Mm

NOyA PRISEGA OB SPREJETJU AVSTRALSKEGADRZAVUANSTVA,ki jo je sprejel Senat - ne vec kraljicitemvec Avstraliji. Tekst napisal avstralski pesnik Les Muray

fflljflljWJPIfjf

From this timeforward

under (God) I pledge myloyalty to Australia and

its people, whosedemocratic beliefs I

share, whose rights andliberties I respect, whoselaws I will uphold and

obey

Obljubljam (predBogom), da bom odslej

zvest Avstraliji innjenim ljudem, katerih

demokratska prepricanjadelim, katerih Djavice in

svobode spostuiem,katerih zatcone bompodpiral in se jim

pokoril

mmmmmmm

Provincial Slovenske franciskanske province Svetega kriza p.Polikarp Brolih, ki je te dni med nami tudi preko nasega casopisapozdravlja vse avstralske Slovence.

••-T-i-ri-i-i-i-i-|-i-ri-|-|

-£/.^-£^< £-e/veu

RKTURLNO

Z UREDNlSKE MIZE

PO PARTLJICEVO

Sovraziti, kakostrahopetno to zveni

SovraStvo je maSievanje strahopetcevzavoljo prestanega strahu...

B. Shaw

V otroStvu scm poleg opojno navduSujoiihbesed Tito Partija,novi ilovek vstal bo iz iloveka, bratstvo in enotnost naSihnarodov, Clovek, kako ponosno to zveni... sliSal Se vei besedo sovraStvu, saj so bili povsod okoli nas sovrainiki revolucije,sovrainiki socialistiine preobrazbe vasi, sovrainiki ljudstva,sovraina emigracija, zunanji in notranji sovrainiki...

Velike besede so izginile, sovraStvo pa je obrodilo stoterensad. •

Ko pa lahko sovraStvo tako intenzivno napolni iloveka inosmisli njegovo sicerprazno duSo! Ni iudno, dajc Sartre napisal,kakoje dovolj, da zaine en ilovek sovratiti drugegain na koncuse bo sovraiil eel svet... Gledam okoli sebe in kamor seiepoglcd, je razlito sovraStvo. Mariboriani sovraiimo Ljubljan-dane. Slovenci sovraiijo vse, karje kdaj prilezlo prek Kolpe alikar smo od tarn vabili k nam delat umazana dela. Desnica sovraiilevico in sam sveti Danijel je napovedal, kako bojo pometliz levo stranjo... Brezposelni seveda sovraiijo zapqslene; zadnjiismo videli, da nekateripri nas Sezmerajsovraiijo Zide. PolovicaSlovencev sovraii he le .Staneta Dolanca, ampak tudi gozdMartuljek in gobe. Kakorje nekdaj Dolaric sovraiil sovrainikerevolucije. Ko se je zamenjal sistem, vsi tekmujejo, kdo bo boljsovraiil prejSnji sistem, deravno so nekateri znali uiivati tudiv njem... Civilna iniciativa sovraii Rigelnika. Tudi zato, kerimanepravo ime in ker ima tudinjegova iena nepravo imc injenjen rod iz Crne naKoroSkem; civilni anonimneii pa mislijo, daje iz Crne goreinsovraiijo tudi njo.

Ko je Spomenka, ki tudi nima ravno najprimerncjSega imenain bi se ze zdavnaj, ie bi bila res zavedna Slovenka, lahkopreimenovala v Spominiico, ko je torej Spomenka prcd letirekla, naj komunisti priznajo krivdo za povojnc pobojc in naj senarod spravi, so jo napadli komunisti in jo sovraiili. Potem jerekla, da je potrebno zaustaviti militantno desnico, in zdaj josovraii desnica... Rdeii so sovraiili bele in irne, zdaj beli inirni sovraiijo rdeie za nazaj in za naprej. Celo tisti, ki bi najoznanjali boijo Ijubezen na zemlji, so si iz svetega pismazapomnili samo to, da je Kajn sovraiil in tudi ubil Abla... Pani potrebno, da se oziramo samo po zgodovini in po politiki.Buzeranti sovraiijo seksapilne ienskc, emancipiranke moSketrote, volilciposlance.'vojaki mirovnike, mirovniki vojake, Ijub-Ijanska vlada sovraii Mreio za Metelkovo, taSie sovraiijo snahein snahe taSie... V iasopisih veikrat berem, da je sosed ubilsoseda; pa ni Slo za nii hudega, ampak samo za dolgoletnosovraStvo...

Nit ne pomaga, da je Antigona prcd dva tisoi in skoraj petsto Icti vzkliknila nad trupli svojih dveh sovrainih bratov, ne dasovraiim. da ljubim scm na svetu... Nid nc pomaga, da jeGandhi vzdihnil, kako je svet dandanes ie utrujen od sovraStvain da jc celo mrki Nietzchc ugotovil, kakojc sovraStvo pravza-pravmaSdcvanje strahopetcev... Clovek se vpraSa, desa nasjev novi driavi tako strah, da tako sovraiimo. In ie nihdc ved ncprebira Antigone, Gandhija, Sartra, Shawn in drugih, ker padniso naSi. naj povcm, da je tudi Cankar napisal, ne sovraStva,Ijubezen je trcba... Ampak pri nas, ne samo da smo skorajnchali tiskatiknjige, tudi bratismo jih nehali in nekateri najboljzavedni Slovenci se celo hvalijo s tern... V ljubljanski Drami tedni igrajo drobno in nedolino igrico z naslovom Ljubiti. Ljudjeodhajajo domov prciarjeni od »Ljubiti«. To pa je v iasu vses-ploSnega sovraStva gotovo »subverzivna dejavnost« in zato soposkusi s finandnim primeiem onemogoiiti gledaliSda, da nebojo uprizarjala takih neumnosti, v skladu z naSo politiko invsesplosnim strahom in sovraStvom...

Vedkrat sliSim tiste, ki jih jc tako strah, da bo slovenski narodizumrl in ga bojo uniiili juihi balkanski Slovani, kar ni prejuspelo niti Nemcem, da jc potrebno sovraiili vse juino, vse dojuinega sadja in da je potrebno sovraiiti tudi tiste Slovcnce, kinc delijo tega sovraStva! Ampak zato moramo narediti sami vsajnekaj »6istokrvnih« Slovencev! Ampak kako bomo Slovencidelali otroke, ce tako vsevprek sovraiimo druge in sebe... Zadelanje otrokje, ie Se nisem pozabil,-potrebna Ijubezen... J

Vasa urenica '^_ /jStanka Gregoric

STRAN ZA SLOVENCE PO SVETU VSLOVENSKEM DNEVNIKU

SLOVENEC

Vsobotnih Stevilkah slovenskega dnevnika Slovenec seje pojavilanova stran, posvefcena Slovencem po svetu, urejevaf pa jo boZvoneZigon.Zvone Zigon se je oglasil pred kakim letom SALUK-u(Slovenskemu avstralskemu hterarno umetniskemu kroiku vAvstraliji) s prosnjo za pomoc pri njegovi diplomski nalogi znaslovom Promem dvojne identitete slovenskih izseliencev. Na teproSnje se je v Svobodnih razgovorih, glasilu SALUK-a odzvalonekaj slovenskih kulturnikov iz Avstralije z razmiSljanji o dvojniidentiteti. Njihova priCevanja so bila Zvonetu Zigonu edennajbogateiSih delov njegove diplomske naloge. Septembra letos jediplomiral, zdaj pa vpisuie magistrski Studij kultume antropologijes poudarjcorn na etnicni identiteti (slovenskih) izseljencev.Zvone Zigon se je v Slovencu obrnil na vse Slovence in zaprosilza sodelovanje, nekaterim paje poslal tudi svoja osebna sporocila,v katerih izraza zeljo, da bi se za to stran Slovenca izoblikovalaposebna dopisniSka mreza po svetu iivecih Slovencev. Ravno vtern je torej odvisen od vseh nas. Rad bi, da bi mu sporocali kajpocnemo Slovenci, konkretno v Avstraliji - kakSna druStva inorganizacije imamo, kaj pocno, kaksne praznike smo proslavljali,kalcSno maso smo imeli, je prisel na obisk kakSen kultumik, pofitik,Sportnik itd. itd. Besedila naj bi imela 15-25 vrstic. Besedila solahko tudi v angleScini, zazelene pa so tudi fotografije. Za vetinformacij se lahko vsak obrne naravnost naZvoneta Zigona alipana odgovornega urednika dr. Janeza Dularja, glavnega urednikaJanija Virkla ali pa na Janeza Markesa, pomocnika obehurednikov. Naslov: SLOVENEC, DUNAJSKA 9, 61 000LJUBLJANA, SLOVENIJA. Tel:+ 386- 61-301 859 ali + 386- 61-320 841 (int.l2ali 13); Fax: +386-61-320 179.S.G.

MI SPRASUJEMO Z£ VAS -VELEPOSLANISTVO RS

ODGOVARJA

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI INAVSTRALSKI SLOVENCI

1. Predlog sporazuma med Avstralijo in Slovenijo o vzajeranemzdravstvenem zavarovanju (Medicare)je v postopku usklajevanjamed dvema drzavama in upamo, da bo podpisan v naslednjem letu.Po tem sporazumu bodo imeli Slovenci z avstralskimdriavljanstvom pravico do zdravstvenega zavarovanja v Casubivanja v Sloveniji in enako obratno, slovenski driavljani obobiskuv Avstraliji.

2. Do podpisa sporazuma predlagamo vsem Slovencem, ki{potujejo iz Avstralije v Slovenijo za JcrajSi 5as,da se zavarujejo>red potovanjem pri avstralskih privatnih zavarovalnicah, karahko uredi tudi potovalni agent (travel agent).

3. Driavljani Slovenije, ki se za stalno vracajo v Slovenijo in kinimajo zadostne delovne dobe v Sloveniji (15 let), se lahkoprostovoljno zavarujejo, pla£ilo pa je odvisno od vrste inobseinosti pravic, ki bodo izhajale iz tega zavarovanja.

Aliai GosnarOapravnik poslovVeleposlaniStvo RS v Canberri

OBVESTILO

Sporocamo, da je urad konzulata RS v Sydneyu ponovno odprt.Tako se lahko ponovno obrnete z vsemi morebitnimi vpraSanji alizadevami tudi na castnega konzula za NSW in VIC g. AlfredaBreznika.

GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBlCKONOSEN CASN1K. NAMENJENSLOVENSKI SKUPNOSTIV AVSTRALUI

***

bffi VOICE OF SLOVENIA IS ANON - PROFIT NEWSPAPER IN THISERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA

IZ DIPLOMATSKOKONZULARNTJHPREDSTAVNISTEV RS

RAZPORED KONZULARNIH DNIZA NOVEMBER 1993

VeleposlaniStvo rs - Canberra

SYDNEY-1.11.1993 od lOh do 13h v Park Royal hotelu, 30 PhillipStreet, Parramatta1.11.1993 od 15h do 18h v Slovenskem druStvu SydneyMELBOURNE

.2.11.1993 od lOh do 13h v Park Royal hotelu. 111 LittleJCollins Street, City2.11.1993 od 15h do 18h Slovensko drustvo Planica

•3.11.1993 od lOh do 14h Versko in kulturno sredisce Kew, vprostorih Slovenskega narodnega sveta VIC

SLOVENIJA IN MEDNARODNIOLIMPUSKIKOMITE

V 12. stevilki G.S. smo na strani 6, v rubriki "Posvetu" objavili del pisma Marjana Kovada,predsednika Slovenskega narodnega sveta NSW,ki je poslal v dnevnik Slovenec protestno pismo,ker je baje po neuradni poti izvedel, da boslovenska aelegacija v Monte Carlu dala svoj glasza Olimpiado 2000 Pekingu.Od odpravnika poslov v Veleposlanistvu RS vCanberri Aljaia Gosnarja, ki se je o tej zadevipozanimal pri samem generalnem sekretarjuOlimpijskega komiteja Slovenije, smo dobilisledece sporodilo:"Olimpijski komite Slovenije nima predstavnikav mednarodnem Olimpijskem komiteju in tudi nivkljucen v glasovanje o kandidatu za Olimpiado2000 naSkupScini mednarodnega Olimpijskegakomiteja, ki ie bilo/24. septembra v Monte Carlu.Slovenski Olimpijski komite ima izjemnodobrestike z avstralskim Olimpijskim komitejem, skaterim seje sredal veSkiat v zadnjih dveh letihin mu tudi dajal podporo v kandidaturi Sydneya."

Aljai GosnarOdpravnik poslov

VELEPOSLANISTVO REPUBLUCE SLOVENUE

EMBASSY OF SLOVENIA

Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarice street. CanberraCity, tei j(06)243 4830 fax:(06) 243 4827. Pismain drogopoSto poSljite na naslov: EmbassyofSlovenia, P.O.Box 284. Civic Square,Canberra ACT 2608.VeleposlaniStvo je odprto vsedelovne dmod9.00-17.00 ure; uradne ure pasood10.00-14.00 ure.Odpravnik poslov: Alja2Gosnar; upravno konzulami referent:TinaOmahen.

KONZULAT REPUBUKE SLOVENIJE

AVSTRALUA (NSW ia VIC)

21 JudgeStreet.Randwick.Sydney. NSWCastni konail Alfred BreSnik

Obisk utada izkljueno po dogovoru(By appointmentonly)Tel.: (02)314 5116:

Fax: (02) 3996246Po&ni naslov:

POBox 188.Coogee.NSW 2034

KONZULAT REPUBUKE SLOVENUE

NOVA ZELANDDA

Easetn Hun Road. Ponune. Lower Hun

(Wellington). Castni kooxul DusanLajovic.tei.: (04) 5670027. fax: (04) 5670024PoAni naslov:

P.OBox 30247. Lower Hut. New Zealand

Naslov v Avstraliji:78 Victoria Street. Smitnfleld.

Sydney. NSW 2164.tei.: (02) 604 5133: fax: (02) 604 009Poitni naslov:

POBox S. Smithfield. NSW 2164

GLAS SLOVENUE stran 3

>*feSlovenija

*#

SENTJUR PRI CEUU -Letosnji obcinski praznik so v Sentjurju proslavili seposebej slovesno. Odprli so novo trznico, na kateri sopoleg domace godbe na pihala sodelovale tudimazoretke iz LaSkega, zdruzena pevska zbora"Skladateljev Ipavcev" in ansambel Vinka Cverleta.Ipavcevi kulturni dnevi so potekali vse do 9. oktobra.Poleg likovnih razstav. kocertov pevskih zborov inSportnih prireditev je v farni cerkvi nastopil tudi Newswing kvartet. Slovesnosti so zakljucili s prihodommuzejskega vlaka in maso v starokrSCanski cerkvi naRifniku.Obcina je bila j. zakonom uveljavljena 25. 11. 1980.Nieno sredisce Sentjur ie postalo mesto leta 1990 in ima60 ulic. Obcina steje 19. 573 prebivalcev. od teca 97tujih drzavljanov. Zaposleno je 3. 059 Tjudi,registriranih podjetij pa je 231, najvecje jeAlpos(izdeluje vrtne garniture za hotele, letovisca, zagostinske in zasebne vrtove). ogled ira stari Sentjur

Z VLAKOM V 2IVALSKI VRT - Slovenske zelezniceso ponudile za ves oktober zanimivo novost - izlet z vlakom vLjubljano na ogled zivalskega vrta. Iz ljubljanske postaje sopotnike vozili do zivalskega vrta posebni avtobusi, vozovniceiz vseh krajev Slovenije pa so bile s popustom.

PRVI TURISTICNI RALLY MIROX: GEOSS -VALVASOR - Pred kratkim so izpred spomenika GEOSS(geometriCno sredisce Slovenije) odpeljali na 125 kilometrovdolgo pot udelezenci prvega turisticnega Rallyja Mirox 93.Posvecen je bil 300. obletnici Valvasorjeve smrti, trasa pa jebila speljana po tistih poteh, po katerih naj bi bil slavnipolihistor s svoje rezidence na BogenSperku hodil raziskovatCerknisko jezero. Pot ie vodila torej do Litije in Bogensperka,po dolini Temenice do najstarejsega samostana v SlovenijiSti£ne. Ustavili so se na Muljavi, si ogledali JurciCevo rojstnohiSo in nadaljevali pot proti Turjaku. Obiskali so Trubarjevospominsko sobp na Rasici. Nato se je Rally nadaljeval prekLas£ do Nove Stifte, kjer stoji znamenita romarska cerkev sv.Marije(v njej je nekoc" redno maseval naS pater Niko). Zadnjidel na je sel cez Sodrazico in Blosko planoto, koncai pa se je vCerknici. Udelezenci so morali odgovoriti tudi na sest vprasanjo slovenski kulturni dediscini.

STAJERSKI MUZEJSKI VLAK - Vcasu mariborskegasejma Gost-tur so pripravili prvo vo2njo, ki so jo namenili 130-obletnici koroSke proge. Vlaic je odpeljal zjutraj iz Prevalj protiMariboru, zvecer pa se je spet vrnil na Rorosko. Najstarejsivagon je bil iz leta 1893. Korosci so se z vlakom odpeljali naogled trgatve stare trte na Lentu v Mariboru.

SEJEM V ILIRSKI BISTRICI - Vsakega prvega inSestnajstega v mesecu dobi stari del Ilirske Bistrice zivahnejsopodobo. Okrog sto razstavljalcev iz Slovenije in Hrvaskeprodaja vse kar si je mogoce zamisliti na semnju: suho robo.oblacila. nakit, orehe in zelisca, drobno tehnicno blago zapospodinjska in druga hisna opravila. Bistrica se ponasa zbogato tradiciio, najmanj sto let se ie srecujejo kupci okrogstojnic. Vseh devetdeset stojnicnih mest je Ietos razprodano zedokoncaleta.

OZTVLJANJE MESTA MARIBORA - S trto poraselhrib^ek bopostal simbol stajerskega sredisca pod vinorodnoPiramido. V mesty in okolici se nameravajo se posebejposvetiti turizmu. Stiri obmodja tvorijo identiteto mesta inokolice: staro mestno jedro, Pohorje s poletno in zimskoponudbo, reka Drava in vinska cesta. Posebno pozornost bodoposvetili simboliki,ki so jo zasledili v Mariboru.

GRAD^PORL MEDNARODNO KULTURNOSREDISCE? - Grad Borl (blizu Ptuja) za zdaj sameva. Vobdobju po koncu druge svetovne vojne so mnogi "poskrbeli"',da je iz njega izginila praktiCno vsa oprema. Lotili so se tudigrajske kapele, iz katere je izginila ze druga nabozna slika. Greza umetniski deli velike kulturno-zgodovinske vrednosti. Nagradu so obnovili streho in oporne zidove. Nameravajo pa vanjprenesti razliCne oblike kulturnega zivljenja: razstave,strokovna srecanja, koncerte itd.

POSODOBLJENI BLEJSKI CASINO - Turisticnopodjetje Casino Bled je za obnovo in povecanje prostorovnamenilo 1. 1 milijona mark. Uredili so klimatske naprave,povecali prostore, montirali video sistem nadzora, Kupililgralne mize in igralne avtomate. Direktor podietja je dejal, dase je promet povecal za 250 odstotkov, obisk pa za 100odstotkov. Casino bo tako posredno pomagal razvijati blejskiturizem.

RAZSIRJENO TUDI BLEJSKO IGRISCE ZAGOLF - Nalzba v devet novih lukenj je stala stiri milijonemark. Poleg nadaljnje 5iritve igrisca nacrtujejo nove objekte.Tako blejsko igrisce za golf z ze 18 luknjami + 9 sodi meddeset odstotkov najvecjih igrisc na svetu.

FOTOGRAHJE SLOVENIJEBODO PREPOTOVALE SVET - Projekta Foto sessionv Sloveniji se je udelezil tudi ameriSki fotograf Leonard Freed(Newyorcan). Deset fotografij Slovenije je rastavljenih v avliposlovne stolpmceTR 3 v Liubljani in bodo v okviru razstaveFokus: Slovenija prepotovale svet. Ostale posnetke je Freedpodaril Uradu vlade za informiranje, ki jih namerava uporabitiza mednarodno predstavitev RS.

MIHAELOV SEJEM - Gibanju, ki zeli obuditi plemenitaizrocila preteklosti na domzalsko-kamniskem obmocju, so sepndruzih tudi Meng.^ani. Prvemu koraku - ozivitvi nekdanjegagrba - sledijo tudi drugi in eden od njih je oZivitev nekdanjegaMihaelovega sejma, ki je bil nekoc nekaj casa najvecji naGorenjskem, po drugi svetovni vojni paje poplnoma zamrl.

OD NURNBERGA DO MORJA TUDI POSLOVENIJI - 20. generalna skupsdina mednarodne delovneskupnosti Turisti6na pot Nurnberg —Pyhrn —Jadran se jeodvijala v ViteSki dvorani mariborskega mestnega gradu. Nazasedanju je bilo tudi mocno zastopstvo Hrvaske. Oiivela je"turisticna vroca linija" za obvescanje avstrijskih in nemskihturistov o dogajanju v Sloveniji, poudarek pa je na razlienihprireditvah in dodatnih sezonskih turisti5nih ponudbah.

BOVEC - V bovSkih hotelih so zadovoljni z letosnjimobiskom turistov. Domacih gostov je bilo 47 odstotkov, odtujih gostovjim je uspelo zadrzati italijanske goste, dedalje boljse cuti porast nemskih, obisk iz dr2av Beneluksa, VelikeBritanije in Nizozemske pa je upadel."

GLAS SWVENUE stran 4

TO IN ONO IZ SLOVENIJE

BRANIL1 SO SLOVENIJOV Caykarjevem domu v Ljubliani so ustanoviliZdruZenje vojnihveteranovSlovenije.Gre zanepoliticnostanovsko organizacijo tistih, ki sov voinem obdobju ( od 17.5. 1990 do 26. 10.1991) "s pusko, peresom. sliko ali besedobranili Slovenijo". Janez Jansa, slovenskiobrambni minister pa je izjavil. da ni vecmogoceprenasati krivic, med katere stejepreavsem akontacijogeneralske(prejsnjeJLA)pokojnine, ki znasa do 130.000 tolarjev.medtem, ko neto placa brigadirja Slovenskevoiske znasa le 90.000 tolarjev.Jansaje sedejal, da "tisti, ki je desetletja sluzil Beograduin zatiral demokraticne teznje slovenskeganaroda dobi izjemno pokojnino in da oficirporazene voiske prejpridedo visoke pokojninekot pa invalid slovenske Teritorialne obrambeali policije do postene invalidnine."

PONOVNQ NAPETOST MED SLOVENIJOIN HRVASKOPo nam ze znanih zapletih do katerih je prisJomed Slovenijo in Hrvasko zaradi nameravanenaselitve bosanskih beguncev na zaliodnoobalo Istre. kjer imajo slovenska podjetja inposamezniki svoje pocirniske domove. sezadeva se kar naprej zapleta. Po nekaterihporocilih slovenske tiskovne agenciie STA sonrvaski vojaki zahtevali kijuce od slovenskihdomov v Novigradu. da bi v te naselilibosanske begunce, slovenskimvozilompa socelo zamenjali vozniske tablice in nataknilihrvaske. Po pritozbi zunanjega ministraLojzeta Peterleta se je hrvaska vlada siceropravicila.vendar se naseljevanje beguncev izsrednje Bosne nadaljuje.Ostreje kot Slovenijapa so reagirali y istrskizupniji. Za njih pomeni taksno naseljevanjeustvarianje nekaksne Herceg-Istre, saj bi slo zaspremmjanje identitete Istre in naseljevanjeljudi.ki bodoglasovali za vladajoco strankoHDZ in za dr. Franja Tudzmana, ki v Istri nikaj prevec popularen.Zaplet s slovenskimi domovi vsekakor se nikoncan.

SLOVESNOST DRUSTVA ZAMOLCANIHGROBOVPododbor Gracarice je sporocil, da bo pokopzamolcanih zrtev upora okupatorjevemu inboljsevisticnemu terorju iz jeseni leta 1943 vMozlju in Hrovaci 7. novembra letos. Sskromno in tiho slovesnostjo bodo pokopali tupostreljene in zasute slovenskemoze in fanteter prisostvovali masi zadusuici.Nato se bodoodpravili na Kocevsko reko.

IN SE SPOMINSKE PLOSCE POBITTMDOMOBRANCEMStevilnim spominskim ploscam, ki jihodkrivajo po Sloveniji za medyojne in povojnezrtve se je pridruzila se ena v Smihelu priNovem mestu. Od 129 zrtev komunizma je bilov tej zupnijipobitihpo koncu vojne kar 97.Glavni govornik nasvecanosti ie bilTineVelikonja, maso pa je vodil Ijubljanskipomozni SkofJoze Kvas. Pripravljalni odbor jelzdal tudi knjizicos podatkizrtev ternekaterimi foto^rafijami.Spominsko ploscozrtvamkomunizmapa soodkrili Se tudi v Stozicah pri Ljubljani. Na njejje 31 imen.

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA JEPREDSTAVILA PROGRAM ZA LETO 1994Napovedujejo izidSirih knjig z izseljenskotematiko, vec znanstvenih posvetov on obseznoznanstveno rziskavo o danasnji podobislovenskega izselienstva. Redniietni obcnizborso napovedali za zacetekdecembra.SIM za leto 1994 med drugim pripravlja tudigostovanja,kulturne izmenjave itd.

SLOVENIJA NA SKUPSCINIINTERPOLASlovenija je clanica te najvecjemedvladne policijske organizacijena svetu ze od novembra lani.Zasedanja se je letos udelezila zedrugic. Predstavniki 135drzav so vsvoje vrste sprejeli sest novihdrzav, med njimi tudi Makedonijo, ZRJugoslavijo pa so izlocili iz te organizacije.NOVI REKTOR MARIBORSKE UNIVERZEDR.LUDVIKTOPLAKClani sveta Univerze v Mariboru so z velikovecino glasov imenovali dr. Ludvika Toplaka,rednega profesorja Pravne fakultete za rektorjaUniyerze. Dosedanji rektor je bil dr. AlojzKriZman.

KDAJ BO PREADETTM POVRNJENASKODA?Polozajprisilnih mobilizirancev v nemskovojsko, lzgnancev, ukradenih otrok in vseh, kijimje bilouniceno imetje ali so utrpeli drugoskodo. ni urejen. zato je cedalje vec prizadetihzacelo vlagati odskodninske zalitevke. saj ti vnekdanji Jugoslaviji niso bili reseni, zdaj pa seVSloveniji potekajo ti postopki prepocasi.

VERSKI POUK V SOLAHSlovenijaje poleg Albanije in Bolgariie edinadrzavav Evropi, ki se nima verouka aliverskega pouka v solah, so izjavili duhovnikimariborske dekanije.

O STAVKI SLOVENSKIH POLICISTOVTo kar seje dogajalo za casastavke policistovna slovenskih mejah, je presegalo vse meje.Nekaj tisoc ljudi, ki je zelelo vstopiti aliizstopiti iz drzave na 36 mejnih prehodih, si bota dan zapomnilo. sajje biloponekod trebacakati tudi po stiri ure. Ni cudno. da jeavsrrijski poslovnez. ki seje peljal v Liubljano,o Sloveniji dejalf'Uboga drzava, ki policije nezna spraviti v red!*' Za nas, ki zivimo vAvstraliji pa so take in podobne stavke cistovsakdanja stvar, kajne?

POSLANSKO DARILO SLOVENSKIMOTROKOMDruzinski prejemki naj bi se povecali ssplosnim otroskim dodatkom, ki naj bi biluveljavljen ze 1. 1996: za predsolskega otroka13 odstotkov, za solsko obveznega 16odstotkov, za otroka od 15 do 2o leta starostipa 17 odstotkov zajamcene place.

MEDNACIONALNA OBRACUNAVANJApo saniem zacetku vojne med pripadniki

razlicnih narodov bivSe Jugoslavije, kiprijema tudi znacaj verskih nestrpnosti je

iloslutiti, da se Slovenija ne bo moglaizogniti mednacionalnim obracunavanjemnjenih drzavljanov z juga. pa tudi med delavci,ki so na zacasnem delu v Sloveniji inopravljajo tistaumazana dela,ki jih Slovenciniso hoteli. Med take kraie je treba priStetipredvsem Jesenice in Velenje, kjer jeprebivalstvo se posebej narodnostno me§ano.Nerede papovzrocajo tudi "veseljaki", n.pr. naJesenican, kjer seobcani pritozujejo, daymjeniobiskovalci gostinskih lokalov do zgodnjihjutranjih ur kricijo,vpijeio,jokajo, zaganjajomotorje in sepretepajo. Omenjajo tudirazbijanie okenskin stekel, unicevanjeokoliskih zvoncev, mazanje sten in cloveSkeiztrebke na stopniscih. K ristim, ki ze dolga letaziviio v Sloveniji pa je zdaj pristeti se begunce,ki delajoinbododelaliSloveniji preglavice.Nedavni popis teh res ni pokazal predvidenestevilke 70.000. ampak samo okrog 25.000(morda se nekatei iz straha tudi nisoprijavili).Kako naivno je bilo misliti "da sevojna na Balkanu Slovenije ne rice".

ei

GLAS SLOVENIJE stran 5

CE-5ENTJURP.C

GRB SENTJURJA PRI CELJU

V Sentjurju je vse do leta 1496 izpricana vikariatnazupnija, potem se je kraj odcepil od prafare Ponikva.Leta 15j9 je bil trgu podeljen grb, dobil pa je tudiizredno lep pecatnik z likom svetega Jurija na konju innapisom ter pravico do nizjega sodstva.

MC DONALD'S TUDI V LJUBLJANITudi v slavnem mestu Slovenije bo ameriskaveriga Mc Donald's kmalu odprla svojorestavraciio, ta bo v strogem srediscu, naCopovi ufici 14. v prostorihsedanjeslascicarne.

BAROMETER PRIUUBUENOSTI VSLOVENIJI - OKTOBERBarometer je tokrat zaznal precej sprememb.Na prvo mesto, ki je bilo nekako rezervirano zaMilana Kucana se je prerinil smucarski asBojan Krizaj. Krog ocenjevanih^zaradi slabegaplasmana zapuscata dr. Alojzij Sustar inFranceBucar. Misa Nlolk je na fretjem mestu. dr.Janez Drnovsek na cetrtem. Jelko Kacin napetem. Janez Jansa na sestem, dr. DimirrijRupel na enajstem. na dvanajstem pa LojzePeterle.

CASTNIJXDKTORATZA DR. JANEZADRNOVSKAPredsednika slovenske vlade je ob bivanju vZDApovabil predsednik bostonske univerzedr. John Silber nai pride predavatna svetovniforum univerze.Ob tej priloznosti pa biUniverity of Boston dr. Drnovsku lzrocila tudinaziv castnega doktorja pravnih znanosti.

NOVEMBRA DRAZJI POKOP NALJUBUANSKIH ZALAHJavno podjetje za pokop na Zalah bo odnovembra naprej zaracunalo za osnovni pokops krsto 33.668 tolarjev in za osnovni pkop zzaro 26. 321 tolarjev.

PONAREJEVALCI DOKUMENTOV VSLOVENIJI SO VRHUNSKO OPREMLJENIEden od vzrokov. da se po Sloveniji pojavljacedalje vec ponarejenihdokumentov.takoprometnih in vozniskih dovoljenj kot tudipotnih listov ter bivalnihdovoljenj,jepovecano stevilo tujcev. Tako so pnsli policistido odkritja najvecje tiskarne ponarejenih listmna slovenskih tleh, zaplenili pa so tudi stevilnezgoraj omenjene dokumente. Cena uradnegaStnega lista je 500 DEM, zamenjava

:ografije pa n.pr. stane dodatnih50 DEM. Spreiskavami nadaljuejo.

LETOSNJI VPIS NA FAKULTETENAJVECJI V ZGODOVINIZacelo se je novo studi isko leto in samo vpredavalnice obeh liubijanskih univerz je letossedlo vec kot 11. 700 brucev,skupaj znekaterimi ponavliaici in "pavzerji" pa bo vprvih letnikih priblizno I4.(X)0 studentov.Nafakultete se je vpisalo skoraj 90 odstotkovslovenske mladme, ki je koncala solanje. Kljubtemu bo ostalo zunaj fakultet se priblizno 2^00kandidatov.

SETURISTICNAMost se spreminja v vino. K Marrinovanjubodoletos pristavile piskrcek tudi Slovenskezeleznice z Martinovim vlakom. Na Martinovosoboto, 13.novembra bodoorganizirale izletzMartinovim vlakom na Stajersko na obronkeSlovenskih goric. Na vlaku bodo izletnikidelezni bogatega Martinovegakosila,potem pabodo poskuSali vina in na koncu prignznili vpristni vinski kleti. Pekli bodo kostanj, krstilinovo vino, med voznjo tja in nazaj pa boseveda veliko zabave in dobre volje.

PO SUETU

TRZR$KI SLOUENCI SPET NEENOTNIPred novembrskimi trzaSkimi obcinskimi volitvami so SlovenciSe naprej razdvojeni. To je vse, karje mogoce povzeti z zadnjihbumm sestankov vodstev njihovih orgamzacij in strank, ki jihzdruzujejo. Cas pa bo pokazal, kakSne bodo posledice sprejetihodloCitev.

NHSTflJfl HRUR$KI SUETOUNI KONGRES ZflSLOUENIJO

Po zgledu Slovenije ga bodo ustanovili 28. oktobra vMariboru. Iniciativni odbor, ki se - kot vse kaie - zgleduje poslovenskem svetovnem kongresu, deluie ie od poletja tudi vSloveniji, podobno kot v vedini drugin driav po svetu, kjeriivijo Hrvati. TakSne organizacije so Hrvatje ze ustanovili prinas v Avstraliji, na Novi Zelandiji in drugod. V Sloveniji bodoposkuSali spodbujati dobre odnose med dvema drzavama,Slovenijo in Hrvasko. Tudi Hrvatje, ki Zivijo v Beli krajini inna Dolenjskem so se odloCili vkljuCiti v to organizacijo. Tudimed njimi sedaj tece akcija, podobno kot drugod po svetu, skatero zbirajo denar za elektrinkacijo Dalmacije. Z vsega svetase steka denar v poseben sklad. Vsak Hrvat prispeva po enodstotek od svojih dohodkov.

SUETOUNI KONGRES 0 UESOLJSKIH

POTOURNJIH NR MROiflRSKEMDrugi svetovni kongres o vesoljskih potovanjih inkomunikacijah bo potekal v BudimpeSti od 5. do 7. novembra.Kongresa se bodo udelezili strokovnjaki za neznane letecepredmete (UFO), prvi clovek, ki ie stopil na Luno, ameriSkiastronavt Neil Armstrong, stroKovnjak zveze NATO zaletalstvo Wendelle C, Stewens in nemSki socialni antropologMichael Hesemann.

RUSTRIJR BO UKINILR DELOUNR MESTflAvstrijska industrija bo bo v prihodnjih petih do Sestih letihzaradi odpiranja drzav vzhodne Evrope ukinila od 40.000 do50.000 delovnihmest, kar je 10% vseh delovnih mest vindustriji.

NRNSENOUO ODLIKOURNJEVisoki komisariat ZN za begunce (UNCHR) v Zenevi jeclovekoljubno organizacijo Zdravniki brez meja odlikoval zNansenovim odlikovanjme. Na slovesnosti v zenevski PalaCinarodov je visoka komisarka Sadako Ogata dejala, da jeodlikovanje namenjeno tudi okoli 1000 nevladnimorganizacijam, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo zbegunci.

MONRRHIJR U ITRLIJI?Zagovorniki monarhije v Italiji zahtevajo,da se cimprei izpeliereferendum, na katerem naj bi se drzavljani odlocili gledeodprave republike in uvedbe monarhije. Akcijski komite ie iezbral okrog 3000 podpisov privriencev ideje, da se na oblastvrne kraljevska rodbina Savojcev.

BEOGRRD - PRESTOLNICR KRIMINRLRPrebivalci srbskega glavnega mesta vedno bolj trepecejo predvalom cedalje hujsega nasilja. Najbolj preplaseni so podjetniki,sai je bilo ubitih ze nekai. Prihaja tudi do obracunavanja medtolpami. Najbolj so preplaseni tisti, ki so si pridobili denar zvojnim dobiCkarstvom. Srbija se ponaSa z enim najvecjihknminalcev, vojnim zlocincem in dobickarjem Arkanom, ki soga ie pred leti, Se pred vojno na Balkanu iskale svetovnekriminalisticne sluibe. Ta se pojavlja zdaj na Kosovu, zdai naHrvaSkem v takozvani Srbski Krajini in v BIH, pravi stran intrepet pa je v Beogradu.

ZELENR LUf ZR MRRSTRICHTSKISPORRZUM

NemSko ustavno sodiSoe je dalo zeleno Iu£ za maastrichtskisporazum o evropski uniji. Sporazum je po presoji sodiSca vskladu z demokraticnim odlocanjem, ki je zapisano v nemSkoustavo.

GLAS SLOVENIJE stran 6

rw^r

mS TISK ^^KRODNR GRUDR

Urednik Rodne grude Joie Preseren v uvodni besedi oktobrskeStevilke govori o delitvi politicnih strank v Sloveniji, kjerprihajata vse bolj do izraza "desna" in "leva" stran. O vplivutakih politicnih prerivani v maticni domovini na izseljenstvo papravi sledeoe: "Vse tedomace delitve se pocasi prenaSajo tudimed naSe ljudina tujem. Zdai iz ene zdaj iz drugedrzave namporocajo o poskusih nekaterin skupin ah celo posameznikov,zlasti t.i. "desne strani", ki si poskuSajo podrediti posameznadruStva ali vpliv nad drugimi druStvi. Marres prihaja do novepolitizacije lzselienskih druStev, katerih vefcina je Ie kultuma,podporna, druzabna? Je res slovenski parlament dal eni samistranki pravico pokroviteljstva nad slovenskimi druStvi posvetu? Morda ni naklucje, da prav k nam, na SIM in na naSeuredniStvo, ki nismo vezani na nobeno stranko, prihaja vse veCljudi s takSnimi vpraSanji."

SUOBODNI RRZGOUORI

V septembrski Stevilki je objavljeno med drugim tudi pismonaSega rojaka, pesnika Berta Pnbca, ki se je pred letom dnipreselil v Slovenijo, na Primorsko. O tern kako na svoji ko2iobcuti begunce iz juznih krajev pravi tako:"NaSa vas je polna priSlekov iz Bosne in juine Istre, takozvanihMorlakov ali sorodnikov Hercegovcev, prav tako so krvavi innasilni. Polastih' so se nekaj hiS in njiv, celo moji teti so vdrli vhiSo in nocejo ven iz nje in zdaj jih mora toiiti. Mojemubratrancu pa grozijocelo z ubojem,ce bi hotel nazaj,karmu jeode pustil v zapuScini in sodiSce tudi odlocUo. Za BoiiC lanisem se spoprijel z enim takim nasilneiem, ki je priSel v vas inerozil bratrancu s sekiro in potem Se meni. Komaj da smo tegaMorlaka ugnali s policijo, ki je priSla Se kar hitro, v sedmihminutah. Seveda, niso vsi ti ljudje slabi. Nekateri nam nosijomala darila, da bi se nam prikupifi. Moji otroci se igrajo vcasihs temi otroci in upam, da se bodo ta mladi vsaj asimilirali vnaSo skupnost. Ima pa naSa vas teiave z nekaterimi od njih.Povem vam, da bi tisti dan lani za BoiiC najraje priSel nazaj vAvstralijo..."

UESTNIK SLOUENSKIH OOMOBRRNCEUIN DRUGIH R0D0LJUB0U

Letos ie v Buenos Airesu zadnjiC izSla revija Vestnikslovenskih domobrancev indrugin rodoljubov. Casnik je zacelizhajati leta 1948, takoj po prihodu prvih beguncev vArgentino. V teku let je spreminial svoje ime in leta 1%3 so sedomobranci (borci) odcepili od Vestnika in ustanovili novorevijo, ki se je najprej imenovala Vestnik borcev, nato pa odleta 1964 Tabor, ki se vedno izhaja..UredniStvo Vestnika je letos ob slovesu zapisalo, da slovo nipreveC grenko, saj bo delo nadaljevalo glasilo Zaveza, ta zetretje leto izhaja v Ljubljani.

MLR01NR

V 40. Stevilki od 12. oktobra 93 piSe Igor Mekina med drugimtudi o tem kako bo slovenski zakon o ukinitvi dvojnegadriavljanstva vplival na Srbe in Crnogorce:"...Sicer pa bo zakon, te bo sprejet, Se najbolj koristen zapolnjenje drzavnih blagajn razvpitih balkanskih reiimov. Vupanju na skorajSnji spreiem slovenskega zakona opreprecevanju dvojnega drzavhanstva so v Srbyi in Crni gorina primer ie drasticno zvisali takse za vpis in izpisdriavljanstva. Za vpis v drzavljanstvo ZRJ drzavljani ponovem placujejo 1000, za izpis pa 1500 nemSkih mark.

PRIMORSKE NOUICE

Devana Jovan razmiSlja o tem kakSne plodove lahko obrodinedavni obisk delegacije zamejskih Slovencev v rrancoskemStrasbourgu, ob Brusfju druga prestolnica akupnosti, kjerdomujeta Svet Evrope in Evropski parlament. Novinarkagravi, da o slovenski manjsini te palace Se sploh niso sliSale.lovenci pa so tokratpovedali svoje: tukaj smo in vaSi smo.

Italija ser ne more vec sprenevedati. Italija je sicer vzorenprimer tega kako se zaSCitijo pravice manjSin, vender le nemSkena Juinem Tirolskem in francoske v Val d'Aosti.

:^^»?^gy»

rGOSPODARSTVOVZORCNI PRIMpREK LASTNINSKE NAKAZNlCEr

KI OMOGOCA UPORABO CERTIFIKATOV

IZSLOVARJATUJKCertitikat - 1. izkaz, potrdilo;pismeno sprioevalo, 2. vrsta drzavnih

iobveznic v ZDA

LASTNINSKA NAKAZNICA St. 0000000BR1NOVEC toftEKX

PRHMEK IN IME IMETNIKA

UTUSfcA 5i, JESENICENASLOV IMETNIKA ~_

SEVERNCA pp., JE5ENCCNAZIV PREJEMWKA

LITU5KA *> . JESEN1CE

REPUBLIKA SLOVENIJAMIMSTRSTVO ZA EKONOMSKE WHOSE IN RAZVOj

NASLOV PREJEMWKA

ZAP0REDNA STEVILKA VPISA V SEZNAM PREJEMNIKA:

POOATKI 0 ZAKONITEM ZASTOPMKU

,/|,3l0|qf9|.fe|2i5lQ5i2|5l5i

BWNOVEC MCUCA

US

PRNMEK IN IME

UTU6KA 54 , JESENCE

iT . DATUM PREJEMA:

OPIS IMETNIKA ALI Za|(0NI^|A ZASTOPNIKA 0»» MSEC UTO

ROJSTNI DAN SLOVENSKEZAKLADNICE

Miniloje leto dni od ustanovitve ZakladniceRepublike Slovenije, katere osnovnafunkcija je upravljanje drzavnegapremozenja. Ustanove.kot je zakladnica,prej v Sloveniji niso poznali (niti v okviruJugoslavije), saj je njena vloga povezana sprvinami trznega gospodarstva.Zakladnica predstavlja glavno drzavnoblagajno, v smislu pravocasnegaizpolnjevanja proracuna, zagotavljati pamora tudi stalno likvidnost proracuna. Enatemeljnih nalog pa je tudi upravljanje zjavnim dolgom.

SEJEM SODOBNE ELEKTRONIKEStirideseti sejem sodobne elektronike je bilv Ljubljaniod 4. do 8. oktobra. Na njem jerazstavljalo 441 razstavljalcev iz 21 drzav.Poudarek letosnje sejemske predstavitveje na telekomunikacijah, radiodifuziji inavtomatizaciji. Sejem je odprl minister zaznanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Vgovoru je poudaril, da je slovenskaelektronska industrija na mednarodniprimerjalni ravni.

EVROPSKO PRIZNANJE ZA SIMONATOPLAKA

Predsednik ptujskega izvrsnega svetaBranko Bruman je pred dnevi pripravilsprejem za priznanega kmetovalca invmogradnika Simona Toplaka, ki je prejelevropsko nagrado Giovanni Marcori zakmetijstvo, prehrano inokolje. Gre zaposebno priznanje, ki so ga zacelipodeljevati leta 1986.

IMETNIK

POTRDILO

I0l5ljlll^l2.l5l0l0l0lll9EM80 ALISTEVILKA EVI0CNCNE6A RACUNA .

SIT T9.^0Ofio

MATlCNA ST. PREJEMNIKA

STATUS IMETNIKA: LzJ 1zaposlen. 2druzwski Clan. Sostalo

VRSTA CERTIRKATA: L^J 1CEinncAf drzavljana2 CERTFKAT E OENAOONAUZACUE

3 CERTFKAT ZA OCLAVCE IZ NEGOSP. ORG.m 4 CERTFKAT ZANESPLACANE PLACE

NAClN LASTNINJENJA: fcJ 1mterna razdeutev2 tnERNA RAZOEUTEV M NOTRANJ OOKUP3 JAVNA PROOAJA0EIMC P00JETJA

mkmmMzmtnmm 4 prooajadelmc mvestcuske mute

BSTPOOATKOVIMETMKA All ZAKONITEGA ZASTOPNIKA JE PREVEHL

IB °i1

MEHANO ODKUPIL LICENCO ZABLAGOVNO ZNAMKO BARBIE

Izolskemu podjetju se na siroko odpirajovrata na ameriski trg. Mehano je enanajvecjih tovarn igracv Evropi, ki uspevec kot 80 odstotkov svojih igrac prodatina tujih trgih. Letos pricakujeio za 22milijonov mark prodanih igrac. Tovarnanima niti enega kredita in poslujepozitivno.

ZAUPANJE V SLOVENSKE IZDELKEV poplavi novih zasebnih prodajaln scenejsim in tudi manj kakovostnim tujimblagom je priseganje prodajalcev navisokokakovostno slovensko blago gotovoizjema. Lastniki prodajalne FormaSlovenica, kiso jo pred kratkimodprli naLinhartovi 36 v Ljubljani, so se odiocili, dabodo delali v skladu z geslom: Trgovina, kizaupa slovenskim izdelkom. Zatoprodajajo samo kakovostne izdelkedomacin proizvajalcev, kotso Mura,Svilanit, Elkroj, Zlatarna Ceije inSteklarska sola.

IZ GORENJA NOVE, OKOUUPRIJAZNE, HLADILNO-ZAMRZOVALNE

NAPRAVEPrehod celotnega programa bodo koncaliprihodnje leto, ko bodo kotpolnilnosredstvo HCF 134a zamenjali spentanom. Od takrat bodo Gorenjevehladilno-zmrzovalne naprave nosile znak"Blaue Engel", "Modri angel". Nalozba bostala okoli deset milijonov mark. Tako soVelenjcani prehiteli mnoge druge znaneevropske in svetovne izdelovalce.

S pomocjo lastninskih nakaznic bolahko vsak Slovenec po izbiriunovSeval znesek s certifikata. Drzavaje obvestila driavljane RS, da jenjihov certifikatski radun uradnoodprt. V obvestilu ie Sekrateknagovorpredsednika vladedr. JanezaDmovSka.Nastopil je torej pomemben trenuteklastninskega procesa v RS. Doslej jebilo lastninjenje v rokah politicne instrokovne javnosti, zdaj pajenenadoma postalo problem vsakegadrzavljana. Vrednost vseh certifikatovza dva milijona drzavljanov je 8milijard mark,kar pomeni35odstotkov vsega druzbenegagremoienja.

tvar vsakega posameznegadrzavljanaSlovenije ie kaj bo naredils certinkatom. Del ten bo moznovlofiti v podjetja, del pa v sklade.Pravijo, da je certifikate pametnovloiiti v vec podjetij. saj ce nekopodjetie propade, gre v nit tudicertifikatni delei vlagatelja.

Kako bomo priSli do certifikatovSlovenci po svetu - drzavljaniSlovenije-pa drugic.

SLOVENSKI DOLGOV11, 8 MILUARDEUSD

Slovenija je v tujini trenutno zadolzena za1,8 milijarde dolarjev, vendar v to vsotoniso vracunani: dve novi posojiliv visini100 in 80 milijonov dolarjev,deviznidolgdo varcevalcev v Sloveniji in na Hrvaskemiz sistema Ljubljanske banke ter se 600 do800 milijonov dolarjev tako imenovanegajugoslovanskega dolga, ki pride naSlovenijo.

PRIZNANJE MANAGER LETA 93 ZA TRISLOVENSKE DIREKTORJE

Dobili so jih: Metka, Wachter iz Krke, BorutMokrovic iz Term Catez in Branko Pavlin izCometa.

RAZGLASILI DOBITNIKESQKomisija za podelitev znakov SQ -SlovenianQuality - Slovenska kakovost, jev dvorani Gorenjskega sejma razglasiladobitnike teh priznanj, kijih bodo podelilipredvidoma novembra letos.Za podelitev znakov QS se je potegovalo59 podjetij s 184 izdelki ali storitvami.Komisija je 43 podjeQem podelila136 modrih znakov SQ - sloveslovenskoporeklo; 12 podjetjem

15 zlatih znakov SQ-mednarodni preizkus, zelene(najvisje) znake QS - sistemkakovosti ISO 9000 - pa^sodobila tri podjetja: Iskra StevciKranj d.o.o. za izdelavopodatkovnega registratorjaPOREG 4; SlovenijavinoLjubljana za pripravo vinVincentin valvasor ter sirupovbapy; TIM Lasko pa za izdelavofasade Demot "Plus" ingradbenega stiroporja SGP 15.

PRENEHAL ROK ZA QDKUP,STANOVANJ V DRUZBENI

LASTI?Zakon o prodaji stanovanj je zacelveljati 19. oktobra 1991 inpredpisaldveletni rok za odkup. Prodanih jevec kot polovica stanovanj, ki sobila za nosilce stanovanjske praviceizredno poceni (do 10.000 DEM),danes pa so 2e vredna okrog60.000 DEM. Rok za imetnikestanovanjske pravice vojaskihstanovanj pa je pricel veljati §eleletos januarja. Na zakon za odkupnacionaliziranih stanovanj pa se secaka.

TECAJNA LISTA - slovenskih tolarjev (SIT)Oktober 1993

DRZAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI

AvstralijaNemSijaZDA

1 AUD 76.0234 76.4810 j

IDEM 71.8693 72.3019 i1USD 114.9336 115.6252

,J

GLAS SLOVENIJE stran 7

MARJLBORSKO GLEDALISCE SPANDURJEVO CARMEN NA

FESTIVALU V MEHIKINajelitnejsi in najveSji festival vmehiskem mestu Guana Juato jetrajal do 24. oktobra. Najvecmedijske pozornosti je pozelznameniti ameriSki glasbenik inskladatelj Philip Glass. DramaSlovenskega narodnega gledaliscaMaribor pa ni zaostajala za njim pravveliko.Obcinstvo v Bogoti, Caracasu inCiudad de Mexica je slovenskeumetnike za izvedbo Carmen,mariborskega mladega avtorja inreziserja Tomaza Pandurjanagradilo ze prej, tokrat pa so bili vGuana Juatu delezni pravevforicnega aplavza in ovacij. Mnogigledalci so na velikanskem odru karzaplesali z nastopajo£imi. Prvakntika iz agencije Finsat News jebila " pravi svetovni triumfmariborskega teatra".

NATECAJ MLADIKETrzaska revija Mladika razpisujeliterarni natecaj za izvirno in seneobjavljeno crtico, novelo ali cikelpesmi. Rokopise je treba poslati vdveh citliivo pretipkanih izvodih nanaslov: Mladika, Via Donizetti 3,34133 Trst, do 31. decembra 1993.Rokopisi morajo biti opremljenisamo s sifro ali geslom.Izid natecaja, ki je odprt vsem, neglede na bivalisce, bo razglasen obslovenskem kulturnem prazniku -Presernovem dnevu - na javniprireditvi.Nagrajencem bodolzplacane nagrade v italijanskih lirah.

CANKAR PO DVANAJSTTHLETIH

Dela Ivana Cankarja niso bilauprizorjena v ljubljanski Drami zedvanajst let. Letos pa si bodoLjubljancani lahko ogledali klasicnokomedijo Za narodov blagor tako vDrami kot v Mestnem gledalisculjubljanskem.

NOVI SLOVENSKI FILM, PRVIPRIZORIPOSNETIV PUCONCIHEkipa ljubljanskega Pegaz filma jeposnela v Puconcih pri MurskiSoboti prve prizore novegaslovenskega filma Namesto kogaroza cveti, edinega letosnjegafilmskega projekta, ki ga financirakulturno ministrstvo. Scenarij sta poistoimenskem delu, lanski uspesniciFerija LainScka, za katero je dobilnagrado kresnik, napisala avtorromana in reziser Andrej Mlakar.Film o ciganski dusi in zivljenjubodo snemali na razlicnih koncihPrekmujja, najvec pa v romskemnaselju Crensovci.

STOPARJEVE RAZISKAVESLOVENSKIH GRADOV

Dr. Ivan Stopar je po dolgih letihraziskovanj pripeljal do konca svojprojekt Grajske stavbe v vzhodniSloveniji v petih knjigah. Na vrsti staKranjska in Primorska. V knjigi somed drugim tudi bogate fotografijeslovenskih gradov in njihovenotranjosti.

JCULTUftJIMARIBOR JE KULTURNO GLEDALISKO ZAZIVEL -zacelo se je 28. Borstnikovo srecanje, na katerem se bo do 30.oktobra zvrstilo 11 izbranih tekmovalnih gledali§kihuprizoritev ter cez 30 spremljevalnih predstav, koncertov.razstav, strokovnih srecanj in komercialnih predstav.

KNJIGA O SOSKI FRONTIPoslednji ofenzivi Soske fronte (napad na Bovec) jeposveceno najnovejse delo dr. Heinz von Lichema.Knjigo s 300 stranmi v italijanscini in z naslovomGrappa 1917 L'attacco austrotedesco e la prima difesaitaliana, je avtor predstavil 23. oktobra v kobariskemmuzeju. Von Lichem je eden izmed pobudnikovpostavitve kobariske muzejske zbirke, ki jo je dopolnilz dragocenim darilom, originalnim dnevnikom generalaAlfreda Kraussa, vojskovodje, ki je 24. oktobra 1917leta zaukazal topovski napad na Bovec. Von Lichem jepotomec modroKTvne rodbine povezane z habsbursko."

SLOVENSKOSaamx Gradiinlk

OB LZIDU NOVE KNJIGEJANEZA GRADISNIKA

SLOVENSKO ALIANGLESKO

Izsla je pri Mohorjevi druzbi, obpredstavitvi pa so pripravili okroglomizo. Udelezenci: Janlco Moder. dr.Janez Dular. Marjeta Humar in AlenkaGlozancev. Janez GradiSnik je ze preddesetletjem napisal prirocnik z naslovomAli se znaino slovensko. Stiri leta pozneie?a je razsiril in ponatisnil z naslovom Za)epo domaco besedo. V reviji Srce inokoter v dnevnem casopisju ie potemopozarjal na pretiran_o rabo tujih besed viavnem zivljenju. Zal je bila njegovaoeseda doslej "glas vpijocega v pusfiavi".Zaradi vse vecje uporabe tujk pri imenihpodjetij. izdelkov, ovojnin. ogiasov itd..ki sovelikokrat v tujih jezikih. najveckratv anglescini. so se udelezenci okroglemize odlocili.da bodopripravili izjavo.naslovljeno ustreznim oblastnim telesom.javnim ustanovam in javnosti sploh.Zavzeli se bodo za ustanovitev telesa. kinaj bi ucinkovito in trajno skrbelo zaobrambo slovenscine.

KIPAR IVAN NAPOTNIK

V ljubljanski galeriji Ilirija na Trzaski 40 so odprlira^stavo izbranih kipov iz stalnegalerije Ivan Napotnikv Sostanju. Napotnik je v slovenskem prostoru najboljpoznan po mah plastiki v lesu. To je njegova posebnostv slovenski umetnosti moderne. Gre za kiparja, ki jepresegel meje podobarstva, ki se ga je najprej izucil.Pogost Napotnikov motiv so zenski liki, otroci indelavci, predvsem usnjarji. Na sliki: kiparsko deloIvana Napotnika Boginja ljubezni, brusen les, 1946, 36x 26 x 8 cm.

LIECHTEINTSEINSKIKNEZJI PAR OBISKALSLOVENUO

Kneza Liechteinsteina, Hansa Adama II, je na uradnem obiskuv Sloveniji spremljala njegova soproga knjeginja Marie. Napoti v Soskodolino sta si visoka gostaogledala vrSiSko ruskokapelico iz prve vojne, po obisku kobariskega muzeja pa secerkev, grobnico francoskih kraljev in knjiznico v samostanuKostarijevica pri Novi Gorici. Ded njegove knezje visokostiHans-Adama II. je sodeloval na Soski fronti kot vodjaclovekoljubne organizacije.

GLAS SLOVENIJE stran 8

DRZAV0IMAM0KAJ PA ZDAJ?

SLOVENCI INPRIHODNOST

Zbornik 32 avtorjev

NAROCILApo tei.: 061/219 125ali v vseh knjigarnah.

Nadaljevanje iz prejsne stevilke

SEL JE POPOTNIKSKOZIATOMSKIVEK

MatejBor(1913- 1993)

>el je popotnik skozi atomski vekin je na trznicah, kjer prodajajo vse,ludi marelice in smarnice

jgodaj spomladi,prodajal svoje srce.[n ko ga je razprodal,je rekel: Kaj sedaj?ypraSal je kanarcka: Ali naj kupim tebe?- Kaj boS z menoj zdaj, ko nimaS srca?Vprasal je psa: Ali naj kupim tebe?- Pretepal bi me zdaj, ko nimaS srca.Vprasal je zvezdo: Ali naj kupim tebe?- Kam me bos' spravil zdaj, ko nimaS srca?In nazadnje je sklenil, da si pozidaiiiSico

tarn na obronkih atomskega veka.[n tako je tudi storil.[n ko so ljudje hodili mimo in vpra§evali:Kdo zivi v tej hiSici,ia nikoli ne odpre ne oken ne vrat?|e rekla hiSica:ilovek, ki se je skril vame,cer ga je sram, da je prodal svoje srce.- Gotovo ga je prodal slabo,;o dejali in pognali svoje limuzinenaprej skozi atomski vek.

Sel je popotnik skozi atomski vekin je srecal cloveka,ki je razlozil njegovo duSo.Razlozil jo je,zloziti pa je ni vec znal.Popotnik mu je placal,kar je terjal,spravil tako razlozeno duso v kovcekin je Sel naprej.Od psihiatra do psihiatra.In vsi so bili kakor otroci,ki jemljejo drug drugemu igraco iz rok,katero so razloiili,da bi jo znova zloiili,a vse zastonj —,pa tudi ce jo zlozijo,jo zlozijo narobe.In ko je nazadnje, truden od vsega tega,pozabil kovcek v cakalnici,je imel tezavev uradu za najdene predmete,saj ni znal povedati,kaksna je bila njegova duia.Vse, kar je vedel, je bilo to,da je bila razlozena,taksnih razlozenih duS

pa je dosti in vsak dan vec.

Se nadaljuje

Continuation from previous issue

A WANDERER LN THEATOM AGE

MatejBor( 19913-1993)

Ill

A wanderer went through the atom ageand in the market squares where all things are for sale,from apricots to lilies of the valleyin early spring,he bartered away his heart.And having sold it,said: »What now?*

He asked a canary: ~Shall I buy you?-*-What would you do to me now that you've no heart?-*He asked a dog: -Shall I buy you?*-You would only beat me now that you've no heart.*He asked a star: -Shall I buy you?*-Where could you put me now that you've no heart?At last he resolved to build

a hut,there on the outskirts of the atom age;and this he did.

When people passing by it asked:-Who lives in this hut

that never opens the windows or the door?*the hut replied:>»A man who hides inside.from shame at having sold his heart.*-He must have sold it cheap,*they said, and drove on in their limousinesright through the atom age.

IV

A wanderer went through the atom ageand met a man

who tore his soul apart.Tore it apart,but could not join it up again.The wanderer paid himwhat he asked,put his dismembered soul into a caseand went on.

From one psychiatrist to another.And they were all like childrenwho from each other take a toy,pull it apart,then try to make it whole again,but all in vain, —for even if they dothey get it wrong.And when at last, wearied of it all,he forgot his case in a waiting room,he had trouble

in the Lost Property Office,since he could not tell themwhat his soul looked like.

All he knew was

that it had been dismembered,and such dismembered souls

increase in numbers day in day out.

To be continued

GLA.S' SLOVENIJE stran 9

ZDRRUJE

DEJ AVNOSTI SLOVENSKE MREZE ZDRAVIH MEST1992/93

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1986 z vkljucitvijo11 mest zacela projekt Zdrava mesta v Evropi. Postavljena sobila nacela "Zdravje za vse do leta 2000" ter pogoji inprednosti za dosego postavljenih ciljev. Projekt je uspel inKonec prvega petletnega obdobja je bilo vkljuceno 375 mest,18 drzavah pa delujejo nacionalne mreze. Slovenska mestaLjubljana, Maribor in Celje so se pridruzila leta 1989 in sodelovala v takratni jugoslovanski mrezi. Letos pa so si vSloveniji v programu zdravih mest zadali organizacijo sejma"'Mini Paracelsus", potekal bo od 4. do 6. novembra na Ptuju inbo prikazal delovanje slovenskih zdravih mest z osrednjo temo"Voda".

V SLOVENIJI 30 OBOLELIH ZA AIDSOMStevilo naznanjenih primerov aidsa po starosti: od 0 - 11mesecev eden; od 20 - 24 let eden; od 25 - 29 let devet; od 30- 34 let pet; od 35 - 39 let pet; od 40 - 49 let 5; od 50 - 59 eden;vec kot 60 let eden — vsi moski; zenska le ena od 50 - 59 let.Stevilo naznanjenih primerov aidsa po obmocju prebivalisca,stalnega ali zacasnega: Celje tri , Koper stiri, Kranj eden,Ljubljana dvanajst, Maribor tri, Murska Sobota nihce. NovaGorica tri. Novo mesto eden, Ravne na Koroskem eden.Razen dveh, eden iz Maribora in eden iz Kranja, so vsi sstalnim prebivaliscem v Sloveniji

MEDNARODNI POSVET "VARNA TRANSFUZIJA"Prvi mednarodni posvet dezel Alpe-Jadran z naslovom Varnatransfuzija je potekal od 15. do 16. oktobra letos v Mariboru.To znanstveno sreCanje je zdruzilo izvedence iz Avstrije,Bavarske, HrvaSke, Italije, Madiarske in Slovenije. Pojemvarne transfuzije se zacne ze pri posodi za hrambo, potekaskozi ves proces do same transfuzije, katero danes odklanjavse vec pacientov. Prof. dr. Edvard Glaser z mariborskebolnisnice je dejaLda morajo zdravniki, ki si pridobivajo nazivspeceialist transfuziologije skozi "tri gosta sita". Orisal je tudipomembnost racunalnika pri celotnem postopku, saj jih taopozarja na iztekajoce roke za hrambo krvi.

flSTRONOMIJH

ASTRONOMI CAKAP NA STRAHOVITO SRECANJE SPLANETOM JUPITROM

Dvajsetega julija ali okrog tega datuma 1994 bokomet Shoemaker-Levy 9 "skoraj zagotovo" trescil vJupiter s hitrosljo 60 kilometrov na sekundo in se bounicil, ko bo prodiral skozi goslo Jupitrovo atmodfero.Energijo, ki se bo takrat sprostila, lahko primerjamo zmocjo "srecanja" asteroida z Zemljo pred 65 milijonilet. Kakih 100.000 let potem je nas planet mendaovijal plasc prahu, tako da je izumrlo dosti zivalskihvrst, med katerimi so Dili tudi dinozavri.To bo dogodek tisocletja, je dejal strokovnjak geoloskesluzbe v ZDA Eugene M. Shoemaker, ki je skupaj zzeno Carolyn in izkusenim lovcem na komete DavidomH. Levyjem marca letos odkril novi komet.UDAR NA JUzNI POLOBLI pPITRA?Astronomi pravijo, da bodo kosi kometa trescili najuzno poloblo Jupitra, na tisti strani, ki gleda proc odzemlje. Pricakujejo, da se bo ob udarih bliskalo s 100-krat mocnejso svetlobo, kot je svetloba Venere.Opazovald na zemlji bodo lahko gledali le svetlobo,odbito od Jupitrovega velikega satelita 10. S pomocjoastronomske tehnologije pa bodo vseeno uspeliposneti dogajanje s kamerami. Kolicina energije, ki sebo sprostila, po vsakem udaru, bo tako mocna, da bomorala povzrociti dolgotrajne posledice v atmosferi,menijo celo, da bo komet ustvaril na Jupitru nov,velikanski sistem viharjev, podoben znani rdeci lisi.Ker bi se lahko okoli planeta ovil velik oblak prahu, bilahko nastale velikanske meglice in to bi utegniloohladiti Jupitrovo stratosfero.

ujdHnoc^iiiij

Oie of the leaders inrefrigerators, freezers,

stoves, ovens,washers &dryers.

gorenje pacificDomestic Appliances

0285/UTTLE & ASSOC.

GLAS SLOVENIJE stran 10

UTRINK I IZ NflSE SLOUENSKE SKUPNOSTI

25 LET SLOVENSKEGA SVETISCA...

Slovensko versko in kulturno srediSSe Sv. Cirila in Metoda vMelbournu je proslavilo 17. oktobra svojo 25-letnico. PatruBaziliju je s pomocjo pridnih slovenskih rok in dobrotnikovuspelo pred petindvajsetimi leti pozidati lastno slovenskosvetiSce, kjer je skupaj z drugimi franciSkanskimi brati-duhovniki opravil, kakorje povedal na radijski oddaji 3 EA,okrog 300.000 obhajil, krstov 1.405, birmancev je bilo 384,prvoobhajancev 86, poroCil je 615 parov, na pokopaliSCe pa ieiz slovenske cerkve pospremil 298 rojakov. Statistikadejavnosti slovenskega verskega in kulrurnega srediSCa paje Sedalefc vecja, saj se je tokom let v dvorani pod cerkvijo zvrstilona stotinekulturnih in drugih prireditev.Pater Bazilij je danes v"napol pokoju", popoln pocitek mu ne dovoljuje urejevanjercviic Misli."Mcnda mu privoSdimo pocitka kar vsi in obenemizrekamo svoje spoStovanje za tisto trdo, vcasih nadvse teiavnodelo, ki gaje med Slovenci v Melbournu opravil, ceprav ostajatako za njim, kot za delom slovenske skupnosti tudi nekajgrenkobe in nesporazumov. Toda so trenutki, ko se take recipozabijo, ko je treba stopiti skupaj in zaploskati in izredispoStovanje za vse kar je bilo storjeno dobrega. Pater Bazilij sije zasluzil miren po&tek med svojimi rojaki, saj ga pridno investno nadomestuje danaSnii predstojnik pater Tone.Ob obletnici sta patra Tone Gorjup in Valentin Bazilijpripravila zanimiv spored za ves teden, od vecera za zakonce,do vecera za maldino, maSe tridnevnice, ki so jih opraviliprovincial Slovenske fran&Skanske province Svetega kriia izLjubljane p.Polikarp Brolih, pater Valerijan Jenko iz Sydneyain pater Janez Tretjak iz Adelaide. Provincial Brolih je na danglavnesvecanosti vodil slovesno somaSevanje. Po masi je bil vdvorani kratek kulturni program, na katerem ie zapel tudi moSkipevski zbor pod vodsvom Katarine Vrisk. Mladi pa so ponovnopredstavili pravljico Slavcek in vrtnica. Med slovenskimi inavstralskimi gosti je bil tudi odpravnikposlov VeleposlaniStvaRS iz Canberre Aljai Gosnar.

***

OBLETNICA KLUBA JADRANSlovenski primorski socialni klub Jadran ie v soboto, 16.oktobra s kratkim kultumim programom in zabavo proslavil 22let svojega obstoja. Tudi na tej svecanosti je oil prisotenodpravnik poslov RS Alja2 Gosnar. Na zalost se tega vecerazaradi botezni ni mogel udeleiiti predsednik kluba ValentinBrecelj. Zelimo mu skorajSnjo ozdravitev in da bi kotpredsednik docakal Se vet obletnic tegaslovenskega kotifcka vsirnem Melbournu, ki so ga prav tako kot vse druge zgradilepridne roke avstralskih Slovencev. Vsem clanom druStva Se namnoga leta!

***

IZSLA NOVA STEVILKA LITERARNE REVUESVOBODNIRAZGOVORI

Leto XI, Stevilka 3, piSe na platnicah oktobrske StevilkeSvobodnih razgovorov, literarne revije SALUK-a (Slovenskiliterarno umetniSki krozek), ki jo urejuje naS pesnik izSydneyaJoie Zohar. Tudi v tej stevilki se na 46 straneh najdeprecej zanimivega branja. Od poezije Pavle Gruden, DanicePetric, Ivana B. LegiSa, Milana VincetiCa, Stane CepuS inMarjana Stravsa, do proze Joieta 2oharja in Ljenka Urban6ica.Zammivi so spomini na bratomomo vojno Jozeta Ko^orokagod naslovom "Od panzerja in Dakija v svobodo" ter Antona

ilaznika "Pohod v strahu . V reviji so obiavljena tudi pismaZvoneta Zigona, Berta Pribca in Antona Blaznika. Najde se paSe kaj vet zanimivega branja. Zanimivo je to, da nekaterislovenski novinarji iz naSe avstralske slovenske skupnosti(predvsem na radiu) nisoriiti naroceni na to revijo in tako joseveda niti ne omenjaio. Skoda, da ignoriramo in tako malocenimo prostovoljnodelo naSih avstralskih rojakov.Revija izide nekajkrat na leto, narofcite pa jo lahko na naslov:Joze Zohar, 19 A Hume Crescent, Werrington, NSW 2747.

***

SLOVENSKI HUMORISTKITONCA IN VANCA ZE VAVSTRALIJI

Ekipa slovenskih kulturnikov iz Trsta je prispela v Sydney vCetrtek, 22. oktobra. Kdor se zeli do solz nasmejatihumoristkama Tonci in Vanci, naj posluSa obvestila naslovenskih radijskih oddajah. MelbournSani ju zelo dobropoznamo, saj sta ie nekaj tednov redni goSdi vsake radijskeoddaje v slovenskem jeziku na Radiu 3 EA.

VPIS ZA POUK SLOVENSGTNE NA UNIVERSITY HIGHSCHOOL V MELBOURNU S 23. OKTOBROM

Vpis za pouk slovenScme bo vsako soboto do konca novembra.VpiSeio se lahko otroci od 5. razreda osnovne Sole naprej inodrasii. Studij je mozen tudi na daljavo. Za veC informacijlahko pokliSete na telefon: 348 1720 ali Aleksandro Ceferin natelefon: 802 4326.

"DUHOVNIK NAJ BO VEDNO NOSULEC DOBROTE INMIRU",

je dejal provincial Polikarp Brolih v pogovoru z Marizo Li6an,na slovenski oddaji radia 2EA v Sydneyu in nadaljeval: " kijetemeljna postavka evangelija. Prav tako redovnice - sestre. Eniin drugi naj prinaSajo livljenski optimizem, dobroto, mir indobrohotnost do vseh, ne glede na prepridanje in kakrSnokolioglaSenost, kerje cerkevza vse!"Na Marizino vpraSanje ali bo pater Valerijan Jenko ostal vAvstraliji je odgovoril: "Toje v glavnem oavisno le od niega.Sam se bo odwdil ali ostane ah pa se bo vmil v Ljubfjano.Vsekakorpa pridakujemo novega predstojnika, ki ga bo vpeljalv delo pater Valerijan." P.Brolih je dejal, da redovnice sicerniso v njegovi oblasti, zaenkrat pa da se je doseglo, da bostasestri v Sudneyu ostali dokler bosta sami zeleli. ^ p

SLOVENSKI AVSIBALSKI KLUB PLANICA LTD

WOLLONGONG

POBox 1866, WoUongongNSW 2 500Naslov: 136-140 Princess Highway, Figtree, NSW 2525.

SPOROCA

OdborKluba Planice v Wollongongu vabi vse Skovence, njihove sorodnike inprijatelje na prireditev, kijo bosta imeliTatjana Turk (Tonca) in Ingrid Verk)Vanca), igralki iz Trsta. Med nami bosta v nedeljo, 7. novembra 1993.

Istega onebo tudi masa v dastvsem svetnikom, katerim je nasacerkevposvecena. Masa boob 17h, po masipa bov dvorani nastop nasih umetnic iz Trsta

Klub Planica v Wollongongu praznuje to leto deseto obletnico nakupa cerkve inklubskih prostorov.Tajubilej bomopraznovali

v soboto, 20. novembra 1993.Zgodaj zjutraj se bo zacelo balinarsko tekmovanje, ob 16h bo slovesnamasa, ob 18h zvecerpa pozdravgostov inkratek kulturni programv dvorani, nato sledi vecerja inprosta zabava. Igrali bodo Veseli Gorenjci. Za vec pojasnil

lahko poklicete Ivana Rudolfa, na telefon. 042-847 364.Vljudno vas vabi odbor kluba Planice.

Tajnica Margaret Hatezic

/

GLAS SLOVENIJE stran 11

n • • mAUSTRALIA

UK

euro

international ptyJtd.

EURO FURNITURE

Wide range of colonial furniture from SloveniaDining Settings Bentwood ChairsRocking Chairs Modern Bedrooms

Available at an leading furniture retail stores

EURO TRADING

Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery,sporting equipment, food products and a variety of other products

SHOWROOM ADDRESS:3 Dalmore DriveScoresby VIC 3152Ph: (03)764-1900Fax: (03) 764-1461

SYTJtCY BRANCH2A Bessemer StreetBlacktown NSW 2148Ph.: (02)671-5999Fax: (02)621-3213

A KONCU SE NASMEJTE...

UVOZENA IZ HRVASKEHrvaSki predsednik dr. Franjo Tudzman naredi nekajnarobe, soproga Ankica vzklikne: "O moj bog, kaj sistoril?" Franjo pa jo popravi: "Ankice, ko sva sama, melahko kliceS kar Franjo."

POLICISTA IN PATERPaterse sprehaja ob Dravi in se srecaz dvema policistoma.Policist:"Pater, zakajimate obvezano glavo, vas je kdo nabunkal?"Pater: "Ziutraj sem z glavo zadel ob bojler."TovariS butne policista:"Kaj pa jebojler?" Policist: "Kaj me spraSujeS, saj veS, da ne hodim v cerkev."

VOJASKAMULANa nekem spomeniku vojaSki muli je pisalo: " Ta mula je v zivljenju brcnila 12vojakov, 5 oficirjev, 2 generala in eno mino."

-qotjoumxi

VS£ JVAjSOLjirSamo narocilnice in ceke po&iljati na naslov

uprave. Vse ostale prispevke pa na naslovurednistva:

GLAS SLOVENIJE2/15 Allandale Rd. Boronia 3155

Victoria, AustraliaTelefon-fax: (03) 762 6830

% «GLAS SLOVENUE

Zaloznik-ZalozbaGLAS Ustanovitelji in upravniodbor-DuSan Lajovic.Alfred Breznik. Stefan Merzel in Stanka Gregorid Upravnik-StefanMerzel,265 Nicholson Str. Footscray. Vic 3011: telefon (03) 6875176(7/avna in odgovoma urednica-Stanka Gregorid, 2/15 Allandale rd.Boronia. Vic 3155; telefon - fax: (03) 762 6830 UredniSkiodbor-DragaGelt, ToniGrlina, Lojze KoSorok, Vinko Rizmal, Ljenko UrbancicTehnidno oblikovanje, umetniSka izdclava in pripravastrani - StankaGregorid: RacunalniSka osnovazaprvo stran- Draga Gelt:

Logo- Frances Gelt:Distribucija - S. Z. GregoridInfonnacije: STA - Fax poro£ila Slovenske tiskovne agencije,OBVESTKA SLOVENSKEGA VELEPOSLANISTVA iz Canbene in

SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneya,SLOVENIAN BUSINES,SLOVENEC, DELO. DRUZINA. VECER. BROSURE O SLOVENIJI,MLADINA. NASA SLOVENUA, RODNA GRUDA. MLADIKA.REVUA SLOVENUA v angleSdini, Radio SBS, 3 ZZZ

Naro&unGLAS SLOVENUE

PRILOZENCEKZA:letno twotwuori 50 XX)•UpoUctno$30XK)

UPRAVA: GLAS SLOVENUE

265 Nicholson Street

Footscray, Victoria 3011

Podpisani(a)

Ulica in kraj

Driava PoJtnaSt.

Podpis Datum.-L

TISK:BountyPrint. 65Heatherdale Ro»d, Ringwood, Vic. 3134

j