uČni naČrt predmeta / ourse sylla ... - akademija za glasbo · 6. orkesterske redukcije za en...

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet: A vista igra 1

Course title:

Študijski program in stopnja Study programme and level

Študijska smer Study field

Letnik Academic year

Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Klavir 1 1+2

Vrsta predmeta / Course type Obvezni

Univerzitetna koda predmeta / University course code:

Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Laboratory work

Teren. vaje Field work

Samost. delo Individ. work

ECTS

30 (15+15) 60 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski

Vaje / Tutorial:

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka.

Vsebina:

Content (Syllabus outline):

Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike) 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka) 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev" 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature 6. transponiranje vzorcev in formul 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti

9. odpravljanje težav na individualni ravni

Temeljni literatura in viri / Readings:

1. Bachovi korali 2. Učbeniki Associated Board London 3. Haydnove simfonije v priredbi za klavir štiriročno 4. Lažji primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 5. Sonatine 6. Lažje vokalne in instrumentalne spremljave 7. Beethovnovi kvarteti v priredbi za klavir štiriročno 8. Srednje zahtevni primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 9. Srednje zahtevni komorni parti, n. pr. klasične instrumentalne sonate (Donizetti, Elsner …) 10. Srednje zahtevne vokalne spremljave (Mendelssohn, Schubert …)

Cilji in kompetence:

Objectives and competences:

A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum b. ritem c. melodični potek d. harmonija 5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFIČNI 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjem a. primernega tempa in karakterja b. fraziranja in dinamike c. lepote tona in izraznosti

Predvideni študijski rezultati:

Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Uporaba Uporaba za hitrejše obvladovanje snovi pri glavnemu predmetu in pri komorni igri, hitrejše razumevanje prebranega notnega zapisa Refleksija: Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogledu Hitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti

Metode poučevanja in učenja:

Learning and teaching methods:

Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti

Načini ocenjevanja:

Delež (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Izpit. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega

Type (examination, oral, coursework, project):

obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

Reference nosilca / Lecturer's references:

Doc. Marina Horak Robert Schumann (Papillons, Nachtstücke, Kreisleriana), Pavane-Records, Bruselj, 1980 Slovenske klavirske sonate (Škerjanc, Lipovšek, Šivic, Matičič), Gallus Carniolus, Ljubljana , 1998 Nepoznani Chopin (Sonata op. 4, Poljske pesmi op. 74 - s sopranistko Pijo Brodnik), ZKP-RTV

Slovenija, 1999 doc. Vladimir Mlinarić - 09.02.2007, Skopje, Makedonija, komorni koncert, solist, Matjaž Robavs, bariton - 12.03.2007, Salzburg, Avstrija, komorni koncert (H. Wolf: Italijanska pesmaric - 05.05.2007, Ruesselsheim, BRD, koncert s triom Luwigana


Predmet: A vista igra 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Klavir 2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 (15+15) 60 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik.

Vsebina:


Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike), 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka), 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev" , 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature, 6. transponiranje vzorcev in formul , 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu, 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti 9. odpravljanje težav na individualni ravni


1. Beethovnovi kvarteti in Haydnove simfonije 2. Mozartovi klavirski kvarteti (branje-sledenje dodatnim glasovom) 3. Lažje orkesterske redukcije (spremljave koncertov) 4. Zahtevnejše voklane spremljave (Debussy, Duparc …) 5. Manj znane skladbe iz klavirske literature 6. Orkesterske redukcije za en klavir, dva klavirja ali klavir štiriročno 7. Klavirski izvlečki oper in oratorijev 8. Težje spremljave (klavirskih) koncertov) 9. Spopadanje s sodobnimi notnimi zapisi zmerne težavnostne stopnje 10. Manj znane skladbe iz klavirske literature



A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni, 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze, 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum, b. Ritem, c. melodični potek , d. harmonija 5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFIČNI 1. sprostitev gibalnega aparata, 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjem a. primernega tempa in karakterja, b. fraziranja in dinamike, c. lepote tona in izraznosti



Znanje in razumevanje: Razumevanje in takojšnja izvedba notnega zapisa Spremljava, korepeticije, komorna igra, Prvo branje solistične literature Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

Knowledge and understanding:

izvajalski praksi Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogledu Hitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti



Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



doc. Marina Horak - Robert Schumann (Papillons, Nachtstücke, Kreisleriana), Pavane-Records, Bruselj, 1980 - Slovenske klavirske sonate (Škerjanc, Lipovšek, Šivic, Matičič), Gallus Carniolus, Ljubljana , 1998 - Nepoznani Chopin (Sonata op. 4, Poljske pesmi op. 74 - s sopranistko Pijo Brodnik), ZKP-RTV

Slovenija, 1999 doc. Vladimir Mlinarić:

- 09.02.2007, Skopje, Makedonija, komorni koncert, solist, Matjaž Robavs, bariton - 12.03.2007, Salzburg, Avstrija, komorni koncert (H. Wolf: Italijanska pesmaric - 05.05.2007, Ruesselsheim, BRD, koncert s triom Luwigana


Predmet: Analiza glasbenih oblik 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja

1 1, 2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 15 15 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Jani Golob

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v študijski program

Vsebina:


Seznanjanje z osnovnimi oblikovnimi enotami- motiv, dvotaktje, stavek, perioda, pesemska oblika itd. Poznavanje fuge in druge kontrapunktične oblike, Poznavanje sonatnega stavka, sonatne oblike in analiza nekaterih temeljnih del iz glasbene literature.


Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicima Umetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis W.W.Norton 1987 (184 str.)- izbrana poglavja



Poznavanje glasbenih oblik. Razvijanje sposobnosti samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja.



Znanje in razumevanje: - spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov




Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



Jani Golob, red. prof.: - Koncert [1992] za violino, violončelo in orkester Concerto for violin, violoncello and orchestra Ed. DSS 1322 - Krpanova kobila [1992]: opera buffa v treh dejanjih Krpan's mare: opera buffa in three actsDSS 1335 - Krst pri Savici (1989): balet The Babtism at the Savica: ballet Ed. DSS 1242*


Predmet: Analiza glasbenih oblik 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja

2 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 15 15 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 2. letnik študijskega programa, opravljen izpit iz Analize glasbenih oblik 1

Vsebina:


Seznanjanje z glasbenimi oblikami glasbe 20 in 21. stoletja. Praktična analiza izbranih del


Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicima Umetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis izbrana poglavja W.W.Norton 1987 (184 str.) Alfred Blatter:Revisiting Music Theory -izbrana poglavja Routledge 2007



Spoznavanje z glasbenimi oblikami v glasbi 20 in 21. stoletja Razvijanje Sposobnost samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja.

Predvideni študijski rezultati: Intended learning outcomes:

Znanje in razumevanje: -spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov




Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



Jani Golob, red.prof.: - Koncert [1992] za violino, violončelo in orkester Concerto for violin, violoncello and orchestra Ed. DSS 1322 - Krpanova kobila [1992]: opera buffa v treh dejanjih Krpan's mare: opera buffa in three actsDSS 1335 - Krst pri Savici (1989): balet The Babtism at the Savica: ballet Ed. DSS 1242


Predmet: Ansambelsko petje

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Petje 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vsebina:


-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli). -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje.


Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae, Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette, Bach: Cantate, Purcell: dueti,Pergolesi: Stabat Mater, Vivaldi: Gloria, Handel: oratoriji in opere, Haendel: zbirka 21 duetov , Carissimi: oratoriji in maše, H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: maše, Mozart: Bastien in Bastienne, dueti, terceti,kvarteti iz oper: Don Giovanni, Le nozze di Figaro, La finta Giardiniera, Die Zauberfloete, itd. Brahms: Liebeslieder, Brahms: NeueLiebeslieder , Schumann: Dueti, Bellini: La sonnambula, Donizzetti: Don Pasquale, Ljubezenski napoj, La favorita, Verdi: Rigoletto, Messa di Requiem, Don Carlos, Un Ballo in Maschera, Il trovatore, Rossini: Il barbiere di Seviglia, Viliem Tell, Puccini: Gianni Schicchi, Suor Angelica, La Boheme, itd. F. Lehar: Vesela vdova, J. Strauss: Netopir, Gerschwin: Porgy in Bess



Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partov.



Znanje in razumevanje • sposobnost prilagajanja in usklajenega petja • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba

izkoriščanje pridobljenih veščin ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

Refleksija

vrednotenje sposobnosti skupinskega petja

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih skladb in oper) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja



Pouk v manjših skupinah.



Assessment:

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček


Predmet: Antropologija glasbe: Glasbe sveta

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 1 ali 2 ali 3 1 ali 3 ali 5

Vrsta predmeta / Course type Strokovni izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. dr. Svanibor Pettan

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik študija. Kolokvija in opravljene individualne naloge so pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Vsebina:


Študnet spoznava: glasbo kot univerzalni, vsečloveški pojav v različnih sociokulturnih kontekstih; antropološki pogled na glasbene prakse sveta in faktorje, ki jih določajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, verski, jezikovni in dr.); aplikacijo teoretičnih izhodišč na enajst svetovnih glasbenih regij; pojmovanja zunanjih in notranjih meja med regijami ter študij stičnih točk med njimi; vplive evropskih glasb na druge dele sveta in zunajevropske vplive na evropske glasbe; konceptualizacijo ljudskih, umetnih in popularnoglasbenih praks ter procese kot so akulturacija, transkulturacija, idr.; različne glasbene prakse v raznovrstnih kontekstih – od vaških veselic do simfoničnih koncertov in Eurosonga; raznovrstne raziskovalne pristope glede na

glasbene zvrsti in regionalne značilnosti; pisne in druge vire (knjižne izdaje, periodika, diskografija, avdiovizualni priročniki).


Blacking, John. How Musical is Man? 1976. Manuel, Peter. Popular Musics of the Non-Western World. 1988. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Muršič, Rajko. Neubesedljive zvočne igre. 1993. Nettl, Bruno in dr. (ur.). Excursions in World Music. 1997. Pettan, Svanibor. Rom Musicians in Kosovo: Interaction and Creativity. 2002. Seeger, Anthony. Why Suya Sing. 2004. Shehan Campbell, Patricia. Teaching Music Globally. 2004. Stokes, Martin (ur). Ethnicity, Identity and Music. 1994. Titon, Jeff Todd (ur.). Worlds of Music. 1996.



Študent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu. Razvije sposobnost: kritičnega vrednotenja glasbe in sposobnost kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe.



Znanje in razumevanje: Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe ter odnosa med glasbo in kulturo v pristopih znanstvenikov v različnih delih sveta. Vpliv študijskih izkušenj iz drugih delov sveta na celostno in večplastno dojemanje glasbe v lastnem prostoru. Kritično obravnavanje virov in metodoloških postopkov. Spretnost uporabe domače in tuje literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov in izvajanja izbranih glasbenih primerov.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno izvajanje glasbe.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne


ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene.


Red. prof. dr. Svanibor Pettan - (Ur./ed.) Music, Politics, and War: Views from Croatia. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research, 1998. - "Musical Reflections on Politics and War: An Ethnomusicologist in Croatia in the 1990s". V/In: Reuer, Bruno (ur./ed.) Musik im Umbruch - New Countries, Old Sounds?, München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1999, 281-292. - (Soavtor/co-author) Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000


Predmet: Aranžiranje za male ansamble (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial

Lab. vaje Laboratory

work



ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. mag. Jaka Pucihar

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial: Slovenski


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Ted Pease and Ken Pullig: Modern Jazz Voicing Berklee Press 2001, 134 strani - Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani - Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani - Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani - Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani - Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani - Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani - Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani - Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani



- obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: študent - je sposoben izdelati aranžma za različne

sestave male-combo-zasedbe, - je sposoben natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov, - uporablja znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - je sposoben izdelati aranžma glede na zasedbo in stil, - vrednoti lastne dosežke, - vrednoti kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanja o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih, - vrednoti teoretično znanje s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine, - vrednoti in umešča lasten aranžerski stil v

današnje stilne opredelitve.




Glasbene metode, predavanja, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Aranžiranje za male ansamble za modul Aranžiranje in improvizacija je sestavljen iz kolokvija po prvem semestru in izpita. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno) oz. 6-10 (pozitivno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija.

50% 50%


Končna ocena modula Aranžiranje in improvizacija je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena)


doc. mag. Jaka Pucihar: - aranžmaji za big band RTV Slovenija (Da jora ta banerina, S'noči sem na vasi stal, My favourite things...) - kompozicije za big band (Concerto Grosso za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, Flautino) - aranžmaji za veliki revijski orkester (slovenske popevke: Samo ti, Preproste stvari, Jutro, Zdravi bili,

Vzhod-Zahod in druge)


Predmet: Aranžiranje za velike ansamble (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1.stopnja Kompozicija in glasbena teorija Orkestrsko in zborovsko dirigiranje

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. mag. Jaka Pucihar

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev za večje zasedbe


Izbrana poglavja iz: Ted Pease and Ken Pullig: Arranging for large jazz ensemble; Berklee Press 2003, 208 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani

Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani



- obvladovanje aranžiranja za velike zasedbe (big band, ritmo-simfonični orkester, pihalni orkester) - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije kompleksnejših jazzovskih partitur



Znanje in razumevanje: - sposobnost izdelave aranžmaja za večje

zasedbe, - sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov, - uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil - vrednotenje lastnih dosežkov - vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize ter glasbene zgodovine - vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnje stilne opredelitve



Glasbene metode, predavanja, individualne naloge, analiza



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvij po prvem semestru in izpit od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

50% 50%






Predmet: Combo 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

1, 2, 3 oba



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. mag. jaka Pucihar

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik študijskega programa

Vsebina:


Študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja


Izbrana poglavja iz: Fake Book (standardi raznih jazzovskih avtorjev z vpisano osnovno harmonizacijo), različne izdaje



- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - igranje v mali zasedbi - combo



Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost igranja jazz standardov v mali zasedbi - combo - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu . - vrednotenje lastnih dosežkov - zavedanje in vrednotenje načina improvizacije v različnih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, - vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza




vaje



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Oceni se uspešnost na vajah in nastopih Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)




Vzhod-Zahod in druge


Predmet: Čembalo 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Čembalo 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 600 22 (13+9)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Vladimir Mlinarić, doc. Egon Mihajlović

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala in mora zadovoljavati splošne kriterije čembalske katedre. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalistične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z uporabo c) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturo d) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splošne kulture XVI in XVII stoletja e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami f) privajanje na pravilno samostojno domače delo g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih

nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletja a) Angleški virginalisti: pavane, galiarde, varjacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc ) b) Flamsko - Nizozemska šola: Varijacije Sweelinkove šole c) Italijanska šola: varijacije, galliarde, correnti ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc ) 2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletja Toccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUS Fantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja: A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ),Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a . 4) Suite Nemške šole XVII/XVIII stoletja J.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleške svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc.



a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje čembalistične tehnike b) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami c) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti d) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletja e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delo



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije


• vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: a) Pavane in Galiarde, Varijacije Angleških virginalistov, Flamansko-Nizozemske šole, Italijanske šole XVI/XVII stoletja b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja c) Toccata XVII stoletja d) Svita Nemške šole XVII/XVIII stoletja e) Basso Continuo: 1 počasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Vladimir Mlinarić

- 09.02.2007, Skopje, Makedonija, komorni koncert, solist, Matjaž Robavs, bariton - 12.03.2007, Salzburg, Avstrija, komorni koncert (H. Wolf: Italijanska pesmaric - 05.05.2007, Ruesselsheim, BRD, koncert s triom Luwigana

Egon Mihajlović:

Izdane zgoščenke Edicija Cybele ( Nemčija ): 1) Deutsche Musik des 18. Jahrhunderts na originalnimi čembali iz Germanische

Nationalmuseum Nürnberg 2) Ritratto dell Amore ( francoska glasba 18. In 20. Stoletja ) 3) Vivi Felice ( italijanska, dalmatinska in španska glasba 16. – 18. Stoletja )

Izdana zgoščenka Edicija Zenon ( Nemčija ): J.Ph. Rameau: izbrane scene in baleti iz oper »Les Fêtes d´Hébé“,“Castor et Pollux“,“Hippolyte et Aricie“, solisti in orkester »Compagnie Fontainebleau«, Dirigent Egon Mihajlović:

Celovečerni solistični recital: »Rittrato di Versailles&El Escorial«, J.Ch. de Chambonnieres, F. Couperin, P. Royer, J.C. Balbastre, A. Soler, internacionalni Festival za staro glasbo »Il Montesardo«, Alessano, Italija 2010, Dvorana Konzervatorija za glasbo in balet Maribor, 2010


Predmet: Čembalo 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 600 22 (13+9)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Vladimir Mlinarić, Egon Mihajlović

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala za prvo akademsko leto in mora zadovoljavati splošne kriterije Pogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktično uporabo in vpogled v zgodovinske vire in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture XVII in XVIII stoletja d) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami e) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

f) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


a) Virtuozna oblika varijacij perioda XVII stoletja ( T.Tomkons: Barafostus Dreame; J. Bull: The Kings Hunt, Ut Re Mi Fa Sol La, Walsingham...; W.Byrd: The Bells, Pavana&Galliarda Passamezzo, Wolseys Wilde, Walsinhgam...; J.P. Sweelinck: Ut Re Mi..., Fantasia Chromatica,... b) težje Toccate stila Fantasicus G. Frescobaldi, M. Rossi, J.J. Froberger,... c) Francoski klavsenisti XVII in XVIII stoletja preludiji brez menzure in svite J.H. d´Anglebert-a, L. Couperin-a, Ch. de Chambonniér-a, F. Couperin-a, J.-Ph. Rameau-a, etc. d) Svite XVIII stoletja Haendel ( Les grandes Suites, Zbirke svit ), J.S. Bach ( Partite, Angleške Svite ) e) Neapelsko-Španska glasba XVIII stoletja Sonate D. Scarlatti-ja i P. A. Soler-a f) POLIFONE KOMPOZICIJE XVIII vijeka Težji Preludiji i Fuge iz WTK I & II, Toccate, Fantazije i Fuge J. S. Bacha g) Sodobna glasba slovensih skladateljev h) Klavikord a) Uvod u tehniko igranja, b) „18 Probestücke nebst freyen Fantasien“ C.Ph.E. Bach, 6 Sonat W. Fr. Bach-a i) Orgle a) Srednjeveška literatura ( Codex Faenza, Robertsbridge-fragment,... ) b) Renesansa: Andrija Antico Motovunjanin ( Frottole ), M.A. Cavazzoni ( Recercari, Motetti,...) c) Stylus Phantasticus: Toccate venecijanske šole ( A. Gabrieli, C. Merulo, ... ), Toccate južno-italjanske in rimske šole ( Mayone, Trabacci, Frescobaldi,... ) d) Stilus Polyphonicus: Ricercari, Fantasie, Canzone e) Španska glasba XVI stoletja: Tientos, Glosas in Fantasia-e ( T.de Santa Maria, A. de Cabezon, S. de Heredia,... )d) Preludijumi in Fuge J.S. Bach-a in D. Buxtehude-a, Choralvorspiele ( J. S. Bach )



a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnike b) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti c) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami posebno XVII in XVIII stoletja d) priprava na nastopanje e) priprava na samostojno izvajalsko delo f) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa )



• sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike • razumevanje procesov in metod samostojnege recepcije materije pri vadenju • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse • uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije in vporaba stilističnih zakonitosti • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa na čembalu, klavikordu, orglah in komorni igri • praktična primenjava bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihala • poznavanje čembalistične, orgelske, klavikordske in splošne glasbene literature XVI – XVIII stoletja • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike




a) Individualno delo s študentom b) zgodovinska izvajalska praksa, stilistika, ornamentika, agogika c) seminarji, ki jih organizira AG



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: 1) Težja Toccata ali Varijacije virtuoznega karaktera perioda XVII stoletja 2) Težji Preludijum in Fuga ( WTC )/ Fantazija in Fuga ali Toccata J. S. Bacha 3) Svita s Preludijom „non mesuré“ francuskega klavsenista XVII stoletja i deli svite francoskih klavsenistov XVIII stoletja 4) Svita XVIII stoletja ( Bach, Haendel,... ) 5) min. 4 Sonate različitega karaktera D. Scarlattija ali P.A. Solera


6) Sodobna skladba Sovensekga skladatelja 7) Klavikord min. Dve skladbe iz Opusa „18 Probestücke...“C.Ph. E. Bach-a 8) Basso Continuo Realizacija ene sonate, canzone, pesmi ali opernega odlomka XVII stoletja, ena kompletna sonata ali varijacije XVIII stoletja 9) Orgle a) 2 Toccate + 2 Polifone skladbe italijanske šole XVII stoletja b) 2 Tienta ali Glosas španske šole XVI stoletja c) 2 skladbe iz renesanse ali poznega srednjega veka d) lažja orgelska skladba Bach-a ali Buxterhude-a Ocenjevalna lestvica: 6- 10 (Pozitivno) 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


doc. Vladimir Mlinarić - 09.02.2007, Skopje, Makedonija, komorni koncert, solist, Matjaž Robavs, bariton - 12.03.2007, Salzburg, Avstrija, komorni koncert (H. Wolf: Italijanska pesmaric - 05.05.2007, Ruesselsheim, BRD, koncert s triom Luwigana

Egon Mihajlović:






Predmet: Čembalo 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 600 24 (12+12)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Vladimir Mlinarić, doc. Egon Mihajlović

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala za drugo akademsko leto in mora zadovoljavati splošne kriterije Pogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktično vporabo in uvid v zgodovinske izvore in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in uvid v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture od XVI do XVIII, in XX stoletja d) izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa

glasbe in njenih oblikov vza čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami f) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


1) francoski klavsenisti XVIII stoletja: Svite iz štirih zvesk F. Couperina, skladbe Rameau-a, A.L. Couperina, A.Forqueray-a, J. Duphly-a, Balbastre-a, Royer-a,... 2) J.S. Bach: Težje Partite, Angleške Svite, Koncerti za čembalo in godalce ( min. 1 ); Haendel: težje svite, Koncerti za čembalo in orkester 3) C. Ph. E. Bach: velike sonate za čembalo ( Sveska 1-3 ) 4) Sonate D. Scarlattija, P.A. Solera, P.D. Paradies-a 5) skladbe XX in XXI stoletja za čembalo ( F. Petit, Ligeti, Poulanc, ... ) 6) Klavikord: Svobodne fantazije ( Freye Fantasien ) in Sonate C.Ph.E. Bacha, Wagenseil-a, Sonate J. Haydna ( Sonate D-dur, C-dur,... ), skladbe W.A. Mozart-a ( npr.Fantazija d-moll, varijacije ) 7) Orgle:a) Južnonemška škola XVII in XVIII stoletja: Toccate, Fuge in Varijacije (Muffat, Kerll, Pachelbel,.... )b) Težje Toccate italijanske šole ( M. Rossi, C. Merula, B. Storace,... ), Canzone alla francese G.Gabrieli-a,...c) POLIFONSKI STIL ( Sweelinck: Ricercari e Fantasie, Froberger: Ricercari i Canzone, Bull: In Nomine, Gibbons: Fantasie,... )d) Španska šola XVII stoletja ( Tientos de medio registro - Kompozicije Fr. Correa de Aurauxo-a, P. Bruna, J.B. Cabanilles-a, S. Duron-a,... )e) Francoska šola XVII in XVIII stoletja ( de Grigny, L. Clérambault, L. Marchand, F. Couperin, L. Daquin,... )d) Bach



a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnike b) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti c) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami posebno XVIII, XX in XXI stoletja d) izdelovanje skladb – poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko delo g) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa )



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike • razumevanje procesov in metod samostojnege recepcije materije pri vadenju


• poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse • uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije in vporaba stilističnih zakonitosti • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa na čembalu, klavikordu, orglah in komorni igri • praktična uporaba bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihala • poznavanje čembalistične, orgelske, klavikordske in splošne glasbene literature XVI – XVIII stoletja • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike



Individualno delo s študentom



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: 1) Skladba XVII stoletja 2) Svita francoskega skladatelja XVIII stoletja ( Couperin, Rameau,... ) 3.) Svita / Partita J. S. Bacha 4) Svita G. F. Hendla ali izbor programskih skladb Royer-a, Duphly-a, Kuhnau-a (Biblijske Sonate) ali Sonata stila Sturm und Drang 5) Koncert za čembalo in godalce J. S. Bach-a ali Hendla 6) Sonata za čembalo obligato ( Npr. Sonata za čembalo in flauto h-mol J. S. Bach-a; C. Ph. E. Bach: Sonata za čembalo in flauto D-dur, etc )


7) Sonata XVIII stoletja ( 2 liričnega + 4 virtuoznega karaktera D. Scarlattija, P. A. Solera ali Paradies-a ) 8) Skladba XX ali XXI stoletja 9) Klavikord:a)1 »Freye Fantasie« C. Ph. E. Bach-a, b)1 Rondeau iz zbirke „Für Kenner und Liebhaber...“, c)1 Sonata, Varjacije ali Fantazija Dunajske klasike 10)Basso Continuo Dve težji baročni sonati 11) Orgle: a) Francoska šola XVII in XVIII stoletja( Suita 1 ali 2 Clérambault-a, Svite de Grigny-a, L. Marchanda, odlomki iz orgljskih maš za orglje F. Couperina,... )b) 1 Toccata in Fuga, Fantasia in Fuga ali Variacije virtuoznega karaktera nemškeg skladatelja XVII stoletja( Npr. iz Opusa Pachelbel-a, Kerll: Passacaglia, Muffat: Passacaglia, ... )c) 2 Tiento-a Španskih skladateljev XVI do XVIII stoletja d)1 Toccata + 1 Ricercare Italianskih skladateljev XVI-XVIII stoletja e) relevantna skladba J. S. Bach-a Ocenjevalna lestvica: 10-6 (pozitivno) 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



Egon Mihajlović:






Predmet: Čembalo B (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje, Klavir, Orgle

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Vladimir Mlinarić, doc. Egon Mihajlovič

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis na Akademijo za glasbo na smeri klavir, orgle, dirigiranje, sakralna glasba. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


a) razvoj specifične igralske in manualne čembalistične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z uporabo c) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturo d) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splošne kulture XVI in XVII stoletja e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletja a) Angleški virginalisti: pavane, galliarde, variacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc ) b) Flamsko - Nizozemska šola: Variacije Sweelinkove šole c) Italijanska šola: variacije, galliarde, corrente ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc ) 2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletja Toccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUS Fantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja: A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ),Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a . 4) Svite Nemške šole XVII/XVIII stoletja J.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleške svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc.



a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje čembalistične tehnike b) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami c) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti d) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletja e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delo g) spoznavanje basso continuo igre



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.


pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, seminarji, ki jih organizira AG



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: a) Pavane in Galiarde, Varijacije Angleških virginalistov, Flamsko-Nizozemske šole, Italijanske šole XVI/XVII stoletja b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja c) Toccata XVII stoletja d) Suita Nemške šole XVII/XVIII stoletja e) odgovarjanje na vprašanja komisije s področja stilistike, ornamentike, retorike, glasbene in vseobče kulture XVI in XVII stoletja f) Basso Continuo: 1 počasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



Egon Mihajlović:


Predmet: Dimenzije nastopanja 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse, razen Kompozicija in glasbena teorija

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6

Vrsta predmeta / Course type Strokovno izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marina Horak

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v katerikoli letnik študija na Akademiji za glasbo. Celoletni predmet je odprt za vse študente dodiplomskega študija. Zasnovan je kot interaktivna delavnica za študente vseh instrumentov in pevce kakor tudi za dirigente. Namenjen je študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika. Predmet je zasnovan nadaljevalno, tako da študenti v vsakem letniku sodelujejo z drugim repertoarjem in pri tem nadgrajujejo svoje znanje pridobljeno v nižjem letniku.

Vsebina:


Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente osnove neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu. Delo se odvija eksperimentalno, študenti na osnovnem nivoju pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje. Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za interpretacijo posamezne skladbe. Študenti se na osnovnem nivoju učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode. Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se na osnovnem nivoju učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati. Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent.


Edward de Bono: Lateral Thinking Moshe Feldenkrais: The Potent Self Leonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes Atmen Barry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of Music



• osnove celostnega razvijanja izrazno-izvajalskih sposobnosti • osnove privarčevanja ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju in študentu) • uporaba znanja na osnovni ravni na najbolj optimalen način • osnove razvijanja osebne avtonomije študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za samostojno delo • osnove razvijanja zaupanja v lastne sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti / avtonomiji študenta • osnove sposobnosti upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot povabilo k ustvarjanju iz polne svobode • poustvarjalen individualno-osebni izraz (osnove) v stičišču in v komplementarnosti osebnih kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi



Znanje in razumevanje: • vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko na osnovni ravni • nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti na osnovni ravni • pridobitev večje gibalne in posledično izrazne svobode na osnovni ravni • konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih pripomočkov" na osnovni ravni Uporaba: • kinetičen odnos do uporabe telesa in občutek za notranjo gibljivost • občutek za lahkotnost in navidezno breztežnost • prepustnost telesa - „prevodnika“ mentalnih impulzov • fizično in psihično doživljanje časa in


prostora v glasbi • povezava med mentalno in fizično hitrostjo • iznajdljiva uporaba domišljije / imaginacije • prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib in dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza • povečana sposobnost samostojnosti pri študiju • dobro počutje in ravnovesje pri igranju oziroma petju • obvladovanje strahu pred lastnim izražanjem in posledično pred nastopanjem Refleksija: • razumevanje razlike med osredotočenostjo (fokus) in koncentracijo • zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos do samonadzora (kontrole) • čustveno zaledje razmišljanja in osmišljanje čustvene zavesti • razumevanje globljih vidikov zvoka in tišine • delovanje telesa kot celote v harmoniji z dihanjem • pristen oseben stik s čustvi in razpoloženji (kompleksnimi čustvi) • globinsko razumevanje čustev in razpoloženj v glasbi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet • pomen dajanja in sprejemanja pri igranju pred publiko • jasna samopresoja dosežkov in odnosa do lastnega izvajanja • objektivna konstruktivna kritičnost, neobremenjena z lastnimi nepredelanimi emocijami (praktična raba: pisanje kritik in strokovnih poročil) • prenos usvojenih veščin v lastno pedagoško delo



Ob obilici informacij in napotkov, ki jih mora intelekt nujno absorbirati in prebaviti v teku študija, se občasno zastre stik s samim seboj, brez katerega ni mogoče biti umetnik. Z vajami, ki podpirajo intuitivno izkušnjo samega sebe in avtonomno doživljanje lastnih notranjih impulzov se stik (ponovno) vzpostavi in intenzivira, rezultat pa je, da ob podpori boljše propustnosti na telesnem, mentalnem in duševnem področju ustvarjalni potek (Vorgang) in osebno oblikovanje

(Gestaltung) iz globljih slojev zavesti (ki niso podložni »sodniku intelektu«) spet postaneta pravir našega muziciranja. • postavljanje baze za telesno in energijsko "preddverje" tehnike, kot osnove za subtilno paleto instrumentalne / pevske tehnike • kompenzatorna telovadba, ki aktivira mišične predele, ki so ob igranju instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča • vaje za ločevanje med težnostnim (pasivnim) principom, in krožnim/spiralnim (aktivnim) principom • vaje za osmislitev in doživljanje fizičnega giba nadlakti in podlakti, rok in prstov v smislu fiziološkega dobrega počutja • vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost • odpiranje zaviralnih »zapornic«, za katerimi sta zajezena znanje in izraz. • vaje za dihanje (vòdeno dihanje) za sprostitev energije brez napora, za prevzgojo poteka »misel-gib« • usvajanje tehnik s katerimi prikličemo v zavest "navdih" in oživimo optimalno lastni naravni potencial • osnove sproščevalne meditacije, ki ojača miselno-čustveni stik s samim seboj • odkrivanje in definiranje vzrokov in razlogov za obstoječe blokade v " muzikalnosti" ter odpravljanje le-teh s primernimi pristopi, ki so dodatek k ortodoksnim pedagoškim napotkom. • plesno-gibalne in igralske improvizacije, spontano slikanje ob glasbi kot razjasnjevanje in intenziviranje osebnega pristopa k izrazu • energijske vaje za razumevanje principov polarnosti kot so teža-lahkost, misel-telo, sproščenost-napetost, narediti-prepustiti se, zavedanje-moč … • eksperimentiranje z zvočno substanco (izrazna improvizacija, chanting, ipd.) • prevzgoja miselnih vzorcev pri igranju (izločevanje negativnih formulacij) • diskusijsko in meditativno obravnavanje vseh aspektov strahu in njegovih izvorov, ter ciljno usmerjene vaje za premagovanje treme • diskusijsko in meditativno obravnavanje problematike v zvezi z občutkom odgovornosti, z • željo po uspehu, s strahom tako pred porazom kot pred uspehom • vaje za sprostitev zadržanih energij, za

kontinuirano gibanje »znotraj-samega-sebe«, za miselno usmerjanje energije • izkustveno-eksperimentalno razvijanje predstav in notranje vizualizacije (imaging) • uporaba globinskih simbolnih struktur kot "orodij", s katerimi dosežemo izvire navdiha in prodremo do srži glasbe



Assessment:

sprotna opisna evalvacija Za pozitivno oceno, mora študent med letom opraviti: vodenje študentskih dnevnikov, poročila o praktičnih vajah, reševanje realnih problemov, skupinsko debatno/diskusijsko ovrednotenje dosežkov, kratko seminarsko nalogo in predavanje na eno od med letom praktično obravnavanih tematik. Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Marina Horak



Course title:




Semester Semester


2 ali 3 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit iz predmeta Dimenzije nastopanja 1 Celoletni predmet je odprt za vse študente dodiplomskega študija. Zasnovan je kot interaktivna delavnica za študente vseh instrumentov in pevce kakor tudi za dirigente. Namenjen je študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika. Predmet je zasnovan nadaljevalno, tako da študenti v vsakem letniku sodelujejo z drugim repertoarjem in pri tem nadgrajujejo svoje znanje pridobljeno v nižjem letniku.

Vsebina:


Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente nadgradnjo neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu. Delo se odvija eksperimentalno, študenti na nadaljevalnem nivoju pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje. Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za interpretacijo posamezne skladbe. Študenti se na nadaljevalnem nivoju učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode. Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se na nadaljevalnem nivoju učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati. Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent.


Edward de Bono: Lateral Thinking Moshe Feldenkrais: The Potent Self Leonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes Atmen Barry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of Music Eloise Ristad: A Soprano on her Head William Westney: The Perfect Wrong Note John Diamond: Lebensenergie in der Musik (literatura je veliko obširnejša, predstavlja pa le dodatno oporo v ozadju, ki bo individualno svetovana in priskrbljena posameznemu študentu po potrebi)



• nadgradnja celostnega razvijanja izrazno-izvajalskih sposobnosti • nadgradnja privarčevanja ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju in študentu) • uporaba znanja na nadaljevalni ravni na najbolj optimalen način • nadgradnja razvijanja osebne avtonomije študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za samostojno delo • nadgradnja razvijanja zaupanja v lastne sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti / avtonomiji študenta • nadgradnja sposobnosti upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot povabilo k ustvarjanju iz polne svobode • poustvarjalen individualno-osebni izraz (nadgradnja) v stičišču in v komplementarnosti osebnih kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi



Znanje in razumevanje: • vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko na osnovni ravni • nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti na osnovni ravni • pridobitev večje gibalne in posledično izrazne svobode na osnovni ravni • konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih pripomočkov" na osnovni ravni Uporaba: • kinetičen odnos do uporabe telesa in občutek za notranjo gibljivost


• občutek za lahkotnost in navidezno breztežnost • prepustnost telesa - „prevodnika“ mentalnih impulzov • fizično in psihično doživljanje časa in prostora v glasbi • povezava med mentalno in fizično hitrostjo • iznajdljiva uporaba domišljije / imaginacije • prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib in dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza • povečana sposobnost samostojnosti pri študiju • dobro počutje in ravnovesje pri igranju oziroma petju • obvladovanje strahu pred lastnim izražanjem in posledično pred nastopanjem Refleksija: • razumevanje razlike med osredotočenostjo (fokus) in koncentracijo • zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos do samonadzora (kontrole) • čustveno zaledje razmišljanja in osmišljanje čustvene zavesti • razumevanje globljih vidikov zvoka in tišine • delovanje telesa kot celote v harmoniji z dihanjem • pristen oseben stik s čustvi in razpoloženji (kompleksnimi čustvi) • globinsko razumevanje čustev in razpoloženj v glasbi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet • pomen dajanja in sprejemanja pri igranju pred publiko • jasna samopresoja dosežkov in odnosa do lastnega izvajanja • objektivna konstruktivna kritičnost, neobremenjena z lastnimi nepredelanimi emocijami (praktična raba: pisanje kritik in strokovnih poročil) • prenos usvojenih veščin v lastno pedagoško delo



Ob obilici informacij in napotkov, ki jih mora intelekt nujno absorbirati in prebaviti v teku študija, se občasno zastre stik s samim seboj, brez katerega ni mogoče biti umetnik. Z vajami, ki podpirajo intuitivno izkušnjo samega sebe in avtonomno doživljanje lastnih notranjih impulzov se stik (ponovno) vzpostavi in intenzivira, rezultat pa je, da ob podpori boljše propustnosti na telesnem, mentalnem in duševnem področju ustvarjalni potek (Vorgang) in osebno oblikovanje (Gestaltung) iz globljih slojev zavesti (ki niso podložni »sodniku intelektu«) spet postaneta pravir našega muziciranja. • postavljanje baze za telesno in energijsko "preddverje" tehnike, kot osnove za subtilno paleto instrumentalne / pevske tehnike • kompenzatorna telovadba, ki aktivira mišične predele, ki so ob igranju instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča • vaje za ločevanje med težnostnim (pasivnim) principom, in krožnim/spiralnim (aktivnim) principom • vaje za osmislitev in doživljanje fizičnega giba nadlakti in podlakti, rok in prstov v smislu fiziološkega dobrega počutja • vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost • odpiranje zaviralnih »zapornic«, za katerimi sta zajezena znanje in izraz. • vaje za dihanje (vòdeno dihanje) za sprostitev energije brez napora, za prevzgojo poteka »misel-gib« • usvajanje tehnik s katerimi prikličemo v zavest "navdih" in oživimo optimalno lastni naravni potencial • osnove sproščevalne meditacije, ki ojača miselno-čustveni stik s samim seboj • odkrivanje in definiranje vzrokov in razlogov za obstoječe blokade v " muzikalnosti" ter odpravljanje le-teh s primernimi pristopi, ki so dodatek k ortodoksnim pedagoškim napotkom. • plesno-gibalne in igralske improvizacije, spontano slikanje ob glasbi kot razjasnjevanje in intenziviranje osebnega pristopa k izrazu • energijske vaje za razumevanje principov polarnosti kot so teža-lahkost, misel-telo, sproščenost-napetost, narediti-prepustiti se, zavedanje-moč … • eksperimentiranje z zvočno substanco (izrazna improvizacija, chanting, ipd.)

• prevzgoja miselnih vzorcev pri igranju (izločevanje negativnih formulacij) • diskusijsko in meditativno obravnavanje vseh aspektov strahu in njegovih izvorov, ter ciljno usmerjene vaje za premagovanje treme • diskusijsko in meditativno obravnavanje problematike v zvezi z občutkom odgovornosti, z • željo po uspehu, s strahom tako pred porazom kot pred uspehom • vaje za sprostitev zadržanih energij, za kontinuirano gibanje »znotraj-samega-sebe«, za miselno usmerjanje energije • izkustveno-eksperimentalno razvijanje predstav in notranje vizualizacije (imaging) • uporaba globinskih simbolnih struktur kot "orodij", s katerimi dosežemo izvire navdiha in prodremo do srži glasbe



Assessment:




doc. Marina Horak



Course title:




Semester Semester


3 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit iz predmeta Dimenzije nastopanja 2 Celoletni predmet je odprt za vse študente dodiplomskega študija. Zasnovan je kot interaktivna delavnica za študente vseh instrumentov in pevce kakor tudi za dirigente. Namenjen je študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje Glasbena umetnost in Glasbena pedagogika. Predmet je zasnovan nadaljevalno, tako da študenti v vsakem letniku sodelujejo z drugim repertoarjem in pri tem nadgrajujejo svoje znanje pridobljeno v nižjem letniku.

Vsebina:


Predmet je zasnovan v obliki delavnice, ki poživlja glasbeno izvajanje s kreativnimi skupinskimi aktivnostmi in uči študente nadgradnjo neortodoksnih pedagoških tehnik, ki jih bodo lahko uporabili tudi v svojem pedagoškem delu. Delo se odvija eksperimentalno, študenti na nadaljevalnem nivoju pridobijo in ovrednotijo izkušnje o samih sebi. Osvobajajo dele svojega ustvarjalnega jaza, ki so še zakriti. Počistijo nanošene usedline in ovirajoče prekrivalne sloje, sestavljene iz sprejetih »resnic«, fiksnih idej, klišejev in starih vzorcev, ki otežujejo novo učenje. Ob skrbnem vodstvu študenti sami ustvarjajo varen prostor za izkustvene situacije, se soočajo in povezujejo s samimi seboj ter z neokrnjeno domišljijo brez cenzure pridobijo vpoglede v svoje muziciranje. Integralni del razvojnega procesa je vzpostavljanje kritičnega dialoga in zmožnost dajanja in sprejemanja iskrene medsebojne povratne informacije, kakor tudi opredeljevanje in formuliranje zavestno zastavljenih lastnih ciljev za interpretacijo posamezne skladbe. Študenti se na nadaljevalnem nivoju učijo samoopazovanja in žive pozornosti, pridobivajo povratne informacije (feed-back) brez vrednostnega opredeljevanja, in s tem nova odkritja. Negativne manifestacije– kot so strah, negotovost, šibkost, počasnost, napetost in podobno – izkusijo v novi luči in jih preobrazijo v pozitivne aspekte ustvarjalne svobode. Pot k samemu sebi, brez katere ni pristnega izraza, ni premočrtna. Študenti se na nadaljevalnem nivoju učijo zakrite aspekte lastne osebnosti pretopiti v glasbeni izraz, ki je integralni del življenjske izkušnje. Ker vsak prihaja iz drugačne življenjske pozicije, je nujno, da najde do cilja (ki je zakoličen predvsem v strukturah in v substanci glasbe same, v osebnem jeziku skladatelja in slogu dobe, v kateri je živel) svojo lastno pot, ki pa jo je pogosto potrebno izkrčiti in začrtati. Napotki pedagogov včasih zaradi študentovih psiholoških zadržkov in prevelikih napetosti oziroma krčevitosti fizičnega značaja ne padejo na plodna tla. Poleg tega se usvojena znanja včasih »porazgubijo« zaradi treme ... s postopnim odpravljanjem takih in še drugih, sorodnih problemov in težav, se bo podana snov laže zakoreninila in bo to pripomoglo k želenemu rezultatu, h kateremu stremita tako profesor kot študent.


Edward de Bono: Lateral Thinking Moshe Feldenkrais: The Potent Self Leonard Orr / Konrad Halbig: Bewussstes Atmen Barry Green (with Th. Gallwey): The Inner Game of Music Eloise Ristad: A Soprano on her Head William Westney: The Perfect Wrong Note John Diamond: Lebensenergie in der Musik Daniel Goleman: Emotionale Intelligenz Alice Miller: Das Drama des begabten Kindes Mantak Chia: Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost (literatura je veliko obširnejša, predstavlja pa le dodatno oporo v ozadju, ki bo individualno svetovana in priskrbljena posameznemu študentu po potrebi)



• izpopolnjevanje celostnega razvijanja izrazno-izvajalskih sposobnosti • izpopolnjevanje privarčevanja ur nekoristnega vadenja »v prazno« ( ki prinaša frustracijo mentorju in študentu) • uporaba znanja na izpopolnjevalni ravni na najbolj optimalen način • izpopolnjevanje razvijanja osebne avtonomije študentov in s tem podkrepitev sposobnosti za samostojno delo • izpopolnjevanje razvijanja zaupanja v lastne sposobnosti, zasidranega v osebni avtoriteti / avtonomiji študenta • izpopolnjevanje sposobnosti upoštevanja in usvajanja mentorjevih napotkov in nasvetov kot povabilo k ustvarjanju iz polne svobode • poustvarjalen individualno-osebni izraz (izpopolnjevanje) v stičišču in v komplementarnosti osebnih kvalitet in vsebin, ki se napajajo iz življenjskih izkušenj po eni strani in glasbenih struktur, ki so integralni del vsake kompozicije (formalno, motivično, vsebinsko …) po drugi



Znanje in razumevanje: • vzpostavitev zdrave fiziološko-funkcionalne baze za vsakovrstno individualno (pevsko ali instrumentalno) tehniko na osnovni ravni • nadzor dihanja kot izvor moči in elastičnosti na osnovni ravni • pridobitev večje gibalne in posledično izrazne svobode na osnovni ravni • konstruktiven odnos do napak kot osebnih "učnih pripomočkov" na osnovni ravni


Uporaba: • kinetičen odnos do uporabe telesa in občutek za notranjo gibljivost • občutek za lahkotnost in navidezno breztežnost • prepustnost telesa - „prevodnika“ mentalnih impulzov • fizično in psihično doživljanje časa in prostora v glasbi • povezava med mentalno in fizično hitrostjo • iznajdljiva uporaba domišljije / imaginacije • prevedba v naprej slišanega v ustrezen gib in dojemanje zvočnih medprostorov, kot bistvena nosilca izraza • povečana sposobnost samostojnosti pri študiju • dobro počutje in ravnovesje pri igranju oziroma petju • obvladovanje strahu pred lastnim izražanjem in posledično pred nastopanjem Refleksija: • razumevanje razlike med osredotočenostjo (fokus) in koncentracijo • zavedanje osrediščenosti in zdrav odnos do samonadzora (kontrole) • čustveno zaledje razmišljanja in osmišljanje čustvene zavesti • razumevanje globljih vidikov zvoka in tišine • delovanje telesa kot celote v harmoniji z dihanjem • pristen oseben stik s čustvi in razpoloženji (kompleksnimi čustvi) • globinsko razumevanje čustev in razpoloženj v glasbi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet • pomen dajanja in sprejemanja pri igranju pred publiko • jasna samopresoja dosežkov in odnosa do lastnega izvajanja • objektivna konstruktivna kritičnost, neobremenjena z lastnimi nepredelanimi emocijami (praktična raba: pisanje kritik in strokovnih poročil) • prenos usvojenih veščin v lastno pedagoško delo



Ob obilici informacij in napotkov, ki jih mora intelekt nujno absorbirati in prebaviti v teku študija, se občasno zastre stik s samim seboj, brez katerega ni mogoče biti umetnik. Z vajami, ki podpirajo intuitivno izkušnjo samega sebe in avtonomno doživljanje lastnih notranjih impulzov se stik (ponovno) vzpostavi in intenzivira, rezultat pa je, da ob podpori boljše propustnosti na telesnem, mentalnem in duševnem področju ustvarjalni potek (Vorgang) in osebno oblikovanje (Gestaltung) iz globljih slojev zavesti (ki niso podložni »sodniku intelektu«) spet postaneta pravir našega muziciranja. • postavljanje baze za telesno in energijsko "preddverje" tehnike, kot osnove za subtilno paleto instrumentalne / pevske tehnike • kompenzatorna telovadba, ki aktivira mišične predele, ki so ob igranju instrumenta neaktivni / pasivni, s Posebno pozornostjo do velikih gibov ramenskega obroča • vaje za ločevanje med težnostnim (pasivnim) principom, in krožnim/spiralnim (aktivnim) principom • vaje za osmislitev in doživljanje fizičnega giba nadlakti in podlakti, rok in prstov v smislu fiziološkega dobrega počutja • vaje z žogicami Dalcroze za integracijo giba in fokusa, za hitrejšo fizično in mentalno odzivnost • odpiranje zaviralnih »zapornic«, za katerimi sta zajezena znanje in izraz. • vaje za dihanje (vòdeno dihanje) za sprostitev energije brez napora, za prevzgojo poteka »misel-gib« • usvajanje tehnik s katerimi prikličemo v zavest "navdih" in oživimo optimalno lastni naravni potencial • osnove sproščevalne meditacije, ki ojača miselno-čustveni stik s samim seboj • odkrivanje in definiranje vzrokov in razlogov za obstoječe blokade v " muzikalnosti" ter odpravljanje le-teh s primernimi pristopi, ki so dodatek k ortodoksnim pedagoškim napotkom. • plesno-gibalne in igralske improvizacije, spontano slikanje ob glasbi kot razjasnjevanje in intenziviranje osebnega pristopa k izrazu • energijske vaje za razumevanje principov polarnosti kot so teža-lahkost, misel-telo, sproščenost-napetost, narediti-prepustiti se, zavedanje-moč … • eksperimentiranje z zvočno substanco (izrazna improvizacija, chanting, ipd.)

• prevzgoja miselnih vzorcev pri igranju (izločevanje negativnih formulacij) • diskusijsko in meditativno obravnavanje vseh aspektov strahu in njegovih izvorov, ter ciljno usmerjene vaje za premagovanje treme • diskusijsko in meditativno obravnavanje problematike v zvezi z občutkom odgovornosti, z • željo po uspehu, s strahom tako pred porazom kot pred uspehom • vaje za sprostitev zadržanih energij, za kontinuirano gibanje »znotraj-samega-sebe«, za miselno usmerjanje energije • izkustveno-eksperimentalno razvijanje predstav in notranje vizualizacije (imaging) • uporaba globinskih simbolnih struktur kot "orodij", s katerimi dosežemo izvire navdiha in prodremo do srži glasbe



Assessment:




doc. Marina Horak


Predmet: Dirigentska praksa s hospitacijami 1 (modul dirigiranje 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3/15 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marko Vatovec, red. prof. Milivoj Šurbek

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) Me letom študent opravi vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.

Vsebina:


priprava na vaje šolskih ansamblov, zborov in orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov AG

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah

Akademije za glasbo


Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki so trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij



- priprava na delo z orkestrom in zborom - spoznavanje specifike delovanja orkestra in zbora - spoznavanje različnih dirigentskih pristopov - spoznavanje dela orkestrov in zborov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj



Znanje in razumevanje: - pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami - pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi del pevske vaje ali vaje orkestra - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov




vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula



red. prof. Milivoj Šurbek - dam: Giselle, 1992, Cankarjev dom - Čajkovski: Labodje jezero, 1975 - 1980, Ljubljanska oper - Prokofjev:Romeo in Julija, 1993, Ljubljanska opera

Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; - december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*;

- 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi*

*.... krstne izvedbe del


Predmet: Dirigentska praksa s hospitacijami 2 (Modul dirigiranje 2)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje

2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3/15 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.

Vsebina:


- priprava na vaje šolskih ansamblov, zborov in orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vsaj pet 30-minutnih nastopov na vajah šolskih ansamblov, zborov in orkestrov, od tega vsaj tri zborovske vaje in dve orkestrski, od tega vsaj ena simfoničnega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov AG

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah Akademije za glasbo Ljubljana





- priprava na delo z orkestrom in zborom - spoznavanje specifike delovanja orkestra in zbora - spoznavanje različnih dirigentskih pristopov - spoznavanje dela orkestrov in zborov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj



Znanje in razumevanje: - pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami - pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi del pevske vaje ali vaje orkestra - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov




vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov,



Assessment:





Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*;

- december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; - 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor

Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi* *.... krstne izvedbe del


Predmet: Dirigiranje 1 (modul dirigiranje 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8/15 (4+4)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk) in predelana snov prvega letnika - 4 simfonije ali maše skladateljev Haydna, Mozarta, Beethovna Praktični del izpita – dirigiranje (na pamet) ene od med letom predelanih daljših cikličnih skladb klavirju (simfonija, maša), ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih zahtev interpretacije povezanih s skladbo, ki jo dirigira. Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina:


- Zgodovina dirigiranja, vloga dirigenta, lastnosti dirigenta - Drža in postavitev telesa - Drža in postavitev rok in dlani - Opis iktusa (udarca) - Vertikalna in horizontalna raven - Pripravljalna kretnja (vzmah) in težka doba (udarec navzdol) - Preprosti metrični vzorci ( 4, 3, 2, 1), opis oznak tempa - zaključna kretnja - odmah - Očesni kontakt, dajanje vstopov - Vstopi na različnih mestih v taktu - Vstopi po dobi - staccato, legato in marcato stil, opis artikulacijskih označb - obratni gibi in poddelitve - komplementarni metrični vzorci - nakazovanje dinamike - nakazovanje crescenda in decrescenda - tempo in agogika - nakazovanje ritardanda in acceleranda - korona - interpretacija simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja predklasicizma in klasicizma (Bachovi sinovi, Haydn, Mozart)


Rudolf Max: The Grammar of Conducting, 1995, Schirmer, third edition; Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), etude z izpostavljenimi tehničnimi problemi, J. Haydn: simfonije št. 90-104;J. Haydn: Maše, W.A.Mozart. Simfonije: 33, 35, 39, 40, 41; Maše; Beethoven 1. simfonija;



- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje agogičnih sprememb in sprememb tempa - poznavanje različnih glasbenih oznak za hitrost izvajanja - poznavanje glasbeno-karakternih in dinamičnih oznak - stilna interpretacija del simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja predklasicizma in klasicizma


Znanje in razumevanje: - pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju - pozna in obvlada dirigentske sheme - suvereno nakazuje vstope in zaključke izvajalcem - pri dirigiranju suvereno uporablja obe roki upoštevajoč njuni samostojni funkciji - pozna in razume glasbeno terminologijo za označevanje tempa in karakter glasbe - samostojno stilno interpretira dela simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja predklasicizma in klasicizma - samostojno in suvereno vodi šolski ansambel - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - razume glasbeno terminologijo pri igranju instrumenta - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov - uporablja znanje pri predmetu dirigentska praksa s hospitacijami




Individualno delo, samostojno vadenje, snemanje dosežkov



Assessment:





Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; - december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; - 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor



Predmet: Dirigiranje 2 (modul dirigiranje 2)

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8/15 (4+4)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk) in predelana snov predmeta - 4 simfonije ali maše skladateljev Beethovna in Schuberta Praktični del izpita – dirigiranje (na pamet) ene od med letom predelanih daljših cikličnih skladb klavirju (simfonija, maša), ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih zahtev interpretacije povezanih s skladbo, ki jo dirigira. Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina:


- Poddeljevanje in združevanje dob, hemiola - Tenuto gib - Korone - Asimetrični metrični vzorci - Različni obrazci shem, - Menjave metričnih vzorcev - Pavze

- Spremembe ritma in tempa - Poudarki in sinkope - karakterne in dinamične spremembe - Fraziranje, gibi ki podpirajo določeno izvajanje - interpretacija simfonične in vokalno instrumentalne literature iz obdobja poznega klasicizma, zgodnje romantike (Beethoven, Schubert)


Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), Rudolf Max (19xx) Grammar of Conducting, Oxford University Press, 1995; Beethovnove simfonije; Missa Solemnis, Maša C dur, Schubertove simfonije in maše



- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje asimetričnih in komplementarnih dirigentskih shem - suvereno nakazovanje koron - suverena in samostojna uporaba leve roke pri

dirigiranju, nakazovanje dinamike, dirigiranje fraze

- suvereno dirigiranje sprememb tempa v različnih kombinacijah - sposobnost suverenega vodenja šolskega ansambla - sposobnost dirigentske analize partiture - stilna interpretacija del iz simfonične in vokalno-instrumentalne literature iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike



Znanje in razumevanje: - pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju - pozna in obvlada vse dirigentske sheme - suvereno nakazuje korone - z levo roko samostojno in suvereno nakazuje fraziranje - suvereno nakazuje ritmične spremembe in spremembe v tempu in karakterju izvajanja - samostojno analizira partiture in prepoznava ključne elemente interpretacije - samostojno stilno interpretira dela iz simfonične in vokalno-instrumentalne literature iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike - suvereno in samostojno vodi šolski ansambel - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov


- pri vrednotenju svojega dela - vrednoti tehnično obvladovanje zborovskega dirigiranja - vrednoti interpretacijo skladbe - vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju šolskega ansambla - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov - se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta - zna analizirati partituro (oblikoslovje) - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov - znanje uporablja pri predmetu dirigentska praksa s hospitacijami






Assessment:








Predmet: Edicijske tehnike

Course title:




Semester Semester

Muzikologija-enopredmetna Glasbena umetnost

vse

1 ali 2 ali 3 1 ali 3 ali 5



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 3

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Aleš Nagode

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta).

Vsebina:


• Spoznavanje značilnosti in praktično pripravljanje različnih tipov notnih izdaj: o praktična in spomeniška izdaja, o didaktična izdaja, o urtext-izdaja, o znanstveno-kritična izdaja.


• John Caldwell. Editing Early Music. Oxford: Clarendon Press, 1985. • Appel, B., Veit, J. in Landgraf, A. (ur.). Editionsrichtlinien Musik. Kassel: Bärenreiter, 2000.



Študent se usposobi za urejanje različnih tipov glasbenih izdaj.



Znanje in razumevanje: Poznavanje značilnosti različnih vrst izdaj glasbenih del in postopkov za njihovo urejanje. Uporaba: Uredniško delo pri pripravljanju različnih vrst glasbenih izdaj. Refleksija: Sposobnost razumevanja razmerja med glasbenim delom, oz. primarnimi viri in izdajami, ki jih uporablja pri vsakdanjem strokovnem delu. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Delo s primarnimi viri.



Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje, vodeni individualni študij.



Assessment:

Ocenjujejo se individualne in domače naloge. Končna ocena je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



doc. dr. Aleš Nagode


Predmet: Estetika glasbe

Course title:




Semester Semester

Muzikologija - enopredmetna Glasbena umetnost, 1. stopnja

vse

1 ali 2 ali 3 1 ali 3 ali 5



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Matjaž Barbo

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta).

Vsebina:


Predmet upošteva širši filozofski pristop k estetskim problemom glasbe. Glavni poudarek velja analizi sprememb glasbeno-filozofskih in glasbeno-estetskih misli v njihovem kronološkem ter logičnem zaporedju po vsebinskih povezavah in usmeritvah. Pri pregledu različnih estetsko-teoretičnih konceptov glasbe jih pojasnjuje glede na njihove posamične uresničitve v mejah določenih duhovno-zgodovinskih pogojev. Vse to se povezuje z analizo glasbenih dejstev v njihovem zgodovinskem kontekstu, z razčlembo temeljnih konceptov premisleka o glasbi, kriterijih vrednotenja, normativnih sistemih, o razmerjih do ustvarjalnega in recepcijskega procesa idr.


• C. Dahlhaus, Estetika glasbe, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986 • C. Dahlhaus in H. H. Eggebrecht, Kaj je glasba, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991 • E. Fubini, Geschichte der Musikästhetik, Stuttgart 1997 • Edward A. Lippman (ur.), Musical Aesthetics: A Historical Reader, zv. I-III, New York 1986-90.



• Študenti poznajo ključne tokove glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli. • Študenti poznajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije in procese ter njihovo spreminjanje v času. • Študentje izoblikujejo osnovni odnos do estetskih fenomenov in kriterije za vrednotenje glasbe.



Znanje in razumevanje: Študenti spoznajo temeljne tokove glasbeno-estetske in glasbeno-filozofske misli. Študenti spoznajo osnovne glasbeno-estetske pojme, teorije, procese v času. Uporaba: Študenti prek obravnave estetskih vprašanj poglobijo profesionalen, kritičen in zavesten odnos do estetskih fenomenov s področja glasbe ter postavljajo kriterije in orientacijske točke za vrednotenje glasbe. Refleksija: Študenti v soočenju s temeljnimi glasbeno-estetskimi koncepti vzpostavljajo povezavo s sodobnimi tokovi ter lastnimi stališči in to preverjajo v analizi aktualnega glasbenega življenja. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Študenti se učijo uporabe domače in tuje literature ter drugih virov, ustnega in pisnega izražanja o estetskih vprašanjih, identificirajo in rešujejo probleme, kritično analizirajo strokovno literaturo ipd.



Predavanja, individualne naloge, vodeni individualni študij.



