PLANS: duvillage a la villeArchitecture sans architecte, architecte sans plans

Construction in dry stone walling system is corbelling: one stoneabove another, stratified. Construction is double: for inner roomand for outer shape - corbelling inside and frame outside, for theshape.Shape and construction are in constant relation: while innerconstruction wears relationship of one to square root of three bytwo, outer frame is matter of local masters and of material intypical climate, from arounded dome to stepped or gravelledroofs.Types of shelters are different, mostly by countries: barracamostly in Catalunya, Spain; bunja in Dalmatia, Croatia; cabane inSouth of France; caprile on Elba, Italy; clochan in DinglePeninsula, Ireland; crot or scele in Graubuenden, Switzerland;girna in Malta; hiska in Kras, Slovenia; kazun and komarda inNorthern Adriatic, Croatia; mantarah in Palestine; pagliaddiu onCorse, France; pineta on Sardegna, Italy, pont on Menorca, Spain;trullo in Puglia, Italy.Relations between dimensions and use are mostly in differencesof inner dimensions: the smallest shelters in Slovenia or inCroatia are mall, for one man only; but in Menorca there are roomfor 4o horses, with height of 8.5 meters.Use is the essence of relationship between the smallest and reallyhuge shelters.Aesthetics and landscape are very important, because stoneshelters are usable objects, with no intention of grandomany orbig importance. Importance of shelters are in their use, in use oflocal material and local needs, definitely very high.Problematic of stone shelters Today is in bigger and biggerlogistic possibilities: and use of shelters is smaller and smaller.Practical problems are in private ownership, where protection bylaw is not possible, and help for practical restoration is in hands oflocal organisations, with no power to force individuals topreserve this important architectural heritage.

La valeur de l'architecture ancienne réside dans son âge, dans sadurabilité, preuve incontestable de qualité: l'architecture demauvaise qualité a disparu il y a fort longtemps. L'architecturevernaculaire n'est que théorie, tant elle est simple. Les différentsstyles en architecture sont les oeuvres des plus grandsconnaisseurs de l'époque et représentaient alors un progres

Ob predavanju je bila pripravljena razstava mojega gradiva'Stone Shelters of Spain: pont de bestiar (Menorca), barraca(Catalunya, Valenciana), el bombo (La Mancha)'.Predavanje je v celoti, z grafiènim materialom, objavljeno v 'ElPaisatges de la vinya', Congress Comunicacions (Centred'Estudis del Bages), Manresa (Barc) 2oo3, str 163-170.

117

AR2oo4 / 1

incontestable.L'architecture d'hier forme notre patrimoine, notre culture.La recherche inclut la découverte, la protection et l'utilisation quien est faite aujourd'hui.L'architecte est un expert incontestable dans son domaine: dansl'architecture vernaculaire il est, de plus, créateur. Plus tard, alorsque la construction devient plus exigeante, donc plus a la portéedu connaisseur, le rôle de l'architecte, en tant qu'élaborateur deforme, devient, lui aussi, de plus en plus important. L'architectesigne son oeuvre: cela est vrai en Egypte, mais aussi pour lesoeuvres architecturales a Vienne. Mais, parfois, la signaturedevient superflue: les oeuvres de Gaudi et celles de Pleènik sontreconnaissables meme sans signature et il est tout a faitimpossible de les confondre avec celles d'un quelconque autreauteur.Par contre, dans l'architecture vernaculaire, vieille de quelquesmillénaires avant J.C., on parle d'auteurs anonymes, qui ont sucombiné savoir-faire et connaissances pour les agencer en yintroduisant l'ordre, repris et transmis plus tard de génération engénération.Aujourd'hui les plans sont tres compliqués et tres aiguillés verscertaines disciplines. Hier, sans plans, il était bien plus difficiled'édifier des constructions, mais elles étaient en harmonie avec lepatrimoine, soumis a l'ordre et non pas a des recettes. C'estpourquoi des édifices identiques d'un point de vue constructionpeuvent etre imprégnés d'une note personnelle, laissanttransparaître les influences locales, les matériaux locaux et lescaractéristiques locales. L'ordre y était donné et présenté demaniere simple: les formules les plus compliquées devaientpouvoir etre converties a l'aide d'outils simples. A cette fin, ilfallait faire preuve d'intelligence, ce qui incontestablement nefaisait pas défaut a nos ancetres.Une architecture sans plans ne peut pas automatiquement etretaxée de mauvaise. Les réalisations les plus anciennes ne sont quethéorie dans la pratique: d'abord au niveau de la construction, et,plus tard, au niveau de la forme.Cercle: un plan en forme de cercle n'a pas d'angles, ce quisimplifie la tâche (les angles étant source fréquente deproblemes).Triangle équilatéral: il représente la construction del'encorbellement, avec une hauteur de l'intérieur de l'espace égalea la racine carrée de trois, si la base est égale a deux.Carré: il possede quatre côtés égaux avec une diagonale égale a laracine carrée de deux, si la base est égale a un.Triangle égyptien: les côtés de l'angle droit mesurentrespectivement trois et quatre unités, l'hypothénuse mesure alorscinq unités. Pythagore l'a définie en élevant les côtés au carré.Section d'or est défini d'apres l'etre humain, d'apres la nature.C'est la proportion la mieux adaptée, la plus utilisée et la mieuxcomprise car respectant les proportions de l'etre humain.Aujourd'hui nous sommes en mesure de comprendrel'architecture et l'influence qu'elle exerce sur nos vies. Nosancetres l'utilisaient a des fins tout a fait pratiques et non dans unbut esthétique. La compréhension de leurs travaux nous permetde cerner la grandeur de l'architecture vernaculaire d'hier.Dans l'architecture vernaculaire théorie et pratique coincidentpresque.Les influences locales jouent, dans l'architecture vernaculaire, unrôle moins important qu'il ne paraît au premier abord: du moinsen ce qui concerne la construction. Plus tard, a l'époque des stylesclassiques, depuis l'art roman, passant par le gothique, puis a laRenaissance, ou les plans constituent l'élément-clé de laconstruction, l'influence des acteurs locaux, par le biais de lois,

est plus grande.Village et ville: c'est a mi-chemin entre le détail et le tout que setrouve le point commun, qui débute avec une simple pierre; laville, elle, n'est en fait que la continuation des constructionspubliques les plus élémentaires de l'histoire. La "Casa deireunioni# (maison de réunion, Sardegna) fait en quelque sortefigure de premier parlement et remonte aux temps despopulations nuragiennes en Sardaigne. Le cercle et les lignescirculaires représentent le concept fondamental de la ville. Passeulement dans les pays méditerranéens.

Gradnja na slabo nosilnih barjanskih tleh predstavlja za gradbenostroko poseben izziv. Ljubljansko barje je po geomehanski stranitako zapleten ter od raznih hidrotehniènih ukrepov odvisensistem, da je praktièno nemogoèe izbrati ekonomsko šesprejemljiv in proti posedkom dovolj zanesljiv naèin temeljenja.Enako ti posedki poveèujejo mo�nost preplavitve pritlièij skatastrofalnimi poplavami, kakršne so zaradi podnebnihsprememb vedno verjetnejše. Pri projektiranju stanovanjskegaprizidka na Ljubljanskem barju pa smo morali upoštevati še �eljopo odprtem prostoru v pritlièju. Vsi ti pogoji so zahtevalispecifièen naèin gradnje. Osnovno konstrukcijo zgradbepredstavlja jeklen skelet, postavljen na šest okroglih jeklenihstebrov. Zaradi morebitne korekcije veèjih posedkov stavbe se jepokazalo, da je najustreznejši sistem pritliènih stebrov s posebejoblikovano kapiteljsko glavo. Glava je bila zasnovana v obliki"DVOJNE PUŠE", postavljene na steber na bajonetni naèin.Znotraj kapitela so meandrièno postavljeni inštalacijski vodi. Shidravliènimi dvigalkami bi bilo mo�no posedli del stavbedvigniti ter z vgrajenimi obodnimi vijaki ponovno pritrditi nanovo korigirano višino. �al ta sistem kasneje ni bil v celotirealiziran. Gradnja in uporaba hiše sta pokazali velike mo�nosti,ki jih nudi jeklo pri gradnji individualnih stanovanjskih zgradb,posebej še na specifiènih obmoèjih s slabo nosilnostjo tal.Skeletna gradnja omogoèa arhitekturno fleksibilen inprilagodljiv tloris, saj je razporeditev notranjih prostorovminimalno pogojena z razporeditvijo nosilnih stebrov skeletnekonstrukcije. Poleg tega tak naèin omogoèa kratek rok gradnje inmo�nost takojšnje vselitve.

V okviru sodelovanja med ljubljansko Fakulteto zaarhitekturo inAkademijo likovnih umjetnosti iz Sarajeva, je v

Domen Kušar25. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEVSLOVENIJE, Rogaška Slatina, 23.-24. oktober 2003.Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev.

Jeklena stanovanjska hiša na Ljubljanskem barju

Peter MaroltPROMIŠLJANJE PROSTORA (Snovanje prostora),Akademija likovnih umjetnosti Sarajevo, Sarajevo,Federacija BiH, 2003 - interdisciplinarni mednarodniseminar dveh sorodnih institucij in dveh univerz; 23. - 28.januarja 2003.

Prispevek je objavljen v: Saje, F., Lopatiè, J., 2003: Zbornik 25.zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije. RogaškaSlatina, 23. - 24. oktober 2003. Slovensko društvo gradbenihkonstruktorjev, Ljubljana, str. 283-288, ilustr.

118

AR 2oo4 / 1

organizaciji Petra Marolta in Asima Ðeliloviæa, v januarju2003 prišlo do realizacije projekta, ki je v treh fazah trajal vsedo maja. Uvodni del se je zakljuèil v šestih dneh intenzivnegadela s študenti Akademije (s trinajstimi študenti smeriProdukt dizajna in Grafike)Zasnova je bila v rokah Petra Marolta (Fakulteta zaarhitekturo iz Ljubljane) s podporo obeh omenjenih ustanov.Prièetek projekta predstavljata dve predavanji Petra Maroltana uvodnem seminarju, ki je potekal na Akademiji likovnihumjetnosti v Sarajevu. Prvo predavanje z naslovomPromišljanje svetoga prostora (23. januarja 2003) jepredstavilo obstojeèa izhodišèa in aktualne smernice zaoblikovanje prostora z drugaèno simbolno - duhovnokonotacijo. Drugo predavanje Struktura, tekstura - konkretnou apstraktnome (Struktura, tekstura - konkretno vabstraktnem) je ob celodnevnem praktiènem delu na projektu(kot tudi sicer vseh šest dni), potekalo naslednji dan (24.januarja). Prvi del nastopa je naglasil nekatere teoretskeosnove, medtem ko je bil drugi del predavanja aplikativen inje govoril o likovno - prostorskem vidiku zasnove prostora,predstavljala pa ga je samostojna likovna razstava PetraMarolta, z naslovom Spomini v prostoru - konkretno vabstraktnem, postavljena v Galeriji Akademije likovnihumjetnosti. Ob razstavi je bil v samozalo�bi izdan katalog zbesedilom kustodinje Marje Lorenèak. (Podatki osodelovanju so zapisani tudi v katalogu ob razstavi AsimaÐeliloviæa Peripheryart/redesigned, Cankarjev dom,Ljubljana, 2003: 61.) Ob zakljuèku uvodnega seminarja PeterMarolt (kot mentor) nastopa tudi kot avtor postavitve razstaveštudentskih del na Akademiji likovnih umjetnosti (27.januarja 2003).

Snovanje arhitekturnega prostora pomeni tudi reševanje likovno-prostorskih problemov, vèasih tudi brez vnaprejšnjegarazmisleka o konkretni namembnosti prostora, ki se sevedaizkristalizira v nadaljevanju projekta. V umetnosti oblikovanjaprostora, dvig objekta na podstavek, razumevanje ideje lebdenjanad profanim obmoèjem, naglaševanje pomena prehoda izjavnega v zasebni prostor, upoštevanje veèpomenskostifasadnega ovoja in s tem v zvezi razumevanje pomena dvojnefasadne opne, polprosojne membrane, ki delno prepušèa tokinformacij med zunanjim javnim prostorom in zasebnimzamejenim prostorom, simbolna zamejitev izseka prostora ssodim številom vertikal, postopno privede do zasnovearhitekturnega prostora z drugaènim pomenom.Arhitekturni prostor je lahko tudi ikona in podoba stvarstva,oziroma pogleda skupine ljudi nanj. S pomoèjo razstavljanjakompozicije na osnovne elemente in s ponovnim sestavljanjemle-teh v drugaèen odnos, prihajamo do drugaène zasnoveprostora, ki lahko pripelje tudi do prostora kot mesta spomina.Bistvo je obièajno oèem skrito, pa ga je vendarle mogoèe èutiti vdobri arhitekturni kompoziciji, narejeni po meri èloveka.Polariziran odnos med dvema skrajnostima, okoliškimsekulariziranim in zamejenim prostorom, ki predstavljaumaterializirano idejo, ki je nastala na podlagi vrednote doloèeneskupine ljudi, se lahko neposredno izra�a v likovno - prostorski,oziroma arhitekturni kompoziciji.veè na : h t tp : / / a rh .un i - l j . s i /p rogram/dodip lomski /seminarbrezar/delavnica.html, september 2003

Promišljanje svetoga prostora

Lara Slivnik, dr. Jo�e Kušar25. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEVSLOVENIJE,23. - 24. oktober 2003, Rogaška Slatina,Slovenija, Slovenskodruštvo gradbenih konstruktorjev

Konstrukcije na svetovnih razstavah v Parizu (ExpositionUniverselle 1855, 1867,1878 in 1889)

Edo Wallner, Jo�e KušarSPOMINSKA KAPELA V KOÈEVSKEM ROGU, RogaškaSlatina, Slovenija, 23.-24. oktober 2003, Slovensko društvogradbenih konstruktorjev

SPOMINSKAKAPELAV KOÈEVSKEM ROGU,

Prispevek obravnava �elezne konstrukcije štirih stavb, ki so jihzgradili za svetovne razstave v Parizu. ki jebila zgrajena leta 1855 po naèrtih in�enirja A. Barraulta inarhitekta J.M.V. Viela, je bila 252 metrov dolga in 108 metovširoka ter je imela do tedaj najveèji razpon - 48 metrov. Zarazstavo leta 1867 so po naèrtih in�enirja J.-B.-S. Krantza terarhitektov L. Hardya in Ch. Duvala zaèasno postavili ogromnoovalno stavbo s konstrukcijo iz �eleznega skeleta. Del te je bilatudi z razponom 35 metrov. Za razstavoleta 1878 so po naèrtih in�enirjev H. De Diona in A.G. Eiffela terarhitekta L-A. Hardyja postavili Tudi ta jeimela �elezni skelet in razpon 35 metrov. Za naslednjo razstavoleta 1889 so po naèrtih in�enirja V. Contamina in arhitektaCh.L.F. Duterta zgradili s konstrukcijodolgo 429 metrov in visoko 45 metrov ter z ogromnim razponom115 metrov brez vmesne podpore. Tesno sodelovanje in�enirjevin arhitektov je v tistem èasu pomenilo pomembno novost prinaèrtovanju.

Spominska kapela pod Krenom v Koèevskem Rogu se gradi vspomin in opomin na mno�iène poboje, ki so bili tam izvršeni tikpo drugi svetovni vojni. Projekt spominske kapele pod Krenomnastaja �e celo desetletje. Od nateèaja pa do izdanega gradbenegadovoljenja ter prièetka gradnje je bilo potrebnih devet let.V èlanku je predstavljena arhitekturna zamisel objekta in njenvpliv na konstrukcijsko zasnovo. V osnovi je konstrukcija kapeleiz gred in stebrov, izdelanih iz lepljenega lameliranega lesa, ki jepodprta z masivnim polkro�nim obodnim kamnito-armiranobetonskim zidom. Vse razen armiranobetonskihtemeljev, temeljne plošèe in obodnega zidu je monta�ne izvedbe.Tako so vsi jekleni elementi vroèe pocinkani in se na terenupritrjujejo samo z vijaèenjem. Leseni konstrukcijski elementi soprav tako v naprej tovarniško izdelani.Zaradi zahtevne geometrije so bili detajli spojev posebej skrbnoizbrani in obdelani v fazi projektiranja, da pri izvedbi ni te�av.Prav tako se je raèunalniško podprto prostorsko projektiranje(3D) izkazalo za uèinkovito orodje, s katerim lahko prepreèimokakršnokoli nepravilnost v geometriji sestavnih elementovkonstrukcije.

Palais de l'Industrie,

Galerie des Machines

Halle des Machines.

Palais des Machines

Prispevek je objavljen v: Saje, Franc (ur.), Lopatiè, Jo�e (ur.).Zbornik 25. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Rogaška Slatina, 23.-24. oktober 2003. Ljubljana: Slovenskodruštvo gradbenih konstruktorjev, 2003, str. 289-296, ilustr.[COBISS.SI-ID 1489028], ki je dosegljiv v knji�nicah: Narodnain univerzitetna knji�nica, Zavod za gradbeništvo Slovenije,Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola v Ljubljani.

119

AR2oo4 / 1

Prispevek je objavljen v: Saje Franc (ur.), Lopatiè Jo�e (ur.),Zbornik 25. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, 23.-24. oktober 2003, Rogaška Slatina, Slovenija.Ljubljana: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, 2003,str.297-304, ilustr. 24cm, COBISS.SI-ID: 126401280, ISBN:961-90266-8-3, FGG, NUK

constructivist education, lead us to suggest a change of emphasisfrom 2D urban planningprinciples to those of 3D urban design and morphology.'

ZUPANÈIÈ-STROJAN, Tadeja, MULLINS, Michael. Theoreticalperspectives for the development of 3D city models inarchitectural education. V:

Izvleèek: http://itc.fagg.uni-lj.si/cumincad

DOKONAL, Wolfgang (ur.). Digital design: proceedings of the

21st Conference on Education in Computer Aided Architectural

Design in Europe, 17-20

September 2003, Graz University of Technology. [Graz,

Austria]: Graz University of Technology, cop. 2003, str. 247-251,

ilustr. Gradivo je dostopno tudi na

CD-ROMU Digital design, 21st International eCAADe

Conference, Graz University of Technology, Sep. 17-20, 2003.

Tadeja Zupanèiè Strojan'DIGITALDESIGN' (Digitalno oblikovanje), Gradec, 17.-20.

sept. 2003, 'Education in Computer Aided Architectural

design in Europe' (eCAADe) inTehniška univerza v Gradcu

"Theoretical perspectives for the development of 3D city

models in architectural education"

'The paper continous the discourse of the round table session ofeCAADe 2002 on the problems of existing digital city models. Itreviews recent papers on the subject, suggested criteria for theimprovement of digital city models, and points out someapllications for a broader base of users, and particulary in the fieldof architectural education, it is suggested here that the designprofessions of architecture and urban design should be morecomprehensively included by broadening, the approach to3dcms. Changes in contemporary architectural, urban planningand design theory, collaborative design practice and

121

Urbani Izziv je znanstveno -strokovna trans-disciplinarnaperiodièna publikacija z mednarodnim uredniškim odborom, ki jenamenjena predstavitvi dejavnosti izdajatelja, Urbanistiènegainštituta Republike Slovenije, in obravnavi aktualnih problemovurejanja prostora v Sloveniji in v tujini. Pisci so domaèi in tujistrokovnjaki dru�boslovnih, humanistiènih in tehniènih ved.Osrednji deli posameznih številk revije so zasnovani tematsko, tiprispevki so objavljeni v dveh jezikih. Tematskim prispevkomsledijo redne rubrike: odzivi (na tekste iz prejšnjih številk),razmišljanja (poljudne teme), poroèila (s konferenc, sreèanj,delavnic), predstavitve (lastnih in tujih projektov), prostorskainformatika idr. Pomemben del revije so poroèila iz knji�niceUrbanistiènega inštituta, obèasno tudi recenzije novih knjig, ki sona razpolago.

Revija izhaja od leta 1989. Vpisana je v razvid medijev, ki gavodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 595.Izdajanje revije sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost inšport. Glavni urednik Urbanega izziva je Ivan Staniè.

V junijski številki, prvi letošnji, z naslovom, je poudarek na potrebnih organizacijskih in fiziènih

odzivih na spremenjeno stvarnost ob vstopu Slovenije v Evropskounijo in izboljšani individualni dostopnosti veèine prebivalcev doosrednjih zaposlitvenih, izobra�evalnih, trgovinskih in drugihgravitacijskih središè v dr�avi in okolici. Tako v tematskih èlankih

in razpravljata o pomenu notranjeintegracije javnega potniškega prometa za izboljšanje njegoveponudbe, èe vso poselitev v Sloveniji razumemo kot enovitprostor. polemièno ugotavlja, da je predlogregionalizacije Slovenije v operativnem smislu premalodomišljen. razlaga osnovne pojme poselitevkot prostorskega sistema in predmet obravnave v prostorskemnaèrtovanju. in govoritao prenovi slovenskega stanovanjskega fonda v luèi evropskihprostorskih omre�ij. O pomembni novosti v naèrtovanju poselitvepiše skupina avtorjev:

, in sicer o doloèitvi obmoèij poselitve vSloveniji po vodnogospodarskih vidikih.

V rubriki razmišljanja so besedila o razvoju pode�elja (BoštjanKerbler), vernakularni arhitekturi (Domen Zupanèiè) indemografskih izzivih (Andrej Pogaènik)

V rubriki metode in tehnike so prikazani metoda reševanjakonfliktov v skupnosti (Katarina Višnar) in projektaHyperCatalunya (Nikola Janoviæ) in NetStadt.

Intervju je z avtorjem slednje - s Franzom Oswaldom se jepogovarjal urednik revije.

V rubriki recenzije je predstavljenih šest knjig.Revijo zakljuèuje seznam novosti v knji�nici Urbanistiènega

inštituta RS.

Koridorji inposelitev

Alja� Plevnik Marjan Lep

Aleš Šarec

Milena Hazler-Papiè

Tadeja Zupanèiè Strojan Marjan Hoèevar

Leon Gosar, Franc Steinman, BorisKompare, Primo� Banovec

ISSN 0353-6483

http://urbaniizziv.urbinstitut.si

Urbanistièni inštitut Republike SlovenijeTrnovski pristan 21127 Ljubljana, Slovenija

AR

URBANI IZZIV

2oo4 / 1

ISSN 1330-0652

Prostor je znanstveni èasopis iz podruèja arhitekture, urbanizma isrodnih disciplina kojega izdaje Arhitektonski fakultet Sveuèilišta uZagrebu. Èasopis objavljuje znanstvene èlanke iz svih grana arhitekture iurbanizma, ali i radove s drugih znanstvenih podruèja (povijestiumjetnosti, arheologije, etnologije, sociologije, geografije,graðevinarstva, geodezije, šumarstva, dizajna…), ako su sadr�ajemvezani za problematiku arhitekture i urbanizma. Prostor kontinuirano izlaziod 1993. godine, u poèetku kao tromjeseènik, a od 1995. godine èasopisizlazi polugodišnje (dva broja u godištu). Radovi se u izvornom oblikuobjavljuju na hrvatskom ili engleskom jeziku. Naslovi i sa�etci, kljuènerijeèi te opisi ilustracija tiskaju se dvojezièno.

Osim znanstvenih priloga, u prateæim rubrikama publiciraju seprijevodi, bibliografski prilozi, recenzije i prikazi (èasopisa, knjiga,izlo�aba, znanstvenih skupova) te vijesti i aktualnosti iz struke. U drugombroju svakog godišta objavljuje se i Kronika Arhitektonskog fakulteta kojadonosi pregled godišnjih dogaðanja na fakultetu.

Èasopis je utemeljio i bio mu dugogodišnji glavni urednik prof. dr.sc.Ante Marinoviæ-Uzelac. Od 2001. èasopis kao glavni urednik potpisujeprof. dr.sc. Mladen Obad Šæitaroci, uz kojega je u uredništvu još desetdomaæih te jedanaest èlanova uredništva iz inozemstva.

Osim klasiènog izdanja, èasopis izlazi i kao Prostor Online (na webadresi www.arhitekt.hr/prostor) gdje su svim zainteresiranima u pdfformatu besplatno dostupni svi objavljeni èlanci.

Prostor VOL. 11 (2003.), BR. 1 (25)

Boris Koru�njak

Dragan DamjanoviæDarko Kahle

DubravkoBaèiæJasna GaljerFeða Vukiæ

Tihana Musiæ.

Iz tiska izišao u prosincu 2003:

Znanstveni èlanci: : Stanovanje za starije -interdisciplinarni pristup u formiranju opæeg modela stanovanja za starijeosobe, : Secesijski armiranobetonski mostovivukovarskog in�enjera Frana Funtaka, : Zagrebaèkaugraðena najamna kuæa u razdoblju od 1935. do 1945. godine,

: Spomenik Viktoru Dyku na Lopudu arhitekta Nikole Dobroviæa,: Doprinos arhitekta Zvonimira Radiæa teoriji oblikovanja,

: Neka aktualna pitanja valorizacije dizajna.Struèni èlanak: : Perivojna arhitektura Sankt

Peterburga

http://www.arhitekt.hr/prostor

PROSTOR, znanstveni èasopis za arhitekturu i urbanizamSveuèilište u Zagrebu,Arhitektonski fakultetKaèiæeva 26, HR-10000 ZagrebE-mail: [email protected]

Prostor VOL. 11 (2003.), BR. 2 (26)

Borut JuvanecDragan Damjanoviæ

Ariana Štulhofer, Iva MurajVesna Mikiæ

Andrej UchytilJasna

GaljerDarko Kahle

EmilŠpiriæ

Vanja Rister, Mia Roth-Èerina

Iz tiska izlazi u lipnju 2004:

Znanstveni èlanci: : Corbelled Stone Structures: TheForm - El Bombo, La Mancha, Spain, : Nacrti JankaNikole Grahora za preoblikovanje proèelja episkopalnoga dvora uPlaškom, : Srednjoškolsko igralište uZagrebu, : Klasicizirajuæi element u modernom - Prilog teorijio prepoznavanju moderniteta u suvremenoj arhitekturi, :Stratificiranje projektantskog opusa arhitekta Nevena Šegviæa,

: Odjel za umjetnièku arhitekturu na Akademiji likovnih umjetnosti uZagrebu, 1959.-1960., : Stambene kuæe Novoga graðenja usjevernim dijelovima Zagreba u razdoblju od 1928. do 1945. godine,

: Projekti zgrada za sport arhitekta Ivana Vitiæa, Hildegard Auf-Franiæ, : Dimenzioniranje prostoraSveuèilišta na primjeru Campusa Sveuèilišta u Rijeci.

Kako se u ovoj godini slavi deset godina izla�enja èasopisa, iznimnose u broju 26 objavljuje i bibliografski prikaz do sada objavljenih èlanaka uèasopisu. Prilikom promocije ovoga broja u Zagrebu æe se uprilièiti i malasveèanost kojom æe se obilje�iti prvo desetljeæe izla�enje èasopisa.

122

ETNOLOG - Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja

Slovenski etnografski muzejMetelkova 21000 Ljubljana

ISSN 0354-0316

Od leta 1926 do leta 2003 je izšlo 64 letnikov glasnikaSlovenskega etnografskega muzeja. Od leta 1926 do leta1944 je izhajal z imenom Etnolog, nato od leta 1948 do leta1988 z imenom Slovenski etnograf. V letu 1991 jeSlovenski etnografski muzej (v nadaljevanju SEM)ponovno ponudil v branje Etnologa, v prenovljeni obliki, vkakršni izhaja še danes enkrat letno.

Etnolog je strokovna publikacija SEM-a, ki objavljaizvirne znanstvene in strokovne prispevke iz razliènihpodroèij etnologije, muzeologije, antropologije,umetnostne zgodovine, varstva premiène in nepremiènekulturne dedišèine in tudi arhitekture. Èe se ozremo samona zadnje letnike Etnologa, ki so izšli po letu 1991, najdemov njih veè tehtnih znanstvenih in strokovnih prispevkov spodroèja ljudske arhitekture, urbane etnologije,konzervatorstva in umetnostno-zgodovinskih raziskavstanovanjske kulture razliènih dru�benih slojev in skupin naslovenskem etniènem ozemlju. Razprave, ki so jih vzadnjem desetletju v Etnologu objavili dr. Ivan Sedej, dr.Gorazd Makaroviè, dr. Tone Cevc, dr. Vito Hazler, mag.Irena Keršiè in drugi, omogoèijo bralcu pomembnodopolnitev njegovega siceršnjega znanja s podroèjaarhitekture. Razpon prispevkov je širok in nudi seznanitev zizvirnimi raziskavami fevdalne stanovanjske kulture v 15. in16. stoletju, kmeèkega stavbarstva v 19. in 20. stoletju, kottudi mešèanske bivalne kulture v Ljubljani v 19. stoletju. Šebogatejšo biro raziskav ljudske gospodarske arhitekture,stanovanjske kulture in ljudske umetnosti v povezavi zarhitekturo nam ponujajo letniki Slovenskega etnografa inEtnologa, ki so izhajali do leta 1944. Skupaj 50 letnikovglasnika SEM, ki jih zaradi njihove vsebine danes �e samepo sebi lahko pojmujemo kot kulturno dedišèino in pokaterih raziskovalci tudi vedno bolj posegajo. Med njimimnogi, ki se poklicno ukvarjajo z zgodovinskimi vidikiarhitekture, s stavbno dedišèino, konzervatorstvom,...

AR 2oo4 / 1

http://www.drustvo-antropologov.si

ANTHROPOLOGICALNOTEBOOKS

tiko posamezne številke. Revija izhaja v angleškemjeziku s kratkimi povzetki prispevkov v slovenskem jeziku.

Revija je glasilo Društva antropologov Slovenije, kiizhaja od leta 1995 enkrat letno. Mednarodni uredniškiodbor sestavljajo èlani z razliènih podroèij antropologije,odgovorni urednik pa se menja v povezavi z okvirnotema

ISSN 1408-032X

ANTHROPOLOGICAL NOTEBOOKS VIII/1, 2002

ANTHROPOLOGICAL NOTEBOOKS IX/1, 2003

Revija je posveèena 80-letnici dr. Franca Pedièka. Nekaj prispevkov jebilo v obliki referatov predstavljeno na 3. Škerljevih dnevih z naslovom"Antropologija na pragu novega tisoèletja"

Barbara Artnik: Poverty - the Most Important Risk Factor forInequality in HealthIgor Jerman, Romana Ru�iè: Man in the Ocean of ElectromagneticEner

fference!Igor �. �agar: Argumentation, Cognition, and Context: Can we knowwhat we know what we (seem to) know?Janez Kolenc, Darja Kobal, Nada Lebariè: Motivation in School fromthe Social-anthropological Point of View

Dušan Rutar: Pedagogy of the Other or, the Critical Pedagogy andthe Impossible ExchangeBojan �alec: Meanings of IdentityBogomir Novak, Milena Ivanuš Grmek: Anthropological andDidactical Evaluation of the Implementation of Nine-year School inth

Tatiana Bajuk Senèar: Latour Bruno. Pandora's Hope: Essays onthe Reality of Science Studies. Harvard University Press:Cambridge, Massachusetts and London, 1999. 324 pages.

Nataša Gregoriè: Bwaidogan Myths of Origin

Klemen Jelinèiè: Sustainability and Indigenous People: The inuit Case

BIOLOGICAL ANTHROPOLOGY

SOCIAL AND LINGUISTIC ANTHROPOLOGY

EDUCATIONAL AND PHILOSOPHICAL ANTHROPOLOGY

BOOK REVIEWS

giesBorut Telban: Medical Ethics and the Body across Cultures

Janez Juhant: Globalisation and AnthropologyJanez Kolenc: The transition of Political Culture to Democracy:Slovenian Case StudyDarko Štrajn: Culture and Di

e Context of Slovene School Development

Jadran Mimica: Out of the Depths of Saurian Waters: On Psycho-Bakhtinianism, Ethnographic Countertransference, and navenJohn Liep: Making interest in the Pacific

Thomas Fillitz: The anthropological Gaze: Contemporary Art in AfricaandAnthroplogy

Revija je vpisana v razvid medijev pod zaporednoštevilko 694. Izdajanje revije sofinancira Ministrstvo zašolstvo, znanost in šport.

Naslednja številka bo vsebovala recenzirane prispevke,podane na 4. Škerljevih dnevih z mednarodno udele�bo, kibodo potekali od 23. do 25. 09. 2004 v Biološkem središèuv Ljubljani.

123

AR2oo4 / 1

Današnja podoba sveta išèe ravnovesje med razliènimi izkušnjami inlikovni pedagogi imamo pomembno vlogo ter odprte poti ustvarjalnosti v takozapletenem kontekstu. Dobro vemo, da danes kratko malo ni dejavnosti, kjerbi brez razliènih vidikov "likovnosti" lahko kaj poèeli. Revija LIKOVNAVZGOJA je zato prostor, ki ponuja mo�nosti za izmenjave izkušenj vtrenutku, ko je delo vsakega likovnika izredno raznoliko, bogato z novimiizzivi, ki jih ponujajo razlièni vidiki likovne dejavnosti zlasti v kontekstuprenove šolskih programov. V prenovljenih programih devetletke seprostorsko (arhitekturno) oblikovanje obravnava �e od prvega razreda, karpotrjuje, da je tak prostor pomemben tudi za vse, ki se tako ali drugaèeukvarjamo z arhitekturo.

V številkah 23-24 in 25-26 Likovne vzgoje, ki sta doslej izšli vkoledarskem letu 2004, smo poskusili predstaviti mozaik kompleksnegasveta likovne umetnosti in vzgoje danes.

Številka 23-24 predstavlja med drugim nekaj zanimivih projektov, skaterimi so poudarjene medpredmetne povezave in integracije, tudi s"svetom arhitekture". Primer je obse�en projekt, osredotoèen na delo in�ivljenje Leonarda Da Vincija in njegov èas. Posebne vsebinske tematikespodbujajo kreativnost in nove poglede: likovni motiv, likovne tehnike inmodeli grafiène predstavitve pri prostorskem oblikovanju na predmetnistopnji osnovne šole in v srednji šoli in raziskava o povezavah in vplivih medstrokovno pripravljenostjo uèitelja likovne vzgoje in motivacijo uèencev, ki jenastala na Institut of Education Univerze v Londonu.

Obzorje sveta likovne pedagogike oz. likovne vzgoje in likovnegasnovanja se v obdobju nenehnega tehnološkega napredka praktièno izdneva v dan razširja. Fotografija pri likovni vzgoji je �e splošno priznantradicionalni medij, èeprav so tehnološko-tehniène zahteve, zaradi hitreganapredovanja, vsak dan veèje. Medij, ki nas oèara s svojim ustaljenimpogledom na svet, dogodke in ljudi je izrazito bogat: njegov namen je tudi všoli, tako dokumentacija kot izpoved. 25. številka revije LIKOVNAVZGOJAjeposebno namenjena fotografiji. Predstavlja izkušnje s fotografijo na vsehstopnjah vzgoje in izobra�evanja.

Predstavljeno je zanimivo gradivo "Otroci fotografirajo brez kamere"slovenskega avtorja, pokojnega prof. Vlastje Simonèièa, ki je bilo doslejobjavljeno v veè svetovnih jezikih, nikoli pa ni izšlo v originalu v slovenskemjeziku.

Fotografija kot medij povzame podatke o doloèenem objektu, ki jih lahkouporabimo na razne naèine in v razliène namene. S fotografijamidokumentiramo in primerjamo podatke, prikazujemo ideje in z njimikomponiramo enkraten svet podob o prostoru. Ponujamo v razmislek nekajiztoènic in primerih mo�ne uporabe fotografije v didaktiène namene in pogledv delo v tujini s èlankom prof. Lesa Hooperja iz Kelvin Grove State College vBrisbanu,Avstralija.

Naslednja številka Likovne vzgoje, ki jo pripravljamo, bo vkljuèila meddrugimi tematikami pregled likovnih tehnik in materialov za izdelavotridimenzionalne predstavitve arhitekturnega prostora in pregled izkušenj spodroèja v osnovni šoli.

V številki 23-24 so èlanke prispevali: Barbara Vodeb: Timijeve risbice;Marjana Vidic: Grafika v prvi triadi osnovne šole; Violeta Celec in SanjaŠimonka: Kulturni dan stenska pustna maska; Andreja Krpan: Ornament vrazliènih keramiènih tehnikah; Matej Hohkraut: Izvedba interdisciplinarnegakulturnega dne v osnovni šoli; Tonka Tacol: Likovna vzgoja ininterdisciplinarno (medpredmetno) povezovanje; Beatriz Tomšiè Èerkez:Likovni motiv, likovne tehnike in modeli grafiène predstavitve pri nalogah izprostorskega oblikovanja; Marjan Prevodnik: Nekaj pogledov v problematikomotiviranja uèencev pri pouku likovne vzgoje (2. del); Victoria Pavlou:Vedenje uèencev do likovne umetnosti in strokovna usposobljenost njihovihuèiteljev; Beatriz Tomšiè Èerkez: Predstavitev revije Arhitektura, raziskave;Èrtomir Frelih: Recenzija uèbenika Likovne igrarije za 3. razred devetletneOŠ.

V številki 25-26 so èlanke prispevali: Tonka Tacol: Fotografija -skrivnostno do�ivetje; Vlastja Simonèiè: Otroci fotografirajo brez fotoaparata;Vesna Èrnivec: Uvod v analogno fotografijo v osnovni šoli; MarjanaPrevodnik: Uporaba fotografskega aparata pri pouku likovne vzgoje v 2.razredu devetletne osnovne šole; Silva Karim: Kompozicija kipa skozifotografski aparat; Miha Boštjan Jambrek: Odkriti pogled, predstavitevpredmeta fotografija in videotehnika na Srednji medijski in grafièni šoli; LesHooper: Klasièna in digitalna fotografija, povzetek prakse; Beatriz TomšièÈerkez: Fotografija: izpoved "zamrznjenega" pogleda v arhitekturni prostor.

ISSN 1408-4090

nold egenter - university of ljubljanavernakularna arhitektura, antropologija, izvor, simbolizem,...

Documents