'

&

$

%

Tim Berners-Lee 1989

Informacijska tehnologijain izobrazevanje

Splet in standardi

Vladimir BatageljFMF, matematika

V. Batagelj: Splet in standardi 1'

&

$

%

Kazalo1 Informacijska tehnologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Kako deluje WWW? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Datoteke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 MIME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Podzvrsti MIME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

10 Standardi in razvoj spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1011 Skrbniki spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

12 Sirjenje Interneta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1213 Podpora spletnih storitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1316 Zbirke datotek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1617 Zbirke/Skladisca – spletna sejmisca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1718 Virtual Software Library . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1819 Simtel / Education / Mathematics . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1920 WinSite / Education / Mathematics . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2021 Vrste programja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2122 Licence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2223 Primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2324 Skladisca znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 2'

&

$

%

25 Vannevar Bush (11.mar 1890 - 28.jun 1974) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

26 Douglas C. Engelbart (30.jan 1925 - ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

27 Theodor Holm Nelson (1937 - ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

28 Tim Berners-Lee (8.jun 1955 - ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

29 Pregled nad spletom – kazala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

31 Iskalniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3132 Izboljsani iskalniki – HITS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

33 Google . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

44 Wikipedia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

46 Web 2.0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4647 Spletne tehnologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

48 Pomenski splet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

50 URI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5051 Pobude, storitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

52 Jezikovne tehnologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

53 Podomrezja in posebne storitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

54 Razno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 1'

&

$

%

Informacijska tehnologijaPisava, tisk, tefefon, radio, zvocni zapis (gramofon, magnetofon, CD)slikovni zapis (foto, film, video), TV.

Racunski stroji, racunalniki, omrezja.

Sredi 80. let namizno zaloznistvo (TeX, Postscript, laserski tiskalnik). Sli-kovni vmesnik (KLIK - tipkanje ukazov / izbira), multimedijski racunalnik- zlitje medijev (sinergija).

Zacetek 90. let WWW - splet.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 2'

&

$

%

Kako deluje WWW?Z logicnega, uporabnikovega gledisca sestavljajo splet spletni sestavki indrugi podatki shranjeni na razlicnih racunalnikih, ki se lahko med seboj’pogovarjajo’.

Omrezni sestavki so napisani v posebnem jeziku HTML (HyperText MarkupLanguage), ki je izpeljanka sestava za oznacevanje besedil SGML (StandardGeneralized Markup Language).

V spletnih sestavkih lahko zahtevamo prikaz drugih sestavkov, podatkov alidelov sestavka. To nam omogocata

• dogovor HTTP (HyperText Transfer Protocol), ki doloca, kako se lahkoracunalniki v omrezju med seboj pogovarjajo;

• spletni naslov datoteke URL (Universal Resource Locator), ki omogocapoimenovati katerokoli datoteko na v splet povezanih racunalnikih.

HTTP vsebuje tudi nekatere starejse dogovore: FTP, TELNET, . . .

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 3'

&

$

%

DatotekePodatki so na racunalnikih spravljeni v datotekah. Datoteke so v bistvuzaporedja bitov. Ena osnovnih nalog operacijskega sistema je podpora delaz datotekami. Delimo jih na: znakovne (TXT), prevedeni programi (EXE),sistemske in ostale – dogovori o zapisu (programi, slike, zvok).

Pri predelavi podatkov v racunalnisko obliko poznamo dva osnovna pristopa

• posnetki – vernost; omejena natancnost; veliko prostora – stiskanje;

• opisi – uporabljajo pravilnosti v podatkih; manj prostora; omejenauporabnost; natancnost omejena z zmogljivostjo izhodne napave.

Omrezne storitve omogocajo prenose datotek in sporocil med racunalniki.Prve storitve: prenos datotek (FTP), delo na drugem racunalniku (Telnet),izmenjava sporocil (mail).

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 4'

&

$

%

Spletni naslov

Spletni naslov je takole sestavljen

protokol://racunalnik:vrata/polni naslov datoteke

Ce podatek o vratih izpustimo, je privzeta vrednost 80.

racunalnik lahko podamo, podobno kot smo navajeni pri telefonu, z njegovostevilko. Tako je na primer naslov vhodne strani o programskem jeziku logona mojem racunalniku

http://193.2.67.107/educa/logo/logo.htm

Ker si je stevilke tezko zapomniti in nastopijo velike tezave, ce jih zelimospremeniti, so uvedli simbolna imena racunalnikov.

Za zvezo med simbolnimi imeni in stevilkami skrbijo posebni imenskistrezniki DNS (Domain Name System). Tako za moj racunalnik rajeuporabljam ime http://vlado.fmf.uni-lj.si .

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 5'

&

$

%

Spletni pregledovalnik in streznik

Recimo, da imamo na svojem racunalniku spletni pregledovalnik (npr.Netscape, Explorer, Opera, . . . ) in smo na nek nacin povezani v splet(modem, ISDN, najeta zveza).

Pregledovalnik (brkljalnik) je program, ki nam omogoca pregledovanjespletnih sestavkov in iz njih dostopnih podatkov. Njegova osnovna nalogaje na zahtevo uporabnika priskrbeti s spleta izbrani sestavek ali poda-tek dolocen z danim naslovom in ga, glede na zvrst datoteke, ustreznoprikazati/obdelati.

Poleg tega pregledovalniki omogocajo se razne dodatne storitve: izpissestavka, shranjevanje na disk, iskanje po sestavku, prikaz zapisa sestavkav jeziku HTML, . . .

Za to, da lahko nek racunalnik, ki je povezan v splet, posreduje datotekeuporabnikom na drugih racunalnikih, mora imeti namescen spletni streznik.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 6'

&

$

%

. . . Spletni pregledovalnik in streznik

Kaj se zgodi, ko na pregledovalniku zahtevamo (vnesemo v ustrezno poljein potrdimo, kliknemo na aktivno mesto v sestavku) prikaz datoteke zdanim naslovom?

Pregledovalnik se poveze s spletnim streznikom na v naslovu navedenemracunalniku, in zahteva izbrano datoteko. Streznik mu odgovori tako, damu poslje zeleno datoteko ali pa sporocilo o napaki (neznana datoteka,prepovedan dostop, . . . )

Poleg tega streznik opravlja se druge naloge: vodenje dnevnika dosto-pov, preverjanje uporabnikov, nadzor dostopanja z geslom, prepuscanjeodgovora na posebne zahteve za to napisanim programom (doseganje vpodatkovne baze, . . . ).

Zveza med pregledovalnikom in streznikom ni stalna – ob vsaki zahtevi seponovno vzpostavlja.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 7'

&

$

%

MIMEZvrst datotek na Internetu je dolocena po dogovoru MIME (MultipurposeInternet Mail Extensions). Ko streznik odposlje datoteko, zapise na njeno’ovojnico’ podatek o njeni zvrsti. Tega obicajno doloci na osnovi podaljskaimena datoteke.

MIME pozna naslednje osnovne zvrsti:

text – znakovna datotekamessage – datoteka s sporocilomimage – datoteka s slikovideo – datoteka z videomaudio – datoteka z zvokomapplication – podatki za program ali dvojiska datotekamultipart – zdruzenih vec raznovrstnih datotekmodel – datoteka z opisom modela

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 8'

&

$

%

Podzvrsti MIMEVsaka zvrst pozna vecje stevilo podzvrsti, ki ustrezajo posameznimdogovorom o zapisu podatkov na datotekah.

Program v logu bi potemtakem dobil zvrst

application/logo

Seveda lahko skupine uporabnikov predlagajo IETF (The Internet Engi-neering Task Force) nove osnovne zvrsti in podzvrsti. Tako so na primerkemiki pripravili predlog za zvrst chemical.

Oglejte si zbirko dosedaj uvedenih (pod)zvrsti MIME.

Najpogosteje uporabljane zvrsti so podane v naslednji tabeli.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 9'

&

$

%

Podzvrsti MIMEpodaljsek zvrst MIME.HTM, .HTML text/html.TXT text/plain.JPG, .JPEG image/jpeg.GIF image/gif.TIF, .TIFF image/tiff.WAV audio/wav.AU audio/basic.MPG, .MPEG video/mpeg.WRL, .VRML model/vrml.PS, .EPS application/postscript.PDF application/pdf.ZIP application/zip.DOC application/msworddefault application/octet-string

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 10'

&

$

%

Standardi in razvoj spletaWhat are standards?PC Webopaedia online encyclopedia: Standards.

Standardizacija omogoca usklajenost izdelkov razlicnih proizvajalcev. Vcasu razvoja neke stvari prezgodnja standardizacija lahko zaviralno vpliva.

ISO – International Standard Organization;

CEN – European Committee for Standardization;

ANSI – American National Standards Institute;

NIST – National Institute of Standards and Technology;

DIN – Deutsches Institut fur Normung;

GOST R – Gosstandart Rossii;

SIST – Slovenski institut za standardizacijo.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 11'

&

$

%

Skrbniki spletaW3C – WWW Consortium: Zdruzenje ustanov in podjetij za razvoj spleta;

IETF – The Internet Engineering Task Force: delovne skupine;

IANA – The Internet Assigned Numbers Authority: nadzornik in podelje-valec spletnih stevilk;

InterNIC – The domain name registration services.

RFC/ISI – Request for Comments: spletni ’standardi’; FAQs:MIME: RFC2045, 2046, 2047, 2048, in 2049; RFC2077.HTTP: RFC2616.

Hobbes’ Internet Timeline. Internet Connectivity Maps. History of Internetand WWW. Atlas of Cyberspaces.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 12'

&

$

%

Sirjenje Interneta9 / 91 8 / 92 4 / 93

Copyright © 1991 Larry Landweber and the Internet Society. Unlimited permission tocopy or use is hereby grantedsubject to inclusion ofthis copyright notice.

INTERNATIONAL CONNECTIVITY Version 2 - 9/91

Internet

Bitnet but not Internet

EMail Only (UUCP, FidoNet)

No ConnectivityThis map may be obtained via anonymous ftpfrom ftp.cs.wisc.edu, connectivity_table directory

Copyright © 1992 Larry Landweber and the Internet Society All rights reserved.

International Conn V6,8/92

Internet

BitNet but not Internet

EMail Only (UUCP, FidoNet, or OSI)

No Connectivity

Copyright © 1993 Larry Landweber and the Internet Society. Unlimited permission tocopy or use is hereby grantedsubject to inclusion ofthis copyright notice.

INTERNATIONAL CONNECTIVITY Version 8 - 4/15/93

Internet

BitNet but not Internet

EMail Only (UUCP, FidoNet, or OSI)

No Connectivity

2 / 94 2 / 95 6 / 97

Copyright © 1994 Larry Landweber and the Internet Society. Unlimited permission tocopy or use is hereby grantedsubject to inclusion ofthis copyright notice.

INTERNATIONAL CONNECTIVITY Version 10 - 2/15/94

Internet

Bitnet but not Internet

EMail Only (UUCP, FidoNet, or OSI)

No ConnectivityThis map may be obtained via anonymous ftpfrom ftp.cs.wisc.edu, connectivity_table directory.

Copyright © 1995 Larry Landweber and the Internet Society. Unlimited permission tocopy or use is hereby grantedsubject to inclusion ofthis copyright notice.

INTERNATIONAL CONNECTIVITY Version 13 - 2/15/95

Internet

Bitnet but not Internet

EMail Only (UUCP, FidoNet)

No ConnectivityThis map may be obtained via anonymous ftpfrom ftp.cs.wisc.edu, connectivity_table directory

Copyright © 1997 Larry Landweber and the Internet Society. Unlimited permission tocopy or use is hereby grantedsubject to inclusion ofthis copyright notice.

INTERNATIONAL CONNECTIVITY Version 16 - 6/15/97

Internet

Bitnet but not Internet

EMail Only (UUCP, FidoNet)

No ConnectivityThis map may be obtained via anonymous ftpfrom ftp.cs.wisc.edu, connectivity_table directory

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 13'

&

$

%

Podpora spletnih storitevSpletni pregledovalniki znajo, poleg spletnih sestavkov, prikazovati/predvajatise datoteke nekaterih drugih zvrsti: GIF, JPEG, PNG, WAV.

Kaj pa ostale? Za te mora uporabnik posebej poskrbeti tako, da nasvoj racunalnik namesti ustrezne prikazovalne programe in jih poveze spregledovalnikom: PS, EPS – GsView; PDB – Rasmol, . . .

Tesnejso povezanost med pregledovalnikom / sestavkom in prikazovalni-kom zagotavljajo vstavki (plug-ins). To so programski deli, ki se povezejos prikazovalnikom in ga tako razsirijo. Za primer si oglejte opise Netsca-peovih vstavkov. Sam uporabljam vstavke: PDF – Acrobat Reader, SVG –SVG Viewer.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 14'

&

$

%

. . . Podpora spletnih storitevNaceloma se neka skupina uporabnikov lahko dogovori o zapisu podatkov spodrocja svoje dejavnosti in zanje napise prikazovalnik ali vstavek, vkljucito zvrst v svoje streznike in razsiri svoje pregledovalnike s prikazovalnikom.Odslej lahko svoje podatke pregleduje po omrezju.

Streznik lahko zahtevo prepusti v obdelavo drugim programom CGI (*). Zapripravo tovrstnih programov lahko uporabljamo obicajne programske je-zike (C, C++, pascal, . . . ), vecina pa jih je narejena v posebnih programskihjezikih perl, (*); python, (*); php, java,. . . Primer take uporabe je spletnoanketiranje. Slovar SDI.

Spletni pregledovalnik lahko uporabljamo tudi popolnoma lokalno – izvenomrezja, na svojem racunalniku. Razlika je le v tem, da v tem primeru lahkodosegamo le datoteke na svojem racunalniku. Za vecino lokalnih dejavnostine potrebujemo streznika. Primeri lokalne uporabe pregledovalnika sopredstavitve ali uporabe za ucenje.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 15'

&

$

%

. . . Podpora spletnih storitev

Za to, da ponudimo nase sestavke in podatke drugim, jih moramo postavitina streznik.

Ker naj bo nasa ponudba trajno prisotna na spletu, od racunalnika, nakaterega bomo postavili svoje sestavke, pricakujemo, da je trajno povezanv splet, zanesljivo deluje in je dobro oskrbovan. Ce v nasem okolju takracunalnik obstaja si poskusimo pridobiti prostor na njem.

Kaj pa ce v nasem okolju ni dostopen ustrezen racunalnik? Tedaj namse vedno ostaja na voljo moznost gostovanja. Priprava sedaj zahtevaovinek – sestavke pripravimo lokalno na svojem racunalniku in jih, ko smozadovoljni, s FTPjem prenesemo na streznik.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 16'

&

$

%

Zbirke datotekSpletna sejmisca – zbirke datotek: Simtel, CWS, c|net, NASA, . . . Amazon,. . .

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 17'

&

$

%

Zbirke/Skladisca – spletna sejmiscaPrva so bila vzpostavljena ze v predspletnem obdobju in so temeljila naFTP.

Spletna sejmisca za izmenjavo gradiv.

• Simtel, C|Net, WinSite, Tucows, Stroud’s CWSApps.

• NASA, Free pictures index, Heraldry.

• Explorer, Utah Education Network, Digital classroom.

• MIT, Rice, berklee, Public Library of Science, BioMed Central.

• Project Gutenberg,Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Beseda.

• Data and Story Library / StatLib, The CIA World Factbook.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 18'

&

$

%

Virtual Software LibraryOce Virtual Software Library (sedaj C|net) je Ziga Turk:

from EEI Communications, November 1995

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 19'

&

$

%

Simtel / Education / Mathematics

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 20'

&

$

%

WinSite / Education / Mathematics

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 21'

&

$

%

Vrste programja

Categories of software by Chao-Kuei.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 22'

&

$

%

Licence• Javni / Center for the Public Domain

• Prosti / GNU, The FreeBSD Copyright

• Odprti / Open Source Initiative, Open Content, Open Access

• Poskusni / Association of Shareware Professionals, Trialware Professi-onal Association

• Trzni / U.S. Copyright Office

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 23'

&

$

%

PrimeriIrfanView: Universal viewer. Home page.

Rasmol: Molecular viewer. Home page, program, RasWin;Data: MathMol, 1400+ molecular models, the Molecule of the Month.

geom SVG: SVG based dynamic geometry system. Pilat;Support: Adobe SVG Viewer / ASV 6 beta, Corel SVG Viewer, JVM, ListSIO: SVG.

Netlogo: Simulation environment in Java. Netlogo MIRK 2003.

R-project: Statistical environment. CRAN.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 24'

&

$

%

Skladisca znanja

’Razsirjanje’ zmogljivosti cloveskihmozganov se je pricelo z izumom pi-save.Pojavile so se prve knjiznice. Zev antiki so se pojavili poskusi pov-zetja in urejanja cloveskega znanja(Aristotel, Plinij starejsi). Take, zeloobsezne, poskuse najdemo tudi priarabcih in kitajcih.

Morda najbolj znan je poskus iz konca 18. stoletja – francoska Encyclopedie(d’Alembert, Diderot) in v novejsem casu Encyclopædia Britannica.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 25'

&

$

%

Vannevar Bush (11.mar 1890 - 28.jun 1974)V tridesetih letih je razvil na mikrofilmih temeljec se-stav Memex, ki je omogocal hitro pregledovanje gradiv.Leta 1939 je objavil clanek ’Mechanization and the Re-cord’, v katerem je opozoril na to, da pristop kazal (in-deksov) ne ustreza – ”clovesko razmisljanje ne delujetako, s tekoce misli preskoci na naslednjo, z njo pove-zano v spletu celic cloveskih mozganov”. Napovedal jenastanek novih vrst enciklopedij.Med drugo svetovno vojno je bil vodja za Raziskavein Razvoj pri ameriski vladi. No, ze julija 1945 jev mesecniku Atlantic Monthly clanek objavil v polju-dni obliki pod naslovom ’As We May Think’. Zelo po-membno je tudi njegovo porocilo, na osnovi katerega jebila ustanovljena NSF – National Science Foundation.Wiki

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 26'

&

$

%

Douglas C. Engelbart (30.jan 1925 - )Leta 1951 se je kot inzenir v Ames La-boratories (danes NASA Ames) seznanilz Bushevim ’As We May Think’ in ’me-mex’om ter knjigo E.C. Berkeley: GiantBrains, or Machines That Think. To jedolocilo njegovo nadaljnjo pot. Je zacetnikpodrocja so-delovanja med clovekom inracunalnikom. V sestdesetih letih je izumilracunalnisko misko. Njegova skupina naStanfordu je razvila hipertekst in slikovnivmesnik in omrezne racunalnike.Wiki

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 27'

&

$

%

Theodor Holm Nelson (1937 - )

Prizadeva si racunalnike priblizati vsemljudem. Je profesor na Oxfordu. Velja zaposebneza. Znan je po staliscu

SOMEONE has to have a different point of view.

Je oce besede hipertekst (1963) in se vec racunalniskih izrazov.Leta 1960 je zacel razvijati sestav za hranjenje in doseganje po-datkov Xanadu.Velik povdarek daje dvosmerni povezanosti.

Wiki. Hyperwave (Hermann Maurer, Graz).

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 28'

&

$

%

Tim Berners-Lee (8.jun 1955 - )Ze leta 1980 je CERNu predlagal hi-pertekstno resitev za izmenjavo po-datkov med raziskovalci. V letih1989-91 je to uspel izvesti. Raz-vil je splet, kot ga poznamo danes:http – HypeText Transfer protocol;HTML – HyperText Markup Langu-age; URL – Universal Resource Lo-cator.

Leta 1994 je na MIT ustanovil W3C – World Wide Web Consortium.

Splet se je zares oprijel sele s pregledovalnikom Mosaic.

Wiki

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 29'

&

$

%

Pregled nad spletom – kazala

Wiki

Yahoo sta razvila studenta s Stanforda David Filo in Jerry Yang januarja1994.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 30'

&

$

%

Yahoo

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 31'

&

$

%

Iskalniki

Prvi iskalnik Wandex je razvil Matthew Gray na MIT leta 1993. Sledijo: Aliweb

1993, WebCrawler 1994, Infoseek 1994, Lycos 1994, AltaVista 1995, Excite 1995,

Dogpile 1996, Inktomi 1996, Ask Jeeves 1996, Northern Light 1997, Google 1998,

AlltheWeb 1999, Teoma Founded 2000, Yahoo! Search 2004, MSN Search Beta

2004, MSN Search Final 2005. Wiki

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 32'

&

$

%

Izboljsani iskalniki – HITS

Jon Kleinberg, profesor racunalnistva na Cor-nellu, je leta 1997 v clanku Authoritative sour-ces in a hyperlinked environment podal pot kakoupostevati povezanost med sestavki pri oceninjihove pomembnosti – postopek HITS. Vsa-kemu sestavku pripisemo dve utezi – pomemb-nost kot vir in pomembnost kot kazalo (hubs andauthorities).stran

Izboljsani HITS – SALSA.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 33'

&

$

%

GoogleGoogle sta razvila doktorskastudenta na Stanfordu Larry Pagein Sergey Brin (zacetek januar1996). V podjetje se je prelevil 7.septembra 1998.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 34'

&

$

%

Google – PageRank

Pomembnost tocke v

r(v) = α∑

u:(u,v)∈A

r(u)outdeg(u)

ali v matricnem zapisur = αBr = Mr

Torej je r desni lastni vektor matrike B, kjer je

buv =auv∑t aut

, outdeg(u) > 0

in je buv = auv = 0 sicer.

Vrsticne vsote so ali 0 ali 1. Ce je graf krepko povezan, so vsote enake 1 inmatriko lahko obravnavamo kot matriko nerazcepne Markovske verige. Kajpa, ce ni krepko povezan?

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 35'

&

$

%

. . . Izboljsani iskalniki – PageRank

Ena moznost, ki je tudi uporabljena v postopku PageRank, je da nicelnevrstice zapolnimo z ’ubezno’ vrednostjo 1/n. Tako dobljena matrika jenerazcepna.

Ostane se moznost, da je matrika periodicna. Temu se izognemo tako, dadopustimo, da na vsakem koraku z verjetnostjo ε iz dane tocke nadaljujemov katerikoli izmed danih tock.

M′ = εH + (1− ε)M

Vsi elementi matrike H so enaki 1/n.

Glavni lastni vektor matrike M′ doloca PageRank tock. Za ε obicajnovzamejo 0.1 ali 0.2 .

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 36'

&

$

%

Googlovi dodatki – slike

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 37'

&

$

%

Googlovi dodatki – define:

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 38'

&

$

%

Googlovi dodatki – Scholar

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 39'

&

$

%Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 40'

&

$

%

NECov Citeseer

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 41'

&

$

%

Kartoo

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 42'

&

$

%

Touchgraph

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 43'

&

$

%

Grokker

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 44'

&

$

%

WikipediaNov pristop k ustvarjanju skupne zakladnice zna-nja je Wikipedia, kjer vsi uporabniki spleta lahkoprispevajo k njeni izgradnji. Ima pa tudi vgrajenepostopke samopreciscevanja.Novinarstvo vse bolj ogrozajo spletni dnevniki –blogi. Osebni dnevnik pa si lahko ustvarimo s sto-ritvijo RSS – Really Simple Syndication.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 45'

&

$

%

Wikipedia

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 46'

&

$

%

Web 2.0Usmerjen v sodelovanje med ljudmi (izmenjavapodatkov, soustvarjanje).MySpace, Facebook, Bebo, Skyrock Blog, Hi5,Orkut, Friendster, CyWorld, . . .Wiki: Web 2.0, Social networking, seznam,skupno oznacevanje, oznacevanje, oblaki oznak,Flickr, Many Eyes

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 47'

&

$

%

Spletne tehnologijeIPv4 in IPv6

Internet Protocol version 4 (IPv4) je cetrta razlicica Internetnega protokola (IP).Dolocen je v IETF RFC 791 (september 1981). IPv4 uporablja 32-bitne naslove, karomejuje njegov naslovni prostor na 4294967296 (= 232) naslovov. wiki

Stisko odpravlja Internet Protocol version 6 (IPv6), ki ima veliko vecji naslovniprostor - 2128 ≈ 3.41038 naslovov. IPv6 je dolocen z vec RFC-ji, ki so zaceliizhajati leta 1996, zacensi z RFC 2460, . . . RFC 4291. wiki

Ceprav je naslovni prostor zelo velik, ni misljeno, da bo vsaka stvar dobila svojostevilko.

W3C: MIME, Unicode, URL, HTTP, HTML, CSS

metadata: Dublin core

XML, XSL, Java, Javascript, PNG, SVG

V izobrazevanju LOM, SCORM

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 48'

&

$

%

Pomenski splet

Kam gre razvoj spleta? Ze vsvojem predlogu iz leta 1989 jeTim Berners-Lee zastavil zami-sel spleta veliko splosneje, kot pajo je dejansko izvedel. Konectisocletja je te zamisli zacel raz-vijati v podobo novega, pomen-skega spleta (Sematic Web). Po-ljudno je opisan v clanku The Se-mantic Web objavljenem v revijiScientific American, maja 2001.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 49'

&

$

%

. . . Pomenski splet

Pomenski splet temelji na pomenskem opisu njegovih sestavin (tocke inpovezave) z uporabo metapodatkov in ontologij:

URI (Uniform Resource Identifier) je oznaka, ki enolicno doloca nekabstraktni ali fizicni vir – lahko tudi izven spleta.

RDF (Resource Description Framework) omogoca opise virov in odnosovmed njimi. RDF; uvod; wiki

OWL (Web Ontology Language) omogoca opise odnosov med pojmiuporabljenimi v opisih. OWL; osnove; teorija; wiki

Cilj je omogociti izgradnjo storitev (agentov), ki opravljajo dolocenenaloge, pri cemer se opirajo na gornje podatke.

Wiki.

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 50'

&

$

%

URIRFC 3986: URI – Uniform resource identifier (2005) Kdo/kaj, kje?

ftp://ftp.is.co.za/rfc/rfc1808.txt

http://www.ietf.org/rfc/rfc2396.txt

ldap://[2001:db8::7]/c=GB?objectClass?one

mailto:John.Doe@example.com

news:comp.infosystems.www.servers.unix

tel:+1-816-555-1212

telnet://192.0.2.16:80/

urn:oasis:names:specification:docbook:dtd:xml:4.1.2

W3C

RFC 2141 URN; DOI – Digital Object Identifier

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 51'

&

$

%

Pobude, storitveMath-Net: Math-Net RDF Collection

FOAF – The Friend of a Friend; uvod; besednjak; osebni opis

OpenID – single digital identity

OAuth – secure API authentication

APML – Attention Profiling Mark-up Language; wiki

SIOC – Semantically-Interlinked Online Communities; SIOC Core Onto-logy

OAI – The Open Archives Initiative; zdruzevanje

Ruby; Ruby on Rails

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 52'

&

$

%

Jezikovne tehnologijeSI – lemmatizer

MontyLingua

NLTK —- the Natural Language Toolkit; NLTK —- knjiga

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 53'

&

$

%

Podomrezja in posebne storitveObseznosti in neurejenosti celotnega omrezja se lahko izognemo tudi zvzpostavljanjem problemskih podomrezij: podjetja in ustanove (intranet),obroc uporabnikov jezika Logo, SIO, . . . ,

in posebnih storitev: znanstveni clanki: CiteSeer, arXiv, Entrez, ISI, . . .

potovanja: zeleznica, letala, ceste, . . .

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6

V. Batagelj: Splet in standardi 54'

&

$

%

RaznoAvtorske pravice: javni, prosti, odprti, poskusni, trzni izdelki.Center for the Public Domain; GNU, Copyleft; Open Source, OS definition,Source Forge; Copyright, basics; Fair use.

Zasebnost in varovanje podatkov: ZVOP, zakon o varstvu osebnihpodatkov.

Prostorski podatki.

omejevanje dostopa, gesla, tajnopis (kriptografija), PGP.

Arhiviranje in stiskanje: WinZip, TAR, Gzip.

Virusi: Kaj so to virusi?, Pazniki,

Informacijska tehnologija in izobrazevanje s s y s l s y ss * 6