Assessment:

Izpit, Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



izr. prof. dr. Matjaž Barbo


Predmet: Fagot 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Fagot 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Božidar Tumpej

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti smeri FAGOT Pogoji za opravljanje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude ) Interpretacija literature za FAGOT vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE F. Oubradous: Ensegnement complet du basson en 3 cahiers 1. cahier: Gammes et exsercises journaliers Bourdeau: Gammes et arpeges L. Milde: Študije op. 24 (študij lestvic in akordov) B. Gorecki: 40 virtuoznih etud J. B. Gambaro: 18 etud Orefici: Studii melodici za fagot KONCERTI A. Vivaldi: Koncert d-mol, J. A. Koželuh: Koncert C-dur, J. F. Devienne: Koncert C-dur, A. Vivaldi: Koncert B-dur, J. Ch. Bach: Koncert B-dur SONATE B. Marcello: Sonata J. E. Galliard: 6 sonat za fagot in klavir P. Hindemith: Sonata Apostel: Sonata za fagot solo W. A. Mozart: Sonata B-Dur K. V. 292 SKLADBE Jacobi: Variacije na škotsko temo za fagot in klavir G. Pierne: Prelude de concert G. Pierne: Solo de concert J. Golob: Glasba za fagot in klavir P. Šivic: Plesne variacije za fagot in klavir A. Srebotnjak: 6 skladb za fagot in klavir



Obvladovanje tehničnih elementov igre na FAGOTU (oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za FAGOT Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa



Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi dve etudi različnega karakterja, sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.



red. prof. Božidar Tumpej


Predmet: Fagot 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 2. letnik Pogoji za opravljanje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude ) Interpretacija literature za FAGOT vseh stilnih obdobij ( sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE F. Oubradous: Ensegnement complet du basson en 3 cahiers 2. cahier: Gammes et exercises journaliers Bourdeau: Gammes et arpeges E. Flament: Exercices techniques op. 40 J. B. Gambaro: 18 etud L. Milde: Koncertne študije op. 25, 1. zvezek Oromszegi Otto: 10 modernih etüd KONCERTI A. Vivaldi: Koncert a-moll F. Danzi: Koncert B-Dur U. Krek: Koncertantna glasba za fagot, godala in timpane J. Ch. Bach: Koncert Es-Dur SONATE G. P. Telemann: Sonata e-moll J. F. Fasch: Sonata C-Dur B. Marcello: Sonata P. Hindemith: Sonata SKLADBE Charles Rene: Solo de concert A. Mirošnikov: Skerco D. Švara: Burleska Trneček: Scherzi brillante J. F. Zbinden: Balada za fagot in klavir Orkestrski po izbiri



Obvladovanje tehničnih elementov igre na FAGOTU (oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za FAGOT Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en


predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi dve etudi različnega karakterja, sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.





Predmet: Fagot 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 3. letnik študija Pogoji za opravljanje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude ) Interpretacija literature za FAGOT vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE F. Oubradous: Ensegnement complet du basson en 3 cahiers 3. cahier: Execices complementaires techniques et melodiques M. Gatti: Študija za fagot J. Formaček - O. Tvrdy: Šola večkratnega staccata L. Milde: Koncertne študije op. 25, II del M. Bitsch: Etüde za fagot J. B. Gambaro: 18 etüd KONCERTI W. A. Mozart: Koncert B-Dur J. Pauer: Koncert E. Bozza: Concertino op. 49 G. Jacob: Koncert za fagot P. Ramovš: Concerto piccolo za fagot in godala B. Bjelinski: Koncert za fagot A. Schibler: Koncert SONATE H. Schroeder: Sonata za fagot solo L. Merci: Sonata c-moll I. Petrič: Sonata A. Haba: Suita za fagot solo J. P. Zelenka: Sonate za fagot in continuo SKLADBE L. Maingenau: Suite breve G. Grovlez: Sicilliene et Allegro giocoso Bertini: Capricio O. Nusio: Variazioni su un’Arieta di Pergolesi E. Bozza: Recitativ, Sicilliene et Rondo P. Ramovš: Burleska A. Longo: Suita ORKESTRSKA SOLA po izbiri



Obvladovanje tehničnih elementov igre na FAGOTU (oblikovanje tona, intonacija ) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za FAGOT Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba:


- poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa (tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) - Odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest), različne izdaje Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.





Predmet: Filmska glasba in namenska glasba

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 3 5,6

Vrsta predmeta / Course type strokovni izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Rok Golob

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v študijski program.

Vsebina:


Zgodovina filmske glasbe

Pomembni skladatelji filmske glasbe

Pomembni primeri filmske glasbe

Primeri kvalitetne gledališke glasbe

Primeri kvalitetne glasbe za TV, radio in oglase

Poslušanje, primerjanje in gledanje glasbenih izsekov

Kreiranje lastne zvočne kulise za film, gledališče, radio ali televizijo ter sodelovanje študentov pri ustvarjanju, komentiranju in argumentiranju glasbe


Karlin, Fred and Wright Rayburn: On the track, Založnik: Schrimer books, 2004 Samo za študente, ki predmet vpisujejo v celoti:

Irwin Bazelon: Knowing the score - notes on film music Založnik: Van Nostrand Reinhold, 1975

Jon Burlingame: Sound and vision: 60 years of Motion Picture Soundtracks, Založnik: Billboard books, 2000



Predmet Filmska in namenska glasba omogoča da študenti:

Poznajo široko paleto filmske in namenske glasbe

Poznajo pomembne skladatelje filmske in namenske glasbe

Poznajo principe komponiranja za film, gledališče, radio in televizijo

Poznajo snemanje videa, obdelavo in finalizacijo končnega produkta z glasbo



Znanje in razumevanje: • Razumevanje pomembnosti vpliva glasbe v

filmu in ostalih namenskih zvrsti na emocije gledalca

• Poznavanje filmske glasbe, njenih pomembnih akterjev in zavedanje kompozicijskih tehnik in vpliva filmske glasbe na glasbeno produkcijo

• Razumevanje snemanja glasbe in nove tehnologije, vloge tonskega mojstra in producenta

• Kreiranje lastne glasbe za film, tv, radio ali gledališče

• Zavedanje glasbene moči ob gledanju filmov, predstav, reklam…

• Vrednotenje dobre in slabe filmske ali druge namenske glasbe

• Kritičnost in stremenje k višji kvaliteti produciranja glasbe

• Spodbujanje kreativnosti in odprtosti novih tehnologij

• Znanje se lahko uporabi za produciranje »uporabne« glasbe – reklame, jingli…




Skupinsko delo s študenti. V skupini je lahko do 30 študentov



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih za vse študente sledi pisni izpit v elektronski obliki. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Rok Golob: - “KIBUKI MAGICAL TRIP". za komorni orkester

Ljubljana - Cankarjev dom - Gallusova dvorana - 4.3.2008 Berlin - 10.3.2008 Komorni orkester solistov DSS

- "THE JOURNEY OF ONE SOUL za veliki simfonični orkester in mešani zbor.: Izvedba: Orkester Slovenske filharmonije in zbor APZ Tone Tomšič, 21. in 22. septembra 2006 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.. Dirigiral George Pehlivanian.

- PLANET ŽIVLJENJA za simfonični orkester in zbor Izvedba: Simfonični orkester slovenske filharmonije in zbor Camerata Labacensis, dirigent Marko Letonja, Gallusova dvorana v Cankarjevem domu, oranžni abonma (2002)


Predmet: Flavta 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Flavta 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Karolina Šantl Zupan, red. prof. Fedja Rupel

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti smeri flavta, vpis v 1. letnik Pogoji za opravljanje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta - opravljena kolokvija 1 in 2

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude ) Interpretacija flavtne literature vseh stilnih obdobij ( sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE T. Wye Complete daily exercises, P. Taffanel Daily exercises and scales, S. Karg – Elert 30 Caprices op.107 G. Lacour 28 Etudes, J. Andersen 24 Etudes op.60 FLAVTA SOLO G. Ph. Telemann Fantazije – po izboru, J. Ibert Piece SONATE F. Poulenc Sonata, J. S. Bach Sonate – po izbiri, P. Hindemith Sonata KONCERTI F. Devienne Koncert v D duru, F. Benda Koncert v e molu, F. A. Rosetti Koncert v D duru, J. Kvandal Koncert SKLADBE H. Tomasi Concertino, C. Chaminade Concertino, G. Hue Fantazija, C. Reinecke Ballada, Ph. Gaubert Fantazija, L.Ganne Andante et scherzo, P. Mihelčič Sonatina, U. Krek Espressivo



Obvladovanje tehničnih elementov flavtne igre ( oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za flavto Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: - uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija,


kontrapunkt) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi solo skladbo, sonato, koncert in virtuozno delo (eno delo obvezno na pamet) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



red. prof. Karolina Šantl Zupan, red. prof. Fedja Rupel


Predmet: Flavta 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij Vpis v 2. letnik Pogoji za opravljenje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta - opravljena kolokvija 1 in 2

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude ) Interpretacija flavtne literature vseh stilnih obdobij ( sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE M.Moyse Exercises journalies, J- M- Damase 24 Grandes etudes, J. Donjon Etudes de Salon FLAVTA SOLO L. Libermann Soliloquy, P. O. Ferroud Trois pieces, F. Kuhlau 12 Caprices op.10 SONATE J. S. Bach Sonate – po izboru, J. Moquet Sonata » La Flute de Pan « op.15, H. Genzmer Sonata 1 in 2 F. Poulenc Sonata KONCERTI W. A. Mozart Koncert v G duru, F. Devienne Koncert v D duru, J. Revier Koncert, C. Ph. E. Bach Koncert v d molu SKLADBE F. Martin Ballada, D. Milhaud Sonatina, F. Doppler Madžarska fantazija, A.Casella Sicilienne et BurlesqueB, F. Kuhlau Divertimenti 1 – 6, O. Messien Le merle noir, J. Golob Skica, J.Kopač Romanca ORKESTERSKA SOLA L. van Beethoven, W. A. Mozart, J. Haydn, A. Dvorak



Obvladovanje tehničnih elementov flavtne igre (oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za flavto Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: - uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt)


Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi solo skladbo, sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Flavta 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID (30+30) 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij Vpis v 3. letnik Pogoji za opravljanje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta - opravljena kolokvija 1 in 2

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehničnega znanja ( tehnične vaje, tonske vaje in etude ) Interpretacija flavtne literature vseh stilnih obdobij ( sonate, koncerti in virtuozna dela ), katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE N. Paganini 24 Caprices, M. Moyse Dix etudes d'apres Wieniawsky FLAVTA SOLO E. Bozza Image, J. S. Bach Sonata v a molu SONATE J. S. Bach Sonate – po izbiri, W. Piston Sonata, F. Kuhlau Sonata Concertatnte op.85, E. Schulhof Sonata I.Petrič Sonata KONCERTI W. A. Mozart Koncert v D duru, B. Romberg Koncert v h molu, S. Mercadante Koncert v e molu, M.Arnold Koncert op. 45 SKLADBE H. Dutilleux Sonatina, Ch. M. Widor Suita op. 34, R. Muczynski Moments op.47, F. Doppler Air valaques op. 10, J. Demersmann Solo de Concert nr.6 op.82, L. van Beethoven Serenada op.41, B. Pucihar 4 little movments ORKESTERSKA SOLA J. Brahms, F. Schubert, R. Schumann, P.I. Čajkovski



Obvladovanje tehničnih elementov flavtne igre (oblikovanje tona, intonacija, občutek za ritem in tempo) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za flavto Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: - uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkester ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt,


zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi solo skladbo, sonato, koncert in virtuozno delo (eno delo obvezno na pamet) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Generalni bas 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba, Čembalo, Orgle 1, 2 1-2, 3-4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Maks Strmčnik

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

- Pogoj za vpis v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti, znanje iz glasbeno umetniških disciplin(preverjanje je pisno in ustno) in ustrezne spretnosti na klavirju in orglah. Potrebno opraviti sprejemni izpit z izvajanjem predpisane klavirske literature.

Vsebina:


Generalni bas se je pojavil proti koncu XVI. stol. v Italiji, pri študiju vokalnih del. Organisti/čembalisti so melodiji sami podlagali primerno harmonijo; da je bilo to razvidno in pri tem čimmanj pisanja, so pod basovsko linijo v tem času zapisovali številke, ki so pomenile različne oblike akordov, vse to pa so po izvežbanem občutku povezovali. Pri zaključku fraz so upoštevali izredno pomemben glasbeni zaključek fraze-kadenco. Kadenc poznamo veliko, saj se je v baročni glasbi vsaka glasbena misel končala s kadenco, vse pa so bile obvezno ornamentirane-okrašene. Ob splošni praksi zapisovanja akordov pod basovsko linijo, so ta način prevzeli tudi skladatelji v svojih inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnh delih. Zgodnji primer takšnega bassa continua najdemo v

oratoriju Rappresentatione di Anima e di Corpo E. Cavalieria(1600) in v operi Euridice J. Peria ter v istoimenski operi G. Caccinia(1600).Glasbeniki, ki so igrali continuo in so jih imenovali maestro al cembalo, so morali ob basovski linijo sami improvizirati celotno spremljavo: povezovati akorde, samostojno voditi linije, imitirati motive solističnih delov itn. Glede na to, je postalo izvajanje generalnega basa prava vrhunska spretnost oz. umetnost, saj je izvajalec moral povsem poznati kompozicijsko tehniko tistega časa. Zanimivo je, da so mnogi pomembni skladatelji napisali svoje učbenike generalnega basa. Med temi ni bistvenih razlik, so pa dokaz svobode in hkrati eksaktnosti v raznolikosti umetniškega ustvarjanja. Ko študent zares vstopi v Generalbasovsko improviziranje, se mu odpre nova dimenzija, ki ga navdušuje. Ta disciplina povezuje vsa kompozicijska znanja in je izziv za vsakega mladega, kvalitetnega glasbenika. Številni skladatelji so prav preko študija Generalnega basa spoznali, da imajo kompozicijsko žilico (npr. Rihard Wagner).


Literatura za glasbeno teoretična vprašanja: -Peričić Vlastimir, Harmonija I,II, Fakultet muzičke umetnosti, Beograd, 1986 -Despić Dejan, Harmonija sa harmonskom analizom, Beograd 1997 -Skovran Dušan, Peričić Vlastimir, Nauka o muzičkih obljicima, Beograd 1986 -Stohr dr. Richard, Musikalishe Formenlehre, Siegel, Leipzig, 1921 Literatura za generalni bas: -Buelov, J.G. Thorough-Bass Accopaniment according to David Heinichen, 1992, University of Nebraska Press 1992; Ledbetter, D. Continuo Playing According to Haendel, 1990, Oxford 1990; -Keller Hermann, Scuola della prassi del basso continuo, Curci, Milano 1955; - Christensen, Jesper Boje, Die Grundlagen des Generalbassspiel im 18. Jahrhundert, Barenreiter 1992. Navedena literatura (in druga) je študentom dosegljiva pri izvajalcu predavanj.



- Predmet Generalni bas zaradi njemu lastne metode sodi v sklop najelitnejših kompozicijskih-glasbeno teoretičnih predmetov, saj je bilo - in je še - njegovo obvladovanje temelj študija kompozicije, ki hkrati odpiral svet razumevanja mnogih kompozicijskih zakonitosti. - Študent pridobi s pomočjo generalnega basa preverjena in utrjena znanja in zavedanja pomena vertikalne harmonske strukture, ki je naravno in fizikalno utemeljena v kozmusu. S tem predmetom utrdi terčni sistem (diatonični in kromatični), razširjeno tonaliteto s stranskimi dominantami in

mnoge uporabne akordične oblike, ki so se pričele oblikovati od 16. stoletja dalje. - Študent spozna praktično uporabo kadence in glasbene fraze. Obvlada vodenje diskantne linije, ki jo izvaja oz. improvizira v desni roki, kot proti melodijo-liniji, ki jo izvaja vokalni ali inštrumentalni solist. Nenazadnje se sreča z zelo pomembnim glasbenim pojavom-ornamentiko, ki je bila posebej izrazita prav v baročnem času. - Ko študent pravilno izvaja general basovski part, mora nujno izvajati tudi obvezne kadenčne okraske. - Študent se s pomočjo Generalnega basa bližje seznani s posebnostmi baročnega obdobja, ki je kompozicijsko izredno pomembno in v katerem se je disciplina generalnega basa povsem realizirala.



Znanje in razumevanje: - Predmet se izvaja izključno pri inštrumentu - Sposobnost''dešifriranja'' številčnega zapisa, ki je predstavljen pod basovsko linijo. - Igranje generalnega basa, tako v komornih zasedbah (duo, trio,itd.), in v večjih zasedbah, kot so concerti grossi, baročne opere, baročne kantate, oratoriji itn. - Spretnost igranja in spremljanja recitativov renesančnih in baročnih avtorjev, svetnih in sakralnih del. Študent razume in je sposoben izvajati najrazličnejše zahtevnosti, kot so: zadržki(enojni, dvojni, trojni) v zgornjih glasovih in pravtako v samem basu. Sposoben je razbrati in izvajati vse diatonične in kromatične oblike akordov. Razume in zna izvajati pravilno melodično linijo v diskantu. Zaveda se novega, preizkušenega vedenja o gradnji akordov iz bazične osnove-basa. Zave se, da bas ni nekaj statičnega, ampak tvori proti gibanje glede na diskantno linijo oz. zgornji kompleksnejši element Predmet Generalni bas daje fleksibilno znanje pri harmonizaciji različnih melodij. Študentu odpira in razširja možnost uporabe mnogih akordičnih zvez, ki se pojavljajo na osnovi tako razgibanega basa. Predvsem pa je obvladovanje GB uporabno na koncertnih odrih, pri neštetih izvedbah sakralnih in svetnih kompozicij baročnega obdobja Pri predmetu je velik poudarek na poznavanju in razumevanju teoretičnih zakonitost v glasbi, ki so


bistvenega pomena, pravzaprav ključ do globjega občutenja glasbene umetnosti. - spoznavanje slogov starih mojstrov - preizkus uporabnosti in utrjevanje znanja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja in solfeggia. - spoznavanje didaktičnih pristopov, kako prodirati v notranjost glasbenih zakonitosti.



Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo. - predavanju sledi razgovor, razprava in povezave s podobnimi primeri, itd. - praktičen del se izvaja pri klavirju, vendar je vedno tudi širše predstavljena tematika, študenti vidijo naprej širšo sliko, potem sledi konkretna, osredotočena - vsak slušatelj lahko vedno predlaga in predstavi svojo muzikalno, praktično in teoretično rešitev obravnavane teme.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) - razgovor študentov z izvajalcem predmeta - vsakoletna analiza uspešnosti študentov pri predmetu - uporaba pridobljenega znanja pri komornem muziciranju in koncertiiranju.



Red. prof. Maks Strmčnik, improvizacija: - zgoščenke: Trio barocco forte (Gracelj O. sopran, Arnold S. trobenta, Strmčnik M. orgle), Ed. Bizjak, 1994; Slovenski baročni trio (Baar I. sopran, Lorenz T. violina, Strmčnik M. orgle), Založba kaset in plošč RTV Slovenija, 1996; • Ramovš P. in Strmčnik M., Orgelske improvizacije, Musica Sacra Slovenica, 1996; • Gloria - orgelske improvizacije, Strmčnik M. orgle, 2007. - solist (orgle) na koncertu: Ramovš P., Oganofonija za orgle solo in simfonični orkester, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent René Gulikers, Cankarjev dom, Svetovni glasbeni dnevi ISCM 2003, 25. in 26. 09 2003.


Predmet: Generalni bas 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba, Čembalo, Orgle 2, 3 3-4, 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3(1+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

- Pogoj za vpis v drugi letnik (prve stopnje) je opravljen semestralni kolokvij in izpit iz Generalnega basa I . Da pa lahko pristopi k izpitu, mora doseči najmanj 75% prisotnosti na predavanjih in vajah.

Vsebina:


Generalni bas se je pojavil proti koncu XVI. stol. v Italiji, pri študiju vokalnih del. Organisti/čembalisti so v tem času melodiji sami podlagali primerno harmonijo; da je bilo to razvidno in pri tem čimmanj pisanja, so pod basovsko linijo zapisovali številke, ki so pomenile različne oblike (in druge oznake) akordov, vse to pa so po izvežbanem občutku povezovali. Pri zaključku fraz so upoštevali izredno pomemben glasbeni zaključek fraze-kadenco. Kadenc poznamo veliko, saj se je v baročni glasbi vsaka glasbena misel končala s kadenco, vse pa so bile obvezno ornamentirane-okrašene. Ob splošni praksi zapisovanja akordov pod basovsko linijo, so ta način prevzeli tudi skladatelji v svojih inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnh delih. Zgodnji primer takšnega bassa continua najdemo v oratoriju

Rappresentatione di Anima e di Corpo E. Cavalieria(1600) in v operi Euridice J. Peria ter v istoimenski operi G. Caccinia(1600).Glasbeniki, ki so igrali continuo in so jih imenovali maestro al cembalo, so morali ob basovski linijo sami improvizirati celotno spremljavo: povezovati akorde, samostojno voditi linije, imitirati motive solističnih delov itn. Glede na to, je postalo izvajanje generalnega basa prava vrhunska spretnost oz. umetnost, saj je izvajalec moral povsem poznati kompozicijsko tehniko tistega časa. Zanimivo je, da so mnogi pomembni skladatelji napisali svoje učbenike generalnega basa. Med temi ni bistvenih razlik, so pa dokaz svobode in hkrati eksaktnosti v raznolikosti umetniškega ustvarjanja. Številni skladatelji so prav preko študija Generalnega basa spoznali, da imajo kompozicijsko žilico.( na pr.Rihard Wagner).


• Literatura za glasbeno teoretična vprašanja: -Peričić Vlastimir, Harmonija I,II, Fakultet muzičke umetnosti, Beograd, 1986 -Despić Dejan, Harmonija sa harmonskom analizom, Beograd 1997 -Skovran Dušan, Peričić Vlastimir, Nauka o muzičkih obljicima, Beograd 1986 -Stohr dr. Richard, Musikalishe Formenlehre, Siegel, Leipzig, 1921 • Literatura za generalni bas: -Buelov, J.G. Thorough-Bass Accopaniment according to David Heinichen, 1992, University of Nebraska Press 1992; Ledbetter, D. Continuo Playing According to Haendel, 1990, Oxford 1990; -Keller Hermann, Scuola della prassi del basso continuo, Curci, Milano 1955; - Christensen, Jesper Boje, Die Grundlagen des Generalbassspiel im 18. Jahrhundert, Barenreiter 1992. • Baročna glasbena literatura za izvajanje: Trio sonate italijanskih, nemških, angleških in francoskih skladateljev; Concerti grossi; Baročne kantate; Baročni oratoriji, maše; Baročna opera; Izbrani recitativi baročnih vokalnih (sakralni in svetnih) del. Navedena literatura (in tudi druga) je študentom dosegljiva pri izvajalcu predavanj.



-Predmet Generalni bas zaradi njemu lastne metode sodi v sklop najelitnejših kompozicijskih-glasbeno teoretičnih predmetov, saj je bilo njegovo- in je še- obvladovanje temelj študija kompozicije, ki hkrati odpiral svet razumevanja mnogih kompozicijskih zakonitosti. -Študent pridobi s pomočjo generalnega basa preverjena in utrjena znanja in zavedanja pomena vertikalne harmonske strukture, ki je naravno in fizikalno utemeljena v kozmusu. S tem predmetom utrdi terčni sistem (diatonični in kromatični), razširjeno tonaliteto s stranskimi dominantami in mnoge uporabne akordične oblike, ki so se pričele

oblikovati od 16. stoletja dalje. -Študent spozna praktično uporabo kadence in glasbene fraze. Obvlada vodenje diskantne linije, ki jo izvaja oz. improvizira v desni roki, kot proti melodijo-liniji, ki jo izvaja vokalni ali inštrumentalni solist. Nenazadnje se sreča z zelo pomembnim glasbenim pojavom-ornamentiko, ki je bila posebej izrazita prav v baročnem času. -Ko študent pravilno izvaja general basovski part, mora nujno izvajati tudi obvezne kadenčne okraske. -Študent se s pomočjo Generalnega basa pobližje seznani s posebnostmi baročnega obdobja, ki traja dolgo in je kompozicijsko izredno pomembno in v katerem se je disciplina generalnega basa povsem realizirala.



Znanje in razumevanje: -Predmet se izvaja izključno pri inštrumentu - Sposobnost''dešifriranja'' številčnega zapisa, ki je predstavljen pod basovsko linijo. - Igranje generalnega basa, tako v komornih zasedbah (duo, trio,itd.), in v večjih zasedbah, kot so concerti grossi, baročne opere, baročne kantate, oratoriji itn. - Spretnost igranja in spremljanja recitativov renesančnih in baročnih avtorjev, svetnih in sakralnih del. Študent razume in je sposoben izvajati najrazličnejše zahtevnosti, kot so: zadržki(enojni, dvojni, trojni) v zgornjih glasovih in pravtako v samem basu. Sposoben je razbrati in izvajati vse diatonične in kromatične oblike akordov. Razume in zna izvajati pravilno melodično linijo v diskantu. Zaveda se novega, preizkušenega vedenja o gradnji akordov iz bazične osnove-basa. Zave se, da bas ni nekaj statičnega, ampak tvori proti gibanje glede na diskantno linijo oz. zgornji kompleksnejši element (ali obratno), kar nujno vpliva na njegove ustvarjalne odločitve ali na improvizacijo samo. Predmet Generalni bas daje fleksibilno znanje iz področja harmonizacije vsake melodije. Študentu odpira in razširja možnost uporabe mnogih akordičnih zvez, ki se pojavljajo na osnovi tako razgibanega basa. Pri predmetu je velik poudarek na poznavanju in razumevanju teoretičnih zakonitost v glasbi, ki so


bistvenega pomena, pravzaprav ključ do globjega občutenja glasbene umetnosti. - Spoznavanje slogov starih mojstrov, - preizkus uporabnosti znanja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja - realizacija novih slišnih možnosti, ki jih nakazuje predmet solfeggio - spoznavanje didaktičnih pristopov, kako prodirati v notranjost glasbenih zakonitosti Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo.



Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo. - predavanju sledi razgovor, razprava in povezave s podobnimi primeri, itd. - praktičen del se izvaja pri klavirju, vendar je vedno tudi širše predstavljena tematika, študenti vidijo naprej širšo sliko, potem sledi konkretna, osredotočena - vsak slušatelj lahko vedno predlaga in predstavi svojo muzikalno, praktično in teoretično rešitev obravnavane teme.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) - Slušatelji pri praktičnih vajah oz. realizacija rešitev sodelujejo redno in aktivno, zato so ocenjevani vsako uro, tako s strani predavatelja, kot s strani kolegov. - Vsak slušatelj mora obvezno zaigrati na klavirju (orglah, čembalu) obravnavano temo, preden se začne obravnavati nova. - Študent predstavi na letnem izpitu vso obravnavano tematiko razen tiste, ki jo je predstavil že na kolokvijskem delnem izpitu. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.





Predmet: Generalni bas in improvizacija

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, Orkestrsko dirigiranje in zborovsko dirigiranje

3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

- Pogoj za vpis v tretji letnik k predmetu Generalni bas in improvizacija I, so opravljene vse predpisane obveznosti, ki omogočajo vpis Potrebna je primerna tehnika oz. spretnost na klavirju.

Vsebina:


Improvizacija, ki izhaja z primarnega impulza-ustvariti nekaj novega, še nikoli slišanega, hkrati bistveno in preverjeno razširja in utrjuje glasbeno teoretično in praktično znanje, razširja glasbeno fantazijo, ko je (zaradi pravil improvizacije) potrebno takoj oblikovati najboljšo glasbeno frazo, harmonsko strukturo in sploh idejo, vse v skladu s pravili ter prepričljivo predstavo o glasbi. V zgodovini in razvoju glasbene umetnosti so vsi ustvarjalci in nekateri poustvarjalci (orglavci, čembalisti, pianisti) brez izjeme študirali Generalni bas in improvizacijo, ker se jim je prav preko tega predmeta odprl nov horizont in fleksibilna reakcija povezana z določeno ali abstraktno glasbeno nalogo.

Znani in pogosti so primeri, da so pianisti (R. Wagner), potem ko so se srečali z generalnim basom in improvizacijo, ugotovili, da jih je začela zanimati ustvarjalnost-torej kompozicija. Generalni bas se je pojavil proti koncu XVI. stol. v Italiji, pri študiju vokalnih del so organisti in čembalisti melodiji sami podlagali primerno harmonijo; da je bilo to razvidno in bilo pri tem čimmanj pisanja, so pod basovsko linijo zapisovali številke, ki so pomenile različne oblike akordov, vse to pa so po izvežbanem občutku povezovali. Pri zaključku fraze so upoštevali izredno pomemben glasbeni zaključek -kadenco. Kadenc poznamo veliko, saj se je v baročni glasbi vsaka glasbena misel končala s kadenco, vse pa so bile obvezno ornamentirane-okrašene. Ob splošni praksi zapisovanja akordov pod basovsko linijo, so ta način prevzeli tudi skladatelji v svojih inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnh delih. Zgodnji primer takšnega bassa continua najdemo v oratoriju Rappresentatione di Anima e di Corpo E. Cavalieria(1600) in v operi Euridice J. Peria ter v istoimenski operi G. Caccinia(1600).Glasbeniki, ki so igrali continuo in so jih imenovali maestro al cembalo, so morali ob basovski linijo sami improvizirati celotno spremljavo: povezovati akorde, samostojno voditi linije, imitirati motive solističnih delov itn. Glede na to, je postalo izvajanje generalnega basa prava vrhunska spretnost oz. umetnost, saj je izvajalec moral povsem poznati kompozicijsko tehniko tistega časa. Zanimivo je, da so mnogi pomembni skladatelji napisali svoje učbenike generalnega basa. Med temi ni bistvenih razlik, so pa dokaz svobode in hkrati eksaktnosti v raznolikosti umetniškega ustvarjanja. Številni skladatelji so prav preko študija Generalnega basa spoznali, daimajo kompozicijsko žilico.( na pr. Rihard Wagner)


Literatura za glasbeno teoretična vprašanja Osredkar Janez, Glasbeni stavek I, II Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1998, Ljubljana Despić Dejan, HARMONIJA SA HARMONSKOM ANALIZOM, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997 Spencer Peter, THE PRACTICE OF HARMONY, NEW JERSEY, 1996 Skovran Dušan, Peričić Vlastimir, NAUKA O MUZIČKIH OBLJICIMA, Univerzitet umetnosti u Beogradu, Beograd 1986 Stohr dr. Richard, MUSIKALISHE FORMENLEHRE, Siegel, Leipzig,1921 Brings, Allen, A NEW APPROACH TO KEYBOARD HARMONY, New York: Norton, 1979 Literatura za generalni bas:

Ledbetter D. Continuo Playing According to Handel, 1990 Clarendon Press, Oxford Keller Hermann, SCUOLA DELLA PRASSI DEL BASSO CONTINUO, Edizioni curci-Milano, 1955 Christensen, Jesper Boje, DIE GRUNDLAGEN DES GENERALBASSPIEL IM 18. JAHRHUNDERT,1992, Barenreiter, Basel Izbor: Sonate(duo, trio,itd.) za solista in generalni bas, Concerti grossi, Kantate, Pasioni(recitativi), Opere italijanskih, nemških, francoskih in angleških zgodnje in pozno baročnih avtorjev Literatura za improvizacijo Overduin Jan, Improvisation for Organists, Oxford University press, 1998, London Hancock Gerre, IMPROVISING, Oxford University Press, 1994, London



Študent pridobi znanje in praktično dokaže da: - obvlada osnove igranje generalnega basa, tako v komornih zasedbah (duo, trio,itd.), in (pri nadaljevanju v višjem letniku) v večjih zasedbah, kot so concerti grossi, baročne kantate, baročni oratoriji, maše, baročna opera itn. - študent mora ( v tem času) obvladati tudi osnove igranja in spremljanje recitativov renesančnih in baročnih avtorjev, svetnih in sakralni del - poznati mora baročno ornamentiko in artikulacijo - v improvizacijo mora zavestno vnašati znanje oblikoslovja, - obvlada ritmične spretnosti in eksaktnosti, - je sposoben izpeljati dosledno metriko, - ima sposobnost oblikovanja-improviziranja v homofonem in polifonem slogu - ima sposobnost harmonizacije homofone in polifone melodije se - pridobi sposobnost harmonizacije baročnega korala -pridobi sposobnost improviziranja določene homofone oblike: uverturo, sarabando, ostinato itd. - sposobnost improviziranja določene polifone oblike: kontrapunktično sprehajanje skozi različne tonalitete (durove in molove) z uporabo modulacij, itd.



Znanje in razumevanje: - Absolvent predmeta zna izvesti pravilno (generalbasovsko) postavljeno akordiko iz vsakega oštevilčenega basa. Razume uporabo ustrezno izvajane akordike glede na karakter in vsebino


skladbe. Teoretično in praktično lahko izvaja-improvizira določene glasbene teme v različnih slogovnih načinih. - Pravtako mora znati demonstrirati-izvajati na klavirju (orglah, čembalu) različne teme v sodobnejših glasbenih jezikih in tehnikah, kot so: politinalnost,bikordalnost,modalnost, zrcalno gradnjo akordov, clustre itd. Predmet Generalni bas in improvizacija, daje znanje za različno koncertno udejstvovanje, saj teži k obvladovanju in uporabnosti kompleksno doseženega znanja. Vse to je seveda izjemno pomemben impulz za ustvarjanje nečesa novega, hkrati pa uvaja glasbenika tudi v svežo in osebno interpretacijo pri izvedbi že napisanega glasbenega dela. Pri predmetu je velik poudarek na poznavanju in razumevanju teoretičnih zakonitost v glasbi, ki so bistvenega pomena, pravzaprav ključ do globjega občutenja glasbene umetnosti; tu gre za povezovanje v vseh elementov, ki so v glasbeni umetnost v temeljni soodvisnosti. Zaradi metode, ki razvija ustvarjalni naboj, občutek za ustrezni ritem, metriko, obliko, harmonijo, melodijo (frazo) artikulacijo itn. bistveno razširja in utrjuje glasbeno fantazijo, znanje in na sploh predstavo o glasbi. Priprave na ustvarjalni proces pričnejo mnogi skladatelji prav s pomočjo improvizacije. To je veljalo za mnoge stare mojstre in tudi za prenekatere današnje ustvarjalce. - Spoznavanje slogov starih mojstrov, do slogov sodobne orientacije - preizkus uporabnosti znanja harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja - realizacija novih slušnih možnosti, ki jih nakazuje predmet solfeggio - spoznavanje didaktičnih pristopov, kako prodirati v notranjost glasbenih zakonitosti



Študenti pri vsaki uri predavanj in vaj aktivno sodelujejo. - predavanju sledi razgovor, razprava in povezave s podobnimi primeri, itd. - praktičen del se izvaja pri klavirju, orglah ali čembalu, vendar je poleg izvajanja na inštrumentu, vedno tudi širše predstavljena obravnavana tematika, študenti vidijo naprej širšo sliko, potem sledi konkretna, osredotočena - študenti se pripravljajo za vsako uro, sicer ne morejo slediti razvoju obravnavanih vsebin - vsak slušatelj lahko vedno predlaga in predstavi

svojo muzikalno, praktično in teoretično rešitev obravnavane teme



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) - Slušatelji pri praktičnih vajah oz. realizacijah rešitev sodelujejo redno in aktivno, zato so ocenjevani vsako uro, tako s strani predavatelja, kot s strani kolegov. - Vsak slušatelj mora obvezno zaigrati na klavirju ( orglah, čembalu) obravnavano temo, preden se začne obravnavati nova. - Študent predstavi na letnem izpitu vso obravnavano tematiko razen tiste, ki jo je predstavil že na kolokvijskem delnem izpitu. Pozitivne ocene so od 6-10 , negativne ocene so od 1-5





Predmet: Glasba in tehnologija

Course title:




Semester Semester

Muzikologija - enopredmetna Glasbena umetnost, 1. stopnja

vse 1 ali 2 ali 3 1 ali 3 ali 5



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Leon Stefanija

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.

Vsebina:


Študij je usmerjen v sistematično obravnavo naslednjih specialnih problematik izbrane teme: • računalniške avdiovizualne aplikacije, • uporaba avdiovizualne tehnologije v snemalnem studiu, • uporaba avdiovizualne tehnologije v radijskem mediju, • uporaba avdiovizualne tehnologije na televiziji, • uporaba avdiovizualne tehnologije na posameznih stopnjah izobraževalnega procesa, • etika in pravo v avdiovizualnih medijih.


Zaradi hitrega spreminjanja tehnologije se objavlja sproti pred začetkom predavanj.



Študent: • pozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in reprodukcijo glasbe, v storitvenem in gospodarskem okolju; • pozna možnosti aplikacije sodobne tehnologije, povezane s produkcijo in reprodukcijo, na vseh ravneh izobraževalnega procesa.



Znanje in razumevanje: Študent spozna osnovne, z izbrano tematiko povezane teoretske in praktične vidike aplikacije tehnologije v glasbeni praksi. Doseže razumevanje osnovnih tematskih in metodoloških procesov, v katere je obravnavana tematika vpeta in sicer tako teoretično kot po praktični plati. Uporaba: Obravnavane tematike ponujajo študentu vzorec obravnav specifičnih vprašanj, kakor tudi primer premišljene in kritične uporabe uveljavljenih tehnologije v glasbeni praksi. Refleksija: Študent skozi uporabo znanstvene literature in posameznih tehnologij manipulacije zvoka in slike presoja različne možnosti obdelovanja avdiovizualnih podatkov, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ob soočenju teoretskih posplošenj z zelo podrobnim in konkretnim obravnavanjem tehnologije za obdelovanje avdia in videa veča svoje zavedanje o možnostih in posledicah uporabe le-teh v praksi. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet Kritična uporaba strokovne literature in avdiovizualne tehnologije na različnih področjih.



Predavanja in vodeni skupinski in individualni študij.



Assessment:

Seminarsko delo. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



izr. prof. dr. Leon Stefanija


Predmet: Glasbena akustika

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost 1. stopnja Vse smeri 1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Drago Kunej

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v študijski program.

Vsebina:


Nihanja, sestavljanje nihanj, utripanje. Razstavljanje nihanj. Fourierova vrsta, spekter zvena. Šum, dušeno nihanje in resonanca. Valovanja, hitrost širjenja valovanj. Odboj in lom valovanja. Stoječe valovanje. Dopplerjev pojav. Parametri zvočnega polja. Amplituda, hitrost, zvočna energija, zvočni tok in zvočni tlak. Ohmov zakon akustike.

Fiziološke zakonitosti zaznavanja zvoka. Slušni prag. Weber-Fechnerjev zakon. Jakost, decibeli. Glasnost, foni. Višina zvoka, centi. Frekvenčni prag. Ultrazvok in infrazvok. Ločljivost človekovega slušnega sistema, vprašanje notiranja. Uho in sluh. Zgradba ušesa, prehodni pojav, nelinearno popačenje, raziskave zvena, kombinacijski toni, konsonanca in disonanca.

Tonski sitemi, interval, pitagorova lestvica, lestvica čiste uglasitve, srednjetonska

lestvica, enako temperirana lestvica, absolutna uglasitev.

Govor in petje. Nastanek glasu, petje, pevski registri in formantna področja. Govor.

Idiofoni. Udarala, neposredno in posredno vzajemno udarjanje. Tolčenje po lesu in kovini. Prosto-prosto nihajoča ploščica. Strgala. Vpeto-prosto nihajoča ploščica. Trzala. Drgala. Membranofoni. Nihanje opne. Neposredno udarjani bobni. Veliki, srednji in mali bobni. Pavke. Posredno udarjani bobni. Drgalni bobni. Miriltoni. Kordofoni. Tehnologija strun. Nihanje strune. Vzbujanje strun. Brenkala in trzala. Godala in oblikovanje zvenskega spektra. Udarjanje strun. Aerofoni. Akustika piščali. Nihanje zračnih stolpcev, iztočni popravek, prepihovanje, moduliranje piščali, višji registri, menzura, lijak. Helmholtzov resonator. Trobila, vzbujanje z ustniki, preprosti rogovi, fanfare in rogovi s stranskimi odprtinami in zaklopkami. Modulacija s podaljški in iztegom. Vzbujanje z rezilnim robom. Končne, prečne in kljunaste flavte. Vzbujanje z enojnim udarnim jezičkom. Vzbujanje z dvojnim udarnim jezičkom. Dude. Vzbujanje s prenihavajočim jezičkom. Orgle. Glasbeni mehanizmi. Pogon mehanizma. Glasbeni zapis. Izvajalni mehanizem.

Prostorska akustika. Poodmevanje (reverberacija). Nastanek, popravljanje in merjenje poodmevanja. Osnove projektiranja dvoran.

Hrup in sluh, avdiometrija. Merjenje hrupa in njegovo preprečevanje.

Elektroakustika. Mehansko-električni pretvorniki. Mikrofoni in odjemniki. Elektro-mehanski pretvorniki. Zvočniki in slušalke. Ozvočenje prostorov. Stereofonija. Reprodukcija zvoka. Gramofon. Kompaktna plošča. Magnetni zapis zvoka. Magnetofoni, kasetofoni in digitalni zapis zvoka. Zvočni film. Elektronska glasba. Generatorji zvoka. Sintetizatorji. Računalniki v glasbi.


• Bruno Ravnikar. Osnove glasbene akustike in informatike. Ljubljana, 1999. • Miroslav Adlešič. Svet zvoka in glasbe. Ljubljana, 1964. • Jakob Jež in Marijan Lipovšek. Pregled in opis glasbil. Ljubljana, 1989. • Lucijan M. Škerjanc. Nauk o instrumentih. Ljubljana, 1964. • La Nuova Enciclopedia della Musica. Ur. Garzanti. Milano, 1993.



Študent pozna osnove glasbene akustike in mejnih ved.



Znanje in razumevanje: Poznavanje osnovnih poglavij iz glasbene akustike. Poznavanje fizikalnih zakonitosti proizvajanja, širjenja, zapisovanja in zaznavanja zvoka omogoča bolj poglobljeno razumevanje glasbe, glasbene reprodukcije in z njo povezanih pojavov. Poznavanje fizikalnih osnov omogoča študentu odkrivanje in razumevanje soodvisnosti med fizikalnimi na eni in psihološkimi ter estetskimi zakonitostmi na drugi strani. Poznavanje in uporaba elektroakustične in računalniške tehnologije v glasbi. Uporaba tujejezične strokovne literature.




Predavanja, vodeni individualni študij



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Akademije za glasbo



doc. dr. Drago Kunej - Akustične ugotovitve na podlagi rekonstrukcije domnevne koščene piščali = Acoustic findings on

the basis of reconstructions of a presumed bone flute. Moustérienska "koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 2). TURK, Ivan (ur.). Znanstvenoraziskovalni center SAZU Ljubljana 1997, str. 185-197.

- Kola in pesmi iz Starega trga ob Kolpi. Ljubljana 1997. 1 partitura (14 str.). - Prva magnetofonska snemanja zvočnega gradiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Tradit. - Inšt.

slov. narodop. Ljublj., letn. 28, št. 2, 1999, str. 217-232.


Predmet: Glasbena paleografija

Course title:




Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type Izbirni strokovni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


sistemi notiranja v antiki,

črkovna notacija,

koralna notacija,

črna menzuralna notacija,

bela menzuralna notacija,

tabulature v solistični glasbi.


Constantin Floros. Die Einführung in die Neumenkunde. Wilhelmshaven: Heinrichshofen, 1980. Willi Apel. Die Notation der Polyphonen Musik. Leipzig: Breitkopf & Härtel, 1962.



Študent pozna zakonitosti zapisovanja glasbe od antike do 17. stoletja

Študent je sposoben transkribiranja starejših notnih zapisov v sodobno notacijo


Znanje in razumevanje: Poznavanje načinov zapisovanja glasbe od antike do 17. st. Branje izvirnih glasbenih zapisov. Razvijanje zavedanja o soodvisnosti med zapisom in kompozicijsko tehniko. Delo s primarnimi viri.



Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje, vodeni individualni študij.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjujejo se individualne in domače naloge. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete



Doc dr. Aleš Nagode -Hladnikova pisma Premrlu. Zvuk (Beogr.), 1990, 5, str. 73-79. -Osterc in cerkvena glasba. Muzik. zb., 1995, 31, str. 75-80. -Slavnostne maše Venčeslava Wratnyja. Muzik. zb., 1996, 32, str. 51-60.


Predmet: Glasbena publicistika

Course title:




Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type Izbirni strokovni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Zvrsti muzikološkega strokovnega izražanja: • dnevno časopisje (poročilo, kritika); • koncertni in programski listi; • zahtevnejši teksti o glasbi v poljudno-znanstvenem tisku; • radijska oddaja; • glasba in televizija; • govorno izražanje o glasbi.


• Bosiljka Perić Kempf. Lice i naličje. Reka 2006. • Harry Haskel. The attentetive listener: three centuries of music criticism. London, Boston 1995. • Jože Faganel. Stilistika. Ljubljana 1995. • Carl Dahlhaus. Das musikalische Kunstwerk. Laaber 1988.



Študent pozna osnovna strokovna izhodišča in tehnike sporočanja, ki so podlaga strokovno-publicističnemu pisanju.

Študent je usposobljen za sestavljanje strokovnih prispevkov v tiskanih in elektronskih medijih in govorno izražanje o glasbi.



Znanje in razumevanje: Knowledge and understanding:



Sodelovalno učenje, individualne naloge, vodeni individualni študij.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjuje se individualne naloge in domače naloge. Povprečje ocen oddanih pisnih izdelkov tvori zaključno oceno. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



red. prof. dr. Matjaž Barbo - Orgelske improvizacije Primoža Ramovša med liturgično procesualnostjo in konceptom dela. V:

SNOJ, Jurij (ur.), FRELIH, Darja (ur.). Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2000, str. 257-266.

- Prvi Koncert za violino in orkester (1927) L. M. Škerjanca. V: KURET, Primož (ur.). Glasba, poezija - ton, beseda : koncerti, simpozij, spremljevalne prireditve, Ljubljana: Festival, 2001, str. 37-47.

- Elektronska glasba - poskus avantgardističnega preskoka pri nekaterih članih skupine Pro musica viva. V: KURET, Primož (ur.). Glasba v tehničnem svetu - Musica ex machina : koncerti [in] simpozij. Ljubljana: Festival, 1995, str. 197-203.


Predmet: Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 30 90 6 (3+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. mag. Ivan Florjanc

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• Vpis v 1. letnik študijskega smeri Sakralna glasba in pasivno znanje enega tujega jezika. • Pogoji za opravljanje končnega izpita pa so: reden obisk predavanj (90% vključno opravičila), sprotno in skrbno opravljeni vsi izdelki, pozitivna ocena semininarskega dela. • Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, notno tablo, grafoskop, kakovosten CD in DVD predvajalnik.

Vsebina:


1. Uvodna poglavja, pojmovne in terminološke definicije. 2. Kontrapunktične zakonitosti modalnega in tonalnega stavka: a) pojem linearno, temeljni principi melodije, varietas in logos kontrapunkta; b) modalnost in modusi (teoretične osnove); c) pricipi kontrapunkta in slogovna obdobja; d) enostavni kontrapunkt (dvoglasje vsi načini); e) dvoglasni floridus; f) dvojni kontrapunkt v oktavi, decimi in duodecimi; g) bicinium v kompoziciji renesanse in baroka, style sévère in style libre. 2. Harmonske zakonitosti diatoničnega

konsonančnega tonalnega stavka (trozvoki): a) pojem harmonia-melodia v glasbi in kulturi; b) temeljni principi diatonične konsonančne harmonije; c) specifika zmanjšanega trozvoka; d) tonaliteta kot zgodovinsko-kompozicijski pojav in pomen; e) funkcijski vidiki tonalnega magnetizma; f) kadenca (zgodovinsko-kompozicijski pojav, pomen in tipologije); g) funkcijski in generalbasni vidiki harmonije (regola d'ottava); h) modulacija v bližnje tonalitete, njeno mesto v glasbenih oblikah; i) sekvence, njihova kompozicijska vloga; j) analiza in hramonizacija melodij; k) protestantski /tudi Trubarjev/ koral; l) aplikatvno analitično seminarsko delo.


V slovenskem jeziku (razen nekaj srednješolskih priročnikov) ni ustreznih temeljnih strokovnih del, ki bi zadovoljila zahteve univerzitetne ravni učenja predmeta. Slušatelji so vezani na lastne zapiske predavanj, učiteljeva gradiva in na sprotno ob tvarini svetovano literaturo. Priporočene so izdaje faksimilov, kritične in dopolnjene izdaje. V oporo študija so tale dela: • Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589; • Fux J.-J., Gradus ad Parnassum, Sive Manuductio ad Compositionem Musicae regularem, Vienna/Wien 1725; • Cherubini L., Cours de Contre-point et de Fugue, Paris 1835; • Fétis F.-J., Traité du Contrepoint et de la Fugue, Nouvelle éd., Paris 1846; • Bellermann H., Der Contrapunkt, druga izdaja, Berlin 1877; • De Sanctis C., La polifonia nell'arte moderna, Roma 1887; • Dubois T., Traité d'harmonie théorique et pratique, Paris 1891; • Dubois T., Traité de Contrepoint et de Fugue, Paris 1901; • Schönberg A., Harmonielehre, Wien 1922; • Hindemith P, Unterweisung im Tonsatz, Mainz 1937.



(a) Osnovni cilji in zahtevane kompetence predmeta (vsi trije letniki izobraževanja) so: • samostojno in poglobljeno teoretično in praktično umevanje kontrapunktičnih in harmonskih segmentov glasbenega stavka znotraj različnih vrst slogov in kompozicijskih oblik glasbenih umetnin (od renesanse do razpada tonalnosti); • trdna teoretična podlaga za samostojen kritičen uvid v slogovne specifike in kompozicijsko kakovost glasbenih umetnin; • suvereno osvojena praktična glasbeno-teoretična vedenja, ki so potrebna pri vrednotenju, izbiri in analizi skladb, pri orgelskem koncertiranju in vodenju zborov, pri poučevanju glasbeno-teoretičnih disciplin v glasbeni šoli, pri glasbeno pedagoškem ter pastoralnem delu in pri pisanju člankov. (b) Delni cilji pa so: • razširitev in poglobitev predhodnega znanja ter vedenj kontrapunkta (dvoglasje, pisno vsi vidiki) in harmonije (vsi vidiki konsonančne tonalne harmonije); • pridobiti samostojno umevanje kontrapunktičnih in harmonskih zakonitosti glasbenega stavka (znotraj slogovnega razpona od renesanse do meje

atonalnosti), korektno pisanje brez oštevilčenih napotkov in improviziranje na klavirju štiriglasnega konsonančnega tonalnega glasbenega stavka, aplikacija glasbeno teoretičnih znanj pri lastnem muziciranju.



Znanje in razumevanje: Za solidno uporabno znanje predvidenih študijskih dosežkov so potrebni so vsi trije letniki izobraževanja. Delni pa so naslednji: (a) • Poglobljeno analitično teoretično in praktično poznavanje, umevanje izrazov, pojmov, vsebin in principov kontrapunkta in diatonične konsonančne tonalne harmonije; • samostojen, korekten in dovršen štiriglasni glasbeni stavek srednje težavnostne stopnje izveden pisno brez oštevilčenih napotkov[!] in ob klavirju (npr. protestantski /tudi Trubarjev/ koral, improvizacija modulacij v bližnje tonalitete, dovršeni biciniji v dvojnem floridusu in v dvojnem kontrapunktu ipd.). (b) • Osnoven analitičen uvid v temeljne teoretične glasbene zakonitosti znotraj danega sloga manjših glasbenih oblik (madrigal, motet, sonatna oblika ipd.); • sposobnost samostojnega teoretičnega uvida v osnovne kompozicijske segmente, v razvoj in posebnosti zgodovinskih slogovnih oblik (srednjeveška polifonija, renesansančna in zgodnjebaročna dela, poznobaročni in klasicistični stavek ipd.). Uporaba: • Pri izbiri, vrednotenju in samostojni analizi skladb za študij, koncertiranje ali poučevanje; • ob poustvarjanju (igra na orglah, klavirju, petju ali zborovskem/orkestrskem dirigiranju, vadenju zbora/petja v vrtcu, šoli, pastoralnem delu ipd.); • pri poučevanju teoretičnih disciplin v glasbeni šoli ali pa kot pedagog v osnovni in srednji šoli. Refleksija: • Samostojno vrednotenje glasbenih umetnin; • uvid v slogovne posebnosti v povezavah med glasbo, literaturo, slikarstvom in arhitekturo; • sposobnost samostojne primerjave razvoja glasbeno-teoretičnih zakonitosti z bistvenimi premiki v razvoju evropske znanstvene misli; Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • suverena samostojna uporaba znanj in vedenj pri redakciji kritičnih izdaj slovenskih in evropskih glasbenih spomenikov; • sposobnost samostojne kritične misli ob pisanju koncetnih listov, kritik


koncertov, člankov v časopisju ali strokovnih in znanstvenih revijah.



Glede na didaktične potrebe določenega poglavja so kombinacija: (a) predavanja, razlage z neposredno razpravo slušateljev; (b) sodelovalno in refleksivno poučevanje (pisno in slušno na klavirju); (c) redna individualna tedenska analiza študentovih nalog in vaj



Assessment:

(a) Oceno letnega izpita sestavljajo: 1) 60% delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog so ocenjene ob zaključenih poglavjih); 2) 20% seminarski izdelek (najmanj 4–5 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov); 3) 20 % zaključni pisni izpit. (b) Pozitivne ocene od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



Izr. prof. mag. Ivan Florjanc, (ARRS – humanistika, šifra raziskovalca 15469) – kompozicija: Kompozicija: • Poligrammi No. 1, godalni kvartet, 1987; • Modalna maša – Missa modalis, mešani zbor in simfonični orkester, 1988; • Kyrie Charantanorum, za bas, zbor in orkester, 2005; • Slovenski protestantski napevi MDVIII MMVIII, Harmonizacija za zbore, Druga dopolnjena izdaja ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, Ljubljana, Družina, 2008, str. 117-242. Raziskovalno delo: Glasbeno teoretična iskanja Marija Kogoja, v: Kuret P. (ur.). Mediteran - vir glasbe in hrepenenja evropske romantike in moderne, Ljubljana, 2010, str. 254-268.



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 30 150 8 (4+4)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• Vpis v 2. letnik študijskega smeri Sakralna glasba. • Pogoji za opravljanje končnega izpita pa so: reden obisk predavanj (90% vključno opravičila), sprotno in skrbno opravljeni vsi izdelki, pozitivna ocena vseh semininarskih del. • Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, notno tablo, grafoskop, kakovosten CD in DVD predvajalnik

Vsebina:


1. Kontrapunktične zakonitosti modalnega in tonalnega troglasnega stavka: a) osnovne posebnosti in principi tro- in večglasnega kontrapunkta z ozirom na slogovna obdobja; b) enostavni kontrapunkt (troglasje: poglobljeno vsi načini 1–5 in kombinacije), c) troglasni floridusa; d) trojni kontrapunkt v oktavi; e) tricinium v kompoziciji, style sévère in style libre (seminarsko delo). 2. Harmonske zakonitosti diatoničnega in kromatičnega disonančnega tonalnega stavka (četvero-, petero- in šesterozvoki): a) pojem

disonance ter njena vloga v tonalnih funkcijah, njena postopna emancipacija v slogovnih premenah v zgodovini glasbe; b) vidiki zgradbe, vrste, označevanje in Sitz im Leben vseh vrst septakordov; c) izjemni razvezi septakordov, kompozicijska vloga in mesto; d) modulacije v oddaljene tonalitete, njihovo naravno mesto v glasbenih oblikah; e) harmonsko tuji toni (zadržki ter melodične ornamentalne note); f) sekvence sept- in nonakordov; g) kromatika in enharmonija; h) vidiki in vzroko razkroja tonalnosti; i) aplikatvna analitična seminarska dela.





(a) Osnovni cilji in zahtevane kompetence predmeta (vsi trije letniki izobraževanja) so: • samostojno in poglobljeno teoretično in praktično umevanje kontrapunktičnih in harmonskih segmentov glasbenega stavka znotraj različnih vrst slogov in kompozicijskih oblik glasbenih umetnin (od renesanse do razpada tonalnosti); • trdna teoretična podlaga za samostojen kritičen uvid v slogovne specifike in kompozicijsko kakovost glasbenih umetnin; • suvereno osvojena praktična glasbeno-teoretična vedenja, ki so potrebna pri vrednotenju, izbiri in analizi skladb, pri orgelskem koncertiranju in vodenju zborov, pri poučevanju glasbeno-teoretičnih disciplin v glasbeni šoli, pri glasbeno pedagoškem ter pastoralnem delu in pri pisanju člankov. (b) Delni cilji pa so: • poglobitev in razširitev (s posebnim povdarekom na samostojnosti) dodatnega znanja in vedenj troglasnega kontrapunkta (troglasje, pisno vsi vidiki) in harmonije (vsi vidiki disonančne tonalne harmonije, kromatika in enharmonija); • poglobiti in utrditi samostojno obvladovanje kontrapunktično-harmonskih zakonitosti glasbenega stavka in suvereno pisanje (brez

oštevilčenih napotkov) in improviziranje na klavirju korektnega in dovršenega štiriglasnega disonančnega tonalnega glasbenega stavka (npr. kromatične ali enharmonične modulacije) ter suverena aplikacija znanj.



Znanje in razumevanje: Za solidno uporabno znanje predvidenih študijskih dosežkov so potrebni so vsi trije letniki izobraževanja. Delni pa so naslednji: (a) • Dodatna poglobljenejša vedenja in suvereno teoretično-praktično obvladovanje vsebin kontrapunkta, disonančne tonalne harmonije, kromatike in enharmonije, pojmov in terminologije predmeta; • korekten in dovršen štiriglasni glasbeni stavek zahtevne težavnostne stopnje izveden pisno brez oštevilčenih napotkov[!] in ob klavirju (kromatične in enharmonične modulacije, troglasni floridus, trojni kontrapunkt v oktavi ipd.). (b) • Samostojen globalen analitičen uvid v temeljne teoretične glasbene zakonitosti znotraj danega sloga večjega komorno-orkestralnega dela (maša, simfonija, koncert, oratorij, opera ipd.); • sposobnost samostojnega teoretičnega uvida v specifčnejše podrobnosti, v razvoj in posebnosti znotraj zgodovinskih slogovnih segmentov (določene specifike renesansančnih in zgodnjebaročnih del, baročnega in klasicističnega stavka, romantike v odnosu do klasicizma, vidiki, ki so pripeljali do razkroja tonalnosti ipd.). Uporaba: • Pri izbiri, vrednotenju in samostojni analizi skladb za študij, koncertiranje ali poučevanje; • ob poustvarjanju (igra na orglah, klavirju, petju ali zborovskem/orkestrskem dirigiranju, vadenju zbora/petja v vrtcu, šoli, pastoralnem delu ipd.); • pri poučevanju teoretičnih disciplin v glasbeni šoli ali pa kot pedagog v osnovni in srednji šoli. Refleksija: • Samostojno vrednotenje glasbenih umetnin; • uvid v slogovne posebnosti v povezavah med glasbo, literaturo, slikarstvom in arhitekturo; • sposobnost samostojne primerjave razvoja glasbeno-teoretičnih zakonitosti z bistvenimi premiki v razvoju evropske znanstvene misli; Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • suverena samostojna uporaba znanj in vedenj pri redakciji kritičnih izdaj slovenskih in evropskih glasbenih spomenikov; • sposobnost samostojne


kritične misli ob pisanju koncetnih listov, kritik koncertov, člankov v časopisju ali strokovnih in znanstvenih revijah.






Assessment:

(a) Oceno letnega izpita sestavljajo: 1) 50% delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog so ocenjene ob zaključenih poglavjih); 2) 20% seminarski izdelki (kumulativno najmanj 6–8 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov); 3) 30 % zaključni pisni izpit. (b) Pozitivne ocene od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.






Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 150 8 (4+4)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• Vpis v 3. letnik študijskega smeri Sakralna glasba. • Pogoji za opravljanje končnega izpita pa so: reden obisk predavanj (90% vključno opravičila), sprotno in skrbno opravljeni vsi izdelki, pozitivna ocena semininarskega dela. • Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, notno tablo, grafoskop, kakovosten CD in DVD predvajalnik.

Vsebina:


Težišče vsebin tega programa je aplikacija dvoletnega študija na nekatere praktične kompozicijske tehnike ter na poglabljanju in utrjevanju dosedanjih teoretično/praktičnih znanj. Štiri-nivojske vsebine se odvijajo hkratno: 1. Kontrapunktične zakonitosti modalnega in tonalnega štiri- in petglasnega stavka (nadaljevalno utrjevanje): a) pojem, osnovne posebnosti, principi in pomen štiri- in petglasnega kontrapunkta z ozirom na slogovna obdobja; b) enostavni kontrapunkt (štiri- in petglasje samo floridus), c) trojni kontrapunkt (poglobljeno utrjevanje) v oktavi, decimi in duodecimi. 2. Samostojna instrumentalna spremljava k

melodiji za glas ali zbor in klavir ali orgle: a) principi, vrste in zakonitosti klavirskega stavka v samostojni spremljavi k glasu ali zboru; b) principi, vrste in zakonitosti orgelskega stavka v samostojni spremljavi k glasu ali zboru. 3. Fugirani in imitirani bas: a) kompozicijske posebnosti Fugiranega in imitiranega basa; b) imitirajoči sekvenčni postopi v medigrah (vrste in oblike odgovorov); c) kadenca in pedal na dominanti; d) pedal na toniki. 4. Samostojno izdelano seminarsko delo (najmanj 8–10 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov).





(a) Osnovni cilji in zahtevane kompetence predmeta (vsi trije letniki izobraževanja) so: • samostojno in poglobljeno teoretično in praktično umevanje kontrapunktičnih in harmonskih segmentov glasbenega stavka znotraj različnih vrst slogov in kompozicijskih oblik glasbenih umetnin (od renesanse do razpada tonalnosti); • trdna teoretična podlaga za samostojen kritičen uvid v slogovne specifike in kompozicijsko kakovost glasbenih umetnin; • suvereno osvojena praktična glasbeno-teoretična vedenja, ki so potrebna pri vrednotenju, izbiri in analizi skladb, pri orgelskem koncertiranju in vodenju zborov, pri poučevanju glasbeno-teoretičnih disciplin v glasbeni šoli, pri glasbeno pedagoškem ter pastoralnem delu in pri pisanju člankov. (b) Delni cilji pa so: • pridobitev osebnega trdnega glasbenega stavka zelo zahtevne težavnostne stopnje znotraj določenih kompozicijskih tehnik kot obvezna podlaga za vokalno in orgelsko kompozicijo; visoka stopnja teoretično/praktičnega znanja kot podlaga za komponiranje, poustvarjalno interpretiranje ali muzikološko raziskovanje in pisanje poljudno/znanstvenih člankov.



Znanje in razumevanje: Za solidno uporabno znanje predvidenih študijskih dosežkov so potrebni so vsi trije letniki izobraževanja. Delni pa so naslednji: (a) • Suvereno poglobljeno teoretično/praktično obvladovanje glasbeno-stavčnih vsebin ter teoretično-praktično obvladovanje kompozicijskih tehnik s smiselno in korektno uporabo pridobljenih vedenj in znanj; • trden kompozicijski stavek zelo zahtevne težavnostne stopnje izveden pisno brez oštevilčenih napotkov[!]; • teoretično-praktična suverenost v tehnikah trojnega kontrapunkta. (b) • Samostojen in suveren specifičen analitičen uvid v temeljne teoretične glasbene zakonitosti poljubnih glasbenih oblik znotraj danega sloga od renesanse do praga atonalnosti; • sposobnost samostojnega teoretičnega uvida v čisto specifične kompozicijske dragocenosti in pomankljivosti določene izbrane glasbene izdaje. • Pri komponiranju ali aranžiranju vokalnih in instrumentalnih skladb; • pri izbiri, vrednotenju in samostojni analizi skladb za študij, koncertiranje ali poučevanje; • ob poustvarjanju (igra na orglah, klavirju, petju ali zborovskem/orkestrskem dirigiranju, vadenju zbora/petja v vrtcu, šoli, pastoralnem delu ipd.); • pri poučevanju teoretičnih disciplin v glasbeni šoli ali pa kot pedagog v osnovni in srednji šoli. • Saqmostojno vrednotenje glasbenih umetnin; • uvid v slogovne posebnosti v povezavah med glasbo, literaturo, slikarstvom in arhitekturo; • sposobnost samostojne primerjave razvoja glasbeno-teoretičnih zakonitosti z bistvenimi premiki v razvoju evropske znanstvene misli; • suverena samostojna uporaba znanj in vedenj pri redakciji kritičnih izdaj slovenskih in evropskih glasbenih spomenikov; • sposobnost samostojne kritične misli ob pisanju koncetnih listov, kritik koncertov, člankov v časopisju ali strokovnih in znanstvenih revijah.





Delež (v %) /

Načini ocenjevanja: Weight (in %) Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) (a) Oceno letnega izpita sestavljajo: 1) 40% delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog so ocenjene ob zaključenih poglavjih); 2) 10% seminarski izdelek (kumulativno najmanj 8–10 strani analitičnega besedila brez glasbenih primerov); 3) 50 % zaključni pisni izpit (trojček). (b) Pozitivne ocene od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.





Predmet: Godalna literatura

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Violina, Viola, Violoncelo, Kontrabas

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 (15+15) 120 5 (3+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Andrej Grafenauer, doc. Franc Avsenek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 1. lenik programa Posebnih pogojev za opravljanje izpita ni.

Vsebina:


• Razvoj godalnih instrumentov skozi stoletja • Razvoj in uglasitev različkov godal, zgodovinski razvoj loka. • Razvoj godalnega kvarteta v vseh komornih variantah (duo,trio i.t.d.) • Glasbene oblike različnih stilnih obdobij , interpreti skozi stoletja, razvoj terminologije v skladbah • Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo


E.Folegatti – Storia del violino e dell archetto J.Roda – Boxs for Musical Instrumants of the Violin Family A.Einstein – Mozart, His Character, His Work D.Mitchell – The language of modern music C.Dahlhaus – Musikasthetik I.Stravinski – Glasberna poetika G.Hausswald – Musikalische stilkunde



Predmet seznani študente z bogato literaturo godalnih instrumentov do današnjih dni. Temeljni cilji predmeta so: • Poznavanje in razumevanje razvoja godalnih instrumentov • Poznavanje in razumevanje značilnih oblik v godalni literaturi v posameznih stilnih obdobjih • Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja godalne literature v različnih stilnih obdobij • Slušno poznavanje najpomembnejših del godalne literature • Stilno prepoznavanje značilnih oblik posameznih stilnih obdobij na podlagi slušnega zaznavanja • Poznavanje razvoja godalne poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in didaktične literature. • Poznavanje razvoja godalne poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih zapisov



Znanje in kompetence: Pozna zakonitosti razvoja godal, mejnike in značilnosti posameznih obdobij. Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost na področju godalne igre. Pozna pomembnejše godalne šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem. Uporaba: Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področju Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti godalne glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Refleksija


Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavi kritičen odnos do godalne literature Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o godalni literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.



Predavanja in samostojno učenčevo delo



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit in ustni zagovor Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



red. prof. Andrej Grafenauer (kitara), doc. Franc Avsenek (godala)


Predmet: Gregorijanski koral 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 (15+15) 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Tone Potočnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.

Vsebina:


- definicija gregorijanskega korala (v nadaljevanju GK) - zgodovinski pregled - srednjeveški teoretiki in glasbena teorija - liturgično leto - liturgične knjige - glasbeno-liturgične tradicije pred obdobjem GK: beneventanska, staro-rimska, galikanska, ambrozijanska, španska, oglejska - zapis GK. Nevme. Izvor nevm. Nevmatske družine. Najpomembnejši rokopisi. Transkripcija melodij. Tabela sangallenskih in metenških nevm. Osnove semiologije. - repertorij GK. Mašni proprij in ordinarij. Spevi oficija. Tonovski načini in psalmodija. GK in polifonija. - osnove dirigiranja. Predstavitev solemske in semiološke metode


Snoj, Jurij. Gregorijanski koral. Založba ZRC. Ljubljana. 1999. (259 str.) Glasbeni atlas. DZS. Ljubljana. 2002. (str. 180 – 191) Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.) Apel, Willi: Gregorian Chant. Indiana University Press.1958. (599 str.) Crocker, Richard L. An Introducion to Gregorian Chant. Yale University Press. London. 2000. (248 str.) Saulnier, Daniel. Le Chant Gregorien. Abbaye de Solesmes. 1996. (125 str.) Madrignac, Andre G., Pistone, Daniele. Le Chant Gregorien. Librairie honore champion. Paris. 1984. (162 str.) Baroffio, Giacomo, Eun Ju Kim, Anastasia. Introduzione al canto gregoriano. Edizioni Urban. Saronno. 2003. (210 str.) Susca, Anselmo, Schettini, Rosalia. Compendio di canto gregoriano. Edizioni La Scala. Noci. 1999. (133 str.) Musch, Hans. Musik im Gottedienst. Con Brio Verlagsgesellschaft. Regensburg. 1993. (str. 11- 23, 205 – 337)



- poznavanje in zavedanje izvora evropske glasbene kulture - realizacija duhovnih razsežnosti glasbe - rojstvo melodije iz besede – študij osnovnih zakonitosti tega odnosa - vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov - začetne prvine vseh kasnejših glasbenih oblik - vpogled in začutenje drugačnega, bolj poglobljenega odnosa do glasbe - vpogled – preko študija nevm –do sporočilne vrednosti glasbenega zapisa - rojstvo polifonije



Znanje in razumevanje: Pozna osnovne principe GK, njegovega zapisa in njegov zgodovinski razvoj. Razume nujnost poznavanja te zvrsti glasbe kot osnovo za razumevanje razvoja evropske glasbene kulture. Upraba: Usvojeno znanje uporabi pri glasbeno-liturgičnem udejstvovanju, pri pouku zgodovine glasbe, petju v koralnem zboru, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij. Refleksija: Poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe. Vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti. Doživlja nujnost doživetja tišine. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en


predmet: Praktično poznavanje oz. petje GK uporabi na drugih glasbenih področjih: - zborovsko in solistično petje - zborovsko dirigiranje - študij orgel - študij interpretacije melodije - študij kontrapunkta - za improvizacijo.



Predavanje. Projektno delo. Poslušanje in analiza različnih interpretacij. Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.



Assessment:

Izpit: pisni, ustni, nastop. Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



doc. Tone Potočnik



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4 (2+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk. Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in kolokvija po prvem semestru.

Vsebina:


Kompozicijske tehnike: formule, kadence, psalmodija, recitativi, ciklične melodije,tipične melodije, centonske kompozicije,variirane strukture. Modalnost: pentatonika, melodije C,D, E, arhaične melodije, octoechos, modalna transpozicija, centonizacija, modulacija. Kromatične alteracije. Kompozicijske inovacije: tropi, sekvence. G. K. – izvor glasbenih oblik. Analiza spevov mašnega proprija in ordinarija. Spevi oficija. Harmonizacija G.K.:Teorija heksakorda. Metoda samostana Solesmes Harmonizacija skladb v protusu. deuterusu, tritusu, tetrardosu. Svobodna harmonizacija. Komponiranje in improvizacija skladb v stilu G. K. Tehnika in estetika petja GK


Ferreti,Paolo. Estetica gregoriana. Pontificio istituto di Musica Sacra. Roma. 1934. (367 str.) Turco, Alberto. Il canto gregoriano Toni e Modi. Edizioni Torre d Orfeo. Roma. 1987. (298 str.) Saulnier, Daniel. Les modes gregoriens. Solesmes. 1997. (207 str.) Johner, Dominicus. Wort und Ton im Choral. Veb Breitkopf et Hartel Musikverlag. Leipzig. 1953. (482 str) Hermes,Michael. Das Versicularium.EOS Verlag. St. Ottilien. 2000.



- komponiranje v stilu G.K. - poznavanje in zavedanje izvora melodije - realizacija duhovnih razsežnosti glasbe - rojstvo melodije iz besede – študij osnovnih zakonitosti tega odnosa - vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov - začetne prvine vseh kasnejših glasbenih oblik - vpogled in začutenje drugačnega, bolj poglobljenega odnosa do glasbe - vpogled – preko študija nevm –do sporočilne vrednosti glasbenega zapisa - rojstvo polifonije -linearen način glasbenega razmišljanja - aktivno prepevanje in koncertiranje v koralnem zboru.



Znanje in razumevanje: Pozna kompozicijske principe GK, njegov zapis in njegov zgodovinski razvoj. Razume nujnost poznavanja te zvrsti glasbe kot osnovo za razumevanje razvoja evropske glasbene kulture. Uporaba: Usvojeno znanje uporabi pri glasben-liturgičnem udejtvovanju, pri pouku zgodovine glasbe, petju v koralnem zboru, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij. Refleksija: Poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe. Vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti. Doživlja nujnost doživetja tišine kot sredstvo za ponotranjen odnos do glasbene interpretacije. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Praktično poznavanje oz. petje GK uporabi na drugih glasbenih področjih: - zborovsko in solistično petje - zborovsko dirigiranje


- študij orgel - študij interpretacije melodije - študij kontrapunkta - za improvizacijo.






Assessment:

Izpit: pisni, ustni, nastop. Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno.)



doc. Tone Potočnik



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4 (2+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Razvoj rokopisa. Vsebina in oblika. Izvor in razvoj latinske pisave.: karolinška, beneventanska, gotska, itd. Nevmatski znak kot posrednik med besedo in obliko. Glasbeno – liturgični rokopisi brez notacije. Adiastematski rokopisi. Diastematski rokopisi. Od teksta do ritma. Podroben študij sangalenskih in metenskih nevm. Nevmatska členitev in glasbena artikulacija. Uporabnost semioloških spoznanj pri interpretaciji (petju in dirigiranju) G. K. Tehnika in estetika petja GK.


Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.) Agustoni, Luigi.,Göschl,Johannes Berchmans. Einführung in die Interpretation des Gregorianischen Chorals.Band 1:Grundlagen Bosse Verlag. Regensburg. 1987. (293 str.) Band 2: Æstetik. Bosse Verlag. Regensburg. 1992. (698 str.) Turco, Alberto. La scrittura musicale del canto gregoriano. Edizioni Melosantiqua. Verona. 2006. (207, 237 str.) Schnürl, Karl. 2000 Jahre europäische musikschriften. Verlag Holzhausen. Wien. 2000. (str. 1-57) Cantatorium de Saint-Gall. Solemes.1988. (162 str.) LeCodex 121 de la Bibliotheque d Einsiedeln. Solesmes. 1992 Antiphonaire deHartker. Solesmes. 1992. (264 str.) Le Codex 239 de la Bibliotheque de Laon. Solesmes. 1992. (178 str.) La notation musicale des chants liturgiques latins . Solesmes.1991. (71 str.) Program koncertnega gradiva za Koralni zbor.



- poznavanje sporočilne vrednosti nevm, - realizacija duhovnih razsežnosti glasbe, - rojstvo melodije iz besede – študij osnovnih zakonitosti tega odnosa, - vpogled v glasbene zmožnosti latinske besede – posredno tudi besede drugih jezikov, - začetne prvine vseh kasnejših glasbenih oblik, - iskanje novih možnosti glasbenega zapisa, - aktivno prepevanje in koncertiranje v koralnem zboru.



Znanje in razumevanje: Pozna nevmatske principe GK, njegov zapis in njegov zgodovinski razvoj. Razume nujnost poznavanja te zvrsti glasbe kot osnovo za razumevanje razvoja evropske glasbene kulture. Uporaba: Usvojeno znanje uporabi pri glasbeno liturgičnem udejstvovanju, pri pouku zgodovine glasbe, petju v koralnem zboru, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij. Refleksija: Poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe. Vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti. Doživlja nujnost doživetja tišine. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Praktično poznavanje oz. petje GK uporabi na drugih glasbenih področjih: - zborovsko in solistično petje - zborovsko dirigiranje - študij orgel


- študij interpretacije melodije - študij kontrapunkta - za improvizacijo.






Assessment:

Izpit: pismeni, ustni, nastop. Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno.)



doc. Tone Potočnik


Predmet: Harfa 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Harfa 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Mojca Zlobko Vajgl

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri harfa - vpis v 1. letnik programa - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


- sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja - Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov ,ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta - Interpretacija harfne literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta - Vzpostavljanje pravilnega samostojnega dela - Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopih,kjer študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


tehnične vaje:C. Salzedo:Conditioning exercises,E. Larivier:Exercises, Ch. Bochsa:110 Exercises, B. Bagatti:Esercisi tecnici - Etude:W.Posse:8 velikih koncertnih etud, N. CH. Bochsa:6. in 7.. cahier op. 34 E. Schueker:12 briljantnih etud, F J. Dizi: 48 etud, E. Schmidt: Etude - Bach-Grandjany: Etude Haendl:Passacaglia, Tema in variacije,Courante,Prelude in toccata, C.Ph.E.Bach:Solfeggieto J.S.Bach:Prelude iz suite E dur 1006 - Sonata: DussekJ Parry:4 Sonatas, E.Parry:Sonate in D, Mortari:Sonatina Prodigio B. Guiranna:Sonata, G.B.Pescetti:Sonata - Koncerti: W. A.Mozart:Koncert C dur, G.F.Haendl:Koncert, K.D.Dittersdorf:Koncert, Saint-Sans:Morceau de Concert, M. S.Roussau:Pastoralne variacije - Skladbe težavnostne stopnje npr. Pierne: Impromptu caprice, Tournier: Ver la source dans le bois, Quatre preludes, Hasselmans ,Saint –Saens:Fantazija ,in podobne težavnostne stopnje Skladba slovenskega avtorja:Ciglič , Č.S. Voglar:,N. Šenk



- izpopolnjevanje harfne tehnike(koordinacija pedalov in rok, -izboljšanje kakovosti tona,poudarek na ritmu v pedalih ter splošna preciznost ritma - obvladovanje hitrejšega branja notnega teksta - povezovanje tehničnega znanja z glasbeno vsebino - izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobjih



Znanje in razumevanje: Sposobnost kontrole rok oz. telesa Razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje vzročno –posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja Poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu Stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Refleksija: Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Glasbeno izražanje in izvajalska praksa(pri komorni igri ,orkestru) Poznavanje stilne interpretacije(pri harmoniji, kontrapunktu,solfeggiu,zgodovini glasbe) Analiza-(pri zgodovini glasbe, glasbeno teoretičnih predmetih Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s


področja harfne didaktike



Individualno delo s študentom ,izvajalska praksa



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit.Izpit se izvaja na pamet in mora vsebovati: -dve etudi -skladbo J. S. Bacha ali G. F. Haendla -Sonato -Koncert (vsaj en stavek) -Skladba Slovenskega skladatelja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta. -Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (Izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – pravdobro (Nadpovprečno znanje vendar z nekaj napakami) 8-pravdobro (solidni rezultati) 7- dobro (dobro znanje vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 do 1 nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat uspešno opravi izpit če dobi oceno od 6 do 10



doc.Mojca Zlobko Vajgl


Predmet: Harfa 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

-Pogoj za vklučitev v delo je opravljen izpit predmeta harfa1 in vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje glavnega predmeta

Vsebina:


- Sistamatičen pregled študentovega tehničnega znanja - Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov,ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta - Interpretacija harfne literature različnih stilnih obdobij.Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim sposobnostim posameznega študenta - Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb vzpostavljanje pravilnega samostojnega domačega dela - Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov


1. harfna tehnika:Larivier,Salzedo,Magistretti,Bochsa in druge tehnične vaje 2 .Izbor etud:Posse,Bochsa,Schmidt,Schueker,Damase in koncertne etude Zabel ter druge 3. Barok J. S. Bach:Etude Bach –Grandyani ,J.C.Bach: Sonate g –dur,J.S.Bach:Preludiji in fuge (AnneLouise David) 4. Predklasične sonate: Izbor skladb Scarlattija, 5 Sonata:P. Hindemith ,Glanwille –Hicks E. ,Krenek in podobna težavnostna stopnja 6. Skladbe 20. stoletja težavnostne stopnje npr.N.Rota: Sarabanda in Toccata, J. Ibert:Six Pieces ,M.Grandyani: Rhapsodie, Hasselmans,Renie ,Tournier 6. Koncert: Z.Ciglič: Concertino, P.Ramovš:Portret, ter koncerti W.A.Mozart ,K.D.Dittersdorf,G.F.Haendl in podobne težavnostne stopnje 7. Skladbe slovenskih skladateljev:P.Ramovš,I.Petrič ,A.Srebotnjak,...



- Obvladovanje tehničnih elementov harfne igre z razvijanjem hitrosti,kvalitete tona, barvnega in dinamičnega niansiranja ter poudarek na preciznosti ritma in obvladovanja hitrejšega branja notnega teksta - Razvijanje agogičnih sprememb -Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka do sodobnih del - Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: -Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize -Sposobnost kontrole rok oz. telesa -razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja -poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu Uporaba: -Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi Refleksija: -Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta -Vrednotenje interpretacije -Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: -Glasbeno izražanje in izvajalska praksa(pri komorni igri ,orkestru) -Poznavanje stila(pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)


-Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja






Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit,ki ga je potrebno izvajati na pamet.Izpit mora vsebovati: -dve etudi -skladba J. S. Bacha ali D. Scarlatti sonata -sonata ali katero drugo ciklično delo -cel koncert -skladba slovenskega avtorja -dva odlomka iz orkestrske literature -ocenjevalna lestvica: 10 –( odlično;izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 –(prav dobro:nadpovprečno znanje,vendar z nekaj napakami) 8- (prav dobro:solidni rezultati) 7- (dobro:dobro znanje,vendar z večjimi napakami) 6 –(zadostno:znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 –1-(nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat uspešno opravi izpit ,če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta.



doc. Mojca Zlobko Vajgl


Predmet: Harfa 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

-Vpis v tretji letnik programa -pogoj za vključitev v program je opravljen izpit predmeta harfa 2 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


-Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov ,ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta -Interpretacija harfne literature različnih obdobij (barok, sonate, skladbe)Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. -Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov.s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


-Tehnične vaje:Težja stopnja Lariviere, Magistretti, Salzedo.Bagatti -Izbor etud skladateljev:Posse, Schueker.Damase.Ch.Oberthur,F.Godefroid, J.S.Bach:Piece en sol,Preludiji in fuge, Bach-Grandyani, - Sonata po izboru od klasike do sodobnosti: D.Scarlatti:Sonate , F.R. Rossetti:Sonate, M.Albeniz:Sonata op.13, G.Rossini:Sonate H.Backhofen,G.Taillefere,S.Natra,A.Hovhaness...in druge -Virtuozne skladbe:Glinka:Variacije, L.Spohr:Fantazija , M.Tournier:Au Matin, A.Durand:Premiere valse, Prokofiev :Prelude, M.Flothius:Pour le Tombeau d Orphee, Faure:Une Chatelaine , C.Debussy, E. Parish -Alvars:Serenade, Gliere:Impromptu in druge podobne težavnostne stopnje - Koncert: Ravel.-Introdukcija in allegro, C.Debussy-Danses - Skladbe 20 .ali 21. stol. v sodobnem kompozijciskem jeziku: Petrič:Impromptu, Fantasy for many strings, A.Srebotnjak, H.Holliger:Sequenzen uber Johannes in druge



-Razvijanje slušnih spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -Obvladovanje tehničnih elementov harfne igre s poudarkom na razlikovanju posamezni glasov v polifoniji ,z razvijanjem hitrosti in kvalitete tona -Obvladovanje agogičnih sprememb -Poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb -Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka do sodobnih del -Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso



Znanje in razumevanje: -Sposonbnost kontrole rok oz. celega telesa - razumevanje procesov in metod vadenja - razumevanje vzročno –posledičnoh metod vzpostavljanja kontroliranega igranja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu - stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: - uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri


komorni igri, orkestru) - poznavanje stilne interpretacije ( pri harmoniji, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) - poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja



- individualno delo s študentom, izvajalska praksa



Assessment:

Po zaključnih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih sledi diplomski izpit,ki traja najmanj 50 min, se igra na pamet in mora vsebovati : -Dve etudi (ena od teh Bach-Grandjany ali J. S. Bach:Preludiji in fuge ali ena Etuda Bach-Grandyani in Scarlatti sonata in druge primerljive težavnostne stopnje) -Sonata -Virtuozna skladba -Koncert -Skladba slovenskega in sodobnega skladatelja -trije odlomki iz orkestrske literature Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9- (prav dobro:nadpovprečno znanje vendar z nekaj napakami 8 –(prav dobro:solidni rezultati) 7- (dobro:dobro znanje,vendar z večjimi napakami) 6- (zadostno:znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 (nezadostno:znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno 6 do odlično 10. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



doc. Mojca Zlobko Vajgl


Predmet: Harmonija A1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Dušan Bavdek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

1. Pogoj za študij je vpis v prvi letnik. 2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.

Vsebina:


1. Harmonija v 16. stoletju – renesansa: - harmonija kvintakordov in njihovih obratov; - razvoj harmonije od modalnosti k tonalnosti; - terčna modalna harmonija; - harmonizacija modusov; - harmonizacija renesančnih napevov, pisno in s klavirjem; - modalna (renesančna) harmonizacija ljudske pesmi, pisno in s klavirjem; - izdelava harmonskih nalog; - analiza homofonih motetov, npr. J. Gallus Ecce quomodo moritur iustus idr. 2. Harmonija v 17. in 18. stol. – barok - harmonija kvintakordov, septakordov vseh vrst in oblik, nonakord; - razvoj tonalnosti, kromatike in enharmonije; - terčna tonalna, funkcionalna harmonija;

- harmonizacija durove, molove in kromatične lestvice s klavirjem; - igranje modulacij; - igranje in pisanje sekvenc; - analiza in harmonizacija Bachovih (protestantskih) koralov; - baročna (Bachova) harmonizacija ljudske pesmi ali (slovenskega) protestantskega napeva, pisno in s klavirjem; - izdelava harmonskih nalog; - analiza baročne homofonije, npr. koralov J. S. Bacha. 3. Harmonija v 18. stol. – klasicizem - harmonija klasicizma, klasicistična uporaba akordov in značilne alteracije; - vloga in oblikovni pomen kadence v klasicističnem gl. stavku - analiza homofonije klasicizma, npr. W. A. Mozart, Ave verum corpus, homofoni odlomki iz simfonij J. Haydna in W. A. Mozarta; - klasicistična in figurirana harmonizacija ljudske pesmi; - izdelava nalog. 4. Harmonija v 19. stol. – zgodnji romanticizem - harmonija zgodnjega romanticizma (terčno sorodstvo, sorodstvo vodilnega tona, zgodnja kromatika); - romanticistična harmonizacija ljudske pesmi, pisno in s klavirjem; - izdelava harmonskih nalog; - analiza romanticistične homofonije (izbrani primeri L. v. Beethovna, F. Schuberta, R. Schumanna idr.).


A. Literatura 1. Temeljna literatura

Diether de la Motte, Nauk o harmoniji, Ljubljana 2003 Dejan Despić, Harmonija sa harmonskom analizom, Beograd 1997 Walter Piston, Harmony, New York 1987

2. Priporočena literatura

Claus Ganter, Harmonielehre – ein Irrtum?, Basel 1990

Anna Butterworth, Stylistic Harmony, London 2004

Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Harmonija I-II, Ljubljana 2003 B. Gradivo za analizo

J. Gallus, moteti in madrigali

J. S. Bach, Mehrstimmige Choräle I-II, Editions Peters

J. Haydn, W. A. Mozart, izbrani primeri iz simfonij L. v. Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, izbrani primeri

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

Obvladovanje in komponiranje harmonije od 16. stol. (renesančna harmonija) do sredine 19. stoletja (zgodnji romanticizem). S teoretičnim in analitičnim poznavanjem ter praktičnim delom študentje spoznajo načela vertikalne tonske gradnje in razvijejo sposobnost oblikovanja harmonije in zaporedja akordov v komponiranju.



Znanje in razumevanje: S teoretičnim znanjem dosežemo obvladovanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo praktično obvladovanje harmonije in homofonije tako, kot so jo pisali skladatelji od začetkov do zgodnjega romanticizma. Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih odnosov terčne harmonije. Prav tako naj bi bil sposoben razumeti pomen zaporedja akordov v oblikovanju harmonije in forme pri komponiranju. Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. Prav tako naj bi znal analizirati harmonijo del obravnavanih obdobij. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja harmonije. Študent naj bi znal s pridobljenim znanjem primerjati svoje dosežke z dosežki drugih. Znal naj bi tudi kritično presojati in vrednotiti tako konkretna glasbena dela kot teoretične dosežke na tem področju. Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcij kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog harmonije in glasbenega stavka ipd.). Pri pouku harmonije uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju.


Poznavanje harmonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.



Predavanja in vaje so oblikovani kot kombinacija

predavanj, razgovora in razprave;

praktičnega pisnega dela in improvizacije vaj s klavirjem;

skupne in individualne analize;

izdelava vaj, analiz in priprava portfolia ter seminarja.

Lastne skladbe tudi izvede s klavirjem. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja harmonije.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Skupno oceno sestavljajo:

1. ocena oddanega portfolia, 2. ocena pisne izpitne naloge

(harmonska naloga s podanim sopranom, basom in prosto gradnjo) ter

3. ocena harmonske analize izbranih primerov.

Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



doc. Dušan Bavdek:

Quattro affetti za kontrabas in godalni orkester (2001) - Ed.DSS 1656,

Hoquetus I&Hoquetus II za simfonični orkester (2005) - Ed.DSS 1810,

Hoquetus I&Hoquetus II za godalni orkester (2005) - Ed.DSS


Predmet: Harmonija A2

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Marko Mihevc

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Harmonija

Vsebina:


Repetitorij terčne harmonije ter širitev z harmonskimi posebnostmi pozne romantike ter fin de siecla. Razvoj elips, mobilnih modalnih in tonalnih centrov, razvoj serielnih tehnik ter agregatov, sekundna in kvartna harmonija, bikordalnost ter amalgami. Pregled tehnik zvočnih ploskev. Konstrukcijski akordi ter piramidalni vertikalni sklopi. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija harmonizacij in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Praktična praksa v obliki samostojnih stvaritev.


DE LA MOTTE, D. 2003 Harmonielehre, DTV, München 2004 DESPIĆ, D. 1997 Harmonija sa harmonskom analizom. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd KOHOUTEK C., 1984 Tehnika komponovanja u muzici XX. veka, Univerzitet umetnosti u Beogradu. KOSTKA, S. 1999 Materials and Techiques of Twentieth-Century Music. Prentice-Hall, New Jersey PERSICHETTI, V. 1961 Harmony. Creative Aspects and Practice. W. W. Norton & Company, New York PISTON, W. 1987 Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New York ULEHLA, L. 1994 Contemporary Harmony. Romanticism through the Twelve-Tone Row. Advance Music, New York



Obvladovanje materiala staro cerkvenih, umetnih, folklornih in tonalnih modusov. Obvladovanje vertikalnih harmonskih struktur in njihovih vezav v sekundnih, terčnih, kvartnih sistemih; bikordalnih in amalgamskih sistemih; serielnih, permutacijskih sistemih; sistemih zvočnih in interpolacijskih ploskev. Uporaba harmonske in linearne smeri pri konstrukciji linearnih melodičnih ter vertikalnih struktur. Praktična uporaba sistemov v lastnih delih.



Znanje in razumevanje: • sposobnost harmonizacije v različnih tehnikah • razumevanje procesov vertikal • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja koeksistence med vertikalo in horizontalo • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri harmonski analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu • Sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k harmonizaciji linearnih struktur • Analiza stilnih ter strukturnih harmonskih značilnosti Uporaba: • Uporaba harmonskih tehnik pri ustvarjanju lastnih skladb ter harmonizaciji danih nalog Refleksija: • vrednotenje harmonskega stavka • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri harmonizaciji lastnih ter danih del Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • harmonizacija lastnih del pri pouku kompozicije • stilna harmonska analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije • harmonska analiza pri predmetih


kontrapunkt, oblikoslovju, solfeggiu, zgodovini glasbe • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja harmonije



Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz harmonizacije, lastno delo



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



red. prof. Marko Mihevc


Predmet: Harmonija B1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse, razen kompozicije, orkestrskiega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis v prvi letnik študija (opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti ustreznega programa). Pogoj za opravljanje izpita so opravljene vaje za oba semestra, redno obiskovanje in pozitivna ocena iz kolokvija. Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, zmogljivejšimi avdio aparaturami, notno tablo in grafoskopom oziroma projektorjem.

Vsebina:


• Pojem, prostor, nastanek, pomen in sistem tonalitete kot bistvenega izhodišča za glasbo vrste slogovnih usmeritev, mejniki in prehod v tonalnost, • pojem konsonance in disonance skozi zgodovino, vloga in lastnosti intervalov, funkcije akordov, harmonska dinamika in harmonski ritem skozi obdobja, načini označevanja, • poglobitev in razširitev znanja na naslednjih področjih: vodenje linij in kontrapunkt v homofonem stavku; harmonija v kadencah in manjših oblikovnih celotah; trozvoki, četverozvoki

in D peterozvok v diatoniki, kromatiki in enharmoniji; akordični in neakordični toni, alterirani toni in značilni alterirani akordi skozi obdobja; modulacija; harmonizacije soprana, (oštevilčenega in neoštevilčenega) basa ter notranjih glasov v štiriglasnem vokalnem stavku; uvod v harmonizacijo pri različnih instrumentalnih zasedbah, • značilnosti pozno renesančnega stavka, zametki tonalnega načina mišljenja, pot do tonalnosti. Harmonizacija odlomkov četveroglasnega vokalnega stavka na način J. Gallusa, • osnovna obeležja, harmonski jezik in sredstva v harmoniji glasbenega baroka. Harmonizacija korala na način J. S. Bacha, • stilna umestitev rokokoja, splošne značilnosti in posebnosti harmonije v rokokoju, • harmonija v zgodnjem klasicizmu, harmonija dunajskih klasikov, harmonija zgodnje romantike • zvočna predstava vsakokratno obdelovane tvarine (klavir, posnetki, petje v skupini),


Spletni/knjižni vir: BAVDEK, D. 2005 Harmonija I in Harmonija II. Delovni listi in vaje. Akademija za glasbo, Ljubljana (www2.arnes.si/~dbavde/ag.html); Knjižni viri: ALDWELL, E., SCHACHTER, C. 1989 Harmony and Voice Leading. Second Edition. Harcourt Brace Jovanovich, Orlando BUTTERWORTH, A. 2004 Stylistic Harmony. Oxford University Press, London COPLEY E. R. 1991 Harmony. Baroque to contemporary Part I&Part II, Stipes Publishing L.L.C., Illinois DE LA MOTTE, D. 2003 Nauk o harmoniji. Prevod Matjaž Barbo. Ljubljana DESPIĆ, D. 1997 Harmonija sa harmonskom analizom. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd GANTER, C. 1990 Harmonielehre – ein Irrtum?. Hega Verlag, Basel KOSTKA, S., PAYNE, D. 1999 Tonal Harmony. Fourth Edition. McGraw-Hill, Boston PISTON, W. 1987 Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New York



Osnovni cilji predmeta so doseči razumevanje harmonske strukture glasbenega dela, poznavanje in razumevanje razvoja harmonskega jezika in njegove logike skozi zgodovino ustvarjanja umetniške glasbe od začetkov pojavljanja harmonske dimenzije do danes ter na osnovi vzajemnosti teoretičnega, analitičnega in praktičnega dela razviti sposobnost uporabe pridobljenega znanja. Delni cilji so: • teoretična, stilno-zgodovinska in praktična dograditev, razširitev in poglobitev poznavanja

terčne funkcionalne harmonije, osvojitev pojma, predpostavke in sistema tonalitete kot bistvene osnove za glasbo vrste tradicionalnih slogovnih usmeritev, • spoznati značilnosti poznorenesančnega homofonega stavka in smernic razvoja, ki je pripeljal do uveljavitve tonalnosti v teoretičnem in zgodovinskem smislu ter dejavnike, ki so vplivali nanj, • spoznati značilnosti harmonskega stavka v obdobjih baroka, rokokoja, klasicizma in zgodnje romantike in smernice v razvoju tonalne harmonije, • obvladati tehnike gradnje in povezovanja akordov s specifikami skozi obdobja terčne funkcionalne harmonije, • praktično in ustvarjalno obvladati pojave in probleme harmonije pri pisnem reševanju harmonskih nalog, • razviti sposobnosti natančne harmonske analize z vidika lestvične osnove, zgradbe in vezanja akordov ter prepoznavanja značilnosti posameznih stilnih usmeritev, • izpopolniti slušni koncept – pridobiti in dograjevati notranjo zvočno predstave s pomočjo zvočne realizacije vseh primerov in vaj.



Znanje in razumevanje: • Poglobljen uvid v harmonski jezik od baroka do romantike, razumevanje teoretičnih in praktičnih zakonitosti na področju harmonije, sposobnost opažanja le-teh v glasbenih delih, • pravilna in kritična uporaba terminologije s področja harmonije in harmonske analize, • sposobnost harmonske analize tonalnih skladb in uporaba rezultatov pri glavnem predmetu • sposobnost harmonizacije sopranske in basovske linije ter linij notranjih glasov s trozvoki, četverozvoki in dominantnim peterozvokom v okolju diatonike, kromatike in enharmonije ter poznavanje in uporaba modulacije, • sposobnost izdelave odlomkov harmonskega stavka v določenih stilih Uporaba: • Uporaba teoretičnega znanja in poznavanja analitičnih pristopov v praksi – pri študiju instrumenta oziroma vokala, ter pri glasbenem udejstvovanju nasploh. Refleksija: • Vrednotenje (različnih parametrov)


harmonskega jezika v tonalni glasbi, zavedanje o razlikah pri realizaciji vertikale v glasbi različnih obdobij, • vrednotenje teoretičnega znanja s področja harmonije in harmonske analize, vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri harmonizaciji. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • Prepoznavanje konceptualnih značilnosti vertikale v stilni interpretaciji, razumevanje glasbenega izraza v izvajalski praksi (pri instrumentu/solopetju, zboru, komorni igri, orkestru), • harmonska analiza (pri instrumentu/solopetju, solfeggiu, zgodovini glasbe, kontrapunktu, analizi) • sposobnost harmonske predstave – »notranjega slišanja« (v povezavi s solfeggiom), • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja pouka harmonije (glasbena pedagogika).



• Predavanje in razlaga, • razgovor in razprava, • praktično delo, • poslušanje, proučevanje in analiza, • samostojno delo in nastop. Optimalno število za uspešno delo je 20 študentov, maksimalno pa 30 študentov v skupini.



Assessment:

Pisni kolokvij ob zaključki zimskega semestra (90 min), pogoj zanj so opravljene in pravočasno oddane vaje ter reden obisk. Kolokvij vsebuje harmonizacijo vaje v štiriglasnem vokalnem stavku in stilno vajo ter harmonsko analizo odlomka iz glasbene literature. ). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru. Izpit ob zaključku študijskega leta (120 min). Pogoj je uspešno opravljen kolokvij, opravljene vaje ter reden obisk. Izpitna naloga vsebuje harmonizacijo vaje v štiriglasnem vokalnem stavku (harmonizacija soprana, oštevilčenega in neoštevilčenega basa), stilno vajo ter harmonsko analizo enega ali več odlomkov iz glasbenih del. Seminarska naloga ob zaključku študijskega leta. Podrobna harmonska analiza dveh


skladb s spremno besedo iz ene od med letom obdelovanih slogovnih usmeritev. Zaključna ocena sestoji iz ocen kolokvija, seminarske naloge ter pisnega izpita, katerih ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Vaje se ocenijo opisno - je/ni opravil. Kolokvij predstavlja 35%, seminarska naloga 25% ter izpit 40% končne ocene.


doc. Dušan Bavdek


Predmet: Harmonija B2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe

2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

- vpis v 2. letnik študija - pogoj za opravljanje izpita so opravljene vaje za oba semestra, redno obiskovanje in pozitivna ocena iz kolokvija. Predmet potrebuje predavalnico s klavirjem, zmogljivejšimi avdio aparaturami, notno tablo in grafoskopom oziroma projektorjem

Vsebina:


Širjenje harmonskega jezika v obdobju visoke romantike, mediantika, harmonija v pozni romantiki in razkroj tonalnosti, tonalne lestvice, koralni modusi, folklorne lestvice in umetni modusi, dodekafonija; terčni večzvoki, akordi z dodanimi toni, kvartni, kvintni in skundni akordi, grozdi – clustri, akordi na osnovi intervalnega modela, zrcalni akordi, bikordi in polikordi; paralelizmi, terčna in neterčna neotonalnost, tonalni premiki in mobilne tonalne celice, bi- in politonalnost, bi- in polimodalnost,

atonalnost in pandiatonika v glasbi 20. stoletja, osnovna obeležja, harmonski jezik in sredstva v harmoniji impresionizma, stilna umestitev rokokoja, splošne značilnosti in posebnosti harmonije v ekspresionizmu, atonalnost, harmonija v neo-stilih in nacionalnih šolah 20. stoletja, uvod v modernistične koncepte in postmodernizem zvočna predstava vsakokratno obdelovane tvarine (klavir, posnetki, petje v skupini), sprotna analiza notnih primerov iz glasbenih del z reševanjem konkretnih problemov.


Spletni/knjižni vir: BAVDEK, D. 2005 Harmonija I in Harmonija II. Delovni listi in vaje. Akademija za glasbo, Ljubljana (www2.arnes.si/~dbavde/ag.html); Knjižni viri: ALDWELL, E., SCHACHTER, C. 1989 Harmony and Voice Leading. Second Edition. Harcourt Brace Jovanovich, Orlando DE LA MOTTE, D. 2003 Nauk o harmoniji. Prevod Matjaž Barbo. Ljubljana DESPIĆ, D. 1997 Harmonija sa harmonskom analizom. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd KOHOUTEK C., 1984 Tehnika komponovanja u muzici XX. veka, Univerzitet umetnosti u Beogradu. KOSTKA, S., PAYNE, D. 1999 Tonal Harmony. Fourth Edition. McGraw-Hill, Boston KOSTKA, S. 1999 Materials and Techiques of Twentieth-Century Music. Prentice-Hall, New Jersey PERSICHETTI, V. 1961 Harmony. Creative Aspects and Practice. W. W. Norton & Company, New York PISTON, W. 1987 Harmony. Fifth Edition. W. W. Norton & Company, New York ULEHLA, L. 1994 Contemporary Harmony. Romanticism through the Twelve-Tone Row. Advance Music, New York



Osnovni cilji predmeta so doseči razumevanje harmonske strukture glasbenega dela, poznavanje in razumevanje razvoja harmonskega jezika in njegove logike skozi zgodovino ustvarjanja umetniške glasbe od začetkov pojavljanja harmonske dimenzije do danes ter na osnovi vzajemnosti teoretičnega, analitičnega in praktičnega dela razviti sposobnost uporabe pridobljenega znanja. Delni cilji so:

zaokrožitev poznavanja terčne funkcionalne harmonije,

spoznati značilnosti harmonskega stavka v obdobjih visoke in pozne romantike ter nacionalnih šol 19. stoletja in konec tradicionalne tonalne harmonije,

spoznati širjenje harmonskega jezika v romantiki in razloge za krizo v pozni fazi tega obdobja, ki so vodili k razpadu in atonalnosti.

spoznati osnovne značilnosti harmonskega stavka impresionizma, ekspresionizma, neo-stilov in nacionalnih šol 20. stoletja,

spoznati osnove novih sistemov tonske organizacije, ki so nadgradili ali zamenjali tradicionalne,

spoznati nove načine gradnje in povezovanja sozvočij kot osnovnih celic harmonskega načina mišljenja,

uvod v modernizem in postmodernizem,

praktično obvladati osnovna izhodišča harmonskih pojavov pri pisnem reševanju harmonskih nalog,

razviti sposobnosti natančne harmonske analize z vidika lestvične osnove, zgradbe in vezanja akordov ter prepoznavanja značilnosti posameznih stilnih usmeritev,

izpopolniti slušni koncept – pridobiti in dograjevati notranjo zvočno predstave s pomočjo zvočne realizacije vseh primerov in vaj.



Znanje in razumevanje: • Poglobljen uvid v harmonski jezik od romantike do današnjega časa, razumevanje teoretičnih in praktičnih zakonitosti na področju harmonije, sposobnost opažanja le-teh v glasbenih delih, • pravilna in kritična uporaba terminologije s področja harmonije in harmonske analize, • sposobnost harmonske analize tonalnih skladb in skladb 20. stoletja ter uporaba rezultatov pri glavnem predmetu • sposobnost harmonizacije sopranske in basovske linije ter linij notranjih glasov s sredstvi tonalne harmonije, • sposobnost izdelave odlomkov harmonskega stavka z uporabo materiala in sredstev harmonije 20. stoletja • Uporaba teoretičnega znanja in poznavanja analitičnih pristopov v praksi – pri študiju instrumenta oziroma vokala, ter pri glasbenem udejstvovanju nasploh. • Vrednotenje (različnih parametrov) harmonskega jezika v tonalni glasbi, zavedanje o razlikah pri realizaciji vertikale v glasbi različnih obdobij, • vrednotenje teoretičnega znanja s področja harmonije in harmonske analize, vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri harmonizaciji. • Prepoznavanje konceptualnih značilnosti


vertikale v stilni interpretaciji, razumevanje glasbenega izraza v izvajalski praksi (pri instrumentu/solopetju, zboru, komorni igri, orkestru), • harmonska analiza (pri instrumentu/solopetju, solfeggiu, zgodovini glasbe, kontrapunktu, analizi) • sposobnost harmonske predstave – »notranjega slišanja« (v povezavi s solfeggiom) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja pouka harmonije (glasbena pedagogika)



• Predavanje in razlaga, • razgovor in razprava, • praktično delo, • poslušanje, proučevanje in analiza, • samostojno delo in nastop. • Optimalno število za uspešno delo je 20 študentov, maksimalno pa 30 študentov v skupini.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisni kolokvij ob zaključku zimskega semestra (90 min), pogoj zanj so opravljene in pravočasno oddane vaje ter reden obisk. Kolokvij vsebuje harmonizacijo vaje v štiriglasnem vokalnem stavku (harmonizacija soprana, oštevilčenega in neoštevilčenega basa) ter harmonsko analizo več odlomkov iz glasbene literature. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru. Izpit ob zaključku študijskega leta (120 min). Pogoj je uspešno opravljen kolokvij, opravljene vaje (ena od njih je krajša skladba za poljubno zasedbo) ter reden obisk. Izpitna naloga vsebuje harmonizacijo odlomkov z uporabo sredstev harmonije 20. stoletja, gradnjo različnih vertikalnih struktur ter harmonsko analizo vrste odlomkov iz glasbenih del. Seminarska naloga ob zaključku študijskega leta. Podrobna harmonska analiza dveh skladb s spremno besedo iz ene od med letom obdelovanih slogovnih usmeritev. Zaključna ocena sestoji iz ocen kolokvija, seminarja ter pisnega izpita, katerih ocene


so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Vaje se ocenijo opisno - je/ni opravil. Kolokvij predstavlja 35%, seminar 25% ter izpit 40% končne ocene.


Doc. Dušan Bavdek:

Quattro affetti za kontrabas in godalni orkester (2001) - Ed.DSS 1656,

Hoquetus I&Hoquetus II za simfonični orkester (2005) - Ed.DSS 1810,

Hoquetus I&Hoquetus II za godalni orkester (2005) - Ed.DSS


Predmet: Harmonika 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Harmonika 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Borut Zagoranski

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa harmonika in vpis v 1. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. -interpretacija harmonikarske literature in priredb iz različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Polifone skladbe starih mojstrov: J. S. Bach: Preludiji in fuge iz WTK, J. S. Bach, J Pachelbell, G. Frescobaldi D. Buxtehude: Orgelwerke 2. Skladbe iz predklasičnega ali klasičnega obdobja: Sonate D. Scarlattija, D. Cimarose, A Solera, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih/klasičnih avtorjev 3. Koncertne etude in skladbe virtuoznega karakterja: - H. Brehme : Paganiniana I, II, G. Šenderjov : Koncertne etude, J. Derbenko : Koncertne etude, A. Belošicki : Koncertne etude - Izbor etud C. Czernya, F. Liszta , M. Moszkowskega- A. Repnikov, : Toccata, Capriccio, A. Žurbin : Toccata, Koncertna burleska, M. Moszkowsky : Tarantela, H. Villa – Lobos : Ples belega Indijanca 4. Ciklične skladbe: - Otroške suite V. Zolotarjeva, A. Nagajeva, V. Zubickega, D. Babića. T. Lundquist : Botany play, P. Fiala : Aphorisms, F. Angelis : Koncertna suita B. Lorentzen Suita Cirkus. A Kusjakov : Suita zimske skice - Francoske suite J.S. Bacha, Suite G. F. Handla, J. Bende, Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna, 5. Originalne skladbe 20. ali 21. stoletja: V. Trojan: Razrušena katedrala, W. Jacobi: Jota, J. Derbenko: Ein Winterbild, F. Angelis: Romanze, F. Mannino: Armonie, D. Remigio: Minimal 6. Skladbe slovenskih avtorjev: U. Rojko, V. Globokar, J. Golob, P. Šivic, L. Lebič, S. Šuklar, V. Avsec, T. Vulc



-izpopolnjevanje tehničnih veščin igranja na harmoniko -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -spoznavanje značilnosti različnih stilov (barok, predklasicizem. klasicizem, moderna) -priprava na nastopanje -priprava na samostojno delo



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole tona in dinamičnih nians • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba:

uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

samokontrola Refleksija:

vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu,


zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja harmonikarske didaktike



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa,



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent interpretira naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: • polifono skladbo starega mojstra • skladbo iz predklasičnega ali klasičnega obdobja • koncertno etudo ali skladbo virtuoznega karakterja • ciklično skladbo • originalno skladbo 20. ali 21. stol. • skladbo slovenskega skladatelja Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8– (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



doc. Borut Zagoranski



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta HARMONIKA 1 in vpis v 2. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:




1. Polifone skladbe starih mojstrov: J. S. Bach: Preludiji in fuge iz WTK, J. S. Bach, J Pachelbell, G. Frescobaldi D. Buxtehude: Orgelwerke 2. Skladbe iz predklasičnega ali klasičnega obdobja: Sonate D. Scarlattija, D. Cimarose, A Solera, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih/klasičnih avtorjev 3. Koncertne etude in skladbe virtuoznega karakterja: H. Brehme : Paganiniana I, II, G. Šenderjov : Koncertne etude, J. Derbenko : Koncertne etude, A. Belošicki : Koncertne etude, - Izbor etud C. Czernya, F. Liszta , M. Moszkowskega, - B. Precz : 332, P. Londonov, Scherzo-Toccata, J.Brahms/I.Jaškevich : Madžarski ples št.5, I Albeniz : Asturias 4. Ciklične skladbe: - A. Bibalo. Sonata, F. Angelis : Impasse, A. Belošicki : Suita št.3, M. Murto : Partita, A. Kusjakov : Suita Jesenski pejsaži, - Francoske suite J.S. Bacha, Suite G. F. Handla, J. Bende, Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna, 5. Originalne skladbe 20. ali 21. stoletja: F Angelis : Nocturne, Amalgame, J. Derbenko : Koral Rondo in Toccata, B. Maurice : Saumur, F. Gurbindo : Fantasia para akordeon, J.C. Carcamo : Prologo in finale. S. Rendine : Passacaglia II, H. Boll : Adagio ostinato in Allegro finale, S. Pade : Cadenza 6. Skladbe slovenskih avtorjev: U. Rojko, V. Globokar, J. Golob, P. Šivic, L. Lebič, S. Šuklar, V. Avsec, T. Vulc



-nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih veščin igranja na harmoniko -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, predklasicizem. klasicizem, moderna) -priprava na nastopanje -priprava na samostojno delo



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole tona in dinamičnih nians • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)


• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja harmonikarske didaktike






Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent interpretira naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 7. polifono skladbo starega mojstra 8. skladbo iz predklasičnega ali klasičnega obdobja 9. koncertno etudo ali skladbo virtuoznega karakterja 10. ciklično skladbo 11. originalno skladbo 20. ali 21. stol. 12. skladbo slovenskega skladatelja Ocenjevalna lestvica: 10 – 6 pozitivno 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.






Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta HARMONIKA 2 in vpis v 3. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:




1. Polifone skladbe starih mojstrov: J. S. Bach: Preludiji in fuge iz WTK, J. S. Bach, J Pachelbell, G. Frescobaldi D. Buxtehude: Orgelwerke 2. Skladbe iz predklasičnega ali klasičnega obdobja: Sonate D. Scarlattija, D. Cimarose, A Solera, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih/klasičnih avtorjev 3. Koncertne etude in skladbe virtuoznega karakterja: H. Brehme : Paganiniana I, II, G. Šenderjov: Koncertne etude, J. Derbenko : Koncertne etude, A. Belošicki : Koncertne etude, Izbor etud C. Czernya, F. Liszta , M. Moszkowskega, - A. Krzanowski : Tri studije, B. Precz : Preambulo in Toccata, V. Malich : Toccata, J. Derbenko ; Preludij in Toccata 4. Ciklične skladbe: - V. Holmboe : Sonata št1., V. Semjonov : Sonata št. 1, A Kusjakov : Sonata št.2.,4., V Zolotarjev : Sonata št.2, Komorna suita, V. Zubicki : Karpatska suita, T. Lundquist : Partita piccola, Francoske suite, Angleške suite, Partite J.S. Bacha, Suite G. F. Handla, Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna, 5. Originalne skladbe 20. ali 21. stoletja: A Nordheim : Flashing, B. Lorentzen : Tears, J Ganzer : Fantazija 84, S. Berinsky : Cinema, O.Schmidt : Toccata št.1/2., S. Gubaidulina : De profundis. P.R. Olsen : Without a title, F Angelis : Interjer, J. Tiensuu : Fantango 6. Skladbe slovenskih avtorjev: U. Rojko, V. Globokar, J. Golob, P. Šivic, L. Lebič, S. Šuklar, V. Avsec, T. Vulc



-nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih veščin igranja na harmoniko -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, predklasicizem. klasicizem, moderna) -priprava na nastopanje -priprava na samostojno delo



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole tona in dinamičnih nians • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola Refleksija: vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)


• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja harmonikarske didaktike






Assessment:

Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi izpit, na katerem študent interpretira naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 1.polifono skladbo starega mojstra 2.skladbo iz predklasičnega ali klasičnega obdobja 3.koncertno etudo ali skladbo virtuoznega karakterja 4.ciklično skladbo 5.originalno skladbo 20. ali 21. stol. 6. skladbo slovenskega skladatelja * Vsaj 50% programa mora sestavljati originalna literatura za harmoniko. Ocenjevalna lestvica: 10-6 pozitivno 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.





Predmet: Harmonikarska literatura

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 120 5 (3+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri harmonika in vpis v 1. letnik Posebnih pogojev za opravljanje izpita ni.

Vsebina:


Razvoj harmonike od instrumenta s šestimi tipkami - gumbi v začetku 19. stoletja do koncertnega instrumenta , različice konstrukcij po posameznim državam ( Avstrija, Nemčija, Italija, Anglija,Finska, Danska, Rusija) Glasbene oblike različnih stilnih obdobij Zgodovinski razvoj notnega zapisa posameznih obdobij Harmonikarske šole (italijanska, francoska, nemška, skandinavska, ruska) Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo


F. Lips : Die Kunst des Bajanspiels ,Musikverlag Schmulling 1991. A. Fett : Dreissig Jahre neue Musik fur Akkordeon, Hohner AG Musikverlag M. Zulić : Harmonika, Grin Gračanica 2005. L. Koričan : Novi temelji sviranja na harmonici, Zagreb 1976.



Predmet seznanja študente z bogato harmonikarsko literaturo od prvega nastanka originalne literature do današnjih dni. Temeljni cilji predmeta so: Spoznavanje in razumevanje razvoja harmonike in mnogoštevilčnih različic Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja harmonikarske literature v različnih stilnih obdobij Slušno poznavanje najpomembnejših del harmonikarske literature Stilno prepoznavanje značilnih oblik stilnih obdobij na podlagi slušnega zaznavanja Poznavanje razvoja harmonikarske poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in didaktične literature. Poznavanje razvoja harmonikarske poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih zapisov



Znanje in razumevanje: Pozna zakonitosti razvoja harmonike, mejnike in značilnosti posameznih obdobij. Pozna pomembnejše harmonikarske ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše harmonikarske šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti harmonikarskih oblik in poustvarjalne prakse. Razume harmonikarske razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem. Uporaba: Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področju Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti harmonikarske glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane harmonikarske glasbe. Refleksija: Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso.


Vzpostavi kritičen odnos do harmonikarske literature Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o harmonikarski literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.






Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit in ustni zagovor Ocenjevalna lestvica: 6 – 10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.





Predmet: Harmonikarski orkester

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Harmonika 1, 2 1+2, 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

pozitivna ocena prisotnosti (vsaj 75%) na vajah in nastopih orkestra

Vsebina:


formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh harmonikarjev(sekcija), seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela) ,navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju, spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


originalne skladbe napisane za harmonikarski orkester ali harmonikarski kvintet sodobnejših avtorjev, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami : A. Piazzolla, R.Wurthner, A.Gotz, W.Russ – Plotz, J. Šišakov, A. Atarov, J. Derbenko, J. Černov, A. Klobučar, M. Tarbuk, B. Shehu, B. Starc Originalne skladbe slovenskih skladateljev : B. Adamič, P. Ramovž, E. Sebastjan, S. Šuklar, J. Golob, P. Mihelčič, T. Habe transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, G. Bizet, D. Šostakovič, S. Prokofjev, R. Ščedrin in drugi



Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov programa harmonika (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov), obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote, obvladovanje elementov skupinske harmonikarske igre: ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje razvijanje stilne interpretacije, razvijanje a vista igre, obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom



Znanje in razumevanje: razume in obvlada vzajemno muziciranje pozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske harmonikarske igre obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb pozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v harmonikarskem idiomu seznanjenost z osnovnimi problemi transkribiranja za harmonikarski sestav Uporaba: zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov zna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcij pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra) Refleksija: razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za harmonikarske zasedbe razvija vrednotenje glasbene interpretacije razvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru razvija kritičen odnos do umeščenosti harmonike in harmonikarske glasbe v širšo glasbeno družino


Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij povezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplin prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse



orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah), javni nastopi



Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50), ocena prisotnosti na vajah in nastopih kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.





Predmet: Harmonikarski orkester 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

pozitivna ocena prisotnosti (vsaj 75%) na vajah in nastopih orkestra Pri predmetu sodelujejo tudi študentje, ki si izberejo harmonikarski orkester kot izbirni predmet, torej pri izvajanju predmeta skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V vsakem letu izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.

Vsebina:


formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh harmonikarjev(sekcija), seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela) ,navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju, spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


originalne skladbe napisane za harmonikarski orkester ali harmonikarski kvintet sodobnejših avtorjev, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami : A. Piazzolla, R.Wurthner, A.Gotz, W.Russ – Plotz, J. Šišakov, A. Atarov, J. Derbenko, J. Černov, A. Klobučar, M. Tarbuk, B. Shehu, B. Starc Originalne skladbe slovenskih skladateljev : B. Adamič, P. Ramovž, E. Sebastjan, S. Šuklar, J. Golob, P. Mihelčič, T. Habe transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, G. Bizet, D. Šostakovič, S. Prokofjev, R. Ščedrin in drugi



Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov programa harmonika (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov), obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote, obvladovanje elementov skupinske harmonikarske igre: ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje razvijanje stilne interpretacije, razvijanje a vista igre, obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom



Znanje in razumevanje: razume in obvlada vzajemno muziciranje pozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske harmonikarske igre obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb pozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v harmonikarskem idiomu seznanjenost z osnovnimi problemi transkribiranja za harmonikarski sestav Uporaba: zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov zna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcij pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)


Refleksija: razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za harmonikarske zasedbe razvija vrednotenje glasbene interpretacije razvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru razvija kritičen odnos do umeščenosti harmonike in harmonikarske glasbe v širšo glasbeno družino Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij povezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplin prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse



orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah), javni nastopi



Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50), ocena prisotnosti na vajah in nastopih kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.





Predmet: Historična izvajalna praksa 1 (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Čembalo, Kljunasta flavta Različen glede na smer in izbiro

Letni

Vrsta predmeta / Course type Obvezni (Kljunasta flavta) ali Strokovni izbirni (Čembalo)


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Jurij Snoj, doc. Egon Mihajlović, doc. Mateja Bajt

Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Viri in sodobne izdaje Podlaganje besedila, ritem in metrum Tempo in slog Vokalna glasba Instrumentalna glasba Oblikovanje zasedbe solističnih del Večja zborovska in glasbeno-dramska dela Ornamentacija Vloga improvizacije Artikulacija


Ross W. Duffin. Performer's Guide to Medieval Music. Bloomington: Indiana UP, 2000. Timothy J. McGee. Medieval and Renaissance Music. Toronto: Toronto UP, 1988.



V okviru predmeta študent:

izoblikuje zavest o problematiki historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred 1600;

spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne prakse obdobja do ok. 1600 in skozi njih aktualne smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega časa;

usposobi se za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.



Znanje in razumevanje: Poznavanje temeljnih zakonitosti izvajanja glasbe iz časa pred 1600. Presojanje ustreznosti izvajanja pri kritiškem delu. Razvijanje zavedanja o nepopolnosti glasbenega zapisa in vlogi nezapisanega pri zvočni realizaciji. Delo s primarnimi viri.




Vaje, individualne naloge, sodelovalno učenje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Zaključni kolokvij ( predstavlja 25 % ocene celotnega modula stara glasba) Ocenjujejo se tudi individualne in domače naloge. Končna ocena je zaokroženo povprečje dveh ocen (ocena kolokvija, ocena individualnih in domačih nalog). Ocena individualnih in domačih nalog je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



doc. Egon Mihajlović:

Izdane zgoščenke Edicija Cybele ( Nemčija ): - Deutsche Musik des 18. Jahrhunderts na originalnimi čembali iz Germanische

Nationalmuseum Nürnberg - Ritratto dell Amore ( francoska glasba 18. In 20. Stoletja )

- Vivi Felice ( italijanska, dalmatinska in španska glasba 16. – 18. Stoletja )

Izdana zgoščenka Edicija Zenon ( Nemčija ): J.Ph. Rameau: izbrane scene in baleti iz oper »Les Fêtes d´Hébé“,“Castor et Pollux“,“Hippolyte et Aricie“, solisti in orkester »Compagnie Fontainebleau«, Dirigent Egon Mihajlović

Izbor celovečernih solističnih recitalov: 1)»Rittrato di Versailles&El Escorial«, J.Ch. de Chambonnieres, F. Couperin, P. Royer, J.C. Balbastre, A. Soler, internacionalni Festival za staro glasbo »Il Montesardo«, Alessano, Italija 2010, Dvorana Konzervatorija za glasbo in balet Maribor, 2010 doc. Mateja Bajt

izdaja CD-ja 'Ritratto dell'amore' z glasbo francoskega baroka 2003;

Europäisches Blockflötenfestival Feldkirch 2006, celovečerni koncert 'Love stole the Pipe of sleeping Pan';

Festival internationale della Musica 2007, Benetke: celovečerni koncert 'Galanterie Barocche'


Predmet: Historična izvajalna praksa 2 (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Čembalo, Kljunasta flavta 2 ali 3 4 ali 6

Vrsta predmeta / Course type obvezni (Kljunasta flavta) strokovni izbirni (Čembalo)


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Jurij Snoj, doc. Egon Mihajlović, doc. Mateja Bajt

Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Ornamentacija Generalni bas Tempo Ritmične posebnosti Dinamika Instrumenti in glas


Robert Donington. The Interpretation of Early Music. London: Faber & Faber, 1963.



V okviru predmeta študent:

izoblikuje zavest o problematiki historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa med 1600 in 1800;

spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne prakse obdobja iz časa med 1600 in 1800 in skozi njih aktualne smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega časa;

usposobi se za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.



Znanje in razumevanje: Poznavanje temeljnih zakonitosti izvajanja glasbe iz časa 1600-1800. Presojanje ustreznosti izvajanja pri kritiškem delu. Razvijanje zavedanja o nepopolnosti glasbenega zapisa in vlogi nezapisanega pri zvočni realizaciji. Delo s primarnimi viri.




Vaje, individualne naloge, sodelovalno učenje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Zaključni kolokvij (ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula stara glasa) Ocenjujejo se tudi individualne in domače naloge. Ocena je zaokroženo povprečje dveh ocen (ocena kolokvija, ocena individualnih in domačih nalog). Ocena individualnih in domačih nalog je zaokroženo povprečje ocen posameznih med letom naloženih individualnih in domačih nalog. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



doc. Egon Mihajlović:

Izdane zgoščenke Edicija Cybele ( Nemčija ): - Deutsche Musik des 18. Jahrhunderts na originalnimi čembali iz Germanische

Nationalmuseum Nürnberg - Ritratto dell Amore ( francoska glasba 18. In 20. Stoletja ) - Vivi Felice ( italijanska, dalmatinska in španska glasba 16. – 18. Stoletja )

Izdana zgoščenka Edicija Zenon ( Nemčija ):

J.Ph. Rameau: izbrane scene in baleti iz oper »Les Fêtes d´Hébé“,“Castor et Pollux“,“Hippolyte et Aricie“, solisti in orkester »Compagnie Fontainebleau«, Dirigent Egon Mihajlović

Izbor celovečernih solističnih recitalov: 1)»Rittrato di Versailles&El Escorial«, J.Ch. de Chambonnieres, F. Couperin, P. Royer, J.C. Balbastre, A. Soler, internacionalni Festival za staro glasbo »Il Montesardo«, Alessano, Italija 2010, Dvorana Konzervatorija za glasbo in balet Maribor, 2010 doc. Mateja Bajt





Predmet: Historični instrumenti (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 20 10 90 5

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Darja Koter, doc.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v letnik Pisne naloge in ustne prezentacije referatov so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu

Vsebina:


- Klasifikacija glasbenih instrumentov po sistemu Hornbostel- Sachs.

- Staroveški in antični instrumenti v okviru razvoja družbe, umetnosti in mitologije.

- Organologija instrumentov - oblikovne, tehnične in glasbene značilnosti idiofonov, membranofonov, kordofonov, aerofonov in elektrofonov.

- Instrumenti srednjega veka (oblike instrumentov, trubadurska lirika, razvoj instrumentalne glasbe, glasbena ikonografija v likovni umetnosti).

- Izdelovanje instrumentov od 16. do 20. stoletja (pojav in razvoj posameznih obrti, najpomembnejše delavnice, izdelovalci in ohranjena dediščina).

- Glasbilarstvo na Slovenskem (vzporednice z evropsko prakso, najpomembnejše delavnice,

izdelovalci in ohranjena dediščina). Razvoj instrumentov in poustvarjalne prakse; stara glasba in historični instrumenti v sodobnih okvirih.


The Oxford Companion to Musical Instruments (ur. Antony C. Baines), Oxford – New York: Oxford University Press, 1992, str. 1–392. Sachs, C., Handbuch der Musikinstrumentenkunde, Breitkopf&Härtel Wiesbaden, 1930, 1990, str. 3–393. Kuret, P. (1973), Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem, Ljubljana: Slovenska matica, str. 5–145. Koter, D. (2002), Glasbila na slikah evropskih slikarjev iz Narodne galerije v Ljubljani, Zgovornost podob: pogled iz drugega zornega kota, Ljubljana: Narodna galerija, št. zv. 10, str. 10–17. Koter, D. (2004), Turqueries and Chinoiseries with Musical Symbols: Examples from Slovenia, Music in Art, vol. XXIX, no. 1–2, str. 113–122. Koter, D. (2001, 2005), Glasbilarstvo na Slovenskem, Maribor: Obzorja, str. 7–197. Slušni primeri posameznih instrumentov ter instrumentalnih skupin.



- poznavanje in razumevanje zgodovinskega razvoja glasbenih instrumentov in njihovih izdelovalcev;

- analitično poslušanje in prepoznavanje posameznih instrumentov;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - poznavanje in poglabljanje strokovne

terminologije; - praktična in ustvarjalna uporaba znanj in

dosežkov na verbalnem, pisnem in umetniškem področju;

- uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

- interdisciplinarno povezovanje vsebin; samostojno in strokovno neoporečno posredovanje zaključkov laičnemu in strokovnemu občinstvu



Znanje in razumevanje: Pozna in razume značilnosti in zakonitosti razvoja historičnih instrumentov ter vedenja o posameznih instrumentih in izdelovalcih. Pozna in razume razvojne procese svetovne in slovenske zgodovine glasbe v povezavi z instrumentalno in vokalno-instrumentalno izvajalsko prakso. Razširi in poglobi teoretična znanja in poznavanje terminologije o instrumentih. Zna uporabiti in javno interpretirati pridobljeno znanje laični in strokovni javnosti.


Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti zakonitosti razvoja instrumentov ter značilnosti posameznih oblik. Zna povezovati pridobljeno znanje in izvajalsko prakso. Poveže razvoj in značilnosti izvajalske prakse instrumentalne in vokalno-instrumentalne glasbe ter lastno poustvarjalnost. Razume in povezuje glasbene procese in pojavne oblike v likovni umetnosti. Vzpostavi kritičen odnos do primarnih virov in strokovne literature. Razvije in poglobi sposobnost posredovanja znanj in umetniškega izražanja. Uporabi domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in analizira podatke ter jih interpretira v ustni in pisni obliki; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.



Predavanja, vodeno samostojno učenje, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Seminar ter pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Seminar predstavlja 40%, pisni oz. ustni izpit 60% končne ocene.



Darja Koter

Člani Academiae philharmonicorum in poustvarjalna praksa v Ljubljani, Ob 300. obletnici ustanovitve Academiae philharmonicorum labacensis in 100. obletnici rojstva skladatelja Blaža Arniča, Ljubljana: Festival, 2001, str. 36-43.

The Slovenian singing society, a symbol of national and cultural identity. New sound 28, 2006, 50-59.

Ljubljanska Opera pod vodstvom Vilka Ukmarja : (1939-1945). Vilko Ukmar, Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo, 2006, 35-48.


Predmet: Igranje orkestrskih partitur (Modul dirigiranje 3)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4/15 (2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula. Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike ali XX.stol. a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja zgodnje romantike

Vsebina:


- transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - izpuščanje zapisa v partituri - branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij

romantike in glasbe XX. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela


Partiture orkestrskih del skladateljev Brahmsa, Francka, Berlioza, Liszta, Brucknerja, Regerja, Straussa, Mahlerja



- branje in analiza orkestrskih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje in igranje orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju



Znanje in razumevanje: • sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike in XX. stol. • sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike in XX.stol. • sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike na klavirju • razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu - pri dirigentskem študiju partiture - pri dirigentski analizi partiture - hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture - hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt




Individualno delo, samostojno vadenje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG




Marko Vatovec, izr. prof.

- december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; - december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; - 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor



Predmet: Igranje partitur 1 (Modul dirigiranje 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje Zborovsko dirigiranje

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4/15 (2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta. Praktični del izpita: igranje pripravljene lažje orkestrske partiture, a vista branje partiture v c in f ključu (štiriglasje), a vista branje transpozicij klarinetov, rogov, trobente (tri- ali štiri- glasje)

Vsebina:


- sistematičen pregled študentovega predhodnega znanja - izdelava in izvedba individualnega programa za

izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo igranje partitur

- branje in igranje dvoglasnega zapisa v c ključih - branje in igranje triglasja v kombinaciji c- ključev

in f ključa - branje in igranje štiri in večglasja v kombinaciji g

ključa, c ključev in f ključa - branje in igranje od dvo - do štiri - glasnih zapisov

transponirajočih instrumentov (klarineti, trobente, horni...)

- branje in igranje zborovskih partitur različnih

stilnih obdobij. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- branje in igranje lažjih orkestrskih partitur iz obdobja predklasicizma in klasicizma



Partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del skladateljev Lassa, Palestrine, Gallusa, Marenzia, Banchierija, Haydna, Mozarta, Dolarja, Zupana,...odlomki partov klarinetov, trobent, rogov iz klasicistične in romantične orkestrske literature



- branje in analiza zborovskih in lažjih orkestrskih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa na klavirju - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije zborovskih in lažjih orkestrskih partitur - interpretacija in igranje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur na klavirju



Znanje in razumevanje: • sposobnost branja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del • sposobnost igranja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del • sposobnost interpretiranja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del na klavirju • razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu - pri dirigentskem študiju partiture - pri dirigentski analizi partiture - hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture - hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt




Predavanja, vaje, samostojno vadenje



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)







Predmet: Igranje partitur 2 (Modul dirigiranje 2)

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4/15 (2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike, a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja klasicizma in predklasicizma

Vsebina:


- transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij

klasicizma in romantike. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta



Partiture orkestrskih del skladateljev Beethovna, Schuberta, Schumanna, Francka, Brahmsa, Dvořaka


- branje in analiza orkestrskih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje in igranje orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju



Znanje in razumevanje: • sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike • sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike • sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike na klavirju • razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu - pri dirigentskem študiju partiture - pri dirigentski analizi partiture - hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture - hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt




Individualno delo, samostojno vadenje



Assessment:





Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; - december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*;

- 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi*

*.... krstne izvedbe del


Predmet: Igranje zborovskih partitur 1 (modul zborovodstvo 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena pedagogika Glasbena umetnost

Sakralna glasba 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 30 2/8 (1+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk

Vsebina:


- slovenska mladinska zborovska literatura - starejša slovenska zborovska literatura - zborovska pesem drugih narodov - izbrani zbori svetovnih skladateljev - harmonizirana durova in molova lestvica kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture - kompozicijsko zanimivi deli posameznih partitur in njihova transpozicija


Notna mapa. Mladinski, dekliški in mešani zbor. ZKOS, Ljubljana, 1990.(195 str.) Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni Curci, Milano. (191-193 str.) Odak, Krsto. Rapsodija II, mješoviti zbor. Nakladno poduzeće »Glas rada«. Zagreb. (16 str.) Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica I. Mohorjeva družba. Celje. 1963. ( 1-163 str.) Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica II. Mohorjeva družba. Celje. 1964. (1-134 str.)


- razvijanje sposobnosti branja zborovske partitura ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir) - upoštevanje časovnih razsežnosti posamezne skladbe (hitro branje) - sposobnost prikaza bistvenih, strukturalnih, tematskih delov skladbe in izpuščanje manj pomembnih - uporaba znanj in spretnosti iz drugih glasbenih področij (harmonija, kontrapunkt, oblikoslovje) kot pripomoček k hitrejšemu branju partiture



Znanje in razumevanje: Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več sistemih. Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem instrumentu. Uporaba: Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo. Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju. Refleksija: Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji: - branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general bas, - dirigiranje.




Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah.



Assessment:

Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se


krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.


doc. Tone Potočnik


Predmet: Igranje zborovskih partitur 2 (modul zborovodstvo 2)

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 30 2/8 (1+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


- študij in igranje zborovskih del Jacobusa Gallusa - zborovska dela renesančnih in baročnih skladateljev - izbrane težje zborovske skladbe iz svetovne literature - zborovske skladbe z lažjo instrumentalno spremljavo - nadaljevanja študija harmoniziranja lestvice in njenih modulacij kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture - uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture - memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju renesančne zborovske literature - študij okraskov v renesančni glasbi – tehnika diminucije - igranje skladb v starih, izvornih ključih, kot osnova za transponiranje

- didaktični aspekti študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot pripomoček za linearno branje partiture


Zborovodski seminar – renesansa in barok. Notno gradivo. Narodni dom. Celje. 2000. Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. II. Zvezek. Mohorjeva družbe. Celje. 1991. ( 80 str.) Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. III. Zvezek. Mohorjeva družbe. Celje. 1991. (78 str.) Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni Curci. Milano. (204 str.) Gli abbelimenti nella musica del rinascimento. Ricordi. Milano.(63 str.) Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.) Bach, J. S. Orgelwerke VII. Edition Peters. ( 72-73 str.) Lajovic, Anton. Zbori SAZU. Ljubljana. 1963. (17-19 str.) Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.



- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir) - razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture - reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente - sposobnost transponiranja - razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost zapisa



Znanje in razumevanje: Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več sistemih. Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem instrumentu. Uporaba: Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo.Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju. Refleksija: Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi


glasbenimi področji: - branje a vista, študij klavirja oziroma drugega instrumenta, delo z zborom, improvizacija, general bas, dirigiranje.



Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah.



Assessment:

Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



doc. Tone Potočnik


Predmet: Igranje zborovskih partitur (modul dirigiranje 3)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4/15

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marko Vatovec

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta Praktični del izpita: igranje partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike ali XX. stol.; a vista branje lažje partiture iz obdobja zgodnje romantike. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula

Vsebina:


transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - izpuščanje zapisa v partituri - branje in igranje vokalno instrumentalnih in a cappella partitur iz obdobij romantike in glasbe XX. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in


Partiture skladateljev Mendelssohna, Brahmsa, Schumanna, Brucknerja, Wolfa, Dvořaka,Francka, Liszta, Gounoda, Berlioza, Regerja, Foersterja, Ipavca, Gerbiča, Adamiča, Lajovica



- branje in analiza vokalno instrumentalnih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje in igranje orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju



Znanje in razumevanje: • sposobnost branja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike in XX. stol. • sposobnost igranja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike in XX.stol. • sposobnost interpretiranja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike na klavirju • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu Uporaba: - pri dirigentskem študiju partiture - pri dirigentski analizi partiture Refleksija: - hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: - hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt







Assessment:

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



doc. Tone Potočnik


Predmet: Igranje zborovskih partitur 3

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Glasbena pedgogika, 1. stopnja

Sakralna glasba

3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja, oziroma opravljena izpita iz Igranje zborovskih partitur 1 in 2.. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.

Vsebina:


- študij in igranje 5 in večglasnih zborovskih del Jacobusa Gallusa - zborovska dela klasicističnih, romantičnih in modernih skladateljev -zahtevnejše zborovske skladbe z instrumentalno spremljavo oziroma njenim klavirskim izvlečkom - nadaljevanja študija harmonske strukture skladbe kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture - uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture - memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju zborovske literature - tehnika transponiranja - igranje skladb v starih izvornih ključih kot priprava

za študij instrumentalne partiture - nadaljevanje študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot pripomoček za linearno branje partiture


Stenger, Alfred. Partiturspiel. Robert Lienau Musikverlag. Frankfurt. 2003. (60 str.) Creuzburg,Heinrich. Partiturspiel. Schott. Mainz. 1984. (79 str.) Pergolesi,Giovanni Battista. Stabat mater. Edition Breitkopf . Wiesbaden. 1987. (64 str.) Chorbuch Mozart Haydn Carus 2.113. (216 str.) European Sacred Music. Edited by John Rutter. Oxford University Press . Oxford. 1996. (378 str.) Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol.I. II. III. IV. Edizioni Curci. Milano. Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.) Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.



- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir) - razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture - reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente - sposobnost transponiranja - razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost glasbenega zapisa -vpogled v zahtevnejše zborovske partiture in njihovo instrumentalno spremljavo



Znanje in razumevanje: Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več sistemih. Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem instrumentu. Uporaba: Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo. Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju Refleksija: Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet:


Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji: - branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general bas, - dirigiranje



Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah



Assessment:

Izpit v obliki nastopa. Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.



doc. Tone Potočnik


Predmet: Inštrumentacija 1

Course title:




Semester Semester


1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 1

Vsebina:


Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti notiranja.


Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešič M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.



Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah ter v komornih orkestrih.



Znanje in razumevanje: • sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • razumevanje procesov instrumentacije instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu • Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del • vrednotenje instrumentacije glasbenih del • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del • oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja instrumentacije




Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz instrumentacije, lastno delo



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit. Ocenjevalna lestvica: 10- 5 (pozitivno), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).








Predmet: Inštrumentacija 2

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 2.

Vsebina:


Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti notiranja.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964. Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik International, Mainz, 1959. Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981. Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.



Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah ter v komornih orkestrih.



Znanje in razumevanje: • sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • razumevanje procesov instrumentacije instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu • Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del • vrednotenje instrumentacije glasbenih del • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del • oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja instrumentacije




Skupinsko delo s študenti, vaje iz instrumentacije, lastno delo



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit. Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela


Marko Mihevc, red. prof.: - 1990 Equi, Ed.DSS 1288 (1992) - In signo tauri, Ed.DSS 1336 (1993) - Miracula Ed.DSS 1349 (1996)


Predmet: Inštrument ali petje z jazz improvizacijo 1 (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Jaka Pucihar, mag.; doc. Rok Golob, red. prof. Jani Golob

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v letnik; vpis celotnega modula Jazz

Vsebina:


- specifičnosti zapisa jazzovskih skladb -teoretske osnove in praktične vaje jazz improvizacije - improvizacija s posnetkom Play A Long


Izbrana poglavja iz: - Dick Grove: The Enciclopedia of Basic Harmony & Theory Applied to Improvisation On All Instruments- Volume 1,2,3 Dick Grove Publications 470 strani Učbeniki inštrumentov Berklee Press (razni) Play A-Long posneta glasba za vaje Jamey Aebersold Jazz



- osnove jazz improvizacije - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov na inštrumentu - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije



Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov - uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu - vrednotenje lastnih dosežkov - vrednotenje (različnih parametrov) kreativne improvizacije v jazzu in glasbi v širšem smislu, zavedanje o razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri Improvizaciji - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza




individualni študij, igranje ob posneti ritem sekciji, delavnice, izvajalska praksa



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocena obiska in nastopov, delni izpit. Ocena predstavlja 25 % ocene modula Jazz od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska poukain sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.




Vzhod-Zahod in druge) Jani Golob, red.prof.:

- Koncert [1992] za violino, violončelo in orkester Concerto for violin, violoncello and orchestra Ed. DSS 1322*

- Krpanova kobila [1992]: opera buffa v treh dejanjih Krpan's mare: opera buffa in three actsDSS

1335* - Krst pri Savici (1989): balet The Babtism at the Savica: ballet Ed. DSS 1242*






Predmet: Italijanski jezik 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Petje 1 1



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3

Nosilec predmeta / Lecturer: lekt. mag. Vera Vetrih

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Uspešno opravljeni izpit pri predmetu Italijanski jezik I, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah.

Vsebina:


Vsebina predmeta je zajeta v petih sklopih: - morfologija in skladnja: glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v dovršnem pretekliku (passato remoto), sestavljeni pogojnik (condizionale composto), vezalni naklon (congiuntivo), velelnik (imperativo), sosledica časov v povednem in vezalnem naklonu; - komunikacijski vzorci v zahtevnejših govornih položajih; - italijanska pevska literatura – analiza strokovnih besedil s prevajanjem v sodobni italijanski jezik in slovenščino; - funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil (življenjepis, prošnja za štipendijo, prijava na razpise in tekmovanja); - strokovno izrazje: gledališče, glasbila, biografije skladateljev in opernih pevcev.


- Marin, T., Magnelli, S. (2007): Nuovo Progetto italiano 2, Corso multimediale di lingua e civiltà italiana. Livello intermedio (B1-B2), Roma, Edilingua (izbrana poglavja). - Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano, E., Frollano (1998): L'italiano all'opera, Roma, Bonacci Editore (izbrana poglavja). - Avtorsko gradivo. Dodatni knjižni viri (nekatere didaktične enote): - Porzio, M. (a cura di) (1997): Dizionario dell'Opera Lirica, Milano, Mondadori Editore. - Ragni, S. (1993): Corso di Storia della Musica Italiana per Stranieri, Perugia, Guerra Edizioni. - Spletni vir: www.librettidopera.it



Cilji predmeta so: - razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje) jezikovnih spretnosti na nadaljevalni ravni (B1) v strokovne namene; - poglabljanje znanja s področja morfologije in skladnje italijanskega jezika; - bralno razumevanje strokovnih besedil italijanske pevske literature ob pomoči slovarjev; - navajanje na samostojno uporabo raznih virov in strokovnih priročnikov; - spoznavanje najpomembnejših italijanskih opernih ustvarjalcev in spremljanje aktualnega kulturnega dogajanja s tega področja v Italiji; - spoznavanje obdobij zgodovine glasbene umetnosti, ki so povezovala slovensko in italijansko kulturo.



Znanje in razumevanje: Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci na ravni B1, pravilno izgovarja in ob pomoči slovarja razume besedila italijanske pevske literature. Uporaba: Pridobljena teoretična in praktična znanja študent-ka uporablja v smislu pragmatične rabe jezika pri glavnem predmetu in usposabljanju za bodoče strokovno delo. Refleksija: Študent-ka kritično vrednosti medkulturne vidike komunikacije ter znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe, prek strokovnega izrazja se povezuje z ostalimi glasbenimi predmeti, razvija spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov.


Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods:

Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije, predstavitve.



Assessment:

Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so pozitivne ocene od 6-10, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.



lekt. mag. Vera Vetrih


Predmet: Izbrana poglavja iz didaktičnega sistema Carla Orffa

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1.stopnja Kompozicija in glasbena teorija, Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje, Sakralna glasba

1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

15 15 35 25 60 5 (2 +3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Branka Rotar Pance, doc.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje kontaktnih ur (minimalno 75%) in aktivno sodelovanje na njih.

Vsebina:


Zgodovinski vpogled v razvoj elementarne glasbeno-gibalne vzgoje Carla Orffa.

Uveljavljena tuja središča Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje.

Orffove glasbeno-gibalne dejavnosti za odrasle in ostarele – stanje v tujini in priložnosti v domovini.

Možnosti uporabe metod Orffove glasbeno-gibalne vzgoje v terapevtski praksi.

Literatura za Orffove glasbeno-gibalne dejavnosti za odrasle. Izvajanje izbranih primerov.

Body precussion. Orffova ansamblska igra z otroškimi in klasičnimi glasbili.

Glasbeno-gibna improvizacija: načrtovanje,

zastavljanje improvizacijskih nalog.

Glasbeno – gibalna kompozicija. Oblikovanje preprostih plesov.

Glasbena pravljica, glasbena dramatizacija.

Oblikovanje in izvajanje grafičnih partitur. Menjava taktovskih načinov in izmišljanje metrično ustreznih besedil na dani ritem. Ritmizacija besedila.


Izbrana poglavja oz. skladbe iz:

Orff, Carl; Keetman, Gunild (1978- 1982): Orff –Schulwerk. Musik Fuer Kinder I.-V. del. Schott. Mainz. London. New York. Tokyo. I. del (155 strani), II. del (122 strani), III. del (122 strani), IV. del (149 strani), V.del (152 strani)

Keetman, Gunild (1970): Elementaria. Schott. Mainz. (204 strani)

Maierhofer, Lorenz, Kern, Walter (1994): Sing & Swing. Edition Helbling. Innsbruck (287 strani).

Jungmair, U. (2003): Das Elementare. Schott. Mainz. (302strani)

Orff, Gertrud (1973): Die Orff-Musiktherapie. Kindler Verlag. (173 strani)

Rakar, Bernarda (2007): Glasba v šoli in vrtcu. Notna priloga. št. 2, letnik XII. (47 strani)

Friedemann, Lilli (1983): Trommeln-Tanzen-Toenen. Universal edition. Wien. (65 strani)

*Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki izdaj notnega gradiva in periodike.



usvajanje znanj, sposobnosti in spretnosti s področja elementarne glasbeno- gibalne vzgoje Carla Orffa;

poznavanje »Orffove« literature in z njo povezanih vsebin za mladostnike, odrasle in ostarele;

poglabljanje socialne senzibilnosti in komunikacijskih spretnosti pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;

fleksibilno načrtovanje, ustvarjanje in izvajanje glasbeno-gibalnih dejavnosti za različne ciljne skupine od zgodnjega otroštva do starosti;

razvijanje izvajalskih spretnosti;

razvijanje lastne kreativnosti na osnovi Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje;

doživeto in estetsko izvajanje primerov iz »Orffove« literature.



Znanje in razumevanje: Študent/ka

pozna zgodovinski razvoj Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje in glavna središča;


pozna vsebine področja Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje za vse starostne skupine;

pozna metode Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje za odrasle in ostarele;

pozna možnosti uporabe področja v terapevtske namene;

obvlada tehniko body percussion;

pozna temeljno literaturo s področja Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje za vse ciljne skupine;

ustvari glasbeno ali glasbeno-gibalno kompozicijo;

vodi proces učenja kolegov pri izvedbi ustvarjene kompozicije s področja Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje;

uporablja ustrezno strokovno terminologijo;

vrednoti posamezne izvedbe s področja Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje;

reflektira doživljanje skupinske dinamike, metod, zahtevnosti, interakcije v skupini;

načrtuje, izvaja in vrednoti glasbeno-gibalnih dejavnosti za odrasle in ostarele;

medpredmetno povezuje znanja, sposobnosti in spretnosti;

razvija komunikacijske sposobnosti in stil vodenja skupine.



Glasbene delavnice, mini nastopi, igranje vlog, metode glasbenega učenja, predavanja, individualne naloge, individualne konzultacije, terensko delo



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvij, seminar in ustni izpit (nastop) se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Kolokvij predstavlja 25 % končne ocene, seminar 25 % končne ocene in ustni izpit -nastop 50 % končne ocene.



ROTAR PANCE, Branka. Interdisciplinary connections in Slovenian primary school music education. V: LIIMETS, Airi (ur.), MÄESALU, Marit (ur.). Music inside and outside the school, (Baltische Studien zur

Erziehungs und Sozialwissenschaft, Bd. 21). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2011, str. 465-480. [COBISS.SI-ID 2153863] ROTAR PANCE, Branka. Glasbena vzgoja. V: URANKAR POČKAJ, Mojca (ur.), MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, PEČJAK, Sonja, KRANJC, Simona, KORDIGEL ABERŠEK, Metka, SAKSIDA, Igor, ŽAKELJ, Amalija, MAGAJNA, Zlatan, LEPIČNIK-VODOPIVEC, Jurka, GRUBELNIK, Vladimir, REPNIK, Robert, DUH, Matjaž, VIDEMŠEK, Mateja, ROTAR PANCE, Branka, RIBIČ, Marija, KERN, Milka. Lili in Bine, [Priročnik za poučevanje in medpredmetno povezovanje v prvem triletju]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2011, str. 112-122. [COBISS.SI-ID 2251655] Rotar Pance B. (2007): Visualisation of Music Content as Stimulation for the Acitivities in the Framework of Elementary Music Education.V: Kodejška, M. (ur.), Kozinova, M. (ur.), Miššikova, M. (ur.). Everything depends on a good beginning. Charles University. Faculty of Education. Prague. Str. 116 –119.

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2153863



Predmet: Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 3 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 20 10 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 3. letnik oziroma opravljena predmeta Zgodovina glasbe 1 in 2 Opravljeni kolokvij in seminarska naloga sta pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu

Vsebina:


- A. Schönberg, A. Berg, A. Webern – dunajska atonalna šola

- I. Stravinski in prenova baletne suite - Glasba ruskega socialističnega realizma (S.

Prokofjev, D. Šoštakovič) - Politonalnost in polifonija Nove glasbe (D.

Milhaud, A. Honegger, P. Hindemith) - Poljska skladateljska šola (W. Lutosławski, K.

Penderecki) - Punktualna in serialna glasba (O. Messiaen, P.

Boulez, G. Ligeti) - Aleatorika, glasba naključij in sinergije

umetnostnih vej (J. Cage) - Postserialna glasba (K. Penderecki, M. Kagel) - Postmodernizem in »nova preprostost«, doba

osebnih slogov - Slovenska klavirska glasba (J. Ravnik, M.

Lipovšek, J. Šivic)

- Ekspresionizem in slogovni pluralizem (M. Kogoj, M. Bravničar)

- S. Osterc in približevanje evropskim slogovnim trendom

- Prvine jazza v klasični glasbi (M. Kogoj, E. Adamič, M. Kozina)

- Simfonična glasba (L. M. Škerjanc, M. Bravničar, B. Arnič)

- Slogovna raznolikost ter vplivi ljudske motivike v inštrumentalni in vokalni glasbi (K. Pahor, M. Kozina, M. Gabrijelčič, A. Srebotnjak)

- Skupina Pro musica viva Individualnost postmodernizma


Karoly. O., Introducing Modern Music, Penguin Books 1995, str. 1–305 Stanley, J., Classical Music, The great composers and their masterworks, London: Mitchell Beazley, 1994, 2005, str. 11–261 Klemenčič, I. (1988), Slovenski glasbeni ekspresionizem od začetkov do druge vojne, Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 1–182 Koter, D. (2004), Prvine jazza v slovenski glasbeni ustvarjalnosti v času med obema vojnama, Kontinuiteta in avantgarda – med tradicijo in novimi izzivi, Ljubljana: Festival Ljubljana, str. 238–251 Pahorjev zbornik (2005), ur. E. Škulj, Ljubljana: AG, str. 75–170 Barbo, M. (2001), Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni, Ljubljana:Filozofska fakulteta, str. 11–66, 79–94, 111–207 Muzikološki zbornik, zv. XXX1 (1995), Muzikološki kolokvij ob 100-letnici rojstva S. Osterca, Ljubljana: Odd. za muzikologijo FF, str. 5–90 Stefanija, L. (2001), O glasbeno novem, Ljubljana: Študentska zal., str. 51–280 Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st.



- Poznavanje, razumevanje in poglabljanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. stoletja;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - praktična in ustvarjalna uporaba znanj na

verbalnem, pisnem in umetniškem področju; - uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob

vključevanju v ITK; - interdisciplinarno povezovanje vsebin; - razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega

in problemskega razmišljanja, samostojnega študija in raziskovanja;

- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja



Znanje in razumevanje: Pozna in poglablja zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe 20. in 21. st. Pozna pomembnejše ustvarjalce in šole, razume njihov pomen in vplive na nadaljnji razvoj. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, glasbenih oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji. Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno oblikovati zapise o glasbenih pojavih ter komentarje k izbranim skladbam. Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje. Razvija sposobnost iskanja in ocenjevanja virov ter ustno in pisno izražanje. Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, samostojno in kritično zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih delih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.




Predavanja, vodeno samostojno učenje, seminarske naloge, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po prvem semestru, seminarska naloga in pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30%, seminar 30% ter pisni oz. ustni izpit 40% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.



Darja Koter





Predmet: Jazz harmonija 1 (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse 1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. mag. Jaka Pucihar, doc. Rok Golob, red. prof. Jani Golob

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu

Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd. - razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije - analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani - Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2 - David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance Music, 173 strani - Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani - Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani

- Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani



- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in izdelava t.i. ''chord progression-a''



Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost harmonske analize skladb različnih jazzovskih stilov - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na klavirju - oblikovna in harmonska analiza




predavanja, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula jazz je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija



Predmet: Jazz harmonija 2 (modul Jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 2 ali 3 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: mag. doc. Jaka Pucihar, doc. Rok Golob, red. prof. Jani Golob

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Uspešno opravljen izpit iz Jazz harmonije 1

Vsebina:


- razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd. - razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije - analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani - Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2 - David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance Music, 173 strani - Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani - Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani - Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani



- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in izdelava t.i. ''chord progression-a''



Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost harmonske analize skladb različnih jazzovskih stilov - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih - vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na klavirju - oblikovna in harmonska analiza




predavanja, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija




Predmet: Jazz orkester 1 (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja

Petje, Klavir, Orgle, Harmonika, Čembalo, Kitara, Harfa, Violina, Viola, Violončelo, Kontrabas, Flavta, Oboa, Klarinet, Fagot, Saksofon, Trobenta, Rog, Pozavna, Tuba, Tolkala, Kljunasta flavta

1 ali 2 ali 3

1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Jaka Pucihar, doc.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band

Vsebina:


- študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja


Izbran repertoar orkestrov Glenn Miller, Duke Ellington, Count Basie, Stan Kenton in drugih.



- spoznavanje in obvladovanje igranja (fraziranja) posameznih jazzovskih stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije -igranje v veliki zasedbi – jazz orkestru


Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost igranja v jazz orkestru,

razumevanje in obladovanje specifičnega fraziranja

- spoznavanje različnih stilov in obvladovanje skupne igre v orkestru




predavanja, vaje, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



doc. mag. Jaka Pucihar: - pianist, dirigent, aranžer, komponist in producent v Big bandu RTV Slovenija, pianist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, pianist v Big Band Orkestra Slovenske vojske - aranžmaji za big band RTV Slovenija (Da jora ta banerina, S'noči sem na vasi stal, My favourite things...) - kompozicije za big band (Concerto Grosso za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, Flautino) - aranžmaji za veliki revijski orkester (slovenske popevke: Samo ti, Preproste stvari, Jutro, Zdravi bili, Vzhod-Zahod in druge)


Predmet: Jazz orkester 2 (modul jazz)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1.stopnja

Petje, Klavir, Orgle, Harmonika, Čembalo, Kitara, Harfa, Violina, Viola, Violončelo, Kontrabas, Flavta, Oboa, Klarinet, Fagot, Saksofon, Trobenta, Rog, Pozavna, Tuba, Tolkala, Kljunasta flavta

2 ali 3 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Jaka Pucihar, doc.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band in na podlagi opravljenega izpita iz predmeta JAZZ ORKESTER 1

Vsebina:


- študij in obvladovanje standardnega ter modernejšega jazz repertoarja


Izbran repertoar orkestrov Charles Mingus, Thad Jones/Mel Lewis, Bill Holman in drugih.



- obvladovanje igranja (fraziranja) modernejših jazzovskih stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije -igranje v veliki zasedbi – jazz orkestru


Znanje in razumevanje: - sposobnost orientacije v modernejši

jazzovski literaturi - sposobnost igranja v jazz orkestru,

razumevanje in obladovanje specifičnega fraziranja

- spoznavanje različnih stilov in obvladovanje skupne igre v orkestru




predavanja, vaje, individualne naloge



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



doc. mag. Jaka Pucihar: - pianist, dirigent, aranžer, komponist in producent v Big bandu RTV Slovenija, pianist v simfoničnem orkestru RTV Slovenija, pianist v Big Band Orkestra Slovenske vojske - aranžmaji za big band RTV Slovenija (Da jora ta banerina, S'noči sem na vasi stal, My favourite things...) - kompozicije za big band (Concerto Grosso za flavto, kitaro in veliki jazzovski orkester, Flautino) - aranžmaji za veliki revijski orkester (slovenske popevke: Samo ti, Preproste stvari, Jutro, Zdravi bili, Vzhod-Zahod in druge)


Predmet: Kitara 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kitara 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Andrej Grafenauer, red. prof. Tomaž Rajterič

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara - vpis v 1. letnik programa - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


A. Carlevaro – Serie didactica para guitara, Escuela de la guitara (Chantarelle), S. Tennant – Pumping Nylon (Chantarelle), F. Sor – Etude op. 6, op. 29, M. Carcassi – Etude op. 60, M. Giuliani - Etude op. 48, L. Legnani – Caprici op. 30, - različne izdaje / približno 10 etud Izbor skladb različnih stilnih obdobij npr. iz zbirk Musik der Renaissance ( Schott GA 442), Klassiker der gitarre (Schott), J. S. Bach – Dela za lutnjo – različne izdaje, N. Paganini – Complete guitar works (Chantarelle), N. Coste – Complete guitar solo works (Chantarelle), R. Smith-Brindle – Guitarcosmos (Schott ) in podobnih / približno 10 skladb



Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre (udarna tehnika prstov desne roke s poudarkom na samostojnosti posameznih prstov in kakovosti tona, menjava lege, vezave, križni premiki, razpetje) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, orkesteru ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov


s področja






Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na pamet ). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



red. prof. Andrej Grafenauer, red. prof. Tomaž Rajterič


Predmet: Kitara 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- opravljen izpit predmeta Kitara 1 - vpis v 2. letnik smeri kitara - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


• Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature. • Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu • Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Renesansa – Izbor skladb napisanih originalno za lutnjo ali vihuelo na primer Dalza, Milan, Mudarra, Crema, Gorzanis, Dowland, Bakfark in podobne / 2 skladbi 2. Barok – suita (R. de Visee, D. Gaultier, J. S. - Bach, G. Sanz, S. de Murcia, L. Roncalli, F. Campion, E. B. Baron, S. L. Weiss in podobne/ 1 skladba 3. Klasicizem – Skladbe različnih oblik težavnostne stopnje na primer: F. Sor : Variacije op.28., M. Giuliani: Sonata op. 15, avtorji Sor, Giuliani Carulli, Molino, Carcassi, N. Paganini in podobne / 1 skladba 4. Romantika – izbor skladb težavnostne stopnje na primer: J. K. Mertz - Bardenklange avtorjev: J. K. Mertz, N. Coste, F. Tarrega, J. Vinas in podobne / 2 skladbi 5. Skladbe 20. stoletja, pisana v tradicionalnem kompozicijskem jeziku (impresionizem, neoklasicizem, skladbe s folklorni vplivi španske in latinoameriške glasbe ipd.) težavnostne stopnje na primer: M. de Falla – Homanaje, Moreno-Torroba – Suite Castillana, avtorji Turina, Ponce, Torroba , de Falla, Rodrigo, Castelnuovo-Tedesco in podobne / 1 skladba. 6. Skladbe 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku na primer P. Ramovš – Dva nocturna, R. S. Brindle – El polifemo de Oro, L. Brouwer - Tarantos; avtorji: R. R. Benett, , M. Ohana, A. Jolivet, W. Walton, L. Brouwer, T. Takemitsu in podobne / 1 skladba



Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre (udarna tehnika prstov desne roke s poudarkom na samostojnosti posameznih prstov in kakovosti tona, menjava lege, vezave, križni premiki, razpetje) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, orkesteru ) • poznavanje stilne interpretacije (pri


harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja






Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi najmanj 40 minut programa, ki obsega najmanj eno skladbo iz vsakega stilnega obdobja iz literature od točk 1. – 6. Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega letnika. Ves program je potrebno izvajati na pamet. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).





Predmet: Kitara 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- opravljen izpit predmeta Kitara 2 - vpis v 3. letnik smeri kitara - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


• Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na glasbenih oblikah fuge in sonate in koncerta • Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature razen renesanse • Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. J. S. Bach - Preludij in fuga ( npr. BWV 997, 1000, 998) / ena skladba 2. Ciklično delo v sonatni obliki (npr. M. Giuliani Sonata op. 15, M. M. Ponce – Sonata classica, Sonatina meridional, Turina - Sonata, Moreno- Torroba - Sonatina.) / ena skladba 3. Skladbe iz obdobja romantike ali skladbe 20. stoletja, pisane v tradicionalnem kompozicijskem jeziku npr. A. Barrios – Un Sueno en la Floresta, La Cathedral, J. K. Mertz – Koncertne skladbe, F. Tarrega – Grand jota aragonesa itd / ena skladba 4. Skladba 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku ( npr. P. Ramovš- Dva nocturna, R. Smith-Brindle – El Polifemo de oro, R. R. Benett – Five impromtus, A. Srebotnjak – Due movimenti, L. Brouwer – Tarantos itd / ena skladba 5. Virtuozne skladbe (npr. M. Giuliani – Sonata Eroica, Villa Lobos – Etude, Regondi – Reverie, Castelnuovo-Tedesco – Tarantella, Capricho diabolico, ) / ena skladba



• Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre s poudarkom na razlikovanju posameznih glasov v polifoniji, z razvijanjem hitrosti in kvalitete tona • Obvladovanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na značilnih oblikah fugi in sonati • Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, kitarskem orkestru ) • Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu






Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi zakljućni izpit, ki vsebuje: Najmanj 50 minut programa Najmanj eno skladbo iz vsake od točk 1 – 5 temeljne literature. Program mora v točki 2 ali 5 vsebovati skladbo iz obdobja klasicizma. Program ne more vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov. Ves program je potrebno izvajati na pamet. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati) 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).





Predmet: Kitarska literatura

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost Kitara 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 120 5 (3+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Andrej Grafenauer

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara, vpis v 1. letnik študija Posebnih pogojev za opravljanje izpita ni.

Vsebina:


• Razvoj kitare od 4 strunskega ljudskega instrumenta v 16. stoletju, različnih uglasitev 5 strunske kitare v 17. in 18. stoletju, 6 strunske kitare iz obdobja klasicizma in romantike do današnje oblike šeststrunske kitare • Razvoj in uglasitev renesančne lutnje in vihuele ter baročne lutnje in njenih različkov • Lutenjska literatura renesanse in osnovno spoznavanje različnih vrst tabulatur (italijanska, španska, francoska, nemška) • Glasbene oblike različnih stilnih obdobij • Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo


Mario dell' Ara – La Chitarra antica, classica e romantica - 157 strani (Berben E.2881B.) – izbrana poglavja Angelo Gilardino la Chitarra moderna e contemporanea – 223 strani ( Berben E. 2882 B.) – izbrana poglavja Konrad Ragossnig – Handbuch der Gitarre und laute 250 strani (Schott Mainz ED 6723) izbrana poglavja Maurice J. Summerfield – The Classical guitar 377 strani (Ashley Mark ISBN 1 872639 16 x), izbrana poglavja Revije: Izbor iz strokovnih revij: Il Fronimo, Gitarre und Laute, Chitarra Classica, Classical Guitar, Bilten EGTA in drugih



Predmet seznanja študente z literaturo kitare in njej sorodnih instrumentov lutnje in vihuele do današnjih dni. • Poznavanje in razumevanje razvoja kitare in njej sorodnih instrumentov • Poznavanje in razumevanje značilnih oblik v kitarski literaturi v posameznih stilnih obdobjih • Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja kitarske literature v različnih stilnih obdobij • Slušno poznavanje najpomembnejših del kitarske literature • Stilno prepoznavanje značilnih oblik posameznih stilnih obdobij na podlagi slušnega zaznavanja • Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in didaktične literature. • Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih zapisov



Znanje in razumevanje: Pozna zakonitosti razvoja kitare, mejnike in značilnosti posameznih obdobij. Pozna pomembnejše kitarske ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše kitarske šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti kitarskih oblik in poustvarjalne prakse. Razume kitarske razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem. Uporaba: Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področju Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti kitarske glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane kitarske glasbe Refleksija:


Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavi kritičen odnos do kitarske literature Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o kitarski literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.






Assessment:

Po prvem semestru sledi kolokvij, po zaključenih predavanjih pa sledi pisni izpit. Kolokvij predstavlja 40 %, pisni izpit pa 60 % ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



red. prof. Andrej Grafenauer


Predmet: Kitarski orkester

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kitara 1, 2 1+2 , 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Tomaž Rajterič

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• vpis v letnik smeri kitara, vpis izbirnega predmeta je možen le v 1. in 2. letniku, ko kitarski orkester ni obvezen predmet • za pristop k izpitu pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra

Vsebina:


• formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija) • seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela) • navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju • spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


• originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L. Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in drugi • transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A. Piazzolla, G. Bizet in drugi



• Poglablanje umetniške interpretacije in širjenje repertoarja obveznega predmeta • razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov) • obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje • razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom



Znanje in razumevanje: • razume in obvlada vzajemno muziciranje • pozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske kitarske igre • obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb • pozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu • seznanjenost z osnovnimi problemi transkribiranja za kitarski sestav Uporaba: • zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu • izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov • zna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcij • pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra) Refleksija: • razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika • vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za kitarske zasedbe • razvija vrednotenje glasbene interpretacije • razvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru


• razvija kritičen odnos do umeščenosti kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno družino Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela • razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij • povezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplin • prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse



• orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah) • javni nastopi



Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) • ocena prisotnosti na vajah in nastopih • kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in opravljenega kolokvija po 1. semestru.



red. prof. Tomaž Rajterič


Predmet: Kitarski orkester 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kitara 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Tomaž Rajterič

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• vpis v 3. letnik • pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra

Vsebina:


• formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija) • seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela) • navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju • spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


• originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L. Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in drugi • transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A. Piazzolla, G. Bizet in drugi



Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov smeri kitara (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. • razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov) • obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje • razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom



Znanje in razumevanje: • razume in obvlada vzajemno muziciranje • pozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske kitarske igre • obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb • pozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu • seznanjenost z osnovnimi problemi transkribiranja za kitarski sestav Uporaba: • zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu • izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov • zna uporabiti pridobljeno znanje pri pisanju lastnih transkripcij • pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra) Refleksija: • razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika • vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za kitarske zasedbe • razvija vrednotenje glasbene interpretacije • razvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi


izkušenj pridobljenih v orkestru • razvija kritičen odnos do umeščenosti kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno družino Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela • razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij • povezuje znanja iz drugih teoretičnih in praktičnih glasbenih disciplin • prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse






Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) • ocena prisotnosti na vajah in nastopih • kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in opravljenega kolokvija po 1. semestru.



red. prof. Tomaž Rajterič


Predmet: Klarinet 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Klarinet 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Izdelava mdividualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za klarinet vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE: A. Perier: 20 Etudes de virtuosite, P. Jeanjean: 20 Etudes et melodiques 2., K. Opperman: Intermediate velocity studie, R. Stark: Arpeggio tehnika, J. S. Bach: 21 etud, G. Marasco: 10 studi di perfecionamente KLARINET SOLO: M. Arnold: Fantasy, L. Berio: Lied, A. Copi: Humoreska, A. Grgin: Capriccio, H. Sutermeister: Capriccio SONATE: F. Deviemie: Sonata t. 2 au t.1, L. Berenstein: Sonata, B. Martinu: Sonatina, D. Mithaud: Sonatina, C. Saint-Saens: Sonata KONCERTI: B. Crussel: Koncerti op. 1, op. 5 ali op. 11, I. Pleyel: Koncert v B-duru, J. Stamitz: Koncert v B-duu, C. M. Weber: Koncert t. 1 v f-molu SKLADBE: L. Cahuzac: Variations su un air du Pays E. Chausson: Andante et Allegro, J. Mazellier: Fantaisie-ballet, A. Messager: Solo de concours, H. Rabaud: Solo de concours, C. G. Reissiger: Fantaisie, J. Semler-Collery: Reverie et scherzo, S. Tanejev: Canzone, J. Kuffner: Introdukcija , tema in variacije, J. Golob: Groteska



Obvladovanje tehničnih elementov igre ( oblikovanje tona, intonacija ) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za klarinet Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize - poznavanje flavtističnih partov v orkesterski literaturi Uporaba: - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih ( zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt ) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega


igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar


Predmet: Klarinet 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE: P. Jeanjean: 16 Etudes modernes, P. Jeanjean: 20 Etudes progressives et melodiques 3. A. Magnani: 10 Etudes-Caprices de grande diffilculte, A. Piazzola: Tango Etudes, A. Prinz: 25 etud, G. Lacour: 28 etud KLARINET SOLO: L. Cahuzac: Arlequin, I. Dekleva: Solo pour la Nuit 2004, I. Stravinski: Tn skladbe, G. Miluccio: Rhapsodie, B. Kovacs: Hommage a Bach, 0. Messiaen: Les abime des oiseaux, SONATE: M. Arnold: Sonatina, U. Krek: Sonatina, F. Poulenc: Sonata, J. Pucthar: Sonata, J. Brahms: Sonata t. 2 v Es-dijru, A. Cherepnin: Sonata v enem stavku KONCERTI: G. Finzi: Koncert, I. Pleyel: Koncert v C-duru, L. Spohr: Koncert t. 1 v c-molu, op. 26, C. M. Weber: Koncert t. 2 v Es-duu, op. 74, A. Tansman: Koncert SKLADBE: J. Binet: Petit concert, J. W. Kalliwoda: Jntrodukcija in variacije, W. Lutoslavski: Plesni preludiji, C. M. Weber: Grand duo concertant op. 48, Ch. M. Widor: Introduction et rondo, V. Avsec: Glosa, I. Krivokapič: Capriccio S. Vremak: Rondo, Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature



Obvladovanje tehničnih elementov igre (oblikovanje tona, intonacija ) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za klarinet Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize - poznavanje flavtističnih partov v orkesterski literaturi Uporaba: - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt) Razumevanje metod vadenja in vzorčno –


posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo (eno delo obvezno na pamet) - Odlomki iz orkestrske literature (5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro (solidni rezultati) 7 – dobro (dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Klarinet 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE: E. Bozza: 14 etudes de mecanisme, P. Jeanjean: 16 etudes modernes, R. Jettel: The accomplished clarinetist, 1. in 2. del, G. Miluccio: 8 grandes etudes, J. S. Bach —U. Delecluse: 15 etudes, K. Kroll: Capricci KLARINET SOLO: S. Karg-Elert: Sonata, L. Larsen: Dancing solo, D. Martino: A set for clarinet, S. Nichifor: Carnyx, J. Tower: Wings, W. Osborne: Rhapsody SONATE: J. Horovitz: Sonatina, N. Rota: Sonata, G. Shocker: Sonata, C. V. Stanford: Sonata, Z. Vauda: Sonata, P. Hindemith: Sonata, I. Petria: Sonata KONCERTI: A. Copland: Koncert, W. A. Mozart: Koncert v A-duu KV 622, L. Spohr: Koncert t. 2 v Es-duru, au t. 3 v f-molu, M. Arnold: Koncert t. 2 op. 115, L. M. Skerjanc: Koncert SKLADBE: M. Dautremer: Recit et impromptu, A. Benjamin: Tombeau de Ravel, A. Berg: Vier stucke F. Busoni: ConcertinoK. .Jettel: concertmo, G. Rossini: Introdukcija, tema in variacije, R. Schumann: Tn romance, C. M. Weber: Grand Quintetto op. 34, P. Mihelčič: Duble break, B. Amič: Pripovedke, Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature



Obvladovanje tehničnih elementov igre (oblikovanje tona, intonacija ) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za klarinet Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Znanje in razumevanje: - obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize - poznavanje flavtističnih partov v orkesterski literaturi Uporaba: - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi Refleksija: - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih ( zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt ) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega


igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Klavir 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 600 22 (11+11)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus znanja in glasbeno-umetniške nadarjenosti programa klavir. Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Za prvi letnik je to minimalno: -ena skladba predklasicističnega obdobja -J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba -dve klasični sonati ali ena sonata in eno večje delo iz obdobja klasicizma -šest koncertnih etud -dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja -ena skladba slovenskega skladatelja Pogoj za opravljanje izpita sta tudi najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. -interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. klavirska tehnika: A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje 2. koncertne etude: Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. Schumanna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih 3. predklasika: Poglabljanje stilne interpretacije -Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev -Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Angleške suite, Partite in druge) 4. klasika: Stilno oblikovanje klasične sonate -Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna 5. romantika -Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike: F. Schubert, C. M. von Weber, F. Mendelssohn, R. Schumann, F. Chopin, F. Liszt, J. Brahms in drugi 6. impresionizem, 20. in 21. stoletje -Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja 7. slovenske klavirske skladbe: -Izbor skladb sovenskih skladateljev 8. koncert za klavir in orkester



-izpopolnjevanje klavirske tehnike -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -spoznavanje značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna) -priprava na nastopanje -priprava na samostojno delo



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalni praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike




Individualno delo s študentom, izvajalna praksa



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 1. skladbo J. S. Bacha (preludij in fuga iz WTK ali druga skladba ustrezne zahtevnosti) 2. klasično sonato (Mozart, Haydn ali Beethoven) 3. dve koncertni etudi 4. skladbo 19., 20. ali 21. stoletja 5. skladbo slovenskega skladatelja Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10), v skladu s pravilnikom AG in statutom Univerze v Ljubljani. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki


gas potrdi nosilec predmeta.


doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak


Predmet: Klavir 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 600 22 (11+11)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 1. Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Predelana snov mora biti težja od snovi za prvi letnik. Za drugi letnik je to: -ena skladba predklasicističnega obdobja -J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba -dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij -šest koncertnih etud -dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja -ena skladba slovenskega skladatelja -en klavirski koncert Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:




1. klavirska tehnika: A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje 2. koncertne etude: Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. Schumanna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih 3. predklasika: Poglabljanje stilne interpretacije -Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev -Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Angleške suite, Partite in druge) 4. klasika: Stilno oblikovanje klasične sonate -Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna 5. romantika -Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike: F. Schubert, C. M. von Weber, F. Mendelssohn, R. Schumann, F. Chopin, F. Liszt, J. Brahms in drugi 6. impresionizem, 20. in 21. stoletje -Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja 7. slovenske klavirske skladbe: -Izbor skladb sovenskih skladateljev 8. koncert za klavir in orkester



- nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti - razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna) - priprava na nastopanje s poudarkom na samostojni pripravi - sposobnost samostojnega domačega dela



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalni praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Na izpitu mora zaigrati vsaj eno sonato (če študent igra variacije L. van Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja). Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 1. skladbo J. S. Bacha 2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen: op. 14 št 1, E-dur, op. 49 g-mol in G-dur, op. 79 G-dur, variacije pa lahko F-dur, c-mol ali Eroica 3. dve koncertni etudi 4. skladbo ali sonato 19., 20. ali 21. stoletja 5. skladbo slovenskega skladatelja Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega


semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.




Predmet: Klavir 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 2. Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Predelana snov mora biti težja od snovi za drugi letnik. Za tretji letnik je to: -J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba -dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij -štiri težje koncertne etude -dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja -ena skladba slovenskega skladatelja -en klavirski koncert Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:




1. klavirska tehnika: A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje 2. koncertne etude: Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, R. Schumnna, F. Mendelssohna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih 3. predklasika: Poglabljanje stilne interpretacije -Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev -Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Partite in druge) 4. klasika: Stilno oblikovanje klasične sonate -Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna 5. romantika -Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike 6. impresionizem, 20. in 21. stoletje -Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja 7. slovenske klavirske skladbe: -Izbor skladb sovenskih skladateljev 8. koncert za klavir in orkester



-nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -izdelovanje skladb – poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb -samozavestno in prepričljivo nastopanje - sposobnost samostojnega domačega deladelo



Znanje in razumevanje: • sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians • razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju


skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba: • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • samokontrola Refleksija: • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalni praksi Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: • glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike






Assessment:

Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi DIPLOMSKI izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta. Na izpitu mora biti zaigrana vsaj ena sonata (če študent igra variacije L. van Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja. Če je študent na izpitu 2. letnika igral variacije, mora na diplomskem igrati sonato L. van Beethovna). Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 1. večjo skladbo J. S. Bacha ali tehtnejši preludij in fugo iz WTK 2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen: op. 2 št 1, f-mol, op. 10 št. 1 c-mol, op. 10 št. 2 F-dur, op. 14 E-dur in G-dur, op. 26 As-dur


op. 27 št. 1, Es-dur op. 49 g-mol in G-dur, op. 78 Fis-dur op. 79 G-dur variacije pa lahko F-dur, c-mol, Eroica ali Diabelli) 3. dve koncertni etudi 4. eno večjo ali več manjših skladb 19., 20. ali 21. stoletja 5. skladbo slovenskega skladatelja Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).




Predmet: Klavir A1 (tudi del vokalno instrumentalnega modula)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3/5 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: str. svet. Aleš Vesel

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka.

Vsebina:


-evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja -izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja -seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela -interpretacija literature različnih stilnih obdobij


F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25, A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42 Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi

Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni, Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi



-Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa -spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature -uporaba instrumenta kot pripomočka pri študiju glasbe



Znanje in razumevanje: -obvlada igralni aparat -razume procese in metode vadenja -smotrna uporablja različne interpretativne tehnike -skladbe stilno interpretira in analizira -uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin -vrednoti tehnično znanje instrumenta -vrednoti interpretacijo -se glasbeno izraža -pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse -analizira glasbene oblike -spoznava didaktične principe individualnega dela




Individualno delo s študentom, aktivno (refleksivno) poučevanje



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Klavirja A1 za Vokalno instrumentalni modul 1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -Preludij in fuga J. S. Bacha iz WTK 1 ali WTK2 - Sonata W. A. Mozarta ali L. van Beethovna v celoti -ena skladba 19. ali 20. stoletja -ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in


pravilniki AG Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



Predmet: Klavir A2 (Vokalno instrumentalni modul II ali samostojen)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko Dirigiranje, zborovsko dirigiranje, orgle, Kompozicija in glasbena teorija

2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3/5 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir A1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj.

Vsebina:




F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25 A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42 Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi




- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec, artikulacija, sproščenost telesa - spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature - uporaba instrumenta kot pripomočka pri študiju glasbe










Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Klavirja A2 za Vokalno instrumentalni modul 1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpit iz Klavirja A2 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2 -Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v


celoti -ena skladba 19.ali 20. stoletja -ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



Predmet: Klavir A3 (del vokalno instrumentalnega modula 3 ali samostojen predmet)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija

3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3/5 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir A2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj.

Vsebina:




F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25 A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42 Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi




-Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa -spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature -uporaba instrumenta kot pripomočka pri študiju glasbe










Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Klavirja A3 za Vokalno instrumentalni modul 1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpit iz Klavirja A3 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2 - Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti


-ena skladba 19.ali 20. stoletja -ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula 3 sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



Predmet: Klavir B1

Course title:




Semester Semester


Kompozicija in glasbena teorija, Petje, Kljunasta flavta, Sakralna glasba, Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih učnih ur.

Vsebina:


- Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja

- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela

- predstavitev načinov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


Etude: C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70 lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, Clementija J.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumnn, Mendelssohn, Grieg in drugi Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar



- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa

- spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature

- uporaba instrumenta kot pripomočka pri pedagoškem delu in študiju glasbe



Znanje in razumevanje: - obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - skladbe stilno interpretira in analizira - Uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin - vrednoti tehnično znanje instrumenta - vrednoti interpretacijo - se glasbeno izraža - pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse - analizira glasbene oblike - spoznava didaktične principe individualnega dela







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit iz Klavirja B1 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij in fuga, triglasna invecija ali

trije stavki Francoske suite


- J.S.Bacha - dva stavka sonate iz obdobja klasike

(obvezen sonatni stavek) - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



Predmet: Klavir B2

Course title:




Semester Semester


Kompozicija in glasbena teorija, Petje, Kljunasta flavta, Sakralna glasba, Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir B1 ali Klavir A1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.

Vsebina:



- nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih, in interpretacijskih vidikov klavirske igre

- izpopolnjevanje znanja uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70 lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, Clementija J.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite; Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumann Mendelssohn, Grieg in drugi Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni

M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar








Znanje in razumevanje: - obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin - vrednoti tehnično znanje instrumenta - vrednoti interpretacijo - se glasbeno izraža - pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse - analizira glasbene oblike - spoznava didaktične principe individualnega dela







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit iz Klavirja B2 komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij in fuga, triglasna invencija ali

trije stavki Francoske suite - J.S.Bacha - dva stavka sonate iz obdobja klasike

(obvezen sonatni stavek) - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.


Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



Predmet: Klavir B3

Course title:




Semester Semester


Sakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija, Petje, Kljunasta flavta, Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir B2 ali Klavir A2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.

Vsebina:


- poglobitev znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- inerpretacija glasbe različnih stilnih obdobij - seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega

dela


Etude: C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70 F.Chopin: Etude op10 in op. 25, A. Skrjabin: Etude op.8 in op.42, Etude Neuperta, Clementija in drugih J.S.Bach: Triglasne invencije, Preludiji in fuge iz WTK 1 in 2, J. Haydn: Sonate W.A. Mozart: Sonate in variacije L.van Beethoven: Sonate in variacije Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke; Debussy: Preludiji, Arabeski Childrenžs Corner; skladbe Schuberta, Mendelssohna, Schumanna, Griega in drugih

Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb, Lajovic, Ravnik, Srebotnjak, Matičič in drugi



- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre

- Spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature




Znanje in razumevanje: - obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - skladbe stilno interpretira in analizira - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin - vrednoti tehnično znanje instrumenta - vrednoti interpretacijo - se glasbeno izraža - pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse - analizira glasbene oblike - spoznava didaktične principe individualnega dela







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja A3. Na njem izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij in fuga, triglasna invecija ali

trije stavki Francoske suite - J.S.Bacha - dva stavka sonate iz obdobja klasike

(obvezen sonatni stavek) - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja


Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta



Predmet: Klavir C1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, Petje, Kljunasta flavta

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj

Vsebina:



- izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja



Czerny: Etude op. 299, op. 821 Berens: Etude op. 61 Etude drugih avtorjev primerne težavnostne stopnje J. S. Bach:12 malih preludijev, 6 malih preludijev Izbor klasičnih sonatin Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek Šivic, Pahor ipd















Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit iz Klavirja C1 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -preludij J.S.Bacha -sonatina -skladba 19. ali 20. stoletja -skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



Predmet: Klavir C2

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir C1 ali Klavir B1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.

Vsebina:


- nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


- interpretacija literature različnih stilnih obdobij


Czerny: Etude op. 299, op. 821 Berens: Etude op. 61ipd. J. S. Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije W.A. Mozart: Dunajske sonatine Izbor klasičnih sonatin Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert, Grieg in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd





interpretacija literature različnih stilnih obdobij










Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit iz Klavirja C2 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij J.S.Bacha - sonatina - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



Predmet: Klavir C3

Course title:




Semester Semester


3 5+6

Vrsta predmeta / Course type


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2C ali Klavir 2B. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.

Vsebina:





- interpretacija literature različnih stilnih obdobij


Czerny: Etude op. 299, op. 821, Berens: Etude op. 61, Etude drugih avtorjev podobne težavnostne stopnje J.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije, Francoske suite W.A. Mozart: Dunajske sonatine, lažje sonate Haydn: lažje sonate Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd







Znanje in razumevanje: - obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - skladbe stilno interpretira in analizira - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin - vrednoti tehnično znanje instrumenta - vrednoti interpretacijo - se glasbeno izraža - pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse - analizira glasbene oblike - spoznava didaktične principe individualnega dela







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja A3. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij J.S.Bacha - sonatina - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta



Predmet: Klavirska literatura

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: soc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir.

Vsebina:


1. Oris posameznega obdobja , osnovne značilnosti z zgodovinskega, filozofskega in sociološkega vidika ("Zeitgeist" – duh časa) 2.Umestitev glasbenega dogajanja v zgoraj omenjeni okvir 3. Obravnavanje razvoja klavirske glasbe na primerih posameznih skladateljev in njihovega opusa UČNA SNOV Učna snov je organizirana (porazdeljena) v 4 blokih, : Od začetkov glasbe za instrumente s tipkami do visokega baroka a. začetki – prve zbirke skladb za intrumente s tipkami b. glasbene oblike zgodnjega časa c. instrumenti d. virginalisti (Anglija) e. Frescobaldi in sodobniki (Italija) f. predhodniki J.S. Bacha v nemškem kulturnem prostoru

g. clavecinisti (Francija) h. Domenico Scarlatti i. Georg Friedrich Händel j. J.S. Bach (1. temeljit pregled del, 2. njihova pomembnost za sodobnega pianista) :Klasicizem a. Bachovi sinovi in razvoj novega sloga ("empfindsamer Stil" in "Charakterstück") b. razvoj sonate kot pomembne skladateljske oblike v klasicizmu

c. predhodniki dunajske klasike d. Muzio Clementi e. Joseph Haydn in Wolfgang A. Mozart (1. podobnosti in razlike, 2. temeljit pregled del) f. Ludwig van Beethoven (1. temeljit pregled del, 2. pozna dela kot most k romanticizmu) Romanticizem in Impresionizem a. karakteristike novega obdobja b. razvoj klavirskega recitala kot oblike javnega nastopa c. Carl M. von Weber d. Franz Schubert e. glavna "plejada" poetov in virtuozov: Mendelssohn, Chopin, Schumann, Liszt f. Johannes Brahms in prehog v pozno romantiko g. posamezniki – fenomeni: César Franck h. ruska šola od Čajkovskega do Rahmaninova i. prehod v nove sloge: Fauré, Skrjabin … j. Impresionizem in ekspresionizem: Debussy, Ravel, Janaček … Od impresionizma do današnjih dni a. Uvod v sodobno ustvarjalnost b. tradicionalisti – klasiki 20. stoletja c. zgodnji inovatorji: Schoenberg, Szymanowski … d. avantgarda in vrhovi 20. stoletja: Stockhausen, Boulez, Ligeti, Crumb... e. vpogled v slovensko klavirsko ustvarjalnost


1. Walter Georgi: Klaviermusik 2. Peter Hollfelder: Internationales chronologisches Lexikon Klaviermusik 3. Pavel Šivic: Zgodovinski razvoj klavirske glasbe (skripta) 4. Zapiski M. Horak 5. Internetni viri



1. okvirno splošno (s)poznavanje glasbene ustvarjalnosti na področju instrumentov s tipkami (razen orgel) 2. podrobnejša opredelitev razdeljena in zajeta po glavnih zgodovinskih obdobjih 3. razpoznavanje slogovnih značilnosti a. vsake dobe b. posameznih pomembnih skladateljev 4. strnjevanje že obstoječih "razpršenih" znanj in vedenj (oblikoslovje, analiza, nauk o instrumentih, zgodovina …) v svrho tega specialnega (specializiranega) področja



Znanje in razumevanje: Spoznavanje značilnosti posameznih obdobij, geografskih stilov (npr. francoski, italijanski...), stilov posameznih skladateljev in razlikovanje med njimi Uporaba pridobljenih znanj pri izvajanju programa glavnega predmeta. Odločanje pri izbiri novih skladb. Vrednotenje in postavljanje programa, ki se izvaja pri glavnem predmetu, v zgodovinski okvir. Uvrščanje klavirske literature v glasbenozgodovinske okvirje.




1. Aktiven diskusijski krog s študenti v skupini 2. Poslušanje a. posebej pomembnih del v celoti b. informativnih odlomkov 3. Kritični dialog, ki sledi poslušanju 4. Posredovanje ključnih (glasbenozgodovinskih) informacij 5. Analiza posameznih skladb



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit, seminarske naloge Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),


5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



Doc. Marina Horak - Predavanje o zvoku, tišini in poslušanju (psihološke implikacije pri glasbenem pouku), Slovenski

klavirski dnevi, 11.11.2005, Sežana - Performance workshop (delavnica nastopanja), Davies-University of California, 26.-28.2.2007 - Meditacija kot pot k sebi, predavanje/delavnica, 4. srečanje Medicina odrskih umetnosti, EPTA,

ISSTIP (International society for Study of Tension in Performance), 10.3.2007, Ljubljana


Predmet: Klavirski duo

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Igor Dekleva

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka klavirskega dua ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.

Vsebina:


- Uvajanje v komorno muziciranje s posebnim poudarkom na upoštevanju soigralca, - Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih duov. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča duom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega dua). -seznanjanje z nadrejenim in podrejenim v različnih fazah glasbenega poteka glede na pozicijo Primo-Secondo - Navajanje na kakovostno samostojno delo -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, tekmovanj, snemanj ipd.


Izbor literature za klavirski duo naslednjih avtorjev: Barok: J. S. Bach, F. Händel Klasicizem: J. Chr. Bach, W. A. Mozart, L. van Beethoven Romantika: F. Schubert, R. Schumann, F. Chopin, G. Faure, J. Brahms, M. Reger, A. Dvorak, E. Grieg, C. Saint-Saens in drugi Impresionizem: C. Debussy 20. stoletje: M. Ravel, F. Poulenc, D. Milhaud, E. Satie, W. Lutoslawski, I. Stravinski, D. Šostakovič, B. Britten, A. Schnittke in drugi Slovenski avtorji: A. Lajovic, G Krek, L. M. Škerjanc, V. Globokar, J. Matičič, P. ramovš, U. Rojko, A. Misson in drugi



- Poznavanje muzikalnih in tehničnih elemoentov igre v klavirskem duu - Izoblikovanje skupnega tonskega profiliranja v klavirskem duu - Poznavanje literature za klavirski duo - Stilna interpretacija od baroka do sodobnih del - Nastopanje v klavirskem duu ( dva ali več klavirjev in klavir štiriročno)



Znanje in razumevanje: sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja v klavirskem duu razumevanje procesov in metod vadenja v klavirskem duu razumevanje in razčiščevanje problemov skupne igre poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri drugi komorni igri, korepeticijah, solističnem igranju) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih), poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja




Individualno delo z enim klavirskim duom



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



Red. prof. Igor Dekleva: CD: - Piano duo Dekleva - Silver Jubilee, 1992: Bach, Schubert, Dvorak, Kogoj Dekleva, Casella, Poulenc, - The best of dr. Dekleva, 1991: Mozart, Beethoven, Schubert, Schumann, Chopin, Brahms, Sinding, Granados, de Falla, - Michael Grube - Igor Dekleva, Classics of Australian music, 1996: Eric Gross,


Predmet: Kljunasta flavta (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta, pozavna , rog, tuba, saksofon

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Mateja Bajt

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezen letnik

Vsebina:


Osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj; Čista intonacija na kljunasti flavti: v povezavi z intenzivnostjo pihanja (dinamiko) in uporabo pomožnih prijemov; Interpretacija stare glasbe, pregled in praktična uporaba baročne ornamentacije; Uvajanje v moderno tehniko igranja in improvizacija; Pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje kljunaste flavte na začetni stopnji; Spoznavanje originalnih del za kljunasto flavto.


Izbor literature glede na študentovo predznanje M. Zimmermann: Die Altblockflöte 1, 2, F. J. Giesbert: Schule für die Altblockflöte, L. H. – von Winterfeld: 199 Daumenübungen, L. H. – von Winterfeld: 40 Studien nach Solfeggien Friedrichs des Grossen F. J. Giesbert: 15 Solostücke von Meistern des 18. Jh., 5 leichte Suiten aus dem Barock J. B. Loeillet: Sonate op.1 (izbor), B. Marcello: Sonate op. 2 (izbor), F. Barsanti: Sonate op. 1 (izbor) G. Ph. Telemann: Die kleine Kammermusik: 6 Partiten (izbor)



Pridobivanje osnovnih znanj o kljunasti flavti, potrebnih za poučevanje v glasbenih šolah; Seznanjanje s kljunasto flavto in njenimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija; Spoznavanje različnih vrst in velikosti instrumenta; Igranje na sopransko in altovsko kljunasto flavto (transpozicija); Izvajalska praksa stare glasbe, predvsem renesanse in baroka; Moderna tehnika in improvizacija; Razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe; Spodbujanje interesa za poučevanje kljunaste flavte v glasbenih šolah; Razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju učenja kjunaste flavte.



Znanje in razumevanje: Poznavanje osnovnih tehničnih prvin kljunaste flavte; Poznavanje zakonitosti stare glasbe; Interpretacija stare glasbe; Poznavanje modernih tehnik igranja kljunaste flavte, primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji. Uporaba: Uporablja osvojena znanja pri načrtovanju pouka kljunaste flavte v glasbenih šolah; Sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v manjših komornih zasedbah. Refleksija: Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; Vrednotenje interpretacije; Vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za poučevanje instrumenta v glasbenih šolah; Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Poznavanje stilne interpretacije stare glasbe in njenih zakonitosti; Izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem instrumentu.




Individualno delo s študentom.

Delež (v %) /


Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut programa, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula stara glasba Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Mateja Bajt


Predmet: Kljunasta flavta 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kljunasta flavta 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 720 26 (15+11)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti porgrama kljunasta flavta in vpis v 1. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja; - izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude); - interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta; - vpogled v zgodovinske vire in sodobno strokovno literaturo; - seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbe in vsesplošne kulture od 16. do 18. st.; - vpogled v zakonitosti ornamentacije, tempa in glasbenih oblik v stari glasbi; - obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE: Davis: 15 Studies, Iz: Sololiteratur des Hochbarock: 6 Preludes and Voluntaires (1708) OBDOBJE PRED BAROKOM: Anon. (ok. 1400): Belicha, Chominciamento di gioia idr. ZGODNJI BAROK: J. van Eyck: Onse Vader in Hemelryck, Psalm 118, 119 idr. G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La Bernabea G. B. Fontana: Sonata prima, G. Frescobaldi: Canzoni a due canti VISOKI BAROK: - solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru - klj. fl. in b.c.: E. Ph. Chedeville: Sonates pour la musette, op. VII, P. D. Philidor: Suita op.II/9 P. B. de Boismortier: suite - po izboru, F. Veracini: sonate po izbiri G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 – po izboru, G. Ph. Telemann: Sonata v B-duru k koncertantnim čembalomm, J. S. Bach: Sonata g-mol, BWV 1034 koncerti: G. Ph. Telemann: Suita v a-molu, J. Ch. Graupner: Koncert v F-duru SODOBNA GLASBA : M. Shinohara: Fragmente, R. du Bois: Pastorale VII, L. Berkeley: Sonatina,F. Reizenstein: Partita, R. Hirose: Hymn, W. Heider: 3 persönliche Empfehlungen A. Lara: Icaro, T. Lancino: Styx, P. Ramovš: Pogled (za klj. fl. in čembalo) ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT: Renesansa: - plesi: T. Susato, G. Mainerio, P. Attaignant idr. - vokalna literatura: P. Hofhaimer, H. Isaac, L. Senfl idr. Barok: Duo: J. J. Mattheson, G. Finger, W. Croft idr. Trio: J. J. Mattheson, J. Hook idr. Sodobna glasba: B. Britten, W. Lutoslawski ('Polnicshe Weihnachtslieder'), B. Bartok, H. J. Teschner, A.Dorwarth idr., skladbe v jazzovskem stilu



- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (pravilno dihanje, oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo); - spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse; - študij literature iz zgodovinskih virov; - spoznavanje različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od srednjega veka do poznega baroka; - stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij; - spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto; - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-

retoričnih sposobnosti; - analitični pristop, pravilno samostojno delo; - izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju; - obvladovanje osnovnih spretnosti pri igranju v ansamblu klj. flavt (intonacija, vstopi in zaključki, tempo, ritmična sigurnost); - tekoče branje z lista enostavne literature za ansambel klj. fl.; - branje različnih ključev (violinski, basovski); - delo z modernimi in historičnimi instrumeni.



Znanje in razumevanje: 1. obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; 2. razumevanje procesov in metod vadenja; 3. stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske prakse; 4. poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu; 5. sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike; 6. razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije. - uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi; - samokontrola. - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; - vrednotenje interpretacije; - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom); - poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih (npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio, zgodovina glasbe); - analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih in zgodovini glasbe; - razumevanje metod vadenja in vzorčno-posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula.




Individualno delo s študentom, korepeticije (čembalo), delo v ansamblu kljunastih flavt, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - eno delo pred barokom, - sonato iz zgodnjega baroka, - dve ciklični skladbi (v celoti) različnih stilov visokega baroka, - sodobno skladbo. Ocenjevalna lestvica: 10-5 pozitivno 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



Doc. Mateja Bajt






Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 720 26 (16+10)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik porgrama kljunasta flavta. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja; - izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude); - interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta; - študij zgodovinskih virov in sodobe strokovne literature; - študij glasbenih oblik, povezava glasbe z retoriko, filozofija glasbe in vsesplošne kulture od 16. do 18. st.; - študij ornamentacije, v stari glasbi, specifično glede na čas in prostor; - ansambelska praksa; - obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in

javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE: K. Boeke: 3 exercises, L. H. –v. Winterfeld: Bachstudien für Altblockflöte, H. M. Linde: Blockflöte virtuos OBDOBJE PRED BAROKOM: Anon. (ok. 1400): Principio di virtu, Trotto idr., G. Bassano: Ricercate – po izboru ZGODNJI BAROK: J. van Eyck: Male Symen idr., G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La Vinciolina G. B. Fontana: Sonata quinta, D. Castello: Sonate a due canti VISOKI BAROK: - solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru - klj. fl. in b.c.: J. M. Hotteterre: Suita op. II/1, P. D. Philidor: Suita op.II/2, P. B. de Boismortier: suite - po izboru, A. Corelli: sonate op.V/2,3 z originalno ornamentacijo, F. Barsanti: Sonata C-dur Detri: Solo Flute a Bec, sonata v c-molu, J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique', G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru, G. Ph. Telemann: Dve sonatini, J. S. Bach: Sonata G-dur, BWV 1035 - koncerti: J. M. Leclair: Koncert v c-molu, op. VII/3 G. Ph. Telemann: Koncert v e-molu za kljunasto in prečno flavto SODOBNA GLASBA : J. Casken: Tymehaze, J. Rokus van Roosendael: Rotations, M. Radulescu: Sonate J. Baur: Mutazioni, I. Yun: Chinesische Bilder (Kitajske slike), V. Dinescu: Imaginabile B. Jež – Brezavšček: Birds ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT: Renesansa: - plesi: M. Praetorius, S. Scheidt, H. L. Hassler, E. Widmann idr. - C.f. in druge oblike skladb: L. Senfl, P. Hofhaimer, H. Isaak, Liber Fridolin, Glogauer Liederbuch, Forster Virginal book - Consorti, Ricercari, Canzone: A. Cabezon, G. Gabrieli, S. Rossi, A. Banchieri, lažje angleške skladbe, J. S. da Modena Barok in klasika: francoski galantni dueti (J. B. de Boismortier); J. J. Quantz; P. Hoffmeister Sodobna glasba: M. Gümbel ('Flötenstories'), W. W. van Nieuwkerk ('Kadanza'), P. Rose('New Braun Bag'), K. Serocki; H. Mancini ('Pink Panther'), skladbe v jazzovskem stilu



obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo); - nadaljnje spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse; - študij literature iz zgodovinskih virov; - spoznavanje značilnosti različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od srednjega veka do poznega baroka; - stilna interpretacija z izborom literature različnih

stilnih obdobij; - spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto, branje grafičnih notacij; - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti; - analitični pristop, pravilno samostojno delo; - izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju; - nadaljnje izpopolnjevanje pri igranju v ansamblu klj. flavt; - ansambelsko igranje v historičnih ključih, - ansambelsko delo z zgodovinskimi viri; - natančno izdelovanje intonacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih sistemih; - delo z modernimi in historičnimi instrumenti,; - ansambelsko igranje z modernimi in renesančnimi instrumenti, poleg c- in f- tudi g-instrumenti; - improvizacija v ansamblu.



Znanje in razumevanje: - obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; - razumevanje procesov in metod vadenja; - stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse; - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu; - sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike; - razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije. - uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi; - samokontrola. - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; - vrednotenje interpretacije; - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom); - poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih (npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio, zgodovina glasbe); - analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih in zgodovini glasbe; - razumevanje metod vadenja in vzorčno-posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula.



Individualno delo s študentom, , korepeticije (čembalo), delo v ansamblu kljunastih flavt,, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - eno delo pred barokom, - sonato iz zgodnjega baroka, - eno francosko in eno italijansko ciklično skladbo visokega baroka z značilnimi (originalnimi ali lastnimi) okraski, - sodobno skladbo. Ocenjevalna lestvica: 5 – 10 pozitivno Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.



Doc. Mateja Bajt






Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 720 26 (13+13)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti porgrama kljunasta flavta. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja; - izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude); - interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta; -študij zgodovinskih virov in sodobne strokovno literature; - študij glasbenih oblik, retorike in filozofije glasbe ter vsesplošne kulture od 16. do 18. st.; - poglobljen študij ornamentacije v različnih obdobjih in deželah od 16. do 18. st.; - poglobljen študij sodobne literature ter delo z elektroakustičnimi mediji; - ansambelska praksa, transkripcije ter lastna predelava;

- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE: E. Hunt: Orchestral Studies (Orchesterstudien) M. M. Linde: Basler Blockflötenbuch OBDOBJE PRED BAROKOM: Anon: (ok.1400): Tre fontane idr. G. Bassano: ricercate – po izboru F. Rognoni, G. Dalla Casa, G. Bassano, C. da Rore, G. B. Bovicelli: Madrigali z okraski – po izboru (npr.: C. da Rore: Ancor che col partire; Clemens non Papa: Frais et gaillard) ZGODNJI BAROK: J. van Eyck: Boffons idr. B. de Selma e Salaverde: Canzona terza G. B. Fontana: Sonata seconda idr. D. Castello: Sonate a due canti VISOKI BAROK: - solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru J. S. Bach: Partita za flavto solo, BWV 1013 - klj. fl. in b.c.: J. M. Hotteterre: Traits J. M. Hotteterre Suita op.2/4 idr. P. D. Philidor: Suita op.II/5 Ch. Dieupart: suite- po izboru A. Corelli: sonate op.V (po izboru) z originalno ornamentacijo J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique' G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru G. Ph. Telemann: Methodische Sonaten – po izboru J. S. Bach: Sonata po izboru C. Fr. Abel: Sonate op. 6/3 idr. - koncerti: A. Vivaldi: koncert v c-molu, RV 441 G. Ph. Telemann: Koncert v F-duru (za altovsko klj. fl., fagot, godala in b.c.) SODOBNA GLASBA : M. Ishii: Black intention C. Tsoupaki: Charavgi E. Stokes: Eldey Island (za klj. flavto in trak) W. Heider: Gassenhauer (za s.klj.fl. in mali boben) ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT: Srednji vek in renesansa: - plesi: A. Ferrabosco, A. Holborne idr. - C.f. in druge oblike skladb: G. de Machaut; G. Dufay; Josquin des Prez; težje skladbe nizozemskih avtorjev; 'In Nomines'; Th. Morley (dueti), J. Coperario, E. Bevin; A. Willaert, G. Bassano, O. de Lassus (dueti); Schott: Anthology idr. Barok in klasika: G. Ph. Telemann (dueti), francoski galantni dueti, J. B. de Boismortier (trio); J. Haydn Igranje transkripcij in (izdelava!) lastne Sodobna glasba:

P. Hindemith, R. Hirose ('Lamentation', 'Idyll'), K. van Steenhoven ('Wolken'); A. Pärt ('Pari Intervallo'); K. Serocki ('Arrangements')



- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo); - poglobljen študij zgodovinske izvajalske prakse; - študij literature iz zgodovinskih virov; - stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij; - poglobljen študij sodobne tehnike izvajanja na kljunasto flavto; - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti; - analitični pristop, pravilno samostojno delo; - izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju; - nadaljnje izpopolnjevanje in samostojno delo pri igranju v ansamblu klj. flavt, natančnost v skupni igri; - ansambelsko igranje v vseh historičnih ključih, - ansambelsko delo z zgodovinskimi viri; - natančno izdelovanje intonacije in sktrukturne artikulacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih sistemih; - delo z modernimi in historičnimi instrumenti vseh vrst in velikosti; - improvizacija v ansamblu.



Znanje in razumevanje: - obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; - razumevanje procesov in metod vadenja; - stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse; - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu; - sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike; - razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije. - uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi; - samokontrola. - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; - vrednotenje interpretacije; - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri


izvajalski praksi. - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom); - poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih (npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio, zgodovina glasbe); - analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih in zgodovini glasbe; - razumevanje metod vadenja in vzorčno-posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula.



Individualno delo s študentom, korepeticije (čembalo), delo v ansamblu kljunastih flavt, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznosti študija sledi komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega program v okviru naslednje težavnostne stopnje: - eno delo pred barokom (Estampie, Solo-ricercar, Madrigal z okraski) - zgodnji barok: 3 skladbe, od tega ena z dvema zgornjima glasovoma, - visoki barok: a) eno solo skladbo b) tri skladbe z basso continuom, od tega eno v francoskem in eno v italijanskem stilu z okraski c) koncert - dve sodobni skladbi. Igranje na pamet ni obvezno, priporočljivo pa je pri izvajanju solističnih baročnih skladb. Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko). Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza


minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


Doc. Mateja Bajt





Predmet: Komorna igra

Course title:




Semester Semester


Vse razen kompozicije in glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja ter sakralne glasbe.

Vsi Oba



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Tomaž Lorenz, doc. Marina Horak, izr. prof. Bojan Gorišek

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v katerikoli letnik. Če študent izbere predmet v letniku, ko je komorna igra obvezen predmet, mora obvezno izdelovati drugo literaturo v drugi zasedbi (skupini).

Vsebina:


-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih komornih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov (npr. godalni kvartet) neobhodno. -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo nujne izkušnje.


Komorne skladbe naslednjih avtorjev: J. Haydn, W. A. Mozart, L. v. Beethoven, F. Sor, M. Giuliani, F. Schubert, F. Mendelssohn – Bartholdy, J. Brahms, R. Schumann, J. K. Mertz, N. Coste, A. Dvořak, B. Smetana, E. Satie, M. Ravel, C. Debussy, M. L. Tournier, D. Šostakovič, P. Hindemith, B. Martinů, B. Bartok, A. Reicha, F. Danzi, B. Britten, Castelnuovo-Tedesco, J. Ibert, J. Francaix, J. M. Damase, D. Milhaud, S. Barber, J. Pauer, W. Lutoslawski, M. H. Arnold, S. Osterc, L. M. Škerjanc, P. Šivic, M. Lipovšek, P. Ramovš, U. Krek, A. Srebotnjak, I. Komorne skladbe drugih kvalitetnih avtorjev različnih stilov



- Poglabljanje umetniške interpretacije in širitev repertoarja obveznega predmeta - Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.



Znanje in razumevanje: • sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize • izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)


• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja



Pouk v manjših skupinah od 2-8 izvajalcev.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.





ISSTIP (International society for Study of Tension in Performance), 10.3.2007, Ljubljana Red. prof. Tomaž Lorenz

- Ljubljana (Gallusova dvorana CD) 23.03.1984 Solist z orkestrom SF (dir. V. Sinajski)

- Berlin (Muzej inštrumentov) 26.03.1987 Koncert Tria Lorenz

- Ljubljana (CD in SF), Antologija 10.11.1989 slovenske violinske glasbe 07.12.1989 v petih večerih 16.02.1990 Tomaž Lorenz (violina) in 14.03.1990 Alenka Šček – Lorenz (klavir) 04.04.1990

Izr. prof. Bojan Gorišek - »Erik Satie: Musique de la Rose-Croix; Pages Mystiques; Uspud«

Bojan Gorišek – piano LTM Great Britain, 2006 - »Gorišek Lazar Two Pianos« Bojan Gorišek – piano Milko Lazar – piano Music for two pianos by Milko Lazar ZKP RTVSLO, 2006 - »Milko Lazar – Album 1999-2002« Bojan Gorisek – piano »Cam Agas Gust Cister Azip Com« »Concerto For Saxophone Quartet No. 1« »Music For String Trio« »Triple Concerto« for piano, symphony orchestra and jazz orchestra Ed. DSS 200031, 2003


Predmet: Komorna igra 1

Course title:




Semester Semester


Vse razen kompozicije in glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja ter sakralne glasbe in petja

2, 3 3+4, 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 2. letnik programa

Vsebina:


-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih komornih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov (npr. godalni kvartet) neobhodno. -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo nujne izkušnje.





Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji instrumentov oziroma v novi komorni skupini. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.



Znanje in razumevanje: • sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize • izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.


pri orkestru, solističnem igranju) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja






Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ali javni nastopi v tekočem študijskem letu. V kolikor nastopi ne bi bili mogoči, se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če za nastope ali izpit dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).





ISSTIP (International society for Study of Tension in Performance), 10.3.2007, Ljubljana Red. prof. Tomaž Lorenz

- Ljubljana (Gallusova dvorana CD) 23.03.1984 Solist z orkestrom SF (dir. V. Sinajski)

- Berlin (Muzej inštrumentov) 26.03.1987 Koncert Tria Lorenz

- Ljubljana (CD in SF), Antologija 10.11.1989 slovenske violinske glasbe 07.12.1989

v petih večerih 16.02.1990 Tomaž Lorenz (violina) in 14.03.1990 Alenka Šček – Lorenz (klavir) 04.04.1990

Izr. prof. Bojan Gorišek - »Erik Satie: Musique de la Rose-Croix; Pages Mystiques; Uspud« Bojan Gorišek – piano LTM Great Britain, 2006 - »Gorišek Lazar Two Pianos« Bojan Gorišek – piano Milko Lazar – piano Music for two pianos by Milko Lazar ZKP RTVSLO, 2006 - »Milko Lazar – Album 1999-2002« Bojan Gorisek – piano »Cam Agas Gust Cister Azip Com« »Concerto For Saxophone Quartet No. 1« »Music For String Trio« »Triple Concerto« for piano, symphony orchestra and jazz orchestra Ed. DSS 200031, 2003


Predmet: Komorna igra 2

Course title:




Semester Semester


Vse razen kompozicije in glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja, klavirja, orgel ter sakralne glasbe ter petja

3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 90 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih komornih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in

zahtevnejših sestavov (npr. godalni kvartet) neobhodno. -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo nujne izkušnje.





Pri komorni igri gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji oziroma v novi komorni skupini. - Pogabljanje interpretacije in širitev repertoarja glede na predmet Komorna igra I -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.



Znanje in razumevanje: • sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih


in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize • izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja






Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.




klavirski dnevi, 11.11.2005, Sežana - Performance workshop (delavnica nastopanja), Davies-University of California, 26.-28.2.2007

- Meditacija kot pot k sebi, predavanje/delavnica, 4. srečanje Medicina odrskih umetnosti, EPTA, ISSTIP (International society for Study of Tension in Performance), 10.3.2007, Ljubljana

Red. prof. Tomaž Lorenz - Ljubljana (Gallusova dvorana CD) 23.03.1984

Solist z orkestrom SF (dir. V. Sinajski) - Berlin (Muzej inštrumentov) 26.03.1987

Koncert Tria Lorenz - Ljubljana (CD in SF), Antologija 10.11.1989

slovenske violinske glasbe 07.12.1989 v petih večerih 16.02.1990 Tomaž Lorenz (violina) in 14.03.1990 Alenka Šček – Lorenz (klavir) 04.04.1990

Izr. prof. Bojan Gorišek - »Erik Satie: Musique de la Rose-Croix; Pages Mystiques; Uspud« Bojan Gorišek – piano LTM Great Britain, 2006 - »Gorišek Lazar Two Pianos« Bojan Gorišek – piano Milko Lazar – piano Music for two pianos by Milko Lazar ZKP RTVSLO, 2006 - »Milko Lazar – Album 1999-2002« Bojan Gorisek – piano »Cam Agas Gust Cister Azip Com« »Concerto For Saxophone Quartet No. 1« »Music For String Trio« »Triple Concerto« for piano, symphony orchestra and jazz orchestra Ed. DSS 200031, 2003


Predmet: Komorni godalni orkester

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Violina, violončelo, viola, kontrabas 1, 2 1+2, 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Ciril Škerjanec, nosilec: Doc. Mile Kosi

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra • štdent lahko predmet vpiše na osnovi opravljene avdicije v letniku, ko predmet ni obvezen

Vsebina:


• formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij

• seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij

• navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju

• spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester, avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak, C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B. Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi



Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. • razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov) • obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje • razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom



Znanje in razumevanje:

razume in obvlada vzajemno muziciranje

pozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske igre godal

obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb

pozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v godalnem idiomu

Uporaba:

zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu

izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov

pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra) Refleksija:

razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika

razvija vrednotenje glasbene interpretacije

razvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet:

zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela

razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij

povezuje znanja iz drugih teoretičnih in


praktičnih glasbenih disciplin prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse






Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta • 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



red. prof. Ciril Škerjanec, nosilec: doc. Mile Kosi


Predmet: Komorni godalni orkester 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Violina, violončelo, viola, kontrabas 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 45 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Ciril Škerjanec, nosilec: Doc. Mile Kosi

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

• pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra • štdent lahko predmet vpiše na osnovi opravljene avdicije v letniku, ko predmet ni obvezen

Vsebina:


• formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij

• seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij

• navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju

• spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester, avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak, C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B. Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi



Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. • razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov) • obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje • razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom



Znanje in razumevanje:

razume in obvlada vzajemno muziciranje

pozna, razume ter je sposoben reševati probleme skupinske igre godal

obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb

pozna stilne značilnost glasbene materije in njihovo realizacijo v godalnem idiomu

Uporaba:

zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu

izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov

pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra) Refleksija:

razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika

razvija vrednotenje glasbene interpretacije

razvija svojo lastno glasbeno osebnost na podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet:

zna vrednotiti individualni prispevek pri rezultatu kolektivnega dela

razvija sposobnost poslušanja in vrednotenja glasbenih interpretacij

povezuje znanja iz drugih teoretičnih in


praktičnih glasbenih disciplin prenaša znanje in veščine na druge izvajalske prakse






Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta • 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



red. prof. Ciril Škerjanec, nosilec: doc. Mile Kosi


Predmet: Kompozicija 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1 .stopnja Kompozicija in glasbena teorija 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 360 12 (6+6)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 1 in izdelane kompozicije

Vsebina:


Sinteza glasbeno teoretičnih znanj in invencije pri ustvarjanju lastnih skladb. Priprava in izdelava notnega materiala, sodelovanje z izvajalci pri pripravi koncertne izvedbe.


Izbrana poglavja iz David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer Schirmer USA, 1997 250 str. Forte Allen: The Structure of Atonal Music Yale University Press 1073 300 str. Messiaen: The Technique of My Musical Language Leduc , Paris 1950 200 str. Smith Brindle: Serial Composition Oxford University Press London 1966 230 str.



Komponiranje lastnih skladb za: Vokalno zasedbo min 3 min Inštrument s tipkami min 5 min Godalni inštrument min 5 min Pihalni ali trobilni inštrument min 5 min



razvijanje in razumevanje kreativnega postopka komponiranja.

obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb

spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

razvoj lastnega kompozicijskega sloga

priprava na komponiranje za večje glasbene sestave in večje glasbene forme

vrednotenje lastnega kompozicijskega dela

analiza in razvijanje estetskih in slogovnih individualnih značilnosti študenta

sposobnost zapisa in organizacije glasbenih vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi veščinami in znanji







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit Ocenjevalna lestvica: Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



red. prof. Jani Golob



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 360 14 (7+7)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 1 Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 2 in izdelane kompozicije

Vsebina:




Izbrana poglavja iz David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer Schirmer USA, 1997 250 str Forte Allen: The Structure of Atonal Music Yale University Press 1073 300 str. Messiaen: The Technique of My Musical Language Leduc , Paris 1950 200 str. Smith Brindle: Serial Composition Oxford University Press London 1966 230 str. In drugi



Komponiranje lastnih skladb za manjšo komorno zasedbo min 8 min srednjo komorno zasedbo min 12 min







priprava na komponiranje za večje glasbene sestave in večje glasbene forme










Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.






Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 360 14 (7+7)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 3 in izdelane kompozicije

Vsebina:




Izbrana poglavja iz David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer Schirmer USA, 1997 250 str Forte Allen: The Structure of Atonal Music Yale University Press 1073 300 str. Messiaen: The Technique of My Musical Language Leduc , Paris 1950 200 str. Smith Brindle: Serial Composition Oxford University Press London 1966 230 str.


Komponiranje lastnih skladb za večjo komorno zasedbo min 9 min orkester a 2 min 10 min







komponiranje za večje glasbene sestave in večje glasbene forme




spoznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja kompozicije in glasbene teorije







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) ,5 – 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.





Predmet: Kompozicijske tehnike 20. in 21. stoletja

Course title:




Semester Semester


1 ali 2 ali 3 1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Uroš Rojko

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Za opravljanje študijskih obveznosti mora biti seveda študent vpisan na AG, sicer pa so predavanja javna in dostopna vsakomur.

Vsebina:


Na zgoraj omenjen način se z izbranimi deli obravnavajo naslednji avtorji: Ravel (Bolero – primerjava Šostakovič – simf. št. 7 (“Leningrajska”), Ives (Unanswered Question, Central Park in the Dark), Schönberg (5 Orchesterstücke op.16; Pierot Lunaire), Berg (3 Orchesterstücke op. 6), Webern (6 Orchesterstücke op. 6), Bartók (Glasba za godala, tolkala, harfo in čelesto), Strawinski (Le sacre de printemps), Messiaen (Tzrangalila), Cage (Music for Marcel Duchamp), Boulez (Notations I-IV, ), Stockhausen (Kontakte, Mantra, Tierkreis...) Nono (Prometej), Xenakis (Metastasis, Jonchaies, Ata, Xas, Sappho, Oresteia...) , Kagel (Filmi Ludwig van..., Match...), Penderecki (Lukas Passion), Lutoslawski (Simf. št. 3, Simf. št. 4, Beneške igre), Ligeti (Lux Aetherna, Requiem, Lontano, Atmospheres, Aventures, Nouvelles Aventures,

Volumina...), Kurtag (Stele), Feldman (Godalni kvartet št.2),, Globokar (Masse, Macht und Individuum), Scelsi, Reich, Nancarow, Donatoni, Rihm, Crumb (Makrokozmos...), Furrer (Fama), Spallinger (Farbe der Frühe für 7 Klaviere), Smolka (8 Pieces for Gitarrenquartet), Ablinger, Kogoj, Ramovž, Lebič, Jež...


Musik-Konzepte (edition text + kritik), Walter Gieseler: Komposition im 20. Jahrhundert, Partiture in zgoščenke, Internet....



Spoznavanje komp. Tehnik 20./21. st., (potom analize, poslušanja CDjev s partituro, (ali DVDjev) skozi aktivno debato);Prepoznavanje sodobnega glasbenega izraza, spoznavanje (zlasti ekskluzivnega) sodobnega glasbenega repetoarja, uvajanje primerjalnega ovrednotenja glasbenih del, ugotavljanje vzporednic in analogij znotraj sodobne glasbe, pa tudi glasbe prejšnjih soletji z glasbo 20./21. st.; Spoznavanje specifičnosti ustvarijalnega dela posameznih skladateljev sodobnega časa, zlasti tistih, ki poosebljajo specifično stilno opredelitev, s katero so bistveno zaznamovali glasbo današnjega časa. Vse to predstavlja neobhodno učno in informativno polje zlasti za mlade skladatelje, dirigente, teoretike in pedagoge, zelo koristno pa je tudi za instrmentaliste, saj se le ti vedno znova soočajo s problematiko izvajalske prakse na področju sodobne glasbe.



Znanje in razumevanje: Prepoznavanje, razločevanje, vrednotenje obdelanih ometniških del, posledično razumevanje razlogov, nujnosti razvoja sodobne glasbe in umestnosti na sploh V lastni (po)ustvarijalni praksi, vrednotenje obdelanih ometniških del, Bogatenje, usposabljanje lastnega pogleda na umetnost in življenje, oživljanje senzibilnosti za nove kvalitete, “kultivacija ušes”, posledično: razvijanje boljše komunikacije, tolerantnosti do drugačnega v smislu: ne moremo govoriti vseh jezikov. Jezik, ki ga ne razumemo, zato ni slab...




1)Predavanja in vaje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisni izpiti od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil. Gostujočim študentom se obveznosti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



Uroš Rojko, red. prof.: - IZVIR II za veliki orkester in obligatni „pol-klarinet“; Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: 15.05.2008, - POBEGLI TRIO (ENTKOMMENES TRIO) za harmonikarski trio, Edition Wunn, krstna izvedba: - STONE WIND IV za violončelo, akordeon in klavir;Verlag Neue Musik Berlin, krstna izvedba: Berlin


Predmet: Kontrabas 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kontrabas 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Zoran Marković

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kontrabas Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj 2 interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe). Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


C. Flesch- Das Skalensystem L. Streicher- Mein Musizieren auf dem Kontrabass I, II, R. Kreutzer- 18 Studies, Findeisen 25 Studies I, II, S. Lee- Etude, Storch - Hrabe Etude, F. Petrachi Simplified Higher Techniques, Izbor skladb različnih stilnih obdobij, J. S. Bach: Suite za violončelo Sonate: B. Marcello, H. Eccles,G. Ph. Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi… Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, W. Pichl, A. Capuzzi, D. Dragonetti, J. B. Vanhall… ali koncert podobne težavnostne stopnje Skladbe: G. Bottesini, L. Montag, E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti ali skladba podobne težavnostne stopnje



Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre (urejanje in postavitev rok ustvarjanje osnovnega kontakta z struno oblikovanje tona, menjava lege, dosledno upoštevanje agogike) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju. Urejanje toka misli v času nastopanja ter samokontrola.



• sposobnost kontrole rok in telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri in v orkestru) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Prvi letnik – izpitne zahteve 1. lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi) 2. dve etudi 3. J. S. Bach: dva kontrastna stavka iz Suit za violončelo 4. koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta 5. skladba po izbiri 6. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



izr. prof. Zoran Marković



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 1 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta. Vpis v drugi letnik programa.

Vsebina:


Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


C. Flesch- Das Skalensystem R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II, III , Storch - Hrabe Etude, F. Petracchi Simplified Higher Techniques, Izbor skladb različnih stilnih obdobij: Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M. Sperger… Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M. Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnje Skladbe: G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti, M. Bruch ali skladba podobne težavnostne stopnje



Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre z razvijanjem hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja Upoštevanje agogike Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na osnovi analize Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v orkestru) Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja




Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi


oceno od zadostno (6) do odlično (10). Drugi letnik – izpitne zahteve -lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi) -dve etudi -Bach: dva stavka iz suit za violončelo -koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta -skladba po izbiri ali sonata (vsaj dva kontrastna stavka) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


izr. prof. Zoran Marković



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v tretji letnik programa Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 2 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II,III, Etude, A. Mengoli, R. Montanari, F. Gregora Izbor skladb različnih stilnih obdobij: Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M. Sperger , A. Desenclos ( Aria in Rondo), F. Proto, L. van Beethoven… Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M. Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnje Skladbe: H. Fryba, J. S. Bach, G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti, F. Farkas ali skladba podobne težavnostne stopnje



Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja, Upoštevanje agogike Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na osnovi analize Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v orkestru ) Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu




Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit Ocenjevalna lestvica: 10-6 Pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Tretji letnik – izpitne zahteve -dve etudi -J. S. Bach: dva stavka iz suit za violončelo


ali iz suite v starem slogu (Hans Fryba) -koncert -sonata dva kotrastna stavka ali virtuozna skladba po izbiri -orkestrska literatura vsaj tri skladbe iz zbirke Orchester Probespielle (edicija Schott) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


Izredni profesor Zoran Marković


Predmet: Kontrapunkt A1

Course title:




Semester Semester


1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Andrej Misson

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

1. Pogoj za študij je vpis v prvi letnik. 2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.

Vsebina:


A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije, kontrapunkta, melodično in harmonsko gibanje idr.) B. Polifonija stile antico, Palestrinov slog, vokalna polifonija z besedilom v praksi in teoriji: 1. izdelava dvoglasja v kontrapunktičnih disciplinah, z besedilom; 2. izdelava triglasja v osnovnih kontr. disciplinah, z besedilom; 3. izdelava štiriglasja v osnovnih in izbranih kontr. disciplinah, z besedilom; 4. izdelava pet- in večglasja v izbranih kontr. disciplinah, z besedilom; 5. analiza šestih izbranih motetov in dveh maš Palestrina, Gallusa in drugih ren. skladateljev; 6. priprava portfolia (vaje in analize iz prej naštetih točk, priprava treh mašnih stavkov in treh motetov,

seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Knuda Jeppesna, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications, New York). C. Pregled razvoja moteta in maše od notredamske šole do zdaj z analizo izbranih primerov in kratkim pregledom uporabljenih kompozicijskih tehnik


1. Temeljna literatura • Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975 • Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 1, Ljubljana 2007 • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952 • Knud Jeppesen, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications, New York 2. Priporočena literatura • Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999 • Renato Dionisi, Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto vocale nel cinquecento, Milano 1988 • Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994 • Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 • Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002 3. Gradiva za glasbeno analizo • G. P. da Palestrina, trije štiri- ali pet glasni moteti po izbiri • G. P. da Palestrina, maša po izbiri • J. Gallus, trije moteti po izbiri • J. Gallus, maša po izbiri • baročni motet po izbiri, npr. J. S. Bach • klasicistični motet po izbiri, npr. W. A. Mozart, M. Haydn • romanticistični motet po izbiri, npr. M. Reger, A. Bruckner • motet 20. ali 21. stol. po izbiri, npr. H. Distler, S.-D. Sandström, A. Pärt, K. Penderecki • motet slovenskega skladatelja, npr. S. Koporc, L. M. Škerjanc



Obvladovanje in komponiranje polifonije renesančnega, vokalnega in modalnega, Palestrinovega stavka, poznavanje vokalne polifonije od začetkov do baroka, poznavanje in analiza moteta ter maše kot reprezentativnih oblik tovrstne polifonije od nastanka do zdaj. S strogimi pravili gradnje vokalnega polifonega stavka dosežemo osnovno oblikovanje polifonega mišljenja in postavimo temelje logiki evolucijskega sloga kompozicijske gradnje



S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode komponiranja modalne in vokalne


polifonije. Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje tradicije gradnje moteta in mašnih stavkov. Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih odnosov v polifono zgrajenih glasbenih delih. Pridobil naj bi izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih idej znotraj modelov renesančnega, Palestrinovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije. Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in oblikujejo predvsem sodobni vokalni in zborovski stavek. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta. Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije. Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija, oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog kontrapunkta ipd.). Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno analizo. Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.



Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede, zapoje in zaigra na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.



Assessment:

Skupno oceno sestavljajo: 4. ocena oddanega portfolia, 5. ocena pisne izpitne naloge (triglasni motet v treh odsekih z besedilom in parafraziranjem gregorijanskega korala) ter 6. ocena analize renesančnega moteta ali mašnega stavka na ustnem delu izpita. Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



doc. dr. Andrej Misson


Predmet: Kontrapunkt A2

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

1. Pogoj za študij je opravljen izpit iz kontrapunkta 1. 2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.

Vsebina:


A. Uvod v instrumentalno polifonijo (osnovne premise vertikalnih in horizontalnih odnosov med glasovi, harmonski ritem, sekvence v polifoniji, dvojni kontrapunkt, imitacija, kanon idr.) B. Polifonija stile moderno, Bachov slog, instrumentalna polifonija: 1. izdelava dvo- in triglasja v kontrapunktičnih disciplinah; 2. izdelava tri- in štiriglasja s posnemanjem Bachovega stavka; 3. priprava portfolia (zgoraj navedene vaje, priprava osmih fug (dvoglasna, triglasna, fuga obbligata, fuga libera, fuga canonica, tri- ali štiriglasna fuga na dano temo v tonalni harmoniji, tri- ali štiriglasna fuga na lastno temo v tonalni harmoniji ter prosto grajena fuga na lastno temo),

analiza desetih izbranih fug različnih vrst, obdobij in skladateljev, tujih in slovenskih ter seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Alfreda Manna, The Study of Fugue, New York 1987). C. Pregled razvoja fuge od začetkov do 21. stol. z analizo izbranih primerov


1. Temeljna literatura • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 2, Ljubljana 1956 • Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 2, Ljubljana 2007 • Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987 2. Priporočena literatura • Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt, Beograd 1987 • Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 • Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto strumentale nell'epoca di Bach, Milano 1993 • Walter Piston, Counterpoint, New York 1947 • Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002 • J. S. Bach, WTK 1 in 2 • J. S. Bach, Die Kunst der Fuge • J. S. Bach, Musikalisches Opfer • P. Hindemith, Ludus tonalis • D. Šostakovič, 24 Preludijev in fug 3. Gradiva za glasbeno analizo • J. S. Bach, izbor dveh fug iz WTK 1 in 2 • W. A. Mozart, izbor fuge, npr. Requiem, Kyrie ali drug klasicistični skladatelj • J. Brahms, izbor fuge, ali drug romanticistični skladatelj • P. Hindemith, fuga iz Ludus tonalis ali D. Šostakovič, fuga iz 24 Preludijev in fug ali fuga tujega skladatelja 20. ali 21. stol. • B. Britten, fuga iz Vodič po orkestru (The Young Person's Guide to the Orchestra) • fuga slovenskega skladatelja (Premrl, Tomc, Hladnik, Vremšak, Kogoj idr.)



Obvladovanje in komponiranje polifonije baročnega, instrumentalnega in tonalnega, Bachovega stavka, poznavanje instrumentalne in vokalno-instrumentalne polifonije od začetkov (baroka) do zdaj, poznavanje in analiza fuge kot reprezentativne oblike instrumentalne polifonije od nastanka do zdaj. Instrumentalna polifonija je nadaljevanja stroge, vokalne polifonije. Z njenim obvladovanjem poglobimo in razširimo oblikovanje polifonega mišljenja in evolucijski slog kompozicijske gradnje.



S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo obvladovanje


kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode komponiranja tonalne in instrumentalne polifonije. Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje gradnje kanona in fuge. Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih odnosov v glasbenih delih, grajenih v instrumentalni, motivično grajeni polifoniji. Pridobil naj bi izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih idej znotraj modelov predvsem pozno baročnega, Bachovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije. Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in oblikujejo sodobni instrumentalni ter vokalno-instrumentalni stavek. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta. Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije. Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija, oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog kontrapunkta ipd.). Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno analizo. Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.


Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Pri študiju instrumentalne polifonije opravimo del vaj tudi kot improvizacije, npr. oblikovanje fugata.Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.



Assessment:

Skupno oceno sestavljajo: 1. ocena oddanega portfolia, 2. ocena pisne izpitne naloge (triglasna ekspozicija poljubne vrste fuge na dano temo v tonalni harmoniji) ter 3. ocena analize fuge na ustnem delu izpita. Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.





Predmet: Kontrapunkt C

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije in gl. teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- vpis v prvi letnik programa - Pogoj za pristop k letnemu izpitu je opravljen kolokvij iz polifonije stile antico po prvem semestru.

Vsebina:


A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije, kontrapunkta) B. Polifonija stile antico: - pregled razvoja kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od začetka do baroka (do l. 1600), gregorijanski koral, organum, notredamska šola, 13. in 14. stoletje ter 15. in 16. stoletje; - modalnost; - Palestrinova polifonija z disciplinami in besedilom, vertikalna in horizontalna urejenost; - prosto in imitacijsko dvoglasje z besedilom v tehniki parafraziranja gregorijanskega korala; - razvoj moteta in maše od notredamske šole do zdaj s pregledno analizo renesančnega moteta in maše; - glasbena terminologija polifonije stila antico. C. Polifonija stile moderno:

- pregled razvoja polifonih kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od baroka dalje (po l. 1600); - osnove instrumentalne, tonalne polifonije (harmonski ritem, enostavni in dvojni kontrapunkt, sekvence v polifoniji, imitacija); - Bachova polifonija (temeljni slogi Bachovih fug); - teorija in analiza invencije, kanona in fuge; - osnovne vaje za dvoglasno baročno instrumentalno polifonijo; - izdelava dvoglasnega instrumentalnega kanona in triglasne fuge; - osnove triglasja; - glasbena terminologija polifonije stila moderno. D. Kratek pregled polifonije 18., 19. in 20. stoletja


A. Stile antico 1. Temeljna literatura • Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975 • Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 1, Ljubljana 2007 • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952 2. Priporočena literatura • Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999 • Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994 B. Stile moderno 1. Temeljna literatura • Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 2, Ljubljana 2005 • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 2, Ljubljana 1956 2. Priporočena literatura • Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987 • Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt, Beograd 1987 C. Drugo • Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 • Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002



S predmetom študentje pridobijo teoretično znanje in praktične kompozicijske izkušnje o polifoniji kot osrednji ter specifični obliki evropskega večglasja. Študentje spoznajo - ustrezno terminologijo, - osnove polifonih kompozicijskih tehnik, - seznanijo se s polifonimi skladbami in njihovim razvojem - ter jih analizirajo. Globlje razumevanje kompozicijskih tehnik in praktične izkušnje pa dosežejo tudi z izdelavo izbranih, manj zahtevnih polifonih kompozicij. Študent naj bi bil sposoben kritično presojati polifona dela in jih samostojno in pravilno interpretirati.



Študent pozna temeljne avtorje, pomembne za razvoj polifonije in njihove dosežke v razvoju polifone kompozicijske tehnike, npr. Lenoninus, Machault, Josquin de Prez, Palestrina, Bach idr. Pozna tudi temeljne pojme stile antico in s. moderno, npr. organum, durov heksakord, sistema duraliter – mollariter, nota finalis, harmonski ritem, model sekvence, obligatna fuga (fuga obbligata) in fuga libera idr. Študent tudi teoretično in praktično pozna metode polifonega, evolucijskega načina skladanja. Študent naj bi bil sposoben globlje razumeti polifona dela in jih pravilno interpretirati. Pri tem uporablja konvencije in terminologijo, ki se je razvila v toku razvoja evropske glasbene kulture. Študent tudi pozna kontrapunktične kompozicijske tehnike in jih zna prepoznati in uporabiti, npr. gradnjo moteta, kanona, fugata, fuge. Študent je sposoben pravilno in globlje intepretirati morebitna konkretna polifona dela, ki jih izvaja. Prav tako znanje zagotavlja pravilni odnos pri umestitvi svojega parta v sestavo večglasja komorne ali orkestralne kompozicije. Skladateljske izkušnje omogočajo tudi osnove za stilsko improvizacijo (predvsem enostavno, dvoglasno imitacijo, kanon, fugato, tehniko diminucije ipd). Študent je sposoben svoja analitična spoznanja polifonih skladb primerjati s svojimi kolegi, naj bi bil sposoben tudi presojati kompozicijsko vrednost novih polifonih kompozicij in jih primerjati s skladbami tradicionalnega repertoarja. Prav tako naj bi bil sposoben primerjati svojo interpretacijo polifonih skladb z intepretacijo drugih. Študent je sposoben razumeti širše vidike polifone urejenosti. Znanje polifonije sooblikuje glasbenikovo osebnost in dopolnjuje znanja preostalih glasbeno-teoretičnih in praktičnih predmetov (harmonije, oblikoslovja, solfeggia, glasbene analize). Prav tako sestavlja analitični repertoar, s katerimi lahko analizira kompozicije, jih vrednoti in interpretira.




Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Študentje izdelujejo primere individualno in v skupini. Ustvarjene vaje, naloge in skladbe tudi zapojejo ali zaigrajo.



Assessment:

Študent piše izpitni test. Pozitivni ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.





Predmet: Koralni zbor

Course title:




Semester Semester

glasbena pedagogika, 1. stopnja glasbena umetnost, 1. stopnja

Orkestrsko dirigiranje. Zborovsko dirigiranje, Kompozicija in glasbena teorija

2 in/ali 3 3+4 in /ali 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

20 20 20 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Tone Potočnik, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 2. in/ali 3. letnik. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk kontaktnih ur.

Vsebina:


Petje psalmov; predstavitev tonovskih načinov; mašni proprij; mašni ordinarij; jutranjice; hvalnice; dnevne molitvene ure; večernice; tropi, sequence; stilni programi, vezani na določeno liturgično obdobje, praznik, posamezne godove; predstavitev posameznih glasbenih oblik; predstavitev različnih stilov petja: silabični, nevmatski, melizmatični; različni načini petja: solistično, responzorialno, antifonično; specifični glasbeni kodeksi; oživljanje tradicije, ki je vezana ali je celo nastala na slovenskih tleh. Opomba: Določitev vsakoletnega programa je vezana na konkretne projekte in nastope.


Izbor del GK iz: Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.) Antiphonale Monasticum. Solesmis. 2005. (560 str.) Psalterium Monasticum. Solesmis. 1981. (560 str.) Liber Hymnarius. Solesmis. 1983. (622 str.) Offertoriale Triplex. Solesmis. 1985. (196 str.) Nocturnale Romanum. Editio Princeps.Romae. 2002. (622 str.) Ad Cantum Leticie. Pizzicato. Udine. 1999. (113 str.) Two Aquileian Poetic Offices. Ottawa Institute of Medieval Music. Ottawa. 2002. (66 str.)



Del pouka poteka plenarno, del v skupinah. Narava dela zahteva, da se predmet v celoti izvede le v okviru kontaktnih ur. Predmet se podobno izvaja v 2. in 3. letniku in so vanj vključeni študentje različnih programov. V vsakem letniku študirajo novo literaturo in opravljajo obveznosti v skladu z novim programom.



Študent/ka pozna osnove petja GK, tako solističnega kot zborovskega; pozna literaturo s področja GK; razume nujnost poznavanja te glasbene zvrsti za oblikovanje in interpretacijo glasbe z duhovnim izročilom. usvojeno znanje uporabi pri petju v koralnem zboru; pri petju sooblikuje homogenost enoglasnega petja ter subtilnost glasbenega izraza; poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe; vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti; doživlja nujnost doživetja tišine; usvojeno znanje uporabi pri zgodovini glasbe, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij ter drugih glasbenih področjih (zborovsko in solistično petje, zborovsko dirigiranje, kontrapunkt, improvizacija).




Predavanje. Projektno delo. Delo na terenu. Poslušanje in analiza različnih interpretacij. Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.



Assessment:

Izpit v obliki nastopa. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.



Tone Potočnik, doc.


Predmet: Latinski jezik

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba 2 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: Martin Benedik, lektor

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures:

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 1. letnik Akademije za glasbo

Vsebina:


Pravila o klasični in tradicionalni izgovarjavi. Naglas. Latinska morfologija: Glagoli štirih konjugacij v časih prezentove osnove, samostalniki in pridevniki1. in 2. deklinacije, funkcije posameznih sklonov, glavni in vrstilni števniki ter uporabnost rimskih številk v kronogramih, zaimki, prislovi, stopnjevanje pridevnika in prislova. Nepravilni glagoli esse, ire in ferre- Latinska morfologija: samostalniki 3., 4. in 5. deklinacije, pravilni in nepravilni glagoli v časih perfektove osnove, pasivne oblike, deponentniki in poldeponentniki, konjunktivi, nedoločni zaimki. Latinska sintaksa: Sklad krajevnih imen, aktivna in pasivna opisna sprega, accusativus in nominativus cum infinitivo, želelni stavki, izražanje prepovedi, sosledica časov, odvisni stavki (namerni, posledični, vzročni, časovni, pogojni, dopustni, primerjalni), participium coniunctum, ablativus absolutus, relativna zveza. Prevajanje: Ob branju latinskih besedil in napisov ,

tako antičnih kot novejših, študenti utrjujejo poznavanje slovnice ter se uvajajo v branje in razumevanje besedil, pomembnih za študij teologije, posebej še tistih, ki se nanašajo na liturgiko in patrologijo.


1. Stockman, F.Veni, vidi, didici II. Celovec, 2003, 1-83. 2. Izbrana besedila in odlomki iz Vulgate (v obsegu 10 strani). Ostalo: 3. Kopriva, S.Latinska slovnica. Ljubljana, 1976. 4. Priročni latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 2003. 5. Bradač, F. Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 1980. 6. Butkovič, D. Slovensko-latinski slovar. Trst, 1980. 7. Izbrana latinska besedila in komentarji k posameznim besedilom. 8. Antika: Leksikon. Ljubljana, 1998. 9. Avbelj, B.Sentence: modrosti starih Rimljanov. Ljubljana, 2003.



Študenti naj bi po enem semestru učenja bili sposobni razumeti lažja latinska besedila. Obvladajo naj osnovne morfološke zakonitosti latinskega jezika, spoznajo naj osnovno besedišče latinskega jezika, se naučijo posamezne lažje stavke prevajati iz slovenščine v latinščino in naj razumejo enostavno, prirejeno latinsko besedilo. Spoznajo naj bogastvo latinskih pregovorov in misli. Študenti naj bi po drugem semestru učenja bili sposobni brati lažja izvirna besedila, pisana v latinščini. V drugem semestru dodiplomske stopnje spoznajo poleg morfologije še sintakso ter se spoprimejo tudi z daljšimi in težjimi besedili. Pri vajah se seznanijo z vrsto kulturnih in civilizacijskih značilnosti antičnega sveta, še posebej tistih, ki so osnova evropske kulture in civilizacije



Študenti se do konca prvega semestra naučijo toliko latinskega jezika, da znajo prevajati krajše stavke iz slovenščine v latinščino, razumejo lažje prirejeno latinsko besedilo in ga tudi samostojno prevedejo v slovenščino. Ob koncu drugega semestra morajo študenti latinski jezik obvladati v tej meri, da bodo sposobni samostojno brati, razumeti in prevesti izvirno latinsko besedilo. Spoznajo naj osnovno latinsko besedišče, ki je osnova za številne tujke v modernih jezikih, oziroma besedišče, ki jim bo v pomoč pri učenju filozofskih in teoloških izrazov. Tvorba stavčnih enot v duhu jezika


Tvorjenje stavčnega izražanja v duhu jezika Ob tekstih spoznavajo kulturne in civilizacijske značilnosti antičnega Rima,rimskega imperija, še posebej z ozemlja današnje Slovenije. Glasbenikom so spoznanja predmeta nujna podlaga pri do- in podiplomskem študiju, ob analizah in koncertiranju vokalnih del na latinsko besedilo ipd.



Uporablja se frontalna oblika pouka, pri proseminarskih vajah se snov razloži in utrdi s čim več primeri, tudi iz različnih učbenikov. Pouk se dopolni z branjem napisov na sakralnih in profanih objektih, z branjem libretov in poetičnih besedil vokalnih skladb v latinščini, z ogledom latinskih rokopisov in listin. Študente navajamo na samostojno delo doma, seznanjamo jih s sekundarno literaturo.



Assessment:

Pozitivne ocene od 6 do 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim režimom Teološke fakultete. Izpit po 2.semestru se opravlja v pisni in ustni obliki. Pogoj za pripustitev k izpitu je opravljen kolokvij iz Lat. I. Študentje z znanjem latinščine: Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na nivoju klasične gimnazije. Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni nosilec predmeta Latinski jezik.



Martin Benedik, lektor


Predmet: Literatura pihal, trobil in tolkal

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Flavta, Oboa, Klarinet, Fagot,Rog, Trobenta, Pozavna, Tuba, Tolkala, Saksofon

1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 120 5 (3+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Andrej Zupan

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu je oddana seminarska naloga.

Vsebina:


- Razvoj pihal, trobil in tolkal od začetka do današnjih oblik. - Uglasitve pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Različki. - Literatura za pihala, trobila in tolkala ter različni sistemi oz. šole (nemška, francoska, italijanska, ipd.). - Glasbene oblike in različna stilna obdobja. - Dosežki glasbenih ustvarjalcev na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Izobraževalne oblike na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Učitelj inštrumenta in glasbena literatura v šolskem kontekstu. - Samostojni študij notne literature in poslušanje glasbenih del.

- Analiza in vrednotenje umetniških del v glasbeni literaturi. - Sodobna glasbena tehnologija.


Izbrana poglavja iz naslednje literature: Drenik A., Zupan A. (2005): Klarinet, Educa, Nova Gorica - Bate P. (1979): The Flute: A Study of its History, Development and construction, 2nd ed., London: E. Benn; New York: W.W.Norton - Borders J.M. (1988): European and American Wind and Percussion Instruments: Catalogue of the Stearns Collection. Ann Arbor: Univ. of Michigan - Bajzek D. (1988): Percussion: An Annotated Bibliography with Special Emphasis on Contemporary Notation and Performance, Metuchen, N.J.: Scarecrow - Blades J. (1984): Percussion Instruments and Their History, Revised Ed. London: Faber and Faber - Beck J.H. (1996): The basics of timpani, from mallets to tuning, The Instrumentalist - "Clarinet, Basoon, Flute, Saxophone˝ (1984): The New Grove Dictionary of Musical Instruments, Ed. Stanley Sadie, London: Macmillan - Cantwell J. (1985): Tying Oboe Reeds, Woodwind World-Brass and Percussion - Cronk M.S.: Sound of the Drum, Brantford, Ont: Woodland Cultural Center - Encyclopedia of Percussion (1995), New York: Garland Pub - Haynes B. (1992): Music for Oboe, 1650-1800, A Bibliography 2nd ed, Berkeley, California: Fallen Leaf - Hart M. (1991): Planet Drum: a Celebration of Percussion and Rhythm, New York: Harper - Hoeprich E. (1995): The Earliest Paintings of the Clarinet, Early Music - Jopping G. (1988): The Oboe and the Bassoon, London: Batsford - Kroll O. (1968): The Clarinet, Trans. Hilda Morris, New York: Taplinger Publishing Co. - Koenigsbeck B. (1994): Bassoon bibliography, Monteux, France: Musica Rara - McMullen W. Wallace (1994): Soloistic English Horn Literature from 1736-1984, Stuyvesant, N.Y.: Pendrago - Meylan R. (1988): The Flute, London: Batsford - Petrella N. (1993): How to select timpani literature, Music Educators Journal - Rehfeldt P. (1994): New Directions for Clarinet, Berkeley: University of California - Rice A.R. (1992): The Baroque Clarinet, Oxford: Oxford University - Rothwell E. (1977): The Oboist's Companion, London: Oxford



- Seznanjanje in poznavanje glasbene literature in skladateljev za pihala, trobila in tolkala. - Seznanjanje z znanstveno strokovno literaturo za pihala, trobila in tolkala. - Poznavanje razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih solističnih in komornih del za pihala, trobila in tolkala. - Poznavanje in razumevanje različnih glasbenih oblik v literaturi za pihala, trobila in tolkala. - Slušno poznavanje pomembnih glasbenih del in različnih stilnih obdobij pri pihalih, trobilih in tolkalih. - Poznavanje razvoja ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na osnovi umetniške in didaktične

literature. - Spoznavanje in razvijanje kritičnega odnosa do umetniške in didaktične literature ter njihova uporaba. - Spoznavanje sodobne glasbene literature za pihala, trobila in tolkala. - Razvijanje splošnega ustvarjalnega in poustvarjalnega mišljenja. - Spodbujanje interesa, odgovornosti in strokovni profesionalni odnos do umetniških del, ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju pihal, trobil in tolkal.



- Pozna zakonitosti razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Pozna značilnosti posameznih stilnih obdobij. - Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. - Pozna pomembnejše šole ter razume njihov pomen in vpliv. - Pozna glasbene oblike. - Pozna različne sisteme pihalnih, trobilnih inštrumentov. - Pozna in razume pojme, zakonitosti in principe. - Pozna in razume posebnosti izvajanja in vrednotenje posameznih umetniških del. - Uporablja usvojena znanja pri prepoznavanju značilnosti glasbe preko notnih in slušnih primerov. - Uporablja usvojena znanja pri načrtovanju programa različnih stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področju za svoj inštrument. - Uporablja usvojena znanja pri evalviranju umetniških dosežkov. - Poznava in povezuje literaturo z lastno poustvarjalno prakso. - Vzpostavi kritičen odnos do literature za pihala, trobila in tolkala . - Razvija sposobnost samorefleksije umetniškega dela. - Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in internet ter ima kritičen odnos do njihovih vsebin - Samostojno zbira podatke in jih interpretira v ustni ali pisni obliki. - Poroča o literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira. - Spoznanja povezuje in razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za samostojno delo. - Razvija analitično in ustvarjalno mišljenje.


- Razvija lastne strategije izbire literature za poučevanja inštrumenta. - Razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja. - Razvija profesionalno odgovornost za delo na umetniškem področju.



Predavanja, individualne naloge, samostojna izbira literature, samostojna priprava seminarske naloge.



Assessment:

Pisni izpit in ustni zagovor. Ocenjevalna lestvica: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



doc. Andrej Zupan


Predmet: Liturgične orgle in improvizacija

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vpis v tretji letnik k predmetu Liturgične orgle in improvizacija je uspešeno zaključen izpit iz Generalnega bas II in obveznosti pri drugih predmetih.

Vsebina:


Improviziranje v različnih slogih (baročna improvizacija, improvizacija v stilu dunajske klasike, romantična improvizacija in svobodna sodobna improvizacija). Improvizacija v slogu dvoglasne invencije, improvizacija ciacone, baročne uverture, sarabande, stroge in svobodne imitacije itn.


-Peričić, V. Harmonija I. in II. del(skripta) 1986 Fakultet muzičke umetnosti, Beograd -Despić, D. Harmonija sa harmonskom analizom. 1997 Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd -Skovran, D.- Peričić, V. Nauka o muzičkim oblicima, 1986 Univerzitet umetnosti, Beograd -Hancock, G. Improvising, Oxford University Press,1994 London -Overdun, J. Improvisation for Organists, Oxford University Press, 1998 London -Dupre, M. Complete Course of Organ Improvisation, 1962 Leduc, Paris -Keller, H. Schule der Choral-Improvisation fur Orgel (mit 121 Notenbeispeilen). 1939 Peters, Leipzig Cerkvene ljudske pesmi, Liturgične pesmarice, Gregorjanski korali, Zbirka protestantskih (nemških in slovenskih) koralov.



Samostojno improviziranje v času različnih liturgičnih dogodkov (vstop, darovanje, obhajilo, izhod) Svobodna, koncertna improvizacija v različnih glasbenih oblikah in slogih. Harmonizacija (različne variante) dane diskantne linije (in tudi v notranjih glasovih) brez priprave.



Študent je na ob zaključku predavanj in vaj (v tretjem letniku) sposoben improvizirati na nivoju preprostih liturgičnih potreb (višji, umetniški in koncertni nivo pa doseže ob zaključku študija, potem ko še dve leti poglablja znanje tega predmeta na drugi stopnji). Sposoben je harmonizirati isto diskantno melodijo (ljudsko pesem, gregorjanko koralno linijo, baročno koralno melodijo) na več načinov. Študent mora pred pesmijo (ljudsko, gregorjansko, koralno) improvizirati (brez priprave) uvod, medigro in zaključek. Razume in uporablja različne prijeme oz. tonske tehnike za doseganje ustreznih muzikalnih vsebin. Improvizacija je izjemno uporabna, saj se vsak trenutek uporablja v liturgiji in na samostojnih orgelskih koncertih, kot razširitev dodatne spretnosti ob izvajanju koncertne orgelske literature. Znanje improvizacije je izredno dobrodošlo pri pedagoškem delu. Znanje in spretnost improvizacije se je najbolj ohranila prav pri glasbenikih-organistih, ki si v času študija pridobijo to izjemno dragoceno in praktično uporabno spretnost, ki jo v praksi nenehno dograjujejo. Vsi, na zahodu izobraženi organisti, z diplomo iz orgel, so brez izjeme tudi izvrstni improvizatorji na orglah. Improvizacija je najbolj temeljni in prvobitni glasbeni (ustvarjalni in poustvarjalni) predmet, saj improvizator med improviziranjem predstavlja in združuje vse glasbene elemente, ki sestavljajo glasben jezik. Improvizacija omogoča -zaradi povezovalnih lastnosti, kot so vsebina, ideja in glasbena teoretična znanja- bolj poglobljeno in domišljeno interpretacijo tudi pri izvajanju orgelske literature raznih slogovnih obdobij.




Predavanja so skupinska (do štirje slušatelji). Improvizacija je sestavni del diplomskega koncerta

na Oddelku za sakralno glasbo.



Assessment:

. Improvizacija Uvod – medigre – zaključek in tri kitice določene pesmi (ljudske, gregorjanske, koralne) v istem slogu, vendar vsaka kitica predstavi drugo harmonizacijo-improvizacijo. Uvod-ritmično efekten, akordično in melodično jasen Medigra- koralna meditacija, melodija - spremljava, Zaključek– tekoč fugato oz. svobodna imitacija ! b. Improvizacija Dua na dano temo (do 3 min.) c. Svobodna improvizacija z uporabo sodobnejših zvokovnih izraznih možnost (brez teme, vendar z idejo, ki mora spremljati vsako glasbeno interpretacijo) Stavek (do 5. min.) mora predstaviti dve kontrastni temi, njuno izpeljavo in reprizo. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).



red. prof. Maks Strmčnik


Predmet: Liturgika in liturgična glasbena zakonodaja

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Slavko Krajnc

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik.

Vsebina:


Predavanja so razdeljena v dva sklopa: • Prvi sklop predavanj študente seznani z vsemi pomembnejšimi viri in cerkvenimi dokumenti o cerkveni glasbi. Ob podrobni analizi 6. poglavja Konstitucije o svetem bogoslužju in navodilih za njeno pravilno izvajanje bodo študentje z glasbenega vidika oblikovali različna bogoslužja v časih liturgičnega leta. • V drugem delu se bodo študentje seznanili z liturgičnimi obredi in jih obravnavali s teološkega, duhovnega, liturgičnega in pravnega vidika. Izhajajoč iz nekaterih cerkvenih navodil (Musicam sacram; Splošna ureditev Rimskega misala, Pravilnik za maše z otroki in druga) bodo študentje spoznavali vlogo glasbe pri katehezi, vlogo petja, pevskega zbora, sodelovanja otrok pri bogoslužju in podobno. Nato bodo sistematično pregledali glasbene sestavine svete maše ter pri tem upoštevali po eni strani pravne zakonitosti, po drugi pa odprtost k ustvarjalnosti. Pod enakimi vidiki bodo obravnavali še ostale obrede

zakramentov in zakramentalov ter nekaterih ljudskih pobožnosti.


- Konstitucija o svetem bogoslužju, v: Koncilski odloki 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Ljubljana 1980, 51-94 - E. Škulj, Odloki o cerkveni glasbi, Ljubljana 2003 (str. 119-177); - E. Škulj, Textus liturgici – bogoslužna besedila, Ljubljana 2002 (le izbrana poglavja) - Kongregacija za duhovščino, Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, CD 74, Ljubljana 1998, 11-40 - Kongregacija za bogoslužje, Splošna ureditev Rimskega misala, CD 94, Ljubljana 2002, 5-114 - J. Nežič (ur.), Sodelavci pri bogoslužju, Ljubljana 2003, 11-58 - Posamezni članki v reviji Cerkveni glasbenik.



Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi navodili liturgične glasbene zakonodaje in predvsem z zakonitostmi bogoslužnih obredov, katerih »cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja« (B 112). Študentje se usposobijo za oblikovanje bogoslužja s cerkvenim petjem in glasbo na način, ki ga zahtevajo liturgični predpisi. Študentje: - obravnavajo temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe; - se seznanijo s strukturo in pomenom liturgičnih obredov - se usposobijo za liturgično strokovno oblikovanje glasbenih sestavin slovesnega bogoslužja.



Študent(ka): - pozna temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe; - pozna glasbene sestavine v liturgičnih opravilih zakramentov in zakramentalov; - razlikuje glasbene vsebine, ki spadajo v bogoslužje, od tistih, ki so duhovnega značaja, a so bodisi zaradi besedila bodisi zaradi glasbe manj primerne za bogoslužje; - zna utemeljiti nujnost in primernost posameznih glasbenih elementov v bogoslužju; - pozna glasbene sestavine, ki jih predpisujejo posamezni obredi. - je na podlagi poznavanja glasbenih sestavin obredov na liturgičnem področju sposoben/na glasbenega oblikovanja slovesnega bogoslužja in usmerjanja tistih glasbenih sodelavcev v Cerkvi, ki nimajo liturgične usposobljenosti; - je iz razumevanja, da je ljudsko petje način


sodelovanja pri bogoslužju, sposoben/na ovrednotiti njegovo pomembnost in podati nekatere predloge, kako spodbuditi ljudsko petje v posamezni župniji. - je na podlagi pridobljenega znanja sposoben/na kritično ovrednotiti stanje cerkvenega glasbenega udejstvovanja v svoji okolici in kot liturgični sodelavec/ka svetovati. - lahko uporablja osvojeno znanje kot organist in glasbeni sodelavec na župniji; - lahko iz poznavanja cerkvenih dokumentov o glasbi v Cerkvi prepoznava odprtost Cerkve za ustvarjalnost in inkulturacijo tako na glasbenem kot tudi na drugih področjih.



Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj.



Assessment:

Študent je povabljen k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri končnem ustnem izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



izr. prof. dr. Slavko Krajnc


Predmet: Lutnja (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kitara, harfa, violina, violončelo, viola, kontrabas

Vsi 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Andrej Grafenauer

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik Pogoj za opravljanje delnega izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka predmeta

Vsebina:


Udarna tehnika (specifika udarca prstov desne roke na dvojne strune) Interpretacija lutenjske literature renesanse in baroka Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Skladbe pisane v lutenjskih tabulaturah avtorjev: (cca. 20 skladb) Renesansa ( izbor) Italija: J. A. Dalza, F. Bossinensis, F. da Milano, G. Gorzanis in drugi Nemčija: A. Schlik, H. Judenkünig, H. Neusidler, M. Neusidler in drugi Francija: P. Attaignant, A. le Roy, A. de Rippe in drugi Španija: L. Milan, L. de Narvaez, A. Mudarra in drugi Nizozemska: J. van den Hove, E. Adriaenssen, T. Susato in drugi Anglija: T. Campion, T. Morley, J. Dowland in drugi

Barok: D. Gaultier, E. Gaultier, R. de Visee, E. Reusner, S. L. Weiss, J. S. Bach



Seznanitev s elementi tehnike igranja na lutnje Poznavanje različnih tipov lutenj ( renesančna lutnja, vihuela, baročne lutnje) Poznavanje in branje luternjskih tabulatur različnih tipov Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature renesanse in baroka Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



• Branje tabulatur • Stilna interpretacija • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri glavnem predmetu, zboru, komorni igri, orkesteru ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut smeri, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula stara glasba Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 6 – 10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



red. prof. Andrej Grafenauer


Predmet: Nemški jezik 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3

Nosilec predmeta / Lecturer: lek. mag. Vanda Vremšak-Richter

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski, nemški

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- vpis v prvi letnik - 8o% udeležba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje

Vsebina:


Morfologija (besedne vrste): samostalnik (člen, tvorba množine, sklanjatev); glagol (zvrsti glagolov (krepki, šibki, mešani, modalni, pomožni), spregatev, časi, velelnik), pridevnik (sklanjatev), predlogi, sklonom, prislovi, zaimki Skladnja: besedni vrstni red, nekatere vrste podredja in priredja (vezniki), negacija Izgovorjava in pravopis: osnove pravopisa; samoglasniki: enoglasniški samoglasniki in dvoglasniki, pravila za določanje kolikosti (dolžine) in kakovosti samoglasnikov, samoglasniški štirikotnik, povezava glas – grafem, minimalni pari (izbor), zastavek samoglasnikov, polglasnik; soglasniki: povezava glas – grafem, razzvenečenje, asimilacija nezvenečnosti pri nezvočnikih, vezava dveh homorganih soglasnikov, aspiracija,

soglasniški in vokalizirani r idr. prozodične lastnosti: naglašen in nenaglašen zlog, besedni naglas v preprostih besedah, sestavljenkah in zloženkah, glavni in stranski naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija Funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil s področja vsakdanje rabe jezika (npr. pismo, zahvala, povabilo idr.)


- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning. Max Hueber Verlag. - V. Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.



- poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti nemškega jezika - usvojitev standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija) in nemškega pravopisa - bralno in slušno razumevanje manj zahtevnih nestrokovnih besedil - pisno in govorno sporazumevanje v osnovnih komunikacijskih situacijah - prenos pridobljenega znanja v prakso



- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni A1-A2 - bralno razumevanje lažjih nestrokovnih besedil - sprejemljiva raven nemške standardne izreke - aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni izkustveni praksi - usposobljenost za bodoče strokovno delo - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika na lastnem strokovnem področju delovanja - kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne izreke spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in reševanje problemov.




razlaga snovi, vaje, samostojno delo



Assessment:

Pisni izpit in ustni izpit Pozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50% končne ocene Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in Pravil AG.



lek. mag. Vanda Vremšak-Richter


Predmet: Nemški jezik 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3

Nosilec predmeta / Lecturer: lek. mag. Vanda Vremšak-Richter

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski, nemški

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- vpis v 2. letnik - opravljen izpit iz predmeta »Nemščina I« - 8o% udeležba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje, individualne naloge

Vsebina:


Morfologija: utrjevanje in poglobitev znanja o morfoloških strukturah (glagolski način, pogojnik, členki idr.) Skladnja: utrjevanje in poglobitev znanja na področju stavčne skladnje Izgovorjava: utrjevanje in poglobitev znanja na področju izgovorjave na segmentalni in prozodični ravni Funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših strokovnih besedil (npr. življenjepis, prošnja za štipendijo, poizvedovanje, prijava na razpise idr.) Strokovno besedišče: področja: glasbeno gledališče, glasbila, govorila-anatomija za pevce, strokovni muzikološki izrazi, biografije skladateljev, opernih in koncertnih pevcev idr.)


- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning. Max Hueber Verlag. - V.Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani. - izbrana besedila (nestrokovna in strokovna) - internetni viri: npr. www.gesang.de, www.klassika.info, www.opernlexikon.de, www.musiklehre.at, www.orpheus.at, www.komponisten.at, www.musica.at, www.impresario.ch idr.



- poglobitev in razširitev znanja na področju morfologije in stavčne skladnje nemškega jezika - slušno in bralno razumevanje zahtevnejših nestrokovnih besedil - bralno razumevanje strokovnih besedil in besedil izvedenih skladb ob uporabi nemško-slovenskega slovarja - utrjevanje standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija) in nemškega pravopisa - pisno in govorno sporazumevanje v specifičnih komunikacijskih situacijah - prenos pridobljenega znanja v prakso - spremljanje aktualnega dogajanja na področju glasbe v deželah nemškega govornega področja



- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni B1 - bralno razumevanje nestrokovnih in strokovnih besedil - sprejemljiva raven nemške standardne izreke - aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni izkustveni praksi - usposobljenost za bodoče strokovno delo - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika na lastnem strokovnem področju delovanja - kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne izreke spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in reševanje problemov




razlaga snovi, vaje, samostojno delo



Assessment:

Pisni in ustni izpit Pozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50 % končne ocene Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL



lek. mag. Vanda Vremšak-Richter


Predmet: Notografija

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3 (2+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Opravljen sprejemni izpit za kompozicijo.

Vsebina:


• Prednosti računalniškega zapisa not pred ročnim. • Prikaz osnovne in moderne notografije z vsemi tehničnimi, lepopisnimi in praktičnimi značilnostmi s pomočjo računalnika • Priprava zvočnega posnetka in CD-ja iz narejenih partitur • Elektronsko razpošiljanje notnih materialov in njihovo spreminjanje v različne formate • Natančnost pri pripravi in posvečanje detajlom • Prednosti profesionalno narejenih partitur


Sibelius: Handbook Coda Finale: Handbook D. Cope: Techniques of the contemporary composer



• Obvladovanje notacije s pomočjo računalnika. • Oblika, pravila in lepopis za kreiranje glasbenih partitur in partov.



• Razumevanje pomembnosti kreiranja profesionalnih, oblikovno pravilnih partitur in prednosti ter pomoč tehnologije v današnjem času • Pisanje partitur na računalnik • Kreiranje audio posnetkov in CD-jev z lastno glasbo • Razpošiljanje notnega materiala po elektronski pošti • Vrednotenje profesionalne pred neprofesionalno notacijo • Vrednost in praktičnost estetike pri notnemu materialu • Računalniško znanje se prenese tudi na ostale programe, ki imajo podoben princip delovanja • Spodbuda k še večji ustvarjalnosti




Skupinsko delo s študenti



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit, ki se ga piše na računalnik in odda na CD-ju. Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru



doc. Rok Golob


Predmet: Obča glasbena didaktika (splošni pedagoški modul 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba in vse ostale smeri

1, 2 1-2, 3-4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 2 (12) (1+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 1. letnik. Pogoj za pristop k izpitu je oddana individualna naloga.

Vsebina:


- Razvoj didaktične misli, glasbeno-didaktični sistemi, predmetno področje in naloge, interdisciplinarno povezovanje.

- Glasbeno izobraževanje. Kategorije znanja, sposobnosti in spretnosti.

- Dejavniki in naloge glasbenega pouka. Učenje in poučevanje. Nevrofiziološke osnove učenja, kritična obdobja za učenje glasbe, klasifikacije oblik učenja.

- Delo učitelja glasbe v šolskem kontekstu. Komunikacijski procesi in spretnosti. Odnos učitelj –učenec. Stili vodenja razreda.

- Kognitivni, afektivni, psihomotorični procesi pri glasbenem pouku. Spoznavni stili in stili zaznavanja.

- Motivacija v procesu glasbenega izobraževanja. Motivacija učitelja in učencev za glasbeni pouk.

Motivacijske strategije. - Učne metode. Glasbene metode, verbalno-

tekstualne metode. Dejavniki izbora učnih metod.

- Učni koraki izvajanja učnega procesa. - Učne oblike. Učila in učni pripomočki. - Učni cilji. Taksonomije vzgojno-izobraževalnih

ciljev. - Načrtovanje glasbenega pouka od makro do

mikro ravni in njegova realizacija. - Didaktični principi in glasbeni pouk. - Didaktika kot znanstvena veda. Metode in

metodološki pristopi na glasbeno-izobraževalnem področju.

- Lik učitelja glasbe.


- Jank W., Meyer H. (2006): Didaktični modeli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (288 str.) - Marentič Požarnik, B. (2000): Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana. (izbrana poglavja, 299 str.) - Pranjić M. (2005): Didaktika, Golden Marketink. Tehnička knjiga. Zagreb (389 str.) - Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in pedagogike, MK,

Ljubljana. (izbrana poglavja, 199 str.) - Rotar Pance B. (2006): Motivacija – ključ h glasbi. Educa. Melior. Nova Gorica. (118 str.) - Strmčnik F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične tem, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana.(izbrana

poglavja, 401 str.) - Tomić A. (1997): Izbrana poglavja iz didaktike, Center za pedagoško izobraževanje FF, Ljubljana (182

str.) - Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/ Rotar Pance B. (2007): Obca glasbena didaktika. Interno gradivo, (89 str.) http://www.glejme.com/moodle/



- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih didaktičnih pojmov;

- razvijanje elementarne didaktične sposobnosti za uresničevanje nalog glasbenega izobraževanja;

- aplikativna uporaba didaktičnih zakonitosti, principov in postopkov na področjih predmetnih specialnih didaktik v povezavi s pedagoško prakso;

- razvijanje kritičnega odnosa do obče in glasbeno-didaktične literature ter uporabe ikt pri glasbenem pouku;

- razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na glasbenem področju;

uzaveščanje procesa vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.



http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/

Znanje in razumevanje: Študent/-ka - pozna razvoj didaktične misli skozi čas in pomembne glasbeno-didaktične sisteme; - pozna in razume temeljne didaktične pojme, zakonitosti, principe; - pozna in razume posebnosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja procesov učenja in poučevanja na različnih glasbeno-predmetnih področjih; - uporablja usvojena znanja pri ciljnem in procesno- razvojno načrtovanju glasbenega pouka na svojem predmetnem področju; - uporablja usvojena znanja pri evalviranju dosežkov glasbenega pouka; - razvija sposobnost samorefleksije pedagoškega dela; - vzpostavlja kritičen odnos do obče in glasbeno-didaktične literature; - razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za timsko delo; - razvija sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov; - razvija lastne strategije učenja in poučevanja glasbe; - uporablja IKT in razvija informacijsko pismenost; - razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja; - razvija profesionalno odgovornost za delo na glasbeno-izobraževalnem področju; - uzavešča proces vseživljenjskega učenja.




Predavanja z diskusijskimi vložki, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Delni pisni izpit iz Obče glasbene didaktike za Splošni pedagoški modul I je ocenjen z ocenami 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in


delnih izpitov modula (povprečna ocena).


Rotar Pance B. (2007): Music Education as a part of the Slovenian National Examination of Primary School Pupils. V: Malmberg, I. (ur.), Wimmer, C. (ur.). Communicating Diversity: Musik lehren und lernen in Europa. Wißner-Verlag. Augsburg. Str. 124-128. Rotar Pance B. (2007): Visualisation of Music Content as Stimulation for the Acitivities in the Framework of Elementary Music Education.V: Kodejška, M. (ur.), Kozinova, M. (ur.), Miššikova, M. (ur.). Everything depends on a good beginning. Charles University. Faculty of Education. Prague. Str. 116 –119. Rotar Pance, B. (2006): Motivacija - ključ h glasbi. Educa, Melior, Nova Gorica.


Predmet: Oblikoslovje 1

Course title:




Semester Semester


1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.

Vsebina:


Repetitorij pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode, diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter trodelne pesmi. Tehnika gradnje melodičnih linij z upoštevanjem smeri ter delo z motivom. Obravnava polifonih variacijskih ter rondo oblik, suitne forme, sonatne forme ter ostalih oblik.


Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991. Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988. de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996. de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993. de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990. de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979. Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.



Poznavanje pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode, diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter trodelne pesmi. Razumevanje in uporaba principov gradnje vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.



Znanje in razumevanje: • sposobnost ustvarjanja vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • razumevanje procesov motivične gradnje • razumevanje procesov melodične gradnje • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu • sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k oblikovanju skladb • analiza stilno oblikovnih značilnosti • Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del • vrednotenje glasbenih oblik • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del • oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije • oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt, solfeggiu, zgodovini glasbe • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja oblikoslovja




Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz oblikoslovja, lastno delo



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Oblikoslovje 2

Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet oblikoslovje A1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.

Vsebina:


Teoretična in praktična obdelava principov gradnje menueta, scherza, teme in odgovora, bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja, baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta. Tehnika gradnje simfonične, koncertne, kantatne oblike ter drugih vokalno-instrumentalnih oblik.


Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991. Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988. de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996. de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993. de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990. de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979. Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.



Poznavanje pojmov in funkcij zgradbe menueta, scherza, teme in odgovora, bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja, baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta. Razumevanje in uporaba principov gradnje oblik v simfoniji, solističnem koncertu, kantati in drugih vokalno-instrumetalnih delih. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.



Znanje in razumevanje: • sposobnost ustvarjanja večjih vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • razumevanje procesov oblikovne gradnje večjih vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • razumevanje procesov melodične gradnje • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu • sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k oblikovanju skladb • analiza stilno oblikovnih značilnosti • Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del • vrednotenje glasbenih oblik • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del • oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije • oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt, solfeggio, zgodovini glasbe • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja oblikoslovja




Skupinsko delo s študenti, vaje iz oblikoslovja, lastno delo

Delež (v %) /


Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit (50%/50%) Ocenjevalna lestvica: 10-6 (pozitivno) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela





Predmet: Oboa 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Oboa 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Božo Rogelja

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri oboa. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


• Analiza študentovega predznanja • Izdelava in izvedba individualnega programa • Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe) • Izbor je individualno prilagojen tehničnih im muzikalnim potrebam posamezenega študenta • Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega dela • Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva izvajalske izkušnje


Tehnika: • L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 1er Partie (Leduc) • F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc) Etude: • J. Jopping: 50 Classical Studies (Universal) • W. Ferling: 48 Etudes (Costallat) • C. Besozzi: 28 Etudes (Molenaar) • J.H. Luft: 24 Etudes (Billaudot) • N. Nazarov: 27 Etudes (Izd. Muzika Moskva) Sonate: • P. Hindemith: Sonata (Schott) • G.F. Handel: Sonatas (Nova Music) • C. Sammartini: Sonata (Schott) • C.S. Saens: Sonata (Durand) • A. Besozzi: Sonata (Schott) • I. Petrić: Sonatina (DSS) Koncerti: • D. Cimarosa: Koncert (Boosey&Hawkes) • G.F. Handel: Koncert g-mol (Möseler) • A. Marcello: Koncert d-mol (Schott) • A. Vivaldi: Koncert a-mol P42 (Musica) • V. Bellini: Koncert (Leuchart) • J. Haydn: Koncert (Breitkopf) • J.N. Hummel: Introduktion, Theme und Variationen (Musica Rara) • F. Kramar: Koncert F-dur (Artia) Skladbe: • G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters) • W.A. Mozart: Adagio KV 580a (Möseler) • B. Britten: Two Insect Pieces (Faber) • F. Martin: Petite Complainte (Hug) • F. Chopin: Variations Rossini (Nova Music) • G. Jacob: 7 Bagatelles (OUP) • E. Bozza: Conte Pastoral (Leduc) • D. Švara: Fantazija (DSS) Orkesterski soli



• Obvladovanje tehničnih elementov oboistične igre: pravilno dihanje, nastavek, drža telesa, legato, staccato. • Izpopolnjevanje stilne interpretacije s posebnim poudarkom na delih iz obdobja baroka, klasicizma, romantike in moderne • Spoznavanje in obvaldovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature • Izvajalska praksa (interni in javni nastopi)



Sposobnost kontrole ustnika (nastavka), drže telesa, rok

Razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja Poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem delu Stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri

komorni igri, orkestru...) Poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapukntu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja







Assessment:

• Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba) , najmanj eno delo na pamet • Ocenjevalna lestvica: Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



red. prof. Božo Rogelja


Predmet: Oboa 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 1 in ostalih študijskih obveznosti iz 1. letnika ter vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


• Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature • Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem delu • Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Tehnika: • L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 2eme Partie (Leduc) • F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc) Etude: • E. Bozza: 18 Etudes (Leduc) • C. Crozzoli: 12 Studi Poliritmici (Curci) • G. Jopping: 50 Classical Studies (Universal) Sonate: • F. Poulenc: Sonata (Chester) • J.S. Bach: Sonate g-mol BWV 1020 (Bärenreiter) • A. Vivaldi: Sonate c-mol (Schott) Koncerti: • W.A. Mozart: Koncert KV 314 (Bärenreiter) • J.S. Bach: Koncerta g-mol BWV 156 in BWV 1056 (Breitkopf) • L.A. Lebrun: Koncert No.1 d-mol (Schott) • F.A. Rosetti: Koncert C-dur (Litoloff) Skladbe • B. Britten: 6 Metamorphoses (Boosey&Hawkes) • E.Bozza: Fantasie Italienne (Leduc) • J.W. Kalliwoda: Morceau de Salon (Nova Music) • R. Schumann: 3 Romance (Bretikopf) • G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters) • D. Škerl: Anafora za oboo in klavir (DSS) Orkesterski soli: • W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf) • E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)



• Obvadovanje tehničnih elementov igre z razvijanjem kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od barkoka do sodobnih del • Razvijanje izvajalskih spretnosti in delovnih navad, dosledno upoštevanje notnega zapisa • Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature • Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Sposobnost igranja v predpisanih tempih, dinamiti, agogiki

Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji (vibrato, non vibrato, staccato portato itd.)


Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopa pri izvajalski praksi

Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

Vrednotenje interpretacije različnih glasbenih smeri

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri komorni igri, orkestru...)

Poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapukntu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)¸

Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja






Assessment:

• Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba), najmanj eno delo na pamet, • Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 – (prav dobro: solidni rezultati) 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Oboa 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 2 in ostalih študijskih obveznosti iz 2. letnika in vpis v 3. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


• Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na delih 20. stoletja • Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature • Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem delu • Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Tehnika: • L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 3eme Partie (Leduc) • F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc) Etude: • E. Loyon: 32 Etudes (Billaudot) • P.M. Dubois: 12 Etudes (Leduc) • A. Debondue: 32 Etudes (Leduc) Sonate: • H. Dutilleux: Sonata (Leduc) • F. Devienne: Sonatas op. 71 (Musica Rara) • W.A. Mozart: Sonata KV 370 (Ed. Fuzeau) Koncerti: • B. Martinu: Koncert (Eschig) • C.Ph.E. Bach: Koncert Es-dur (Sikorski) • A. Vivaldi: Koncert F-dur F VII no.2 (Ricordi) • J. Rierz: Koncert Skladbe • J. Castrede: Intermezzo (Leduc) • E. Bozza: Fanatsie Pastorale (Leduc) • R. Schumann: Adagio et Allegro (Billaudot) • H. Tomasi: Evocations (Leduc) • P. Šivic: Trois Pieces de Concert (DSS) Orkesterski soli: • W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf) • E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)



• Obvladovanje elementov oboistične igre s poudarkom na delih 20. stoletja • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od barkoka do sodobnih del • Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature • Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso



Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

Sposobnost igranja v predpisanih tempih, dinamiti, agogiki itd., ki jih predpiše avtor

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopa pri izvajalski praksi

Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri


komorni igri, orkestru...) Poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapukntu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu






Assessment:

• Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega pet del. Program izpita 1. št. stopnje: 1. delo iz obdobja baroka 2. delo iz obdobja klasicizma 3. delo iz obdobja romantike 4. delo slovenskega skladatelja 5. delo virtuoznega karakterja 20. ali 21. stoletja 6. Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) • Program lahko obsega tudi eno izpitno skladbo nižjih letnikov (koncert ali sonata) • Najmanj eno delo mora biti igramo na pamet • Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko) • Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 – (prav dobro: solidni rezultati) 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) • Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično), • Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



Predmet: Operna igra 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 60 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Aleš Jan

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Teoretičen del, zgodovina gledališča, gledališka terminologija Igralec v prostoru Individualni študij scen elementi igre: individualno in v skupini dela na praktičnih nalogah (posamezno in v skupinsko) Elementi igre- ustvarjanje konflikta Aranžirke posameznih prizorov Razlike v zvrsteh Izdelovalne vaje posameznih prizorov Vključitev dodatnih izraznih sredstev Razčlenitev vloge, vsebinska in karakterna obdelava vloge v sklopu celote Izdelovanje prizorov Odnos do partnerja Izdelovanje posameznih prizorov Vključitev plesa, giba, govora


Mulinari: Zgodovina gledališča Stanislavski: Sistem Grotovsky: Kruto gledališče Descartes: Paradoks o igralcu M. Ross Clark: Singing, acting and movement in opera (Indiana univ. press, 2002)



Gre za predmet skupinskega spoznavnja gledališke in operne zgodovine,sodobnega trenutka in teorije, kamor so vključeni študentje različnih smeri in tudi z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. -Obvladovanje bistvenih elementov odrske igre: skupna igra, prostorska uravnoteženost, artikulacija, - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - spoznavanje zgodovine gledališča in gledaliških zakonitosti - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za odrski prostor - Sposobnost kontaktov nastopajočih v različnih odrskih situacijah in pogojih - sposobnost samostojne graditve vloge in vsebinska uskladitev glasbenega in odrskega delovanja



• sposobnost odrskega nastopanja • razumevanje procesov in metod ustvarjanja lika • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju vlog in pri samostojnem domačem delu • sposobnost usklajevanja glasbenih, odrskih in psiholoških elementov • sposobnost transformacije • izkoriščanje pridobljenih veščin operne igra pri izvajalski praksi • vrednotenje sposobnosti skupinskega nastopanja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah • glasbeno izražanje in izvajalska praksa • poznavanje stilnih obdobij • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja • graditev ustvarjalne samozavesti



Pouk v skupinah.



Assessment:

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka Operne igre ocenijo nastopi. Ob koncu leta sledi izpit. Ocena je sestavljena 50 % iz ocene nastopov in 50 % ocene izpita. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela., kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



red. prof. Aleš Jan


Predmet: Organologija

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba 1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (1+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Mario Perestegi, spec.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis na AG programov prve stopnje.

Vsebina:


Zgodovina orgel, Zgodovina orgel na Slovenskem, Opis orgel, Sapnice, Piščali, Omara, Traktura, Posebne vrste orgel, Nastanek tona v piščali, Registri, registracija,


E. Škulj: Orglarstvo F. Dugan: Orgulje O. Wagemann: Geschiche der Orgel und der Orgelbaukunst H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996. Đ. Tomašić: Organografija M. Perestegi – Skripta – Organologija



Poznavanje orgel, tehnične karakteristike in zgodovinski razvoj inštrumenta. Poznavanje registrov in stilne registracije.



Študent ima ob koncu predavanj temeljni pregled zgodovinskega razvoja orgel, pozna akustične probleme nastanka tona v piščali, pozna tehnične karakteristike inštrumenta, in vse skupine registrov s posameznimi karakteristikami vsakega registra posebej.




Predavanja



Assessment:

Ustni izpit Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).



izr. prof. Mario Perestegi, spec.


Predmet: Orgelska literatura

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orgle (obvezni), Sakralna glasba (strokovni izbirni)

1 1+2

Vrsta predmeta / Course type Obvezni, strokovni izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Renata Bauer, izr. Prof. Mario Perestegi, spec

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 1. letnik smeri orgle

Vsebina:


G. Frescobaldi, J. P. Sweelinck, Italija (1600-1800), Španija in Portugalska (1600-1800), Francoska šola (1600-1800), Angleška šola (1600-1800),Severno nemška orgelska šola (V. Lübeck, N. Bruhns, G. Böhm, J. A. Reinken, D. Buxtehude), Južnonemška orgelska šola (J. Pachelbel, G. Muffat), J. S. Bach Nemški skladatelji po JS Bachu (1725-1800), orgelska literatura nemških, francoskih in angleških skladateljev (1800-1900), orgelska literatura 20. stoletja, orgelske kompozicije slovenskih skladateljev.


C.R. Arnold: Organ Literature, The Scarecrow Press, 1998. W. Apel: The History of Keyboard Music to 1700, Indiana University Press, 1972. G. Radule: Materiale di letteratura organistica, Pizzicato, 2005. F. Douglass: The Language of the Classical French Organ, Yale University Press, 1995. F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum Bratislava, 2005. H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996. M. Perestegi – Skripta –Orgelska literatura F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum Bratislava, 2005.



Spoznavanje in razumevanje mojstrovin skladateljev različnih obdobij. Seznanjanje s sodobnimi kompozicijskimi tokovi interpretacije glasbe XVI, VII in XVIII stoletja



Znanje in razumevanje: Študent naj bi imel ob koncu predavanj temeljni pregled orgelske literature Poznavanje temeljnih del orgelske literature bo kot bodoči orglavec uporabljal pri sestavljanju letnih učnih načrtov za učence, propozicijah za tekmovanja, kot koncertant izvajal dela na recitalih, pisal spremne besede in strokovne članke. Pregled obsežne orgelske literature spodbuja nenehno stremenje v pedagoškem (in koncertantnem) procesu k bolj raznolikim učnim (oz. koncertnim)programom in spremljanju novih tokov sedanjosti. Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Didaktika orgelskega pouka, Zgodovina glasbe, Organografija, Komorna igra.




Predavanja



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Ustni izpit Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).



Renata Bauer: - Celovečerni solistični recital, Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana, 2006 - Celovečerni solistični recital, festival Orgulje zagrebačke katedrale, Zagreb, Hrvaška, 2010 - Celovečerni solistični recital, festival Glasbeni september, c.sv. Justa, Trst, Italija, 2005

Izr. prof. Mario Perestegi, spec. – orgle: - celovečerni solistični recitali na mednarodnih orgelskih festivalih: • Riga (Stolnica, 20.7.2005 in 12.6.2009), • Sydney (Stolnica st. Andrews,18.9.2005), • New York (Stolnica, 29.3.2006), • Paris (Katedrala Notre-Dame, 15.2.2009), • Bruxelles (Stolnica, 7.7.2009); • Berlin (Stolnica St. Hedwige, 1.10.2008).


Predmet: Orgle 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orgle 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 540 20 (11+9)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Renata Bauer

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti za program orgle.

Vsebina:


Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij; seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb; izvajalska praksa v obliki nastopov


Pedalna tehnika (Langlais, Doppelbauer) Dela starih mojstrov: severnonemška šola (Buxheimer Orgelbuch, S.Scheidt, H. Scheidemann, N. Bruhns, D. Buxtehude) italijanska šola (G. Frescobaldi, A. in G. Gabrieli, G.M. Trabaci, D. Scarlatti) JS Bach: korali, preludiji in fuge (BWV 547, 534, 535) Romantika (F. Mendelssohn, S. Karg-Elert, J. Rheinberger, C. Franck, J. Jongen) 20., 21.stol. (J. Alain, J. Langlais, O. Messiaen, W.L. Webber, P. Eben, L. Rogg, G. Bovet) Dela slovenskih skladateljev Notno gradivo je dosegljivo v knjižnici AG.



Načini vadenja; izpopolnjevanje manualne in pedalne tehnike; razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti; utrditev in poglabljanje zbranosti; pomen in načini učenja igre na pamet.



Znanje in razumevanje: Stilna interpretacija z osnovami analize; sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in strukture skladbe. Uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi. Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; vrednotenje interpretacije. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z orkestrom); poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio ); analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina glasbe).







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj 4 skladbe starih mojstrov, 2 preludija in fugi JS Bacha, 5 skladb drugih obdobij. Izpitni program se izvaja pred komisijo. Izpitna snov: 1 skladba starega mojstra 1 koral JS Bach 1 preludij in fuga JS Bach 1 skladba romantike 1 skladba sodobne (ena skladba mora biti cilklično delo) Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).





Predmet: Orgle 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 540 20 (10+10)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Opravljen izpit iz predmeta Orgle 1.

Vsebina:


Izdelovanje literature različnih stilnih obdobij; seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb; izvajalska praksa v obliki nastopov


Dela starih mojstrov: # francoska šola (F. Couperin, L. C. Daquin, L. N. Clerambault, A. Raison, N. DeGrigny, L. Marchand) # južnonemška šola (J. Pachelbel, J. J. Froberger, G. Muffat, J. Speth) Dela JS Bacha: # korali, # preludiji in fuge (BWV 532, 541, 566), # toccata in fuga (BWV 540) Koncert za orgle in orkester (Haydn, Brixi) Romantika (J. Brahms, M. Reger, C. Franck, C.M. Widor, L. Vierne) Dela 20., 21. stol. (O. Messiaen, J. Francaix, F. Bridge, B. Britten, H. Kaminski, P. Hindemith, L. Sowerby, S. Barber) Dela slovenskih skladateljev



Utrjevanje manualne in pedalne tehnike; razumevanje stilne izvedbe in interpretacije; priprava na samostojno delo; poglobljeno spoznavanje principov javnega nastopanja (priprava, zbranost, samokritičnost, tehnike sproščanja).



Znanje in razumevanje: Stilna interpretacija in analiza; poznavanje koncerta za orgle in orkester, skupna igra; razumevanje obsežnejših skladb (forma). Uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi. Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; vrednotenje interpretacije. Glasbeno izražanje in ozvajalska praksa (predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z orkestrom); poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio); analiza (glasbenoteretični predmeti in Zgodovina glasbe).







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Za pristop k letnemu izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih obdobij. Izpitna snov se izvaja pred komisijo. Izpitna snov: 1 skladba starega mojstra JS Bach: Preludij in fuga ali Toccata in fuga 1 skladba romantike 1 skladba sodobne 1 skladba slovenskega skladatelja Eno skladbo je obvezno izvajati na pamet. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).





Predmet: Orgle 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 540 20 (10+10)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v III. letnik.

Vsebina:


Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij; seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb; izvajalska praksa v obliki nastopov.


Dela starih mojstrov: # češka šola (F.X. Brixi, B.M. Černohorský, K.B. Kopřiva, J. Kuchař,J. Seger, J. Zach) # angleška šola (J. Bull, S. Wesley, H. Purcell, W. Byrd, J. Stanley, W. Walond, J. Alcock, T. Tallis) Dela JS Bacha: # preludiji in fuge (BWV 546, 548), Toccata, adagio in fuga (BWV 564), koncert (BWV 593), korali, trio sonate Koncert za orgle in orkester (G.F. Händel, M.E. Bossi, F. Poulenc, J. Langlais, P. Hindemith) Romantika (C. Franck, F.A. Guilmant, L. Janaček, A. Dvořak, M. Reger, H. Parry, P.J. Stanford) Dela 20., 21. stol. (N. Hakim, P. Hindemith, H. Kaminski, P. Eben, L. Rogg) Dela slovenskih skladateljev Notno gradivo je dosegljivo v knjižnici AG.



Priprava obsežnejšega izpitnega programa. Izpopolnjevanje tehnike; širjenje programa; priprava za nastopanje z orkestrom.



Stilna interpretacija z analizo; sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in strukture skladbe. Uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi. Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; vrednotenje interpretacije. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa se dopolnjujeta s predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igro z orkestrom. poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio), analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina glasbe).







Assessment:

Za pristop k izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih obdobij. Izpit pred komisijo. Izpitna snov: JS Bach: večje delo 1 skladba romantike 1 skladba sodobne 1 skladba slovenskega skladatelja Eno obdobje naj bo podvojeno.



doc. Renata Bauer


Predmet: Orgle A1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8 (4+4)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

a) Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri orgle ali klavirja. b) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka. c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov, minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2 preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI stoletja, eno delo slovenskega avtorja.

Vsebina:


-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. -interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega

domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Pedalna tehnika: J. Doppelbauer: «10 Etuden für Orgelpedal solo», J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seule. Dela starih mojstrov: a. Dela italijanskih mojstrov: G. Frescobaldi (izbor iz Fiori musicali: Messa delli Apostoli, Toccate Lib . I in II), B. Pasquini (izbor iz Toccata in A, Introduzione e pastorale in G, Quatro sonate: D,G, f), G. Gabrieli (izbor), C. Merulo (izbor), D. Zipoli (izbor). b. Dela nemških mojstrov: J. Froberger (izbor iz opusa, Ricercare in E), J. Pachelbel (izbor iz opusa, Fantasia in g,Toccata in e), J. G. Walther – Koncerti za orgle. c. Dela holandske šole: J. P. Swelinck (izbor). Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 531, 549, 551, 533; Fuga BWV 578; Pastorale BWV 590. Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; J. Brahms, Koralne obdelave za orgle WoO 7; F. B. Mendelsohn, izbor iz opusa; J. Rheinberger, Sonate za orgle. Dela XX. stoletja: O. Messiaen, Le Banquet céleste; J. Langlais, Four postludes for organ; J. F. Doppelbauer, izbor iz opusa; J. Alain, Le jardin suspendu, JA 71. Slovenski skladatelji: K. Mašek, Preludiji; H. Sattner, Fuga v C-Duru; I. Hladnik, Fuge Op.12, Izbor iz Op.40; E. Komela, Fugirane predigre, Petdeset preludijev (izbor); V. Vodopivec, Preludiji (izbor); S. Premrl, izbor; M. Železnik, Preludiji in fuge (izbor); M. Tomc, (izbor); S. Ostrec, Cinq morceaux pour Orgue; J. Trošt, Skladba za orgle, Žalna fantazija; S. Vremšak, Fuge za orgle (izbor).



-izpopolnjevanje orgelske tehnike: manualne, pedalne -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -spoznavanje značilnosti slogov (posebej G. Frescobaldi in J. P. Sweelinck) -priprava na nastopanje in samostojno delo - spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.



razumevanje procesov in metod vadenja

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb

stilna interpretacija z osnovami analize

sposobnost kontrole zvočnosti prostora in strukture skladbe

stilna registracija


uporaba pridobljenih znanj o registraciji

uporaba žaluzij

obvladovanje menjav manualnih klavijatur

samokontrola


kontrola zvoka v velikem prostoru

uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri igranju na različne tipe orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)


vrednotenje interpretacije

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni nastopi



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: - skladba starega mojstra - J. S. Bach - Preludij in fuga - eno delo obdobja romantike - eno delo XX ali XXI st. - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja Po koncu 1. semestra mora študent pristopiti h kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in pet pedalnih etud J. Doppelbauerja. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



izr. Prof. Mario Perestegi, spec.


Predmet: Orgle A2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8 (4+4)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij. c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov, minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2 preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI stoletja, eno delo slovenskega avtorja.

Vsebina:


-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnih inštrumentih -interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Tehnične vaje: F. Germani - Lestvice Pedalna tehnika: J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seule Dela starih mojstrov: a. Dela nemških mojstrov: D. Buxtehude, izbor iz opusa, (Preludij, fuga in ciacona BuxWV 137, Preludij in fuga 139, 149, Toccata BuxWV 157); N. Bruhns, Preludij in fuga: g, e (le petit); G. Böhm, Izbor iz opusa; V. Lübeck, Izbor iz opusa; J. A. Reinken, izbor iz opusa. b. Dela angleških mojstrov: J. Stanley, Organ Voluntaries, Op. 5, 6, 7. Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 545, 546, 546, 534, 535; Piéce d'Orgue BWV 572; Canzona BWV 588; Fuga BWV 575, 578, 579; Koncerti BWV 592 – 596. Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; F. Mendelssohn, Sonate Op.65 (III,V), Preludiji in fuge OP 37; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10, Koralne obdelave WoO 7.; J. Rheinberger, Sonate za orgle, Tria za orgle; C. Franck, Piece heroique, Cantabile, Fantazija A-dur, C-dur. Dela XX. stoletja: P. Eben, Preludi festini; F. Peeters, Izbor iz opusa; P. Hindemith, Sonata III; J. Alain, Variations sur un theme de Clément Janequin JA 27, Premiere Fantasie JA 72, Deuxieme Fantasie JA 117, Deux danses a Agni Yavishta JA 77,78, Trois Minutes :JA 30, 31, 32. A. Klobučar – Partita «Ad Pavlinos» Slovenski skladatelji: D. Fajgelj, Fuga v Des-duru Op.154; F. Grebič, Preludij in fuga v D-duru; I. Hladnik, izbor iz Op. 40; D. Doktorič, Preludiji – Izbor; S. Premrl, izbor iz opusa; M. Železnik, Preludiji in fuge – izbor; V. Ukmar – Preambulum, Tri intonacije; I. Rupnik, Prolog in fuga, Preludij, Sonata, Elegija; P. Ramovš – Toccata, Dve koralne predigri za orgle; S. Mihelčič, Fantazija; P. Kopač, Vox humana; S. Vremšak, Dvojna fuga.



- Interpretativne rešiteve v različnih slogih stare glasbe posebej severnonemške orgelske šole - Intrepretacija večih skladb J. S. Bacha - Interpretacija večih cikličnih del iz obdobja nemške romantike - spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.



• didaktična priprava za igranje tria • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb • slogovna interpretacija na historičnih inštrumentih • sposobnost kontrole zvočnosti prostora in strukture skladbe • slogovna registracija • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • uporaba pridobljenih znanj o registraciji • uporaba žaluzij • sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur • registriranje v času igranja • samokontrola


• kontrola zvoka v velikem prostoru • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri iganju na različnih tipih orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura) • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Paleografija, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, interni in javni nastopi



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: - skladba starega mojstra - J. S. Bach - Preludij in fuga - eno delo obdobja romantike - eno delo XX ali XXI st. - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja Po koncu 3. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in eno delo starega mojstra (Preludij in fugo). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.





Predmet: Orgle A3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8 (4+4)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij. c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 2 skladbe starih mojstrov; 2 korakne obdelave iz skupine (Leipziger Chorale ali Schübler Choräle) J. S. Bacha; eno Trio-sonato BWV 525 – 530 J. S. Bacha; 2 preludija in fugi J. S. Bacha; en Koral C. Francka ali eno ciklično delo iz obdobja romantike; eno delo XX ali XXI stoletja; eno delo slovenskega avtorja.

Vsebina:


-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnim inštrumentima -interpretacija orgelske literature različnih sslogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije -izvajalska praksa v obliki internih in javnih

nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Dela starih mojstrov: a. Dela francoskih mojstrov: N. de Grygni, izbor iz opusa; F. Couperin, izbor iz opusa; L. C. Daquin, Noels I-X; L. N. Clerambault, Suita na prvem tonu, Suita na drugem tonu; G. G. Nivers, Suite za orgle b. Dela španskih mojtrov: A. Cabezon, izbor iz opusa; F. P. Nasserre -izbor iz opusa; I. Serrada, izbor iz opusa; F. Andreau, Izbor iz opusa; J. B. J. Cabunniles, izbor iz opusa c. Dela nemških mojstrov: N. Bruhns, Preludiji in fuga G-dur, koralna obdelava Nun komm der Heiden Heiland; J.N. Krebs, Toccata in fuga E-dur, Prludij in fuga G-dur; V. Lübeck, Partita Nun lasst uns Gott dem Herrn; D. Buxtehude, BuxWV 140, 142, 151, 153, 155, Magnificat primi toni BuxWV 203 Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Koralne obdelave, Leipziger Choräle BWV 651, 668; Schübler Choräle BWV 645–650; b. Trio sonate: Ena od triosonat BWV 525, 530; c. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 538, 539, 541, 543, 536; d. Partite; Partite diverse sopra BWV 766, 767, 768, 770 (izbor). Dela Romantike: C. Franck, Koral a-mol, h-mol, E-dur, Priére Op.20; Fantazija A, C, Final Op. 21; F. Liszt, Evocation…, Preludij in fuga BACH; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10; M. Reger, Stücke Op. 69 in OP. 129. Dela XX stoletja: P. Eben, Izbor iz opusa ; P. Hindemith, Sonata II, Sonata I; O. Messiaen, La nataviteté de Seigneur (I-IX) ; J. Alain, Deux danses a Agni Yavishta JA 77, Choral Dorien JA 67, Prélude et Fugue JA 75, 57; M. Dupre, Izbor iz opusa; M. Duruflé, Prélude, adagio et choral varie sur le «Veni Creator» Op.4, Suite pour orgue Op.5., Notre Pére Op.14 Slovenski skladatelji: I. Hladnik, Fantazije Op.33, «Fünf fugierte Festspiele» Op.61; J. Laharnar, Fuga v D-Duru; F. Kimovec, Fuga v C-duru; S. Premrl, Izbor iz opusa; M. Železnik, Preludiji in fuge, Izbor, Fantazije F-dur, fis-mol; M. Tomc, Preludij in fuga v E-Duru; B. Arnič, Koncert za orgle, trobila in tolkala (1936); E. Krenk, Koncert za orgle in godalni orkestar Op.230/1 (1979); F. Ačko, Fuga sopra Alleluia pasquale; P. Šivic, Prélude, fantasie (meditacija, toccata); P. Ramovš, Fanfara za orgle, Inventiones pastorales; M. Lipovšek, Toccata; I. Štuhec, Preludij za orgle; S. Vremšak, Passacaglia in fuga, Intermezo pastorale; A. Misson, Izbor iz opusa Dodatna izbirna literatura: Dela G. F. Händela: Koncerti za orgle in orkestar: Op.4 št.1, 2, 3, Op.7 št.1, 2, 4, 6; Dela Klasike: W. A. Mozart, Adagio - Allegro – Adaggio KV 594, Andante KV 616, Kirchensonaten KV 263, 244, 274, 328, 336; J. Haydn, Koncerti za orgle in orkester.



- Interpretativnih rešitev v različnih slogih stare glasbe, posebej francoske orgelske šole - Intrepretacija Trio sonata J. S. Bacha BWV 525 – 530 - Interpretacija večih skladb C. Francka - spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.



igranje tria J. S. Bacha

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb

slogovna interpretacija na historičnem inštrumentu


sposobnost kontrole zvočnosti prostora in strukture skladbe

slogovna registracija


uporaba pridobljenih znanj o registraciji

uporaba žaluzij

sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur

samokontrola

kontrola zvoka v velikem prostoru

uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri igranju na različnih tipih orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)




Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Liturgične orgle in improvizacija, Paleografija, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike



Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni in interni koncerti



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: - skladba starega mojstra; - J. S. Bach, ena Triosonata BWV 525 – 530; - eno delo obdobja romantike; - eno delo XX ali XXI st.; - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja. Po koncu 5. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra en stavek Trio Sonate J. S. Bacha in eden preludij in fugo J. S. Bacha. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi


oceno od zadostno (6) do odlično (10). . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.




Predmet: Orgle B (modul stara glasba)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Klavir, čembalo, harmonika 1 ali 2 ali 3 1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4 (2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v letnik ustrezne smeri

Vsebina:


Začetne vaje na manualu in pedalu, Artikulacija, Osnovna izhodišča registracije, Osnovne zakonitosti interpretacije orgelske literature v baroku, romantiki in sodobni.


Začetna šola (npr. D. Sanger, Novello, 1993.) skladbe starih mojstrov (najpomembnejši predstavniki nacionalnih šol – Italije, Nemčije, Francije itd.) JS Bach: korali, lažji preludiji in fuge Zbrana dela C. Francka, J. Brahmsa, P. Ebna, O. Messiaena ipd.



Spoznavanje in razumevanje značilnih prvin orgelske igre.


Znanje in razumevanje: Ob koncu letnika naj bi študent razumel osnove orgelske igre (sočasno igranje manual – pedal, osnovna orgelska artikulacija), osnove stilne registracije ter poznal osnovne značilnosti orgel. Doseženo znanje bo uporabil pri primerjavi in nadaljnji bogatitvi interpretacij skladb iz obsežne literature za instrumente s tipkami, prav tako pri sodelovanju in ocenjevanju v komisijah pri orgelskih izpitih na nižji stopnji. Načrtovanje, postopnost, uravnoteženost izbire programa kot osnova pedagoškega procesa, ki študentu pomaga pri širitvi lastnega znanja in jih bo potreboval kot učitelj pri pouku instrumenta. Predmet se dopolnjuje s predmeti Klavir, Klavirska literatura, Zgodovina glasbe, Glasbena literatura.




Predavanja.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Komisijski letni izpit. Študent/ka mora za pristop k izpitu predelati najmanj 15 skladb. Izpitna snov: 3 skladbe različnih obdobij. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Orkester

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Instrumentalne smeri, ki imajo predmet v predmetniku

1, 2, 3 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 90 30 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marko Vatovec, red. prof. Vasilij Meljnikov, red. prof Jože Kotar

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Slovenski, angleški

Vaje / Tutorial: Slovenski, angleški


Prerequisits:

Vpis v drugi letnik programa Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.

Vsebina:


- seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih orkestrov (simfonični, pihalni,) - skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla). - navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno

- izvajalska praksa v obliki javnih nastopovin koncertov s katerimi pridobijo nujne izkušnje.


Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe



Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. - obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v različnih orkestrskih zasedbah - sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje - sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih - sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.



-sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja -razumevanje procesov in metod vadenja -razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov -poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu -stilna interpretacija z osnovami analize -izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri ---izvajalski praksi in učni praksi v razredu -izkoriščanje pridobljenih veščin orkestrskega igranja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi -vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja -vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah




Vpis v drugi letnik programa Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v

tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.



Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



doc. Marko Vatovec, red. prof. Vasilij Meljnikov, red. prof Jože Kotar


Predmet: Orkester 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse instrumentalne, ki imajo predmet v predmetniku

2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 90 30 5 (3+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v drugi letnik programa Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

Vsebina:


- seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih orkestrov (simfonični, pihalni,) - skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla). - navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno






Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. - obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v različnih orkestrskih zasedbah - sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje - sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih - sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.



sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja


razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

stilna interpretacija z osnovami analize

izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

izkoriščanje pridobljenih veščin orkestrskega igranja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah




Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v orkestre na podlagi avdicij



Assessment:

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



doc. Marko Vatovec, red. prof. Vasilij Meljnikov, red. prof Jože Kotar


Predmet: Orkester 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse instrumentalne, ki imajo predmet v predmetniku

3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 90 30 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v tretji letnik programa. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

Vsebina:


- seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih orkestrov (simfonični, pihalni,)

- skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno






Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. Poglabljanje naslednjih elementov. - obvladovanje bistvenih elementov orkestrske

igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.

- razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno

literaturo od baroka do najsodobnejših del v različnih orkestrskih zasedbah

- sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje

- sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih

- sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.



Znanje in razumevanje: • sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize • izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu • izkoriščanje pridobljenih veščin orkestrskega igranja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah




Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v orkestre na podlagi avdicij



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



Marko Vatovec, izr. prof. december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*; december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor

Akademije za glasbo; Program: Mendelssohn, Brahms, Pärt, Misson, Orban, Čopi* *.... krstne izvedbe del Red. prof. Jože Kotar

Izdaja solistične zgoščenke s Simfoničnim orkestrom SF, SF, 2006

Solist z orkestrom v abonmajskem ciklu Simfoničnega orkestra SF, dirigent George Pehlivanian, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 2003

Solist z orkestrom v abonmajskem ciklu Simfoničnega orkestra SF, dirigent David Itkin Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 2004

Red.prof. Vasilij Meljnikov: - 31. 1. 2005 Recital sodobnih skladb, slovenska filharmonija ( DSS) - 22.11.2007 Solist z orkestrom RTV Slovenija, (Alfreda Schnitke – concerto grosso) Cankarjev dom - 1. 12. 2007 Recital, Slovenska filharmonija (s Hinkom Haasom)


Predmet: Orkestracija 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija 3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija 1.

Vsebina:


Praktična uporaba orkestracije lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnosti instrumentov.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964. Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik International, Mainz, 1959. Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981. Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.



Podrobno poznavanje tehničnih zmožnosti, dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnostih instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah, v komornih orkestrih, orkestrih a2. Orkestracija lastnih del.



sposobnost orkestriranja manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov orkestracije manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem delu

uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

vrednotenje orkestracije glasbenih del

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del

oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri pouku kompozicije

orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja orkestracije




Individualno delo s študentom, lastno delo



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra riznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



red. prof. Marko Mihevc


Predmet: Orkestrska dirigentska praksa s hospitacijami 3 (modul dirigiranje 3)

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3/15 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.

Vsebina:


- priprava na vaje šolskih orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa

- vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega orkestra, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah šolskega orkestra

- hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov Akademije za glasbo

- sodelovanje na javnih koncertih študentov AG z orkestri slovenskih glasbenih institucij

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji Akademije za glasbo Ljubljana





priprava na delo z orkestrom - spoznavanje specifike delovanja orkestra - spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti - spoznavanje dela orkestrov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj



Znanje in razumevanje: - pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami - pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra - razume principe vodenja - razume principe delovanja različnih glasbenih instrumentalnih in pevskih skupin - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov (glede na trenutne možnosti) - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov




vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov



Assessment:





Marko Vatovec, izr. prof. - december 2006: Vokalni abonma Slovenske filharmonije; program: Britten, Mihevc*;

- december 2007: Vokalni abonma Slovenske filharmonije, program: Vaughan Williams, Močnik*; - 14.11. 2007: 32. Frankovski glasbeni dnevi Alzenau (ZRN), stolna cerkev Sv. Justina, Komorni zbor



Predmet: Orkestrsko dirigiranje (modul dirigiranje 3)

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8/15 (4+4)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: štiri simfonična dela iz obdobja romantike in en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov. Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu ansamblu ali pianistu –korepetitorju. Program morajo sestavljati skladbe ali deli skladb iz različnih stilnih obdobij: baroka, romantike in klasicizma. Obsega naj dela skladateljev kot so G.F. Händel, J.S. Bach, Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Schumann, Brahms, Liszt, Mendelssohn; recitativi in arije iz Mozartovih oper, Händlovih in Haydnovih oratorijev, Bachovih pasijonov itd. Poleg orkestralnih del mora program obsegati vsaj en recitativ in arijo iz oper oz. vokalno instrumentalnih del omenjenih skladateljev. Ustni del izpita zajema poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od baroka do romantike, poznavanje specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programa Če se med letom študent izkaže z javnim

dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita. Ocena predstavlja 60 % ocene celotnega modula

Vsebina:


- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija orkestrske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli - izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Simfonične skladbe iz obdobja romantike, skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann, Bruckner, Dvořak, Franck, Liszt, Berlioz



Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja : - sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje sprememb tempa - dirigiranje recitativov - izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom simfonične literature iz obdobja romantike



Znanje in razumevanje: - dirigentska analiza - sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost vodenja ansambla - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu - stilna interpretacija - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla


- pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - samostojno analitično razume in interpretira glasbo - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi






Assessment:








Predmet: Partiturna igra 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija 1 ali 2 ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 90 4

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marko Hribernik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoji za pristop k izpitu: redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta.

Vsebina:


-sistematičen pregled študentovega predhodnega znanja -izdelava in izvedba individualnega in skupinskega programa, za izpopolnjevanje prepričljive partiturne igre -branje in igranje dvoglasnega zapisa v ključih z mešanjem glasov -branje in igranje triglasnega zapisa v ključih z mešanjem glasov -branje in igranje štiriglasnega zapisa v ključih z mešanjem glasov -branje in igranje dvo-štiriglasnih zapisov transponirajočih instrumentov z mešanjem glasov (Klarineti,trobente,horni,…) -seznanjanje z didaktičnimi postopki branja in igranja partitur in vzpostavljanja temeljev

pravilnega samostojnega dela doma


-partiture lažjih orkestrskih del -R. Kreuzburg: Partiturspiel 1. In 2. -prirejeni štiriglasni korali J. S. Bacha -renesančna polifonija od bicinija do triglasja -odlomki orkestrskih skladb ,ki vsebujejo transponirajoče instrumente



-branje in igranje zapisov v ključih (c,f,g) -branje in igranje mešanih sistemov -sposobnost transponiranja zapisa na klavirju -branje in igranje partov transponirajočih instrumentov



Znanje in razumevanje: -razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre -poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb s poudarkom na oblikovni in kompozicijski analizi (harmonija,oblikoslovje,kontrapunkt) -hiter uvid v glasbeno delo







Assessment:

Način: Ustna vprašanja in preverjanje praktičnega znanja: igranje lažje orkestrske partiture, a vista branje tri ali štiriglasne partiture v c, g in f ključih,tri in štiriglasnih partitur, ki vsebujejo transponirajoče instrumente. Ocene: 6-10 pozitivno in 1-5 negativno, v skladu s Statutom UL in pravilnikom AG



Doc. Marko Hribernik -A. Ajdič: Brata,Ljubljanska opera 2007 -M. Kogoj: Črne maske, Ljubljanska, Mariborska opera 2011/12 -J. Golob :Ljubezen Kapital, Ljubljanska opera 2012 -Simfonični koncerti: - RTV simfonični orkester2009, Festival Ljubljana -Mariborska filharmonija, 2005, 2010….


Predmet: Partiturna igra 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1 .stopnja Kompozicija in glasbena teorija 2 ali 3 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

15 15 90 4

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Marko Hribernik

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: slovenski

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Opravljen izpit iz predmeta Partiturna igra 1. Pogoji za pristop k izpitu: redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta.

Vsebina:


-transpozicija zapisa v partituri -redukcija zapisa v partituri -prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri -branje in igranje orkestrskih partitur od Bacha do 21. stol -seznanjanje z didaktičnimi postopki branja in igranja partitur s poudarkom na pravilni pripravi na samostojno delo doma


Partiture pomembnejših orkestrskih del od Bacha do 21. stoletja (primeri): J. S. Bach: Suita v d molu W. A. Mozart: Simfonija št 39 L. van Beethoven: Simfonija št. 7 J. Brahms: Simfonija št. 2 G. Mahler: Simfonija št. 5 I. Stravinski: Zgodba o vojaku



-branje in analiza orkestrskih partitur -branje in igranje zapisov c ključih -sposobnost transponiranja zapisa -branje in igranje orkestrskih partitur a vista -formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur -igranje in interpretacija ork. partitur



Znanje in razumevanje: -sposobnost branja in igranja orkestrskih partitur različnih epoh in stilov -prepoznavanje različnih kompozicijskih postopkov -prepoznavanje oblikovnih parametrov skladbe -prepoznavanje harmoničnih in kontrapunktičnih lastnosti dela -prepoznavanje orkestracije del







Assessment:

Način: Ustna vprašanja in preverjanje praktičnega znanja: igranje lastne skladbe ali skladbe skladateljev 20. stol. (I. Stravinski) za večjo simfonično sestavo, ki vsebuje c, f, g ključe in transponirajoče instrumente naloge, projekt) Ocene: 6-10 pozitivno oz. 1-5 negativno ,v skladu s Statutom UL in pravilnikom AG.



Doc. Marko Hribernik -A. Ajdič: Brata,Ljubljanska opera 2007 -M. Kogoj: Črne maske, Ljubljanska, Mariborska opera 2011/12 -J. Golob :Ljubezen Kapital, Ljubljanska opera 2012 -Simfonični koncerti: - RTV simfonični orkester2009, Festival Ljubljana -Mariborska filharmonija, 2005, 2010….


Predmet: Pedagogika in andragogika 1 (splošni pedagoški modul 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

1 ali 2 1-2 ali 3-4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 90 5/12 (3+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Tadej Vidmar, doc. dr. Irena Lesar

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja

Vsebina:


- Opredelitev osnovnih pojmov: pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije;

- šola kot družbena institucija: šola in ideologija (šola kot ideološki

aparat države in pojav »prikritega kurikuluma«; potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna/šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri; sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo /pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole/, etično-strokovna

odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije);

vzgojne dimenzije šolskega programa (dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik; pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole; šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost; sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost, inkluzivnost; upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psih

oloških pravic otroka v institucionalni vzgoji);

- izobraževanje in učenje odraslih. Potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus.


- Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. (str. 43-97). - Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. (101 str.). - Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne

vzgoje). Ljubljana: VIJA. (str. 11-83). - Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna

pedagogika, št. 4/2003, str. 8-28. Relevantni članki iz domače in tuje literature, dostopne v knjižnicah in na svetovnem spletu.



- Poznavanje dejavnikov formiranja in delovanja šole kot institucije;

- opredelitev vloge učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu;

- razumevanje pomena temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole;

- načini reševanja disciplinskih konfliktov ter oblikovanje primerne klime odnosov v skladu z

etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri; - usvajanje temeljnih znanj s področja

izobraževanja odraslih in spoznavanje različnih pristopov, metod in načinov dela z odraslimi;

- prepoznavanje in analiziranje problemov in situacij izobraževanja odraslih v šolah in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja;

uporabljanje pridobljenih spoznanj za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja; - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri; - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso; - je usposobljen/a za kritično analiziranje in sintetiziranje tudi drugih področij družbenega udejstvovanja, s čimer more aktivno in kompetentno delovati v družbi.




Predavanja z diskusijskimi vložki, samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 1 za Splošni pedagoški modul I je pisni izpit. Ocene so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).



Dr. Irena LESAR, docentka

1) LESAR, Irena, ČUK, Ivan, PEČEK, Mojca. Prepoznane lastnosti, ki pojasnjujejo učni uspeh običajnih učencev in učencev s posebnimi potrebami. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 3/4, str. 3-19

2) LESAR, Irena, PEČEK, Mojca. Education (edukacija) versus "upbringing and teaching/learning" (vzgoja in izobraževanje) - terminological problems and their implications in practice. V: PROTNER, Edvard (ur.), WAKOUNIG, Vladimir (ur.), KROFLIČ, Robi (ur.). Pädagogische Konzeptionen zwischen Vergangenheit und Zukunft : Ambivalenzen, Begriffsverwirrungen und Reformeifer, (Erziehung in Wissenschaft und Praxis, Bd 4). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2009, str. 63-74. [COBISS.SI-ID 8034633]

3) LESAR, Irena. Šola za vse? : ideja inkluzije v šolskih sistemih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009. VII, 280 str., ilustr. ISBN 978-961-253-044-0. [COBISS.SI-ID 248658176]




Predmet: Pedagogika in andragogika 2 (splošni pedagoški modul 2)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

2 ali 3 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3(8) (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Tadej Vidmar, doc. dr. Irena Lesar

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 2. letnik.

Vsebina:


Na podlagi analize primerov iz zgodovine in analize obstoječega stanja študentke in študenti poglobljeno spoznavajo: - razne dimenzije in kontekste vzgoje in

izobraževanja, - položaj šole kot družbene institucije, - razmerje med šolo in državo, - razmerje med učiteljem in družbo ter učiteljem

in učencem, - stopnje v razvoju otroka s pedagoškega vidika, izobraževanje in učenje kot permanenten in kontinuiran vseživljenjski ciklus.


- Platon. (1995). Država. Ljubljana: Mihelač. - Rabelais, F. (1981). Gargantua in Pantagruel. Ljubljana: Cankarjeva založba. - Ozvald, K. (2000). Kulturna pedagogika. Ljubjana: Jutro – ACS. - Makarenko. A. S. (1950). Pedagoška pesnitev. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rousseau, J. J. (1997). Emil ali O vzgoji. Novo mesto: Pedagoška obzorja. - Komenský, J. A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja. - Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. - Kant, I. (1997). O pedagogiki. Phainomena, let. 6, št. 19/20, str. 36-44. Vsak študent oz. študentka se na podlagi razpisanih tem odloči za pripravo seminarske naloge, za katero, po posvetovanju z učiteljem, izbere ustrezno literaturo. Predvidena je relevantna domača in tuja literatura, dostopna v knjižnicah in na svetovnem spletu.



- Poglobljeno spoznavanje konceptov, poskusov in praktičnih rešitev, ki so odločilno vplivali na zasnovo in delovanje šole kot institucije ter na vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu;

- poglabljanje in razširjanje znanj s področja izobraževanja in učenja odraslih;

- razumevanje pomena temeljnih usmeritev s področja vzgoje in izobraževanja na osnovi praktičnih primerov;

uporabljanje usvojenih znanj za lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - razume terminologijo in zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa; - pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja;. - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri; - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter vzgojno in izobraževalno prakso; - je usposobljen/a za kritično analizo in sintezo tudi na drugih področjih družbenega udejstvovanja, s čimer lahko aktivno in kompetentno deluje v družbi.




Samostojni študij literature z namenom samostojne priprave seminarske naloge. Individualne konzultacije. Prisotnost pri predstavitvi seminarskih nalog.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 2 za Splošni pedagoški modul II je v obliki priprave seminarske naloge in njene predstavitve v skupini (65%) ter prisotnosti in aktivnemu sodelovanju pri predstavitvah seminarskih nalog (35%). Ocene delnega izpita so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. .Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula.



Dr. Irena LESAR, docentka - LESAR, Irena, ČUK, Ivan, PEČEK, Mojca. Prepoznane lastnosti, ki pojasnjujejo učni uspeh običajnih

učencev in učencev s posebnimi potrebami. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 3/4, str. 3-19 - LESAR, Irena, PEČEK, Mojca. Education (edukacija) versus "upbringing and teaching/learning" (vzgoja in

izobraževanje) - terminological problems and their implications in practice. V: PROTNER, Edvard (ur.), WAKOUNIG, Vladimir (ur.), KROFLIČ, Robi (ur.). Pädagogische Konzeptionen zwischen Vergangenheit und Zukunft : Ambivalenzen, Begriffsverwirrungen und Reformeifer, (Erziehung in Wissenschaft und Praxis, Bd 4). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2009, str. 63-74. [COBISS.SI-ID 8034633]

- LESAR, Irena. Šola za vse? : ideja inkluzije v šolskih sistemih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009. VII, 280 str., ilustr. ISBN 978-961-253-044-0. [COBISS.SI-ID 248658176]




Predmet: Pedagogika in andragogika za instrumentaliste (pedagoški modul)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Strokovni izbirni 2 ali 3 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6/15 (3+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Tadej Vidmar, nosilec: doc. dr. Irena Lesar

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezen letnik, izbira pedagoškega modula.

Vsebina:


• Opredelitev osnovnih pojmov. Pedagogika kot znanost, teorija, umetnost ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije. Odnos med vzgojo in izobraževanjem. • Šola kot družbena institucija. - Šola in ideologija. Šola kot ideološki aparat države in pojav »prikritega kurikuluma.« Potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna-šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri. Sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo (pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole). Etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije. - Vzgojne dimenzije šolskega programa. Dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik. Pravni in pedagoški vidik

zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole. Šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost. Upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravic otroka v institucionalni vzgoji. • Teoretski in praktični problemi razvoja otroka s pedagoškega vidika Temeljne značilnosti fizičnega in psihičnega razvoja otroka ter razvoja njegove moralnosti. Identifikacija kot medij moralne vzgoje. Osnovna načela razvoja moralnega razsojanja. Oblikovanje principa avtoritete. • Izobraževanje in učenje odraslih. Potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus.


Temeljna literatura. • Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA. • Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003. Priporočena literatura. • Althusser, L. (2000). Izbrani spisi. Ljubljana: Založba /*cf. • Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. • Pavlovič, Z. (1993). Psihološke pravice otroka. Radovljica: Didakta. • Peček, M. (1998). Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.



Predmet seznanja študente in študentke z dejavniki, ki vplivajo na formiranje in delovanje šole kot institucije, prav tako pa opredeljuje vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Omogoči jim, da s pridobitvijo temeljnih znanj s področja izobraževanja odraslih uporabijo različne pristope, metode in načine dela z odraslimi. Študent(ka): • Razume pomen temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole. • Zna reševati disciplinske konflikte ter

oblikovati primerno klimo odnosov, v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri. • Zna prepoznavati in analizirati probleme in situacije izobraževanja odraslih v šolah in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja. • Zna uporabiti pridobljena spoznanja za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.



Študent(ka) razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja. Študent(ka) zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri Študent(ka) zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso. Študent(ka) je zna kritično analizirati in sintetizirati tudi druga področja družbenega udejstvovanja, s čimer mu je omogočeno aktivno in kompetentno delovanje v družbi.




Predavanja z diskusijskimi vložki. Samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.



Assessment:

Pisni izpit (sestavlja 40 % ocene celotnega pedagoškega modula) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene 1-5 negativne, 6-10 pa pozitivne.



doc. dr. Tadej Vidmar , nosilec: doc. dr. Irena Lesar


Predmet: Pedagoška praksa 1

Course title:




Semester Semester


1 ali 2 ali 3

1, 2 ali 3, 4 ali 5, 6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

15 20 10 45 3 (2+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial: slovenski


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik in sočasno opravljanje predmeta Specialna glasbena didaktika 1 - glasbena vzgoja za najmlajše. Pogoj za pristop k izpitu je 100 % prisotnost na hospitacijah, opravljeni vsi učni nastopi ter druge študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


Glasbenopedagoška praksa 1: cilji, oblike, dokumentacija, vrednotenje;

hospitacije: opazovalni kriteriji, pisna in ustna refleksija;

modeli glasbenih dejavnosti v vrtcih, na predšolski stopnji v glasbeni šoli in v prvih treh razredih osnovne šole;

načrtovanje pouka na predšolski stopnji v glasbeni šoli. Podrobna pisna priprava za učno uro Predšolske glasbene vzgoje in Glasbene pripravnice. Izvedba in refleksija;

načrtovanje pouka glasbene vzgoje v prvih treh razredih osnovne šole. glasbeni šoli. Podrobna pisna priprava za učno uro

glasbene vzgoje v 1., 2. in 3. razredu. Izvedba in refleksija;

kriteriji vrednotenja izvedene samostojne učne ure. Procesni vidik in vidik glasbeno-pedagoških dosežkov;

problemi pri vodenju skupinskega in razrednega dela. Rešitve iz prakse za prakso;

pedagoška dokumentacija.


- Glasbena vzgoja (Skupni predmet) (2002): Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. (48 str.)

- aktualni didaktični kompleti različnih avtorjev in založb za pouk v programih Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica v GŠ ter za glasbeno vzgojo v 1. triletju OŠ

- Nograšek M., Virant Iršič K. (2005): Piške sem pasla. Priročnik. DZS. Ljubljana. (199) str.) - Voglar M. (2004): Rad imam glasbo. 4 zgoščenke. Panika records. Kranj - Voglar M., Nograšek M. (2006): Majhna sem bila. DZS. Ljubljana. (211 str.) - Zadnik K.(2005): Opisno ocenjevanje glasbenega razvoja pet-in šestletnih otrok. Educa. Nova Gorica.

(102 str.) - Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti. Predšolska glasbena vzgoja. Glasbena

pripravnica. http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/ - Predšolska vzgoja. Vrste programov. Kurikulum za vrtce.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/vrste_programov/ * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



Fleksibilna uporaba teoretičnega in praktičnega znanja iz Specialne glasbene didaktike 1 - glasbene vzgoje za najmlajše in drugih predmetov/modulov v pedagoški praksi;

opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja in dosežkov otrok pri glasbenih dejavnostih v vrtcih ter pri glasbenem pouku na predšolski stopnji v glasbeni šoli (GŠ) in v prvih treh razredih osnovne šole (OŠ);

opazovanje in spremljanje dela izkušenih vzgojiteljev pri glasbenih dejavnostih v vrtcih in izkušenih učiteljev pri učnih urah na predšolski stopnji GŠ in v prvih treh razredih OŠ;

razvijanje spretnosti ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja ter sposobnosti za upravljanje s časom;

vodeno pridobivanje praktičnih izkušenj pri izvajanju posameznih glasbenih dejavnosti in učnih ur na predšolski stopnji v GŠ in v prvih treh razredih OŠ;

uporabljanje IKT v procesu učenja in poučevanja glasbe;

razvijanje sposobnosti za refleksijo in samorefleksijo glasbenopedagoške prakse;


http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/vrste_programov/

uzaveščanje širšega konteksta vzgojno-izobraževalnih ustanov in prilagajanje spreminjajočim se profesionalnim okoljem;

razvijanje profesionalne odgovornosti in interesa za vseživljenjsko učenje.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka

zna opazovati in spremljati učni proces;

zna napisati učno pripravo za pouk v programih predšolske glasbene vzgoje v GŠ in za glasbeno vzgojo v prvih treh razredih OŠ;

razume ciljno in procesno-razvojno načrtovanje glasbenih dejavnosti in učnih ur glasbe na predšolski stopnji v vrtcu in GŠ ter v prvih treh razredih OŠ;


uporablja usvojena znanja, sposobnosti in spretnosti pri hospitacijah, učnih nastopih in analizi pedagoške prakse;

pridobiva prve pedagoške izkušnje pri izvajanju glasbenih dejavnosti in učnih ur;

uporablja evalvacijske kriterije pri vrednotenju svojega pedagoškega dela in dela kolegov;

uporablja IKT pri načrtovanju in izvedbi učnih ur;

reflektira hospitacije in učne nastope in razvije sposobnost samorefleksije;

razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za vodenje razreda;

razvija poklicno samopodobo, profesionalno odgovornost in interes za vseživljenjsko učenje;

uzavešča širši kontekst delovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov.



Ilustrativno-demonstracijska metoda, nastopi, metode glasbenega učenja, izkušenjsko učenje, metoda dela s tekstom in zvočnimi gradivi, metoda razlaganja, metoda pogovora.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Predmet Pedagoška praksa 1 je zaključen, ko študent opravi vse obvezne hospitacije in učne nastope ter odda spremljajočo

Enakovredni % deleži posameznih sestavin


pisno dokumentacijo. Analize hospitacij in samorefleksije učnih nastopov se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Samostojni učni nastopi (priprava, analiza, izvedba) se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Pedagoške prakse I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10, je opravil) vseh njenih sestavin (povprečna ocena).


- Rotar Pance, B. (2006): Motivacija - ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa, Melior, 2006. 118 str., [COBISS.SI-ID 224286208]

- Rotar Pance, B. (2006): Poti do glasbenih znanj. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.), FELDA, D. (ur.), ROŽAC-DAROVEC, V.(ur.), DAROVEC, D. (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 535-542. [COBISS.SI-ID 2173911]

- Rotar Pance, B. (2008): Izobraževanje učiteljev glasbe v evropskih državah v projektu meNET. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2008, zv. 10, str. 25-39. [COBISS.SI-ID 1990279]

- Gall, M., Rotar Pance, B., Brändström, S., Sammer, G., Stöger, C. (2011): Learning from each other : music teacher training in Europe with a special focus on England, Slovenia. V: LIIMETS, Airi (ur.), MÄESALU, Marit (ur.). Music inside and outside the school, (Baltische Studien zur Erziehungs und Sozialwissenschaft, Bd. 21). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2011, str. 235-344. [COBISS.SI-ID 2153607]







Course title:




Semester Semester


2 ali 3

3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

5 10 75 90 6 (3+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik in sočasno opravljanje predmeta Specialna glasbena didaktika 2 - glasbena vzgoja v OŠ. Pogoj za pristop k izpitu je 100 % prisotnost na hospitacijah, opravljeni vsi učni nastopi in dvotedenska strnjena pedagoška praksa ter druge študijske naloge in izdelki.

Vsebina:


Glasbenopedagoška praksa 2: cilji, oblike, dokumentacija, vrednotenje.

Hospitacije: opazovalni kriteriji, pisna in ustna refleksija.

Modeli glasbenih dejavnosti v drugem in tretjem triletju OŠ pri glasbeni vzgoji (GV) kot obveznem predmetu in pri glasbenih izbirnih predmetih.

Načrtovanje pouka GV v drugem in tretjem triletju OŠ. Podrobne pisne priprave za učne ure GV v razredih drugega in tretjega triletja OŠ. Izvedba učnih ur in refleksija.

Kriteriji vrednotenja izvedenih samostojnih

učnih ur. Procesni vidik in vidik glasbeno-pedagoških dosežkov.

Problemi pri vodenju skupinskega in razrednega dela. Rešitve iz prakse za prakso.

Pedagoška dokumentacija.

Dvotedenska strnjena pedagoška praksa. Dnevnik pedagoške prakse. Navodila, vsebina, vprašanja za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoškega dela.


- Aktualni didaktični kompleti različnih avtorjev in založb za pouk glasbene vzgoje v drugem in tretjem triletju OŠ.

- Das Kanon Buch (1999). Schott Music International. GmbH& Co.KG. Mainz. (351 str., izbor). - Glasbena vzgoja (Skupni predmet) (2002). Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja Zavod

RS za šolstvo, Ljubljana. (48 str.) - Glasba: Ansambelska igra; Glasbena dela; Glasbeni projekt. (izbirni predmet) (2002). Učni načrt. Izbirni

predmet. Program osnovnošolskega izobraževanja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (34 str.) - Klaviatura in računalnik (Izbirni predmet) (2005). Učni načrt. Izbirni predmet. Program osnovnošolskega

izobraževanja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (12 str.) - Oblak, B. (1995): Pesmi sveta. DZS. Ljubljana. (224 str.) - Pesek, A., Pettan S. (2000): Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. MK. Ljubljana. (63 str. + zvočno

gradivo) - Prel, M. in sod. /ur./ (2005): Zapojmo in zaigrajmo. Pesmarica z besedili in notnimi zapisi. MK.

Ljubljana. (142 str.) * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



- Fleksibilna uporaba teoretičnega znanja iz Specialne glasbene didaktike 2 – glasbene vzgoje v OŠ in drugih predmetov/modulov v pedagoški praksi;

- opazovanje in spremljanje dela izkušenih osnovnošolskih učiteljev glasbe;

- opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja in dosežkov učencev pri glasbenem pouku v drugem in tretjem triletju OŠ;

- razvijanje spretnosti ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja ter izvajanja učnih ur glasbene vzgoje v drugem in tretjem triletju OŠ;

- obvladovanje osnovnih metod in tehnik poučevanja glasbene vzgoje ter vodenja razreda;

- uporabljanje IKT v procesu učenja in poučevanja glasbe;

- razvijanje sposobnosti za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoške prakse;

- uvajanje v različne oblike glasbeno-pedagoškega dela (individualno, partnersko, timsko delo) ;

- uzaveščanje širšega konteksta vzgojno-izobraževalnih ustanov in prilagajanje spreminjajočim se profesionalnim okoljem;

- razvijanje profesionalne odgovornosti in interesa za vseživljenjsko učenje.




zna opazovati in spremljati učni proces;

zna napisati učno pripravo za pouk glasbene vzgoje v drugem in tretjem triletju OŠ in za glasbeno-izbirne predmete;

pozna in razume sodobno načrtovanje glasbenih dejavnosti in pouka v drugem in tretjem triletju osnovne šole;


uporablja usvojena znanja, sposobnosti in spretnosti pri hospitacijah, učnih nastopih in analizi strnjene pedagoške prakse;

pridobiva prve pedagoške izkušnje pri izvajanju učnih ur glasbene vzgoje v drugem in tretjem triletju OŠ in glasbeno-izbirnih predmetov;



reflektira hospitacije in učne nastope in razvije sposobnost samorefleksije;


razvija poklicno samopodobo, profesionalno odgovornost in interes za vseživljenjsko učenje;







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Predmet Pedagoška praksa 2 je zaključen, ko študent opravi vse obvezne hospitacije, učne nastope in dvotedensko strnjeno prakso ter odda dnevnik



glasbenopedagoške prakse in ostalo zahtevano pisno dokumentacijo. Slednja se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Samostojni učni nastopi (priprava, analiza, izvedba) in dnevnik glasbenopedagoške prakse se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Pedagoške prakse 2 je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10, je opravil) vseh njenih sestavin (povprečna ocena).


- ROTAR PANCE, Branka. Interdisciplinary connections in Slovenian primary school music education. V: LIIMETS, Airi (ur.), MÄESALU, Marit (ur.). Music inside and outside the school, (Baltische Studien zur Erziehungs und Sozialwissenschaft, Bd. 21). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2011, str. 465-480. [COBISS.SI-ID 2153863]

- ROTAR PANCE, Branka. Glasbena vzgoja. V: URANKAR POČKAJ, Mojca (ur.), MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, PEČJAK, Sonja, KRANJC, Simona, KORDIGEL ABERŠEK, Metka, SAKSIDA, Igor, ŽAKELJ, Amalija, MAGAJNA, Zlatan, LEPIČNIK-VODOPIVEC, Jurka, GRUBELNIK, Vladimir, REPNIK, Robert, DUH, Matjaž, VIDEMŠEK, Mateja, ROTAR PANCE, Branka, RIBIČ, Marija, KERN, Milka. Lili in Bine, [Priročnik za poučevanje in medpredmetno povezovanje v prvem triletju]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2011, str. 112-122. [COBISS.SI-ID 2251655]

- Rotar Pance B. (2007): Visualisation of Music Content as Stimulation for the Acitivities in the Framework of Elementary Music Education.V: Kodejška, M. (ur.), Kozinova, M. (ur.), Miššikova, M. (ur.). Everything depends on a good beginning. Charles University. Faculty of Education. Prague. Str. 116 –119.





Course title:




Semester Semester


3

5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

5 10 75 90 6 (3+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik in predhodno opravljena predmeta Specialna glasbena vzgoja 2 – glasbena vzgoja v OŠ in Pedagoška praksa 2. Pogoj za pristop k izpitu je 100 % prisotnost na hospitacijah, opravljeni vsi učni nastopi in dvotedenska strnjena pedagoška praksa ter druge študijske naloge in izdelki. Študent mora vzporedno opravljati tudi predmet Pedagoška praksa 3 .

Vsebina:


- Glasbenopedagoška praksa III: cilji, oblike, dokumentacija, vrednotenje.

- Hospitacije: opazovalni kriteriji, pisna in ustna refleksija.

- Modeli glasbenih dejavnosti pri pouku glasbe na srednješolski ravni izobraževanja.

- Načrtovanje pouka glasbe v srednješolskih izobraževalnih programih. Podrobne pisne priprave za učne ure glasbe, izvedba učnih ur in refleksija.

- Kriteriji vrednotenja izvedenih samostojnih

učnih ur. Procesni vidik in vidik glasbeno-pedagoških dosežkov.

- Problemi pri vodenju razrednega dela. Rešitve iz prakse za prakso.

- Pedagoška dokumentacija. - Dvotedenska strnjena pedagoška praksa.

Dnevnik pedagoške prakse. Navodila, vsebina, vprašanja za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoškega dela.


- Das Kanon Buch (1999). Schott Music International. GmbH& Co.KG. Mainz. (351 str., izbor). - Kern, R., Kern, W. (1998): Unterrichtspraxis Music. 1 . zv. (56 str. + CD), 2. zv. (80 str. + CD), 3. zv. (80

str. + CD). Helbling. RUM (Innsbruck). - Kopač V. (2001): Glasba v gimnaziji. DZS. Ljubljana. (103 str.) - Lebič, L., Loparnik B. (1982): Umetnostna vzgoja. Osnove glasbene umetnosti. MK. Ljubljana. (304 str.) - Maierhofer, L., Kern, W. (1992): Sing & swing. Das Schulliederbuch. Helbling. Rum/Innsbruck. (352 str.) - Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič S. (2007): Glasba 1. Učbenik za glasbo v prvem letniku

gimnazije. MK. Ljubljana. (164 str., 4 priloženi CD-ji) - Može F. (2006): Glasbena umetnost. Samostojni delovni zvezek za glasbo v gimnazijah. Šolski center.

Novo mesto. (120 str.) - Može F. (2006): Glasbena umetnost. Samostojni delovni zvezek za glasbo v srednjih strokovnih in

poklicnih šolah. Šolski center. Novo mesto. (112 str.) - Šivic, U. (ur.), Komavec, M. (ur.), Pušenjak, M. (ur.): Družinska pesmarica. 100 slovenskih ljudskih in

ponarodelih pesmi. MK. Ljubljana. (223 str., izbor) - Glasba. Predmetni katalog. Učni načrt.

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2005/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm#I

* Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



- Fleksibilna uporaba teoretičnega znanja iz Specialne glasbene didaktike- glasbe v srednjem šolstvu v pedagoški praksi;

- opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja in dosežkov dijakov pri pouku glasbe ter dela izkušenih učiteljev glasbe;

- razvijanje spretnosti ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja ter izvajanja učnih ur glasbe na srednješolski ravni izobraževanja;

- obvladovanje osnovnih metod in tehnik poučevanja glasbe ter vodenja razreda na srednješolski ravni izobraževanja;

- uporabljanje IKT v procesu učenja in poučevanja glasbe;

- razvijanje sposobnosti za refleksijo in samorefleksijo glasbeno-pedagoške prakse;

- uvajanje v različne oblike glasbeno-pedagoškega dela (individualno, partnersko, timsko delo);

- uzaveščanje širšega konteksta izobraževalnih



ustanov in prilagajanje spreminjajočim se profesionalnim okoljem;

- razvijanje profesionalne odgovornosti in interesa za vseživljenjsko učenje.




zna analitično opazovati in spremljati učni proces;

zna napisati učno pripravo za pouk glasbe v srednješolskih izobraževalnih programih;

razume ciljno in procesno-razvojno načrtovanje glasbenih dejavnosti in učnih ur glasbe v srednješolskih izobraževalnih programih;


uporablja usvojena znanja, sposobnosti in spretnosti pri hospitacijah, učnih nastopih in analizi strnjene pedagoške prakse;

pridobiva pedagoške izkušnje pri izvajanju glasbenih dejavnosti in učnih ur;



reflektira hospitacije in učne nastope in poglablja sposobnost samorefleksije;


razvija poklicno samopodobo, profesionalno odgovornost in poglablja interes za vseživljenjsko učenje;







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Predmet Pedagoška praksa 3 je zaključen, ko študent opravi vse obvezne hospitacije, učne nastope in dvotedensko strnjeno prakso ter odda dnevnik glasbenopedagoške prakse in ostalo zahtevano pisno dokumentacijo. Slednja se



oceni opisno: je opravil/ni opravil. Samostojni učni nastopi (priprava, analiza, izvedba) in dnevnik glasbenopedagoške prakse se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.











Predmet: Petje 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 540 20 (11+9)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, doc. Pija Brodnik

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa petje Pogoj za opravljanje izpita: -Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 1 in 2, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program tehničnih vaj, ki odpravljajo pomanjkljivosti in vodijo študenta k nadaljnemu razvoju glasu (vokalize, staccato vaje, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice , 'voix mixte ', stilno okraševanje,…) Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


-Antična arija ali pesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 5 (pet ) (arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti, J.B. Bononcini, G. Caccini, F. Durante, itd. pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. ) -lažja arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve ) (iz različnih stilnih obdobij skladateljev kot npr: J. B. Pergolesi, A. Vivaldi, G. F. Haendel, W. A. Mozart, itd.) -samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest ) (obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A. Mozart, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg, itd.) -slovenski samospev…najmanj 4 (štiri ) -operna arija…najmanj 2( dve) (primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)



Spoznavanje in obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje: glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila, poglobljeno spoznavanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del. Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.



Znanje in razumevanje: • vrednotenje tehničnega obvladovanja glasu • vrednotenje stilnega podajanja interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komornem petju ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja • sposobnost kontrole telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod za obvladovanje glasu


• poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize • Uporaba tehničnega in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi



Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka, -1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija, -3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature, -1 (en) slovenski samospev, -1 (eno) operno arijo Program kandidat izvaja na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ), 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ), 8 – prav dobro ( solidni rezultati ), 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ), 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ), 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)



doc. Pia Brodnik

solistka na European festival of Sacred baroque music, Cluj, Romunija, Trieste, Italija, 2010

solistični recital na 9. poletnem festivalu Studenec, 2009

izdaja solistične zgoščenke Luštno je vigred, 2008 Doc. Marjan Trček

- J.S.Bach:Pasijon po Janezu, Mariborska filharmonija, dir.U.Lajovic; - J.Haydn: Missa in tempore belli, Orkester SF, dir. J.Kovacs; - W.A. Mozart: Requiem, Zagrebška filharmonija, dir.M.Horvat;

Red. prof. Eva Novšak Houška CD zgoščenke: 1. Slovenska filharmonija.dir.J.Kovacz, L.Lebič:Požgana trava J.Haydn:Missa in tempore belli- SF 995017 2. Slovenska filharmonija,G.Mahler. Simfonija št.3 v d-molu, SF 996026 3. Musica Slovenica, Jakob Jež.Gozdni odmevi, Helidon-6.711 595


Predmet: Petje 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 540 20 (10+10)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof., Pija Brodnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 1 Pogoj za opravljanje izpita: -Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 4 in 5, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (težje vokalize, staccato vaje v večjem obsegu, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v obsegu do undecime, izpopolnjevanje težjih stilnih okraskov, …) Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


Antična arija ali pesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 3 (tri ) (težje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti, B. Marcello, Ch. W. Gluck, J. P. Martini, G. Caccini, F. Durante, itd… s poudarkom na razvijanju intenzivnega legata in stilnem okraševanju.) težje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. ) -arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve) ( različnih skladateljev od baroka do romantike) -zahtevnejši samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest ) ( obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A. Mozart, L. van Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg, itd.) -lažji samospevi 20.in 21. stol. različnih avtorjev…najmanj 4 (štiri ) -zahtevnejši slovenski samospevi…najmanj 4 (štiri ) -operna arija…najmanj 2 (dve) (primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)



Obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu, glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje težjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del. Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.



sposobnost kontrole telesa in obvladovanje glasu pri zahtevnejših skladbah

sposobnost glasbeno – umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji



Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski praksi

Vrednotenje obvladovanja glasu za izražanje različnih čustvenih stanj

vrednotenje umetniškega podajanja

pri izvajalski praksi

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komornem petju )

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini


glasbe)

analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka, -1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija, -3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature, -1 (en) samospev 20. ali 21. stol. , -1 (en) slovenski samospev, -1 (eno) operno arijo Program kandidat izvaja na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)



red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof. Pija Brodnik


Predmet: Petje 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 540 20 (10+10)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof. Pija Brodnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 2 Pogoj za opravljanje izpita: -Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 5 in 6, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program težjih tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja eventuelne pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (težje vokalize, staccato vaje v obsegu 8+5, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v celotnem obsegu, izpopolnjevanje težjih stilnih okraskov, …) Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


-Pesem ali arija starih mojstrov… najmanj 3 (tri) (težje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat s poudarkom na stilno poglobljenem umetniškem izvajanju in okraševanju.) težje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. ) -arija iz oratorija, maše, kantate ali koncertna arija…, najmanj 2 (dve) ( različnih skladateljev od baroka do sodobnosti) - samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest) ( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 20. stol.) - samospevi iz svetovne lit. različnih avtorjev 20. in 21. stol. …najmanj 4 (štiri) - slovenski samospevi …najmanj 4 (štiri) ( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 21.stol) -operna arija…najmanj 2 (dve) (primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij in avtorjev, kar omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje) Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere 2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov izbere 1 (eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate več, glede na naravo glasu in usmeritev.



Obvladovanje težjih tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu, celotnega glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje težjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del. Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.



zmožnost kontrole telesa in obvladovanje glasu pri zahtevnejših in težjih skladbah

sposobnost poglobljenega glasbeno – umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji


Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski praksi

Vrednotenje obvladovanja telesa in glasu za izražanje različnih čustvenih stanj

vrednotenje umetniškega podajanja

pri izvajalski praksi

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorno petje, orkestru )


poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka, -1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija, -4 (štiri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature, -1 (en) samospev 20. ali 21. stol., -2 (dva) slovenski samospev, -1 (eno) operno arijo Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere 2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov odpoje 1 (eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate, glede na naravo glasu in usmeritev. Program kandidat izvaja na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)



red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof. Pija Brodnik


Predmet: Plesna kompozicija 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

20 40 30 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Tanja Zgonc

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija b) redno obiskovanje predavanj oz. aktivna vključitev v pedagoški proces. Narava predmeta pogojuje sprotno preverjanje znanja in samostojnega dela ter je nadvse važno, da je študent pri pouku nenehoma dejavno angažiran. c) priprava na samostojno zaključno kompozicijo v paru. Mesec pred zaključkom se vzpostavijo pari (do takrat so se med vajami, improvizacijami menjavali). Par mora začeti z intenzivnim razvijanjem medsebojnega dialoga in skupaj pripraviti zaključno kompozicijo.

Vsebina:


Proces funkcionalnega ozaveščanja telesa, poteka z eno osnovnih gibalnih tehnik »kontakt improvizacijo«, ki pa vključuje tudi temeljne osnove Feldenkrais metode in Alexandrovega principa. a) vsaka ura se začne s sklopom ogrevalnih vaj: b) sistem vaj, ki potekajo v parih in omogočajo razvijanje dialoga z drugim telesom: c) Vodene improvizacije, študenta naučijo ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem oz. skupino

in ga vzpodbujajo v njegovi samostojni ustvarjalnosti, domišljiji, sugestivnosti, originalnosti in senzibilnosti. d) Razlika med abstraktno in kompozicijo s točno določeno vsebino. Z vajo »labirint« študent, poskuša združit vsa do takrat znana tehnična znanja veščin, ki jih učimo, z osebnim talentom in preddispozicijami. e) Uporaba videa: snemanje posameznih stopenj vodenih improvizacij oz. krajših študij ter ogled le teh. Študentje si ob tem razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.


Jacqueline M. Smith-Autard: »Dance composition«, Gremese Editore, 1996. Lynne Anne Blom and L. Tarin Chaplin: »The Moment of Movement Dance Improvisation«, Dance Books, 1989. Anna Triebel-Thome: »Feldenkrais«, Gräfe und Unzer Verlag, 1997. Ogled videa nekaterih priznanih tujih in domačih izvajalcev, ki v svojih predstavah uporabljajo »kontakt improvizacijo«: (Trisha Brown, DV 8, Wim Vandekeybus, Josef Nadj, Brane Potočan, Iztok Kovač).



Cilj predmeta je kontinuiran proces ozaveščanja telesa, delo s partnerjem in v skupini. Znanje vaj omogoča študentu pravilno uporabljanje teže svojega in telesa partnerja. Vaje omogočajo funkcionalno ozaveščanje centra telesa, kar služi boljšemu poznavanju svojega gibalnega aparata, s tem pa se možnost samostojne kreativnosti povečuje ter razvijejo lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost. Poleg ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem in skupino je cilj predmeta predvsem komunikativen, samostojen, kreativen in odgovoren gibalec/plesalec-igralec. S procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne pozornosti v odnosu do sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih specifičnih gibalnih zmožnosti. Z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije), si razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.



Študent naj bi bil konec letnika sposoben uporabiti pridobljeno znanje in razumevanje vaj iz kontakt improvizacije za funkcionalno in kontrolirano uporabo, tako svojega telesa kot tudi telesa partnerja in s pridobljenim znanjem v medsebojnem dialogu s partnerjem, razviti lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost ter postaviti zaključno kompozicijo. Študent uporabi tako teoretično kot praktično znanje in ga prenese v prakso pri drugih študijskih predmetih Razvijanje lastnega gibalnega nadzora, kritičen odnos do telesa in giba na sploh. Študent lahko pridobljeno znanje aplicira na različna področja timskega ali samostojnega ustvarjanja.






Assessment:

a) predavanja, na katerih študentje pridobijo teoretični okvir, predvsem pa praktična znanja b) tri krajše študije, ki so izčiščen rezultat idej in sprotnih gibnih materialov, ki so jih raziskovali pri vodeni improvizaciji c) zaključna kompozicija v paru

50% 20% 30%



izr. prof. Tanja Zgonc


Predmet: Pozavna 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Pozavna 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. mag. art. Kranjc Dusan

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti in znanja smeri pozavna in vpis v 1. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija literature za pozavno različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


E.Bozza Ballade

A.Guilmant Morceau Symphonique

B.Dvarionas Thema + Var.

M.Willson 76 Trombones

J.Kotsier Sonatina

C.Chaplin Oh That Chelo

P.Hindemith Sonate

C.M.Weber Romanze

S.Sulek Sonata

Korsakov Concerto

E.Sachse Concertino

V.Blazevic Konzert nr.1 + nr.2

F.Gräfe Koncert

E.Reiche Koncert

F.David Koncert

Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na mednarodnem nivoju in prilagajanje literature.



Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre na pozavno( pravilna drza, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih del) do sodobnih del. Izvajalska praksa ima poudarek na samozavestnem, prepričljivem in zanimivem nastopanju.



-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega telesa -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Vrednotenje tehničnega znanja instrumenta. -Vrednotenje interpretacije. -Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (komorna igra, orkester ). Poznavanja stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s podrocja.




Individualno delo s studenti, izvajalska praksa.



Assessment:

Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30 minut, ki vsebuje: koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo, orkesterska mesta. Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



doc. mag. art. Kranjc Dusan


Predmet: Pozavna 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 1 in vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno vseh obdobij, zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje. Spoznavanje orkestrske literature.


J. Guy Ropartz Piece in mi be Mineur, LarsErik Larsson Concertino, H.Meyer Sonate c-moll, J.B.LoeilletSonate g-moll, Didier Godel Sonata da Chiesa, G.Pergolesi Sinfonia, Margit ZimmermannTryptichon, J.B.Boismortier Sonate C-Dur, Johann L.Krebs Fantasia, Corelli Sonata in d-moll, Marcello Sonata in C Dur, G.F.Haendel Sonate g-moll , J.G.Mortimer Prelude and Dance, V. Kalabis Sonata, Jules Massenet Meditation, Bernhard Krol Capricio da Camera , John G.Mortimer: Ballade, Ernst Bloch: Symhony, Frank Martin: Ballade, Serocki: Sonatina, J Casterede: Concertino, S Stojowski : Fantasie, Bruno Bjelinsky: Tri bibliske legende, Jan Kotsier: Ludus Agonis, R. Schumann: 3 Romance, B.Günes: Promenade, Pavel Šivic: Balada, Uroš Krek: Theme Varie, Darijan Božič: Quaterni, Pavel Šivic: Most, Literatura se lahkjo dopolnjuje s skladbami podobne težavnosti, zlasti modernih



Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drze, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona. Uvajanje drugega instrumenta (alt pozavna). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Sposobnost glasbeno-umetniskega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji. Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri,orkestru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih predmetih). Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja.




Individualno delo s študentom Izvajalska praksa

Delež (v %) /


Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo vecje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo(Slovensko delo), odlomki iz orkestrske literature (5-10) Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Pozavna 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures:

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 2. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu. Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Andre Lafosse: Methode Complete, Andre Lafosse: VadeMecum, Eugene Bozza: Graphismes - graficna notacija, Nino Rota: Concerto, M.Spisak: Concerto, Arlene E.Sierra: Concerto with Wind Band , L. Gröndahl: Concert, H. Milentz: Concert für altposaune , L. Mozart: Concerto, Blaz Pucihar: 3 jazzy pieces, Tomaz Habe: Preludij in Caprice, Pavel Mihelcic: Sonata 80, Pavel Sivic: Deux Pieces de Concert Program predvideva skladbe za altovsko in tenorsko pozavno. Literatura se dopolnjuje s skladbami podobne težavnosti, zlasti modernih skladateljev


Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne in pihalne tehnike. Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji. Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso. Uvajanje tretjega instrumenta (baročna pozavna).



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi. Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri, orkestru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.




Individualno delo s študentom. Izvajalska praksa.



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50 minut programa, ki vsebuje: koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodično etudo (ali solo skladbo), moderno delo (slovensko delo), odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10). Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi


napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




Predmet: Psihologija (pedagoški modul)

Course title:




Semester Semester


Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe

1 ali 2, ali 3 1,2 ali 3,4 ali 5,6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 15 135 7/15 (3+4)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Cirila Peklaj, asist. mag. Barbara Smolej Fritz

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezen letnik obvezno opravljene vaje ter aktivno sodelovanje pri celotnem predmetu, so pogoj za pristop k izpitu

Vsebina:


• Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa. • Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos. • Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in lastne aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov. Svetovanje, pomoč staršem in učencem pri izbiri inštrumenta. • Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema. • Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje

pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja inštrumenta. • Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti. • Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Vpliv glasbe na posameznika (miselne procese, čustvovanje). • Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja. • Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja: sposobnosti (intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja inštrumenta, učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja. • Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. • Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin. Komunikacija in vodenje skupin (komornih, orkestra, zbora). Učiteljeva osebnost. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov. • Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (2004). Sensation and perception, Hoboken, NJ, John Wiley & Sons, 116-178, Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120. Habe, K. (2006). Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko- časovno sklepanje. Psihološka obzorja, 15/2, 53-66. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 26-50. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Parncutt, R., McPherson, G.E. (2002). The Science and Psychology of Music. Oxford: Oxford University Press, 3-63, 151-183, 335-353. Peklaj, C., Smolej-Fritz, B. (2006). Problemi preverjanja in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 19-25. Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy. Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-

106.



Pri predmetu Psihologija študenti spoznajo temeljna psihološka znanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri poučevanju inštrumenta, komorne igre, orkestra in zbora: • poznajo temeljne zakonitosti in dejavnike razvoja in jih znajo upoštevati pri svojem delu z učenci; • poznajo zakonitosti in oblike učenja in jih ustrezno uporabljajo glede na individualne značilnosti in potrebe učencev; • znajo spremljati, preverjati in vrednotiti napredovanje učencev ter jim dajati ustrezne povratne informacije; • znajo voditi različne skupine učencev in oblikovati optimalne pogoje za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine); • znajo vzpostaviti in ohranjati komunikacijo in sodelovanje z učenci z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci); • so usposobljeni za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.



Študent: • pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja, ki vplivajo na učenje inštrumenta; • razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja; • zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov, modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko učenje), razume povezavo med posamezno obliko učenja in učnimi rezultati; • pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti ustvarjalnih ljudi na področju glasbe; • razume proces pomnjenja in pozabljanja; • zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke, fizikalne in socialne); • pozna in razume značilnosti dobre


komunikacije in • vodenja skupin, pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega učnega okolja; • pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev; pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja. • opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci; • zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci; • zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev pri instrumentalnem pouku, • upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako vaditi v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja; • zna svetovati učencem in njihovim staršem pri izbiri inštrumenta; • zna uporabiti različne pristope za zmanjševanje izvajalske anksioznosti; • zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v skupini (komorni, orkestru, zboru);

zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka.

zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

razume povezavo med svojim načinom poučevanja in razvojem izvajalske anksioznosti pri učencih;

zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;

zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo,

se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti,

zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci),

je sposoben sodelovati v različnih timih.


predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge,



Assessment:

pozitivna ocena iz vaj in pisni izpit (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) Izpit predstavlja 40 % ocene pedagoškega modula. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.



izr. prof. dr. Cirila Peklaj, asist. mag. Barbara Smolej Fritz


Predmet: Psihologija 1 (splošni pedagoški modul 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

1 ali 2 1,2 ali 3,4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

45 15 90 5/12 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Cirila Peklaj, izr. prof.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja. Pri Psihologiji 1 morajo študenti obvezno opraviti vaje in kolokvij iz vaj ter aktivno sodelovati na kontaktnih urah.

Vsebina:


- Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa.

- Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos.

- Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in lastne aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov.

- Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema.

- Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje

spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja glasbe.

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke osnove moralnega razvoja.

Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (1999). Sensation and percption, Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers, Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 7-35. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy. Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50.



Pri Psihologiji 1 študenti usvojijo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju: - poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov

razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z učenci;

- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in potrebe učencev;

- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih informacij;

- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in

v širši skupnosti.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja; - razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja; - zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov); - zna uporabiti metode in tehnike opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci; - zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci; - zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov; - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso; - zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj; - zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.




Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge, portfolio.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio in individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Delni izpit iz Psihologije I za Splošni pedagoški modul I temelji na opravljenem


kolokviju iz vaj in pisnemu izpitu. Kolokvij in pisni izpit se ocenita: 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30% , pisni izpit pa 70% končne ocene izpita iz Psihologije I. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). .Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela


Red. prof. Cirila Peklaj - Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja.

Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50. - Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in

students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48, 333-347. - Peklaj, C. (2006). Cooperative activity and its potential for learning in tertiary education. Pshološka

obzorja, 15/3, 37-50.


Predmet: Psihologija 2 (splošni pedagoški modul 2)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

2 ali 3 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

45 15 90 5/8 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Cirila Peklaj, izr. prof.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 2. letnik. Pri Psihologiji 2 morajo imeti študenti obvezno opravljen delni modularni izpit iz Psihologije 1, opravljen seminar, pozitivno ocenjen portfolio in aktivno sodelovati na kontaktnih urah – vse to so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu Psihologija 2

Vsebina:


- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke osnove moralnega razvoja.

- Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.

- Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja: sposobnosti (intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja, učna motivacija,

osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

- Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihološki vidiki individualizacije in diferenciacije pouka.

- Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Učiteljeva osebnost. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

- Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik 9-32. Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-106.



Pri Psihologiji 2 študenti nadgrajujejo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:. - poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov

razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z učenci;

- poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in potrebe učencev;

- spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih informacij;

- sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - zna opredeliti modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko učenje); - pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti ustvarjalnih ljudi, zlasti z vidika glasbene ustvarjalnosti; - zna opredeliti in razume proces pomnjenja in pozabljanja; - zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke, fizikalne in socialne); - pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in vodenja skupin, pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega učnega okolja; - pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev s posebnimi potrebami; - pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja; - zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev; - upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako se učiti v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja; - zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v razredu; - zna pri poučevanju upoštevati značilnosti in potrebe učencev s posebnimi potrebami; - zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka; - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso; - zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj; - zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim


poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.



Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, individualne naloge, vodeni seminarji, portfolio, mini nastopi.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Portfolio in seminar se ocenita opisno: je opravil/ni opravil. Delni izpit iz Psihologije 2 za Splošni pedagoški modul II je pisni izpit. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula. . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela



Red. prof. Cirila Peklaj - Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja.

Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50. - Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in

students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48, 333-347. - Peklaj, C. (2006). Cooperative activity and its potential for learning in tertiary education. Pshološka

obzorja, 15/3, 37-50.


Predmet: Psihologija glasbe

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse 1 ali 2 ali 3 2 ali 4 ali 6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa

Vsebina:


Predmet zajema dva vsebinska sklopa: zgodovino in teorijo psihologije glasbe. V prvem sklopu se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji psihologije glasbe in dobijo pregled nad delom osnovnih teoretskih vsebin psihologije glasbe. Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi področji psihologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s sociologijo, psihologijo, epistemologijo, kognitivnimi vedami in kulturologijo.


John A. Sloboda. The Musical Mind: The Cognitive Psychology of Music. London: Oxford University Press, 1985. Klaus-Ernst Behne, Günter Kleinen in Helga de la Motte-Haber (ur.). Musikpsychologie. Zv.16. Göttingen: Hogrefe-Verlag, 2002. Clayton Roberts. The Logic of Historical Explanation. University Park, PA: Pennsylvania State University Press, 1996. Diana Deutsch (ur.). The Psychology of Music. 2. izd. Cognition and Perception (Paperback). New York: Academic Press, 1998.

Helga de la Motte-Haber. Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. D. J. Hargreaves in A. C. North, (ur.). The social psychology of music. Oxford: Oxford University Press, 1997. David Huron. The Ernest Bloch Lectures 1999. http://www.musiccog.ohio-state.edu/Music220/Bloch.lectures/ John. A. Sloboda (ur.). Generative processes in music. Oxford: Oxford University Press, 231–269. Albert Wellek. Musikpsychologie und Musikästhetik: Grundriss der systematischen Musikwissenschaft. 2. izd. Bonn: Bouvier Verlag Herbert Grundmann, 1982.



Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju psihologije glasbe. Študent poznajo del osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe. Študent vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih metodoloških in vsebinskih povezavah s sociologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, kognitivnimi vedami in kulturologijo.



Študent: pozna razvoj raziskovanja na področju psihologije glasbe; pozna del teoretskih področij znotraj psihologije glasbe. Vsebine predmeta zadevajo človekove vsakdanje izkušnje z glasbo in njegovo glasbeno inteligenco. Zato so pridobljena znanja uporabna zlasti na različnih ravneh pedagogike in pri vseh profilih poklicnega ukvarjanja z glasbo. Študent poglobi razumevanje vpetosti psihologije glasbe v muzikologijo. Študent poglablja razumevanje povezav med psihologijo glasbe in drugimi spoznavnoslovnimi disciplinami. Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno mišljenje na področju psihologije glasbe. Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature. Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.




Predavanja, vodeni individualni študij.



Assessment:

Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



Predmet: Rog 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Rog 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: Boštjan Lipovšek doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis v 1. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajlska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija literature za rog različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Etüde; Oscar Franz, Müller I., Neuling, J.S.Bach; Suita I. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss, L.Cherubini; Koncert v F-Duru, S.Mercadante; Concerto, W.A.Mozart; Koncert št.1, J.Rychlik, Sonatina H.Eccles; Sonata, G.F.Händl; Sonata v C-Duru, A.Abbott; Alla Caccia, E.Bozza; Chant Lointain, A.Dupuis; Variacije, R.Gliere; Intermezzo, Valse Triste, J.M.Damase; Pavane Varié, V.Lovec; Intrada, F.Juvanec; Pet fragmentov, Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature. Z vsakim letom mozne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.



Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona. Uvajanje drugega inštrumenta (alt pozavna). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega telesa. -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi Vrednotenje tehničnega znanja inštrumenta. -Vrednotenje interpretacije. -Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (komorna igra, orkester ). Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s področja.







Assessment:

Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodično etudo (ali solo skladbo), moderno delo, orkestrska mesta. Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),


8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


Boštjan Lipovšek doc.


Predmet: Rog 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 1 in vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Sistematično izpopolnjevanje literature za rog vseh obdobij, zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje. Spoznavanje orkesterske literature.


Etüde; Oscar Franz, Müller I.,Neuling, J.S.Bach; Suita II. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss, J.Haydn; Koncert št.2, M.Haydn; Koncert v D-Duru, F.A.Rosetti; Koncerta v d-molu ali Es-Duru, W.A.Mozart; Koncert št.3, C.Saint-Saens; Marceau de concert, U.Krek; Koncert, F.Danzi; Sonata v E-Duru, G.Ph.Telemann; Sonata v b-molu, G.F.Händl; Sonata v F-Duru, S.Vremšak, Sonatina, F.Strauss; Introdukcija, tema in variacije E.Bozza; Sur les cimes, H.Neuling; Bagatelle, J.Golob; Tri skladbe, C.Saint-Saens; Romanca v E-Duru F.Strauss; Nocturno, R.Gliere; Romanca, Nocturno, A.Glazunov; Reverie, M.Ravel; Pavane pour une infante

défunte, M.Arnold; Fantasy for solo horn, P.Merku; Metamorfosi di un canto popolare Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature. Z vsakim letom možne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.



Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona. Uvajanje drugega inštrumenta (alt pozavna). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Sposobnost glasbenoumetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji. Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri,orkesteru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih). Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja.







Assessment:

Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo vecje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo(Slovensko delo), odlomki iz orkestrske literature (5-10) Skladbe se igrajo na pamet Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati),


7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




Predmet: Rog 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 2 in vpis v 3. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Sistematično izpopolnjevanje literature za rog iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu. Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Etüde; Oscar Franz-Concert Etűden, Müller II.,Neuling, J.S.Bach; Suita III. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss, J.Haydn; Koncert št.1, W.A.Mozart; Koncert št.2, R.Strauss; Koncert št.1, L.E.Larsson; Concertino G.Jacob; Koncert, L.Cherubini, Sonata št.2, L.v.Beethoven; Sonata, H.Stevens; Sonata, P.Hindemith; Sonata (horn), B.Krol; Sonata, I.Petrić; Sonata, G.Rossini; Introdukcija, tema in variacije, R.Strauss; Andante E.Bozza; En foret, M.Bitch; Variation sur une Chanson Francaise, F.Poulenc; Elegie, J.Koetsier; Variacije D.Kirchner; Lamento d´Orfeo, P.Ramovš: Zvočna slika, S.Berge; Horn call, O.Ketting, Intrada, V.Bujanovski; Iprovizacije (Espania, Italia….)

Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature. Z vsakim letom možne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.



Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na rog, drže, dihalne in pihalne tehnike. Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji. Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso. Uvajanje tretjega instrumenta (naravno rog).



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.







Assessment:

Po zakjlucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50 minut programa, ki vsebuje: koncert (ali drugo vecje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo (slovensko delo), odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega


semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




Predmet: Saksofon 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Saksofon 1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. Matjaž Drevenšek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri Saksofon. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


skladb za saksofon solo, primerov moderne notacije…) združuje vse izrazne elemente – dinamiko, artikulacijo, agogiko, predvsem pa čisto intonacijo in tonsko oblikovanje ter pravilno fraziranje (poznavanje forme, analiziranje), pri igranju transkribcij pa študent spozna tudi stile različnih obdobij. Tekom študija, ki se v glavnem realizira na alt saksofonu, študent spoznava tudi ostale instrumente iz družine saksofonov (sopranino, sopran, tenor, bariton, bas). V skadu z učnim načrtom in sposobnostmi študenta izbereta profesor in študent takšen program, ki bo ob pravilnem in sistematičnem delu v študentu razvil potrebo po neprestanem izpopolnjevanju ter ga pripravil za uspešno učenje instrumenta na nižji ali srednji glasbeni šoli, igranje v profesionalnem (pihalnem) orkestru, v komorni skupini (kvartetu

saksofonov oz. drugih komornih formacijah, ki niso le saksofonske), nadpovprečnega študenta pa vzpodbudil k solističnemu nastopanju. Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja in na tej osnovi izdelava individualnega programa za izpopolnjevanje tehničnih elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), katere izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE J. Andersen: 24 grandes études op. 15 – Billaudot, W. Ferling: 48 etudes pour tous les saxophones - Leduc, J.–M. Londeix: Ecercices mecaniques II – Lemoine, M. Mule: Études variées – Leduc , E. Rousseau: Saxophone High Tones – Etoile Music, SONATE P. Creston: Sonata op. 19 – Shawnee, B. Heiden: Sonata – Schott, P. Hindemith: Sonata - Schott, R. Muczynski: Sonata op. 29 – Schirmer, C. Pascal: Sonatine – Durand KONCERTI P. Bonneau: Concerto – Leduc, E. Bozza: Concertino – Leduc, A. Glazunov: Concerto – Leduc, J. Rivier: Concertino – Salabert, OSTALA DELA E. Bozza: Piece breve – Leduc , J.M. Defaye: Ampélopsis – Leduc, B. Heiden: Solo – AMP, Schott, P. Maurice: Tableaux de Provence – Lemoine, D. Milhaud: Scaramouche – Salabert, R. Noda: Improvisation I – Leduc , P. Šavli: Ne trjeba črne tinte - Sloway, P. Šivic: Notturno (Evocazione) – Sloway, P. Šivic: Suita – DSS H. Tomasi: Ballade – Leduc



Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre - študent saksofona mora še naprej razvijati in obnavljati vse elemente tehnike instrumentalne igre – pravilno dihanje, igranje lestvic, akordov, intervalov, ornamentov itd. Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od romantike (prve saksofonske skladbe) do sodobnih del ter transkripcije del starejših stilnih obdobij. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



• sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • stilna interpretacija z osnovami analize • uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanja pri izvajalski praksi • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi o izvajalska praksa (tudi pri drugih predmeti reproduktivnega sklopa, npr. zbor, komorna igra, orkester) o poznavanje stilne interpretacije (pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe) o analiza - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih (analiza, harmonija, kontrapunkt) o razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostvaitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula




Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, korepeticije



Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 30 - 40 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi različnega karakterja - sonato ali suito - koncert - virtuozno delo Eno delo obveznbo na pamet Ocenjevalna lestvica: 10 – 6 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta



izr. prof. Matjaž Drevenšek


Predmet: Saksofon 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 1. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


• Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij • Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij. • Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE E. Bozza: 12 études – caprices – Leduc, J.-M. Londeix: Nouvelles études variées – Leduc, M. Mule: 53 études I – Leduc , A. Piazzola: Tango - études – Leduc, SONATE P.-M. Dubois: Sonate – Leduc, J. Absil: Sonate op. 115 – Lemoine, S. Osterc: Sonata – DSS, I. Petrić: Sonata – Pizzicato, E. Schulhoff: Hot-Sonate - Schott

KONCERTI P. Dešpalj: Concerto – Southern, P.-M. Dubois: Concerto – Leduc, J. Kalčič: Concertino – manuscript, J. Ibert: Concertino da camera – Leduc, OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No. 1 – Lemoine, R. Boutry: Divertimento – Leduc, J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc C. Debussy / V. David: Rhapsodie – Lemoine, P.-M. Dubois: Divertissement – Leduc, G. Gastinel: Dilemme – Choudens , I. Gotkovsky: Brillance – EFM, J.-P. Holstein: Suite irrévérencieuse – Lemoine, O. Macha: Plač Saxofonu – Cesky hudebni fond, R. Noda: Improvisation II, III – Leduc, P. Sancan: Lamento et rondo – Durand



• Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja • Razvijanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. • Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



• Sposobnost igranja v predpisanih tempih • Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize • Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi • Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi • Vrednostenje interpretacije • Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi • izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra, pihalni in simfonični orkester, zbor) • poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe) • poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt) • Razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostavitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula





Delež (v %) /


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi najmanj 40 minut programa, ki vsebuje vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi različnega karakterja - sonato ali suito - koncert - virtuozno delo Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega letnika. Del programa je potrebno izvajati na pamet (najmanj eno skladbo). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmet





Predmet: Saksofon 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 2 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


• Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij • Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij. • Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


ETUDE G. Lacour: 28 études, J.-M. Londeix: Exercices mécaniques III – Lemoine, M. Mule: 53 études II – Leduc SONATE J. Feld: Sonata for Alto Saxophone – Leduc, M. Lazar: Sonata No.1 – DSS, P. Woods: Sonata – Kendor T. Yoshimatsu: Fuzzy Bird Sonata - Billaudot KONCERTI M. Constant: Musique de concert – Leduc, W. S. Hartley: Concerto – Tenuto, I. Petrić: Koncert – DSS, H. Tomasi: Concerto – Leduc OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No.3 – Lemoine, P. Bonneau: Caprice en forme de valse – Leduc, E. Bozza: Piece breve – Leduc, R. Corniot: Églogue et danse pastorale – Leduc, A. Desenclos: Prélude, cadence et finale – Leduc R. Noda: Maï – Leduc, M. Nyman: Shaping the Curve – Chester, G. Scelsi: Tre pezzi – Sallabert, F. Schmitt: Legende op. 66 – Durand, H. Villa-Lobos: Fantasia - Southern



• Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja • Razvijanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del • Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



• Sposobnost igranja v predpisanih tempih • Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize • Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi • Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi • Vrednotenje interpretacije • Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi • izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra, pihalni in simfonični orkester, zbor) •poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu, solfeggiu, zgodovini glasbe) • poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt) • Razumevanje metod vadenja in vzročno-posledičnih metod za vzpostavitev kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi najmanj 50 minut programa, ki obsega vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.: - dve etudi oz. solistični skladbi različnega karakterja - sonato ali suito - koncert - virtuozno delo Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov. Del programa je potrebno izvajati na pamet (najmanj eno skladbo). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Semiologija polifonije

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba (Obvezni), Orkestrsko dirigiranje in Zborovsko dirigiranje (izbirni)

3 5-6

Vrsta predmeta / Course type Obvezni oz. strokovni izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 10 20 60 4 (2+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

• Vpis v ustrezni letnik študijskega programa; • Latinščina (matura klasične gimnazije ali opravljen izpit na podobnih univerzitetnih programih) je za sakralno glasbo pogoj za vključitev, za ostale slušatelje je znanje zaželjeno, oz. v veliko pomoč.

Vsebina:


• Uvod: pregled razvoja evropske glasbene notacije in specifika bele menzuralne notacije; metrika Gallusovih madrigalov in menzuralizem; • claves, literae, voces musicales; • octoechos in gvidonjanski modalni sistem v polifoniji renesanse in baroka; • notni sistem bele menzuralne notacije (figura, modus, tempus, prolatio, punctum, ligaturae, proportio, color oz. hemiolia); • tactus, problematika in njegov pomen v interpretaciji renesančne glasbe; • principi odnosa zlog-figura in podpisovanje besedila.


Pomemben je študentov neposredni stik z viri in zgodovinskimi traktati. Temeljna literatura je dosegljiva v obliki faksimilov ali kritičnih izdaj: • Gaffurio F., Practica musicae, Lodi 1496; • Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589; • Praetorius M., Syntagma musicum, Wolfenbüttel 1619; • Walter J.G., Praecepta der Musicalischen Composition, Weimar 1708. Pomožna čeprav precej manj zanesljiva pa je lahko (pod določenimi pogoji): • Apel W., Die Notation der Polyphonen Musik, Leipzig, 1962.



• Poznavanje zakonitosti sistemov zapisovanja glasbe od 15. do 17. stoletja; • zmožnost razumevanja zakonitosti menzuralnega notnega zapisa in zavest o mejah in pomanjkljivostih transkribiranja v sodobno notacijo; • ozaveščanje problema historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred klasicizmom in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del; • osvojitev predznanj, ki so neobhodna za historično izvajalsko prakso.



Znanje in razumevanje: • Poznavanje temeljnih zakonitosti sistemov zapisa, razumevanja in izvajanja glasbe iz časa renesanse in baroka; • poglobljen uvid v temeljne principe za historično izvajalsko prakso in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del. • Branje menzuralnih notnih zapisov v virih; • pogoj za ustrezno posutvarjalno prakso stare vokalne in inštrumentalne glasbe; • priprava za branje tabulaturnih zapisov. • zmožnost neposredenega razumevanja zakonitosti izvirnega renesančnega notnega zapisa in zavest o mejah transkribiranja skladb v beli menzuralni notaciji v sodobno notacijo.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) (a) Zaključni izpit in delo med letom (verifikacije aplikativnih zmožnosti znanja, vaj in nalog); (b) Pozitivne ocene so od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo.





Predmet: Slovenska ljudska in popularna glasba

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse, razen sakralne glasbe 2 3



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 120 6

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Svanibor Pettan

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik študija. Opravljen kolokvij in oddana seminarska naloga sta pogoja za pristop k ustnemu izpitu.

Vsebina:


Slovenska ljudska glasba kot fokus glasbenonarodopisne raziskovalne tradicije na Slovenskem ter primerjava z značilnostmi in raziskovalnimi pristopi v drugih evropskih državah. Raznovrstne oblike življenja ljudske glasbe: od »avtentičnih« funkcionalnih podeželjskih kontekstov do folklornih skupin, preporodniških ansamblov ter obdelav v domenah umetne glasbe, jazza in popularne glasbe. Kontinuum med ljudsko in popularno glasbo, vključno z narodnozabavno glasbo. Potencial popularnoglasbenih študij v obravnavanju predmetnega območja. Projektna obravnava izbrane seminarske teme, ki lahko zajame manjšinske/podkulturne skupnosti, vprašanja ideologije in cenzure, odnos med lokalnim, nacionalnim in regionalnim oz. med ruralnim in urbanim,vokalnim in inštrumentalnim, amaterskim in profesionalnim in dr


Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991. Kumer, Zmaga. Slovenska ljudska pesem. 2002. Lundberg, Dan in dr. Music – Media – Multiculture. 2003. Marušić, Dario. Piskaj – Sona – Sopi. 1995. Middleton, Richard. Studying Popular Music. 1990. Muršič, Rajko. Center za dehumanizacijo. 1995. Shepherd, John in Peter Wicke. Music and Cultural Theory. 1997. Sivec, Ivan. Vsi najboljši muzikanti. 1998, 2003. Slobin, Mark (ur.). Retuning Culture. 1996. Terseglav, Marko in Robert Vrčon (ur.). Valens Vodušek. Etnomuzikološki članki in razprave. 2003.



Študnet pozna: večplastnost slovenske glasbe v evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih ljudskih in popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe glasbenega življenja; zemljepisne in časovne mejnike ter jih razume glede na raznovrstne kriterije (žanrske posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke značilnosti in dr.); raziskovalne tradicije in sodobne znanstvene pristope v tretiranju ljudskih in popularnoglasbenih praks.



Poznavanje strukturnih in funkcionalnih značilnosti slovenskega ter evropskega kontinuuma med ljudsko in popularno glasbo. Poznavanje obravnavanih raziskovalnih tradicij ter raziskovalcev, njihovih metodologij in teorij ter dejanskih dosežkov. Razumevanje pojmovnega aparata in procesov. Prepoznavanje in interpretacija regionalnih značilnosti slovenske ljudske glasbe ter žanrskih značilnosti slovenske popularne glasbe in kontekstualizacija obeh v evropskem prostoru. V seminarskem delu aplikacija obravnavanih konceptov in teorij na konkretne glasbene prakse na Slovenskem. Kritično obravnavanje virov in aplikacija obravnavanih teoretičnih zasnov na konkretne seminarske projekte. Spretnosti uporabe pisnih, slušnih in avdiovizualnih virov ter zbiranja, analize in interpretiranja podatkov.




Predavanja.



Assessment:

Kolokvij, seminarska naloga, izpit. Kolokvij in seminarska naloga prineseta vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta



Izr. prof. dr. Svanibor Pettan


Predmet: Sociologija glasbe

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse 1 ali 2 ali 3 1 ali 3 ali 5

Vrsta predmeta / Course type strokovno izbirni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Predmet ima dve vsebinski enoti. V okviru prve vsebinske enote se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji na področju sociologije glasbe, v okviru druge vsebinske enote pa pregled nad delom osnovne teorije glasbenosocioloških raziskav. Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi tematikami sociologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, filozofijo, ekonomijo, epistemologijo in kulturologijo.


Kurt Blaukopf. Glasba v družbenih spremembah: Temeljne poteze sociologije glasbe. Ljubljana: ŠKUC/FF, 1993. Elisabeth Haselauer. Handbuch der Musiksoziologie. Wien: Böhlau, 1980. Theodor W. Adorno. Sociologija glasbe. Ljubljana: DZS, 1986. Katarina Inhetveen. Musiksoziologie in der Bundesrepublik Deutschland. Opladen 1997. Christian Kaden. Musiksoziologie. v: MGG, ur. Ludwig Finscher, Sachteil 6. Kassel: Bärenreiter, 1997. 1618-1652. Christian Kaden, Karsten Mackensen (ur.). Soziale Horizonte von Musik. Ein kommentiertes Lesebuch zur Musiksoziologie. Kassel: Bärenreiter, 2004. Michael Haralambos in Martin Holborn. Sociologija. Teme in pogledi. DZS Ljubljana 1999. Frane Adam (ur.). Kompendij socioloških teorij. Ljubljana 1995. Oxford Dictionary of Sociology. Oxford: Oxford University Press, 1994/1998



Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju sociologije glasbe. Študent pozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope. Študent se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne glasbene pojave.



Študent: - pozna delo najpomembnejših raziskovalcev na področju sociologije glasbe v preteklosti do danes; si pridobi temeljna spoznanja sociologije glasbe. - je sposoben spoznane metode in spoznanja aplicirati na različne glasbene pojave. - poglablja razumevanje mesta sociologije glasbe v muzikologiji in povezav med sociologijo glasbe in ostalimi muzikološkimi predmeti (psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe itd.) in drugimi strokami (epistemologijo raziskovanja, kulturologijo itd.). Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno historično in analitično mišljenje na področju sociologije glasbe. Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature. Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.




Predavanja.



Assessment:






Predmet: Sodobne plesne tehnike 1

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

20 40 30 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Tanja Zgonc, Uršula Teržan

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

a. pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija b. pogoj za pristop k izpitu je 90% prisotnost na predavanjih

Vsebina:


- pet osnovnih tibetanskih vaj: inicirajo zagrevanje telesa, pospešijo pretok krvi, uravnovesijo dihanje, vzpodbudijo koncentracijo telesa in duha (ko jih študentje obvladajo, so vaje priporočljive kot vsakdanja skrb za telo) - dihalne vaje/vizualizacija: različni principi dihalnih vaj in osnove meditacije; ozaveščanje diha samega, opazovanje dihanja pri gibanju, povezovanje - logična interakcija sproščenega dihanja in gibanja, kontrolirano povezano dihanje in gibanje, odrska prezenca; celota (telo in dih) se predstavlja gledalcu - prebujanje telesa - prvi premik v prostor; vodene improvizacije na osnovi odkrivanja lastnih oblik gibanja posameznika (forma ni pomembna) - sklop gibno tehničnih vaj: za koordinacijo telesa, psihično koncentracijo in tonus mišičnega tkiva (vmes so vrinjene preproste telovadne vaje; napr. sklece, vaje za trebušne mišice); kasneje se vaje

nadgradi v kratko koreografijo - nove vaje - predpriprava na material za II. Letnik osnove avtomasaže in masaže v parih; navajanje na fizični stik - dotik med študenti (mišična in skeletna manipulacija),


* Laban, Rudolf, Mojstrstvo gibanja, knjižnica MGL, 134 * Steve Parker, Človeško telo, Domus, Okno v svet * Kurt Sachs, Svetovna zgodovina plesa, ZPS d.o.o., Sophia 1/97 * Uršula Teržan, Sodobni ples v Sloveniji, knjižnica MGL, 137 * Kos, Neja, umetnost in kultura: Ples - od kod in kam (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, 1982)



Cilj predmeta je podiranje tabujev gibanja, dotik sočloveka, skupno gibanje, kultivacija in zavedanje slednjega. Je spoznavanje in prvo soočenje bodočega igralca in režiserja z odrskim gibom.



V prvem letniku predmet ne vsiljuje nikakršne forme. Za študente je bistveno odkrivanje lastnih oblik gibanja in odstiranje zavor in frustracij (kompleksov) v zvezi s svojim telesom in drznostjo gibanja. Spoznajo osnovne načine in zakonitosti premikanja skozi/po prostoru, ki so naravno telesno pogojene. Do konca 2. semestra jih učni proces pripelje do kratkih gibalnih koreografij in prvih plesnih improviziranih oblik (ki se spreminjajo glede na zadano nalogo). Študenti so sposobni aplicirati pridobljene osnove umetnosti giba, jih oblikovati in predstaviti na odru Predmet pri študentih vzpodbuja domišljijo, iznajdljivost, samozavest in - bistveno - psihofizično samozavedanje (pozitivno in negativno) in jih hkrati vodi skozi prve plesno tehnične oblike, ki jim služijo kot orodje (tako pri razvijanju samega plesno-gibnega izraza ter motorike, kot tudi giba in igre na dramskem prizorišču) Toliko težja je naloga zato, ker sodobni plesni izraz ne zastavlja meja in ne (nujno) principov, ki jih mora gibalec upoštevati. Iz zornega kota študenta mu je, znotraj danih okvirov, prepuščena vsa svoboda gibanja, ki pa je bolj zavezujoča kot gibanje z "omejitvami" in točno določenimi kodami - dosežejo osnovno razumevanje pojmov, zakonitosti, struktur, procesov, relacij, postopkov, tehnik odrskega giba - sposobni so aplicirati pridobljeno znanje in razumevanje gibnih procesov na odrski akt stopnji


učnega programa primerno



Predavanja ,delavnica kjer študentje sodelujejo in sooblikujejo izpitni nastop.



Assessment:

a. sprotno delo 50% b. iniciativa in stopnja soustvarjanja v skupinskem delu 30% c. individualni napredek 20% Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Tanja Zgonc, Uršula Teržan


Predmet: Solfeggio A1

Course title:




Semester Semester


1 1+2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer:

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Dobro predznanje solfeggia, glasbeno-teoretskih predmetov Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namre~ zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.

Vsebina:


Stabilne alteracije diatoni~nega in kromati~nega tipa • Renesansa - stilne zna~ilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmi~no, melodi~no in harmonsko (modalno) gibanje) - Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza - posledi~nost vpliva renesanse v romantiki in dvajsetem stoletju (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi) • Barok

- stilne zna~ilnosti (mutacija, harmoni~ni dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoni~nega tipa) - E. Hegyi: Izbor Bachovih primerov - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat • Dunajska klasika - stilne zna~ilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromati~nega tipa) - Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553 str.) - E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (269 str.)



Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenega odlomka: • razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilisti~ne orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature: - stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja - prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija v ozki legi) - ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)



• slušna ob~utljivost in slušna inteligenca • sposobnost dvoglasbenega zapisa:polifoni sluh • petje a prima vista z intonan~no ~istostjo • dobra zaznava absolutnih tonskih višin


• takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske pesmi (spremljava s stranskimii stopnjami, z alt. akordi), sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh • ritmi~na natan~nost z enakomernim pulziranjem • sposobnost zavestnega vodenja dveh linij hkrati (melodika, ritem) • sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih odlomkov in njihov zapis • razumevanje in posledi~na prakti~na uporaba glasbenih pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije diatoni~nega, kromati~nega tipa • razumevanje, slušna zaznava zna~ilnosti posameznih obdobij Razvoj celostne slušne ob~utljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega ~asa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s prakti~no slušno percepcijo; vrednotenje, kriti~ni pristop slišanega Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.



Skupinski in individualni pristop k slušateljem glede na obravnavano tematiko (aktivno, refleksivno poučevanje)



Assessment:

Znanje in delo se preveri (pisno in ustno) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita. Ocenjevalna lestvica: Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.




Course title:




Semester Semester


2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: prof. Urška Pompe, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Končan prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A je pogoj za vključitev v delo skupine drugega letnika. Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.

Vsebina:


M o d u l a c i j e, l a b I l n e a l t e r a c I j e • Renesansa - štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije - diktati z analizo: odlomki iz del renesan~nih avtorjev - Izbor troglasnih, štiriglasnih renesan~nih motetov in madrigalov (moralij) J. Gallusa • Barok - štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi zna~ilnostmi, alteracijami, modulacijami

• Dunajska klasika - labilne alteracije - modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta - modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta - modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika - terčno sorodstvo - modulacije v delih J. Brahmsa - Tristan akord • 20. stoletje - kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja - intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


• lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta) • E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II (EMB, 1979 (553 str.)) • E. Hegyi: Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music, 1984 (141 str.) • E. Hegyi: Stilusismeret III (Zenemukiado Budapest, 1988 (153 str.)) • Z. Kodaly: Tricinia Hungarica (E M B Budapest, 1954 (41 str.)) • R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2 (Barenreiter , 2001 (149 str.)) • L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990 ) • U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.) ) • B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (266 str.)) • D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala (Univer. umet. Beograd,1986 (269 str.) • Z. M. Vasiljevic: Melodika (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (300 str.))



Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenega odlomka: • razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilisti~ne orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature: - stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja - prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in troglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija) - ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)



• slušna občutljivost in slušna inteligenca • sposobnost dvo ali troglasbenega zapisa:polifoni sluh • petje a prima vista z intonančno čistostjo • dobra zaznava absolutnih tonskih višin • takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske pesmi (spremljava z alt. akordi, modulacijo), sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh • ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem • sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih odlomkov in njihov zapis • sposobnost vodenja dveh glasov hkrati (melodika, ritem) • razumevanjie in posledična uporaba glasbenih pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. Stoletja • razumevanje, slušna zaznava značilnosti posameznih obdobij Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.







Assessment:

Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni


pisni del letnega izpita. Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po prvem semestru. Ocenjevalna lestvica: 10-6 Pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.


prof. Urška Pompe, doc.



Course title:




Semester Semester


3 5+6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: prof. Urška Pompe, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Končan drugi letnik predmeta Solfeggio A2 za I. in II. oddelek je pogoj za vključitev v delo skupine. Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje - nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.

Vsebina:


2 0. s t o l e t j e - podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh: • ritem, metrum iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«, lebdečI ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti) • barva

uporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izrocila, (a)simetričnih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti, minimalističnega pristopa (Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)


lastni primeri in vaje

L. Friedmann: Ear Training for 20th century music Yale University Press, 1990 (201 str.)

E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II Editio Musica Budapest, Budapest 1979 (553 str.)

R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2 Barenreiter Verlag Kassel, 2001 (149 str.)

L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990)

U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.)

O Messiaen: Traite de rythme, de couleur, te d'ornitologie I, II Editions Musicales Alphonse Leduc,Paris 1994 (368 str.)

B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umet. Beograd, 1977 (266 str.)

D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd 1986 (269 str.)



Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenega odlomka: - razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature: - stilne posebnosti 20. stoletja: ritem, metrum, melodika, harmonska gibanja - prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati))



slušna občutljivost in slušna inteligenca

sposobnost dvo ali troglasnega zapisa:polifoni sluh

petje a prima vista z intonančno čistostjo


dobra zaznava absolutnih tonskih višin

sposobnost štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh

ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem

vodenje dveh linij hkrati (melodika, ritem)

sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih odlomkov in njihov zapis

razumevanjie, slušna zaznava, prepoznava in posledična praktična uporaba glasbenih pojmov, ki spadajo pod kompozicijske tehnike 20. stoletja

Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

Slušatelj(ica) poveže glasbeno-teotetska znanja s praktično slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega

Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.






Assessment:

Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita. Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po prvem semestru. Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega


semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.).


Prof. Urška Pompe, doc.


Predmet: Solfeggio B2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: Urška Pompe, doc.

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja. Pri Solfeggiu B1 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.

Vsebina:


Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa Renesansa - stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično, melodično in harmonsko /modalno/ gibanje) - Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza - posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi) Barok - stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije:

izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa) - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat Dunajska klasika - stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa) - Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553 str.) - E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (269 str.) - Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300 str.)



- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov - Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature - slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska gibanja) - prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija) - ritmične posebnosti obravnavanih obdobij



Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati


slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi. Študent poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu. Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.






Assessment:

Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.



Urška Pompe, doc.


Predmet: Solfeggio B2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja. Pri Solfeggiu B2 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.

Vsebina:


Modulacije, labilne alteracije • Renesansa - štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije - diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev - Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J. Gallusa) • Barok - štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi, - labilnimi alteracijami, modulacijami • Dunajska klasika

- labilne alteracije - modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta - modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta - modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika - terčno sorodstvo - modulacije v delih J. Brahmsa - Tristan akord • 20. stoletje kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553 str.) - E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet(141 str.) - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest. Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (269 str.) - Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300 str.)



- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov - Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature - slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska gibanja) - prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija) - ritmične posebnosti obravnavanih obdobij



Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi. Študent poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu. Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.







Assessment:

Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.



Urška Pompe, doc.


Predmet: Sofeggio B3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 3. letnik. Pri Solfeggiu B3 so pogoji za pristop k izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k izpitu.

Vsebina:


20. stoletje - podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh: - ritem, metrum iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«, lebdeči ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti) - barva uporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izročila, (a)simetri~nih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti,

minimalističnega pristopa (Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)


- U. Pompe: skripta Solfeggio III, Akademija za glasbo, Ljubljana. - L. Friedmann (1990): Ear Training for 20th century music. Yale University Press (201 str.) - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest (553 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Music sales corp. - O. Messiaen (1994): Traite de rythme, de couleur, et d’ornithologie I, II. Editions Musicales Alphonse Leduc. (368 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. (266 str.) - D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd. (269 str.)



- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov; - razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature; - slušno usvajajnje stilnih posebnosti 20. stoletja (ritem, melodika, harmonska gibanja); - prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo- in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati).



Študent/-ka - razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvo- ali troglasnega zapisa ( polifoni sluh); - poje a prima vista z intonančno čistostjo; dobro zaznava absolutne tonske višine - zna zapisati štiriglasne homofoni stavek (harmonski sluh); - je ritmično natančen/-na in enakomerno pulzira; - zna voditi dve liniji hkrati (melodika, ritem); - pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin); - razume, slušno zaznava, prepoznava in uporablja glasbene pojme iz kompozicijske tehnike 20. stoletja; - uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi; - poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo;


vrednoti in kritično pristopa k slišanemu. se naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.






Assessment:

Izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Kolokvija, pisni izpit in ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvija predstavljata 40%, pisni izpit 40 %, ustni izpit pa 20% ocene delnega izpita iz Solfeggia B3 za Glasbeno-teoretični modul III. Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska, sprotnega dela in opravljenega kolokvija.



Urška Pompe, doc.


Predmet: Solfeggio C1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, dirigiranja in sakralne glasbe

1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v 1. letnik, vpis v 1. letnik Pri Solfeggiu C1 so pogoji za pristop k izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski kolokvij, kar je pogoj za pristop h koncnemu izpitu.

Vsebina:


Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa Renesansa - stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično, melodično in harmonsko /modalno/ gibanje) - Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza - posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi) Barok - stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa)

- petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat Dunajska klasika - stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa) - Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


Izbor iz naslednje literature: - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553

str.) - E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical

institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300 str.)



- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov

- Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature

- slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska gibanja)

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij



Znanje in razumevanje: Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava


(vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi. Študent poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu. Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.






Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Izpit iz Solfeggia C1 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.



Urska Pompe: 2010 - Avtorska zgosčenka Brst, izdana pri založbi RTV Slovenija

- Praizvedba zborovske skladbe na projektu Rusalke zbora Carmina Slovenica - Praizvedba skladbe Sir za saksofon in orkester (otvoritev SGD)

2009 - Praizvedba skladbe Brst v Bernu, Svici - Praizvedba skladbe Srž v Zagrebu (Bienale) - Arhivsko snemanje skladbe Brst v Berlinu (Deutschlandradio Kultur, Siemens Villa)

2007 - Nagrada Presernovega sklada RS za ustvarjalne dosežke zadnjih dveh let


Predmet: Solfeggio C 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse razen kompozicije, dirigiranja in sakralne glasbe

2 3-4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 2. letnik v katerem se predmet nahaja Koncan prvi letnik predmeta Solfeggio C1 (oz. A2, B2) je pogoj za vkljucitev v delo skupine. Pri Solfeggiu C2 so pogoji za pristop k letnemu izpitu: redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski kolokvij, kar je pogoj za pristop k letnemu izpitu.

Vsebina:


Modulacije, labilne alteracije • Renesansa - štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje

trozvokov v široki in mešani legi , alteracije - diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih

avtorjev - Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih

motetov in madrigalov /moralij/ J. Gallusa) • Barok - štiriglasni stavek Bachovega korala s

harmonskimi značilnostmi,

- labilnimi alteracijami, modulacijami • Dunajska klasika - labilne alteracije - modulacije in labilne alteracije v klavirskih

koncertih W. A. Mozarta - modulacije in labilne alteracije v simfonijah W.

A. Mozarta - modulacije v simfonijah L. van Beethovena • Romantika - terčno sorodstvo - modulacije v delih J. Brahmsa - Tristan akord • 20. stoletje - kratek vpogled v različne kompozicijske

tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega , ritmičnega gibanja

intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


Izbor iz naslednje literature: - E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica Budapest, Budimpesta (553

str.) - E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan Kodaly pedagogical

institute of Music. Kecskemet (1941) str. - E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.) - Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.) - Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41 str.) - R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel (149 str.) - L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm - U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.) - B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.) Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300 str.)



- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja glasbenih odlomkov

- Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmožnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature

- slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska gibanja)

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij



Znanje in razumevanje: Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati. Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin). Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije, mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume, slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in pri pedagoški praksi. Študent poveže glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu. Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.







Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Solfeggia 2C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela in opravljenem zimskem kolokviju. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5


(negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.


Urska Pompe: 2010 - Avtorska zgosčenka Brst, izdana pri založbi RTV Slovenija

- Praizvedba zborovske skladbe na projektu Rusalke zbora Carmina Slovenica - Praizvedba skladbe Sir za saksofon in orkester (otvoritev SGD)

2009 - Praizvedba skladbe Brst v Bernu, Svici - Praizvedba skladbe Srž v Zagrebu (Bienale) - Arhivsko snemanje skladbe Brst v Berlinu (Deutschlandradio Kultur, Siemens Villa)

2007 - Nagrada Presernovega sklada RS za ustvarjalne dosežke zadnjih dveh let


Predmet: Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta, pozavna , rog, tuba, saksofon

1 ali 2 ali 3 1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 90 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: Matjaž Drevenšek, red. prof.

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v ustrezen letnik

Vsebina:


- osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj; - čista intonacija pri sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih; - interpretacija glasbe, pregled in praktična uporaba; - pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov na začetni stopnji; - spoznavanje originalnih del za sorodne pihalne in trobilne inštrumente.


Izbor literature glede na študentovo predznanje: E. Köhler: Šola za flavto op. 54 G. Gariboldi: 20 petites etudes za flavto M. R. Barret: A Complet Method for the Oboe A. W. Ferling: 48 etudes za oboo I. Karlin: Šola za klarinet III. del U. Delecluse: Etudes faciles za klarinet

J. Weissenborn: Methode op.81 za fagot L. Hara: Music for Basson J. M. Londeix: Le saxophone en jouant J. Andersen: 18 petites etudes op. 41 za saksofon J. Porret: Methode Progressive za trobento R. Bouche, J. Robert: 20 etudes melodiques za trobento B. Tuckwel: 50 začetnih vaj za rog E. Paul: Waldhornschule I. del R. Muller: Šola za pozavno II. del A. Lafosse: Méthode complette I. del za pozavno P. Clodomir: Methode Complete za saksove rogove, ki berejo v violinskem ključu in krilovko R. Kietzer: Šola za tube, saksove rogove, ki berejo v basovskem ključu, krilne rogove razen krilovke, helikone in suzafone



Izbirni strokovni predmet Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti je namenjen tistim študentom Oddelka za pihala, trobila in tolkala z univerzitetnimi programi flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, trobenta, rog, pozavna in tuba, ki želijo spoznati tehnike igranja sorodnega inštrumenta (npr. saksofonist igranja klarineta in/ali flavte, pozavnist trobente ipd.) zaradi zavedanja, da jim takšno dodatno znanje lahko koristi v bodočem profesionalnem delu, npr. pri igranju/podvajanju v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu, pri poučevanju sorodnega inštrumenta v glasbeni šoli (seveda le v primerih, ko zaradi kadrovske situacije ni druge rešitve) ipd. Cilji: - pridobivanje osnovnih znanj o sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih, potrebnih za poučevanje v glasbenih šolah; - seznanjanje s sorodnimi pihalnimi in trobilnimi inštrumenti in njihovimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija; - spoznavanje različnih vrst in velikosti inštrumentov; - moderna tehnika in improvizacija; - razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe; - razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju učenja sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov.



Znanje in razumevanje: - poznavanje osnovnih tehničnih prvin sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov; interpretacija; - poznavanje modernih tehnik igranja sorodnih


pihalnih in trobilnih inštrumentov, primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji. - uporaba osvojenega znanja pri načrtovanju pouka sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov v glasbenih šolah; - igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu; - sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v manjših komornih zasedbah. - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; - vrednotenje interpretacije; vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za poučevanje instrumenta v glasbenih šolah; - igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli drugem ansamblu; - izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem inštrumentu.






Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi pribl. 10 minut programa, ki vsebuje dela različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi (izvajalska praksa). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta



Red. prof. Matjaž Drevenšek • Zgoščenka sax+ - Zagrebški kvartet saksofonov & Itamar Golan - Aquarius Records & Lisinski, 2011, • Solistični nastop Zagrebškega kvarteta saksofonov s Hong Kong Festival Wind Orchestra, Hong Kong International Saxophone Symposium, 2011, • Koncert Zagrebškega kvarteta saksofonov ob 20. obletnici delovanja, Hrvaški glasbeni zavod, Zagreb, 2010


Predmet: Specialna glasbena didaktika 1 - glasbena vzgoja za najmlajše

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija, Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje, Sakralna glasba

1, 2, ali 3

1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

60 15 75 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki. Študent mora vzporedno opravljati tudi predmet Pedagoška praksa 1 .

Vsebina:


Glasbeni razvoj v prednatalnem obdobju in prvih letih življenja;

glasba v kurikulumu za vrtce, glasbeni razvoj predšolskega otroka;

petje: cilji, izbor pesmi, metode in postopki učenja, petje ob spremljavi, petje in gibanje;

ritmična izreka: cilji, izbor besedil, metode in postopki učenja, ritmična izreka in gibanje;

mali inštrumenti: cilji, klasifikacija, uporaba inštrumentov;

poslušanje glasbe: cilji, kriteriji izbora posnetkov, vrste poslušanja, metode in postopki;

ustvarjanje: cilji, oblike ustvarjalnih dejavnostih, metode in postopki, povezava z likovnim, besednim, telesno-gibalnim področjem;

glasbeno-didaktične igre in glasbene pravljice: cilji, vloga, klasifikacija, izbor primerov; učni načrti za predšolsko izobraževanje v glasbenem šolstvu, didaktični kompleti, izbor primerov, metoda vizualizacije, procesno-razvojno načrtovanje, evalvacija pouka in glasbenih dosežkov; učni načrti za glasbeno vzgojo v prvih treh razredih oš, glasbeni razvoj, didaktična gradiva, izbor primerov, procesno-razvojno načrtovanje, evalvacija pouka in glasbenih dosežkov;

glasba v Montessori pedagogiki in v konvergentni pedagogiki.


- Denac O. (2002): Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. (138 str.)

- Glasbena vzgoja (Skupni predmet) (2002): Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. (48 str.)

- Oblak B. (1999-2001): Glasbena slikanica 1,2,3 – didaktična gradiva za glasbeno vzgojo v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. DZS. Ljubljana. (Priročnik za učitelje 1: 69 str., Priročnik za učitelje 2: 87 str., Priročnik za učitelje 3:122 str.)

- Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in pedagogike. MK. Ljubljana. (izbrana poglavja, 199 str.)

- Pound, L., Harrison, C., (2003): Supporting Musical Development in the Early Years, Open University Press, Buchingham, Philadelphia.(156 str.)

- Rotar Pance, B. (2002): Vizualizacija v glasbenih slikanicah Brede Oblak. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. 2002. zv. 4. str. 26-32.

- Voglar M. (1976): Otrok in glasba. DZS. Ljubljana. (323 str.)

- Sicherl-Kafol B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Srce-um-telo. Debora. Ljubljana (244 str.) - Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti. Predšolska glasbena vzgoja. Glasbena

pripravnica. http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/ - Rotar Pance B. (2007): Specialna glasbena didaktika 1. Interno gradivo. (136 str.)

http://www.glejme.com/moodle/ * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki



Poznavanje, razumevanje in upoštevanje zakonitosti glasbenega razvoja otrok od prednatalnega obdobja do prvih šolskih let;

poznavanje, razumevanje in kreativna uporaba sodobnega specialno-didaktičnega koncepta glasbene vzgoje in z njim povezane literature;

poznavanje, razumevanje in avtonomno izvajanje učnih načrtov za predšolsko stopnjo v glasbenem šolstvu in za glasbeno vzgojo v prvih treh razredih osnovne šole;

poznavanje in kreativna uporaba aktualnih didaktičnih kompletov in druge specialno-didaktične literature za ciljno populacijo;

uporabljanje IKT pri glasbenem pouku in medpredmetno povezovanje

razvijanje estetske občutljivosti in odgovornosti;

razvijanje interesa za akcijsko raziskovanje na predmetnem področju in za vseživljenjsko učenje;

oblikovanje poklicne samopodobe bodočega učitelja kot dinamičnega in kreativnega zastopnika glasbene umetnosti.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - pozna in razume glasbeni razvoj otrok od

prednatalnega obdobja do prvih šolskih let; - pozna in razume zakonitosti glasbeno-

izobraževalnega procesa; - pozna in razume sodobni glasbeno-didaktični

koncept in terminologijo; - pozna in razume aktualne učne načrte na

obravnavanem področju; - pozna in razume možnosti uporabe IKT v

učnem procesu; - ustvarjalno uporablja znanja pri ciljnem

načrtovanju in izvajanju didaktičnih komponent;

- razvija avtonomno uporabo specialno-



http://www.glejme.com/moodle/course/view.php?id=3

didaktične in glasbene literature; - se uvaja v refleksijo in samorefleksijo

glasbenega pouka ter v akcijsko raziskovanje; - sintetično, analitično in ustvarjalno preizkuša

usvojena znanja, sposobnosti in spretnosti pri Pedagoški praksi 1;

- udejanja medpredmetno povezovanje; - razvija kriterije vrednotenja glasbenih del in

estetsko občutljivost; - razvija profesionalno odgovornost in poklicno

samopodobo.



Predavanja z diskusijskimi vložki, glasbene metode učenja/poučevanja, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, igre vlog, portfolijo, delavnice.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge ter portfolijo se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene pisnega in ustnega izpita: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Pisni izpit predstavlja 70 % končne ocene, ustni izpit 30% končne ocene.












Predmet: Specialna glasbena didaktika 2 - glasbena vzgoja v OŠ

Course title:




Semester Semester


1, 2, ali 3

1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

60 15 75 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki. Študent mora vzporedno opravljati tudi predmet Pedagoška praksa 2 .

Vsebina:


- Glasbena vzgoja (GV) v drugem in tretjem triletju OŠ: učni načrti, cilji obveznega predmeta in izbirnih predmetov;

- temeljne dejavnosti pri GV v drugem triletju OŠ: poglabljanje in nadgrajevanje, didaktična gradiva, izbor primerov, evalvacija pouka in glasbenih dosežkov;

- proces glasbenega opismenjevanja v OŠ: cilji, sistematika, uporaba, individualizacija;

- temeljne dejavnosti pri GV v tretjem triletju OŠ: poglabljanje in nadgrajevanje, problem mutacije, didaktična gradiva, izbor primerov, evalvacija pouka in glasbenih dosežkov;

- vpogled v zgodovino glasbe skozi glasbene

dejavnosti, multikulturni pristop, nacionalna glasbena zapuščina, izzivi sodobne tehnologije za GV;

- vplivi družbenega okolja na estetski okus osnovnošolcev, vloga učitelja GV v procesu vzpostavljana glasbenih in širših kulturno-estetskih vrednot;

- izbirni predmeti: posebnosti, poglabljanje funkcionalne glasbene pismenosti, projektno delo, medinstitucionalno povezovanje;

- GV v okviru nacionalnega preverjanja znanja v OŠ, študijske skupine za GV v OŠ: organiziranost, cilji, delovanje;

- GV v Walfdorskih šolah, GV v prilagojenih programih devetletne OŠ.


- Ajtnik M. (2001): Izzivi poslušanja glasbe : priročnik za učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah Zavod RS za šolstvo, Ljubljana (210 str.)

- Glasbena vzgoja (Skupni predmet) (2002). Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (48 str.)

- Glasba: Ansambelska igra; Glasbena dela; Glasbeni projekt. (izbirni predmet) (2002). Učni načrt. Izbirni predmet. Program osnovnošolskega izobraževanja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (34 str.)

- Klaviatura in računalnik (Izbirni predmet) (2005). Učni načrt. Izbirni predmet. Program osnovnošolskega izobraževanja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (12 str.)

- Oblak B. (2000 - 2004): didaktična gradiva za glasbeno vzgojo v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. DZS, Ljubljana. (Glasba do 18. stoletja, priročnik 7/9: 54 str., Glasba v 18. in 19. stoletju, priročnik 8/9: 80 str., Glasba v 20. stoletju, priročnik 9/9: 75 str.)

- Oblak B. (2002-2006): Moja glasba 4, 5, 6 – didaktična gradiva za glasbeno vzgojo v 4., 5. in 6. razredu devetletne osnovne šole. Izolit. Domžale (Priročnik za učitelje 4: 120 str., Priročnik za učitelje 5: 87 str., Priročnik za učitelje 6: 87 str.)

- Rotar Pance B. (2007): Music Education as a part of the Slovenian National Examination of Primary School Pupils, v: Malmberg I., Wimmer C. (Hg.): Communicating Diversity: Musik lehren und lernen in Europa. Wißner-Verlag. Augsburg. (str. 124 –128)

- Sicherl-Kafol B. (2004): Preverjanje in ocenjevanje pri glasbeni vzgoji. Izolit. Domžale. (84 str.) - Žvar D. (2002): Kako naj pojejo otroci. Priročnik za zborovodje. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana. (130 str.) - Rotar Pance B. (2007): Specialna glasbena didaktika 2. Interno gradivo, (115 str.)

http://www.glejme.com/moodle/ * Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



- Poznavanje, razumevanje in upoštevanje zakonitosti glasbenega in splošnega razvoja učencev v drugem in tretjem triletju osnovne šole;

- nadgrajevanje znanja in kreativne uporabe sodobnih specialno-didaktičnih konceptov glasbene vzgoje in z njimi povezane literature;

- poznavanje, razumevanje in avtonomno izvajanje učnih načrtov za glasbeno vzgojo v drugem in tretjem triletju OŠ ter za glasbeno-


izbirne predmete v OŠ; - poznavanje in kreativna uporaba aktualnih

didaktičnih kompletov in druge specialno-didaktične literature za ciljno populacijo;

- uporabljanje IKT pri glasbenem pouku in medpredmetno povezovanje;

- razvijanje estetske občutljivosti in odgovornosti;

- razvijanje interesa za akcijsko raziskovanje na predmetnem področju in za vseživljenjsko učenje;

- oblikovanje poklicne samopodobe bodočega učitelja glasbe.



Znanje in razumevanje: Študent/-ka - pozna in razume aktualne učne načrte za GV v

drugem in tretjem triletju OŠ - pozna in razume sodobni glasbeno-didaktični

koncept GV v drugem in tretjem triletju OŠ in terminologijo

- pozna in razume možnosti uporabe IKT v učnem procesu

- ustvarjalno uporablja znanja pri ciljnem načrtovanju in izvajanju didaktičnih komponent

- razvija sposobnost avtonomne uporabe didaktičnih gradiv, specialno-didaktične in glasbene literature;


- poglablja sposobnosti refleksije in samorefleksije glasbenega pouka in interes za akcijsko raziskovanje

- sintetično, analitično in ustvarjalno preizkuša znanje, sposobnosti in spretnosti pri Pedagoški praksi 2

- udejanja medpredmetno povezovanje - razvija kriterije vrednotenja glasbenih del in

estetsko občutljivost - razvija profesionalno odgovornost in poklicno

samopodobo.



Predavanja z diskusijskimi vložki, glasbene metode učenja/poučevanja, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, igre vlog, portfolijo, delavnice



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge ter portfolijo se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene pisnega in ustnega izpita: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Pisni izpit predstavlja 70 % končne ocene, ustni izpit 30% končne ocene.



- ROTAR PANCE, Branka. Interdisciplinary connections in Slovenian primary school music education. V: LIIMETS, Airi (ur.), MÄESALU, Marit (ur.). Music inside and outside the school, (Baltische Studien zur Erziehungs und Sozialwissenschaft, Bd. 21). Frankfurt am Main: Peter Lang, 2011, str. 465-480. [COBISS.SI-ID 2153863]

- ROTAR PANCE, Branka. Glasbena vzgoja. V: URANKAR POČKAJ, Mojca (ur.), MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, PEČJAK, Sonja, KRANJC, Simona, KORDIGEL ABERŠEK, Metka, SAKSIDA, Igor, ŽAKELJ, Amalija, MAGAJNA, Zlatan, LEPIČNIK-VODOPIVEC, Jurka, GRUBELNIK, Vladimir, REPNIK, Robert, DUH, Matjaž, VIDEMŠEK, Mateja, ROTAR PANCE, Branka, RIBIČ, Marija, KERN, Milka. Lili in Bine, [Priročnik za poučevanje in medpredmetno povezovanje v prvem triletju]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2011, str. 112-122. [COBISS.SI-ID 2251655]

- Rotar Pance B. (2007): Visualisation of Music Content as Stimulation for the Acitivities in the Framework of Elementary Music Education.V: Kodejška, M. (ur.), Kozinova, M. (ur.), Miššikova, M. (ur.). Everything depends on a good beginning. Charles University. Faculty of Education. Prague. Str. 116 –119.




Predmet: Specialna glasbena didaktika 3 – glasba v srednjem šolstvu

Course title:




Semester Semester


2 ali 3

3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial


work



ECTS

45 30 75 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik in predhodno opravljena predmeta Specialna glasbena vzgoja 2 – glasbena vzgoja v OŠ in Pedagoška praksa 2. Pogoj za pristop k izpitu je 75 % prisotnost na kontaktnih urah ter vse opravljene študijske naloge in izdelki. Študent mora vzporedno opravljati tudi predmet Pedagoška praksa 3 .

Vsebina:


Glasba v programih srednjega izobraževanja: od polpretekle zgodovine do aktualnega stanja.

UN za glasbo in za glasbeno-izbirne predmete v splošni gimnaziji. UN za glasbene predmete v programih predšolske glasbene vzgoje, učbeniki in gradiva.

Poslušanje glasbe in mladostniki, glasba v medijih, realizacija ciljev s področja poslušanja glasbe, kriteriji izbora posnetkov, modeli poslušalskih dejavnosti.

Mladostnik in izvajanje glasbe, realizacija ciljev s področja izvajanja, kriteriji izbora

primerov, mutacija v srednješolskem obdobju, modeli izvajalskih dejavnosti.

Mladostnik in glasbena ustvarjalnost, realizacija ciljev s področja ustvarjanja, modeli ustvarjalnih dejavnosti.

Tematsko-informativna znanja pri glasbenih predmetih v splošni gimnaziji in v programu predšolske glasbene vzgoje. Dejavnostni vidik – poglabljanje in razširjenje didaktičnih znanj, spretnosti in veščin. Uporaba IKT pri pouku in samostojnem delu dijakov.

Evalvacija pouka in glasbenih dosežkov na srednješolski ravni. Raziskave in dognanja.

Učitelj glasbe kot razrednik.

Profesionalni razvoj učitelja glasbe: študijska skupina, strokovna periodika, simpoziji in seminarji.


- Elliott D.J. (ed.) (2005): Praxial music education. Reflections and dialogues. Oxford University Press, Inc. New York. (336 str.)

- Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič S. (2007): Glasba 1. Učbenik za glasbo v prvem letniku gimnazije. MK, Ljubljana. (164 str.)

- Oblak B. (1997): Glasba v luči kurikularne prenove, v: Zbornik Kurikularna prenova (ur. Barle Lakota, A., Bergant K.), Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana, str. 145 – 157.

- Oblak, B. (1997): Ustvarjalnost v glasbeni vzgoji,V: Glasbeno-pedagoški zbornik. zvezek 2. Akademija za glasbo. Ljubljana. str. 121-128.

- Rotar Pance, B. (2002): Pisna priprava za pouk v 1. letniku gimnazije. V: Glasba šoli, let. 8, št. 3/4, str. 30-32.

- Rutar Ilc, Z. (2003): Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ. Ljubljana. (193 str.) - Zilmann D., Gan, S. (1997): Musical taste in adolescence. v: The Social Psychology of Music (Hargreaves

D.J., North, A.C. – ur.). Oxford University Press. 1997. (str. 161-187) - Glasba. Predmetni katalog. Učni načrt.


- Rotar Pance B. (2007): Specialna glasbena didaktika 4. Interno gradivo, (45 str.) http://www.glejme.com/moodle/

* Seznam literature se sproti dopolnjuje z novimi naslovi in prispevki v periodiki.



Poznavanje, razumevanje in upoštevanje zakonitosti glasbenega in splošnega razvoja dijakov;

nadgrajevanje znanja in kreativne uporabe sodobnih specialno-didaktičnih konceptov glasbene vzgoje in z njimi povezane literature;

poznavanje, razumevanje in avtonomno izvajanje učnih načrtov za glasbo v srednješolskih izobraževalnih programih;




poznavanje in kreativna uporaba aktualnih didaktičnih kompletov in druge specialno-didaktične literature za ciljno populacijo;

uporabljanje IKT pri glasbenem pouku in medpredmetno povezovanje;

razvijanje estetske občutljivosti in odgovornosti;

poglabljanje interesa za akcijsko raziskovanje na predmetnem področju in za vseživljenjsko učenje;

oblikovanje poklicne samopodobe bodočega učitelja glasbe.




pozna in razume aktualne učne načrte za glasbo v srednješolskih programih;

pozna in razume sodobni glasbeno-didaktični koncept srednješolskega pouka glasbe in terminologijo;

ustvarjalno uporablja znanja pri ciljnem načrtovanju in izvajanju didaktičnih komponent;

razvija sposobnost avtonomne uporabe didaktičnih gradiv, specialno-didaktične in glasbene literature;

poglablja sposobnosti refleksije in samorefleksije glasbenega pouka in interes za akcijsko raziskovanje;

sintetično, analitično in ustvarjalno preizkuša znanje, sposobnosti in spretnosti pri Pedagoški praksi 3;

udejanja medpredmetno povezovanje;

poglablja vedenja o možnosti uporabe IKT v učnem procesu;

razvija kriterije vrednotenja glasbenih del in estetsko občutljivost;

razvija profesionalno odgovornost, poklicno samopodobo in interes za vseživljenjsko učenje.




Predavanja z diskusijskimi vložki, glasbene metode učenja/poučevanja, (raziskovalni) seminarji, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, igre vlog, portfolijo, delavnice



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Pisne in praktične naloge ter portfolijo se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Ocene seminarja, pisnega in ustnega izpita so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Ocena seminarja predstavlja 20 % končne ocene, pisni izpit predstavlja 60 % končne ocene, ustni izpit 20% končne ocene.












Predmet: Tehnika govora 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Petje 1 1,2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

10 20 60 3 (2+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Tomaž Gubenšek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik

Vsebina:


• spoznavanje in ozaveščanje različnih načinov dihanja, uporaba diha v fonaciji • slovenski vokalni sistem – teoretično in praktično spoznavanje glede na študentovo dialektalno odstopanje • artikulacijska priprava na govorni akt • spoznavanje s stavčno-fonetičnimi pravili pri analizi slovenskega klasičnega besedila


1. Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja 2000, poglavje Fonetika besedila, 4183296. 2. Katarina Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil, Lj 2006 (posamezna poglavja), 230825728. 3. Kolokvij o umetniškem govoru I, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2000, 108849664. 4. Cicely Berry: Igralec in glas, Pravljično gledališče, Lj 1998, 79344896. 5. Kolokvij o umetniškem govoru II, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2006, 229532672. 6. C. Šeruga-Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka, Aristej, Maribor 2003, 53110017. 7. Tomaž Gubenšek: Tehnika govora 1 (interna skripta).



Predmet Tehnika govora 1 je v prvem letniku posvečen raziskovanju konstitutivnih elementov odrskega govora. Cilj predmeta je spoznavanje osnovnih zakonitosti govornega izraza, ki segajo od bazičnih (dih, , govor v prostoru, artikulacija…) do teoretičnega in praktičnega spoznavanja slovenskega samoglasniškega in soglasniškega sistema. Predmet ponuja osnove odrske dikcije, ki ni nujno vezana samo na izgovarjavo slovenskega jezika.



Študentova sposobnost korekcije samoglasnikov, osnovno znanje na področju oblikovanja besedila, osvojitev znanj na področju praktične fonetike. Sposobnost korekcije samoglasnikov pri oblikovanju besedila. Osnove glasovne interpretacije. Samozavedanja govornega aparata, dihalne tehnike, strukturiranosti besedila. Oblikovanje konstitutivnih glasovnih prvin verbalne komunikacije pri praktičnih in teoretičnih predmetih.




• predavanje • artikulacijske vaje • govorna analiza izbranega besedila



Assessment:

Semestralni izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Tomaž Gubenšek


Predmet: Teologija Nove zaveze in judovstva

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba 1 ali 2 ali 3 1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Maksimilijan Matjaž

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Poleg formalnih pogojev za vpis v letnik se od študentov pričakuje sodelovanje pri vajah in študij predpisane literature.

Vsebina:


Temeljne vsebine teologije nove zaveze in judovstva študentje pridobivajo s poglobljenim branje besedil štirih evangelijev, kanoničnih pisem in osnovnih traktatov judovstva: - predstavitev novejših metod študija teologije Stare zaveze, ki so utemeljene na analizi semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov; - razvoj novozaveznih teoloških, kristoloških in antropoloških konceptov: - predstavitev značilnih teoloških pojmov Nove zavezo: učlovečenje, nebeško kraljestvo, evangelij, dopolnitev postave, odpuščanje, teologija križa in trpljenja, opravičenje in Pavlova vizija odrešenja, koncept svobode, greha, antiteza postave in vere, krščanskega upanja; - analiza izbranih tekstov iz traktatov Mišne in Pirke Avot;

- predstavitev osnovnih elementov judovskega izročila kot primarnega okolja krščanske tradicije: rojstvo, poroka in smrt; prazniki in odnos med učencem in učiteljem; molitev in obredna praksa.


1. Berger, K. Theologiegeschichte des Urchristentums: Theologie des Neuen Testaments. Tübingen / Basel, 1994, 103-307. 2. Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem Svetem pismu (Papeška biblična komisija). CD 110. Ljubljana, 2005. 3. Dunn J. D. G. The Theology of Paul the Apostle. London / New York, 1998, 2-78, 625-712. 4. Gnilka, J. Theologie des Neuen Testaments. Freiburg, 1994, 421-464. 5. Guthrie, D. New Testament Theology. Leicester, 1981, 45-162. 6. Hengel, M. The Four Gospels and the One Gospel of Jesus Christ. Harrisburg, 2000, 25-110. ostalo: 7. Krašovec, J. Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi. Celje, 1998, 151-208. 8. Matjaž, M. "Teološka utemeljitev pavlinske etike", BV 64 (2004), 469-479. 9. Nudecker, R. "Master-Disciple/Disciple-Master relationship in Rabbinic Judaism and in the Gospels", Gregorianum 80 (1999) 245-261. 10. Zupet, J. (prevod). Izreki očetov. Talmutski traktat Pirke Abot. Ljubljana, 2002.



tudentje: - spoznavajo principe zgodovinskega in sintetičnega pristopa k obravnavanju tematik biblične teologije; - se seznanijo s temeljnimi kristološkimi, teološkimi in etičnimi poudarki evangeljske teologije; - spoznavajo genezo Pavlove teološke misli in njen razvoj v različnih pismih glede na okolje in izzive; - vzpostavijo povezave med biblično teologijo Stare zaveze, judovstvom, pavlinsko teologijo in teologijo evangelijev; - spoznavajo osrednja dela judovske literature in se usposabljajo za kvalificiran pristop k judovskemu izročilu, ki tvori najvažnejši kontekst novozaveznih besedil.



Študent(ka): - se uvede v semantiko temeljnih pojmov judovstva, evangeljske kristologije in teologije; - si pridobi izkušnje v branju besedil ob upoštevanju razmerja med vsebino in obliko; - razume izvor krščanskih motivov in genezo novozavezne teologije; - prepoznava različne tokove v tradiciji krščanstva in judovstva ter razlikuje kanonične od nekanoničnih konceptov. - zaznava izvore različnih hotenj in trenj v človeku in družbi ter jih zmore ovrednotit; - poglablja oseben čut za temeljne vrednote


življenja; - razvija sposobnosti za posredovanje razumevanja bistva dostojanstva človekove osebe v vzgoji osebne in javne komunikacije. -odkriva trajno in presežno modrost judovskega in evangeljskega sporočila ter jo zna umestiti v sociološki in družbeni kontekst; - zna povezovati svetopisemska besedila s konkretnim življenjem in jih ustrezno aplicirati; - pridobi si čut za sintetično presojanje izzivov časa ter prepoznava nevarnosti ideologij in fundamentalizmov. - z znanjem temeljnih evangeljskih etičnih in moralnih vrednot gradi lastno samopodobo in pozitivno družbeno kritiko; - znanje literarne kritike in biblične semantike uporablja v soočenju z izzivi okolja; - si pridobi najbolj univerzalne prenosljive spretnosti in si krepi čut za oseben pristop v medčloveških odnosih in na vseh področjih udejstvovanja; - dobi spodbudo za intenzivno iskanje novih metod pedagoškega pristopa v posredovanju duhovnih vrednot.



Predavanja potekajo v stalnem dialoškem procesu. Študentje se posamezno ali v skupinah predhodno pripravijo na študij posameznih odlomkov oz. tem. Predavatelj razvija osnovne evangeljske in pavlinske koncepte in uvaja v značilnosti biblične semantike.



Assessment:

Pisanje testa in oddaja pisnih izdelkov za vaje so pogoj za pristop k izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10.



Doc. dr. Maksimilijan Matjaž, habilitiran za biblični študij, v sodelovanju z doc. dr. M. Filipič in dr. M. C. Palmisano.


Predmet: Tolkala 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Tolkala 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Boris Šurbek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri tolkala. In vpis v 1. letnik Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


V skladu z učnim načrtom in dispozicijo študenta, izbereta profesor in študent program tako, da se razvije pri študentu spretnost sestavljanja tolkalnih instrumentov v skupino in potreba po neprestanem izpopolnjevanju in prilagajanju. Študent dobiva praktične izkušnje in samozavest z nastopi solistično, komorno in v orkestrih.


Tehnika in etude: Jacques Delecluse: TWENTY STUDIES for Timpani Joachim Sponsel : RUDIMENTAL SNARE DRUM SOLI Hein de Jong : 20 ETUDES FOR VIBRAFON Skladbe in koncerti : Dobri Paliev: FOLKLORE SUITE for 4 Timpani Robert Kamplet : Spomin za timpane in klavir Ron Delp : Scherzo for TOM-TOMS and Timpani Eugene Bozza : Rhapsodie sur des airs Japonnais for multi perc.. and Piano Wieland Schreiber : In Es for Marimba solo Wieland Schreiber : A YEAR IN ICE for Marimba J. S. Bach : Suite Nr. 1 (for Marimba solo ) David Friedman : VIENNA (for Vibes solo ) Bill Molenhof : Waltz King for Vibes solo A.Vivaldi : Pomlad (prir. za vibes in klavir) Rich O' Meara : RESTLESS for Marimba Ney Rosauro : CONCERTO for Vibraphon Abe Keiko : Memories of the Seashore for Marimba M.Eduards : Rhapsodic Fantasie for Marimba and Piano Werner Stadler : CHARADE for Marimba



Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.



-obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov -razumevanje učnih procesov in metod vadenja -interpretacija z osnovami analize -uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajanju -vrednotenje tehničnega obvladovanja tolkalnih instrumentov -vrednotenje interpretacije -vrednotenje uspešnosti realizacije znanje v praksi Študij tolkal je tesno povezan z vsebino drugih glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ). Z razširjanjem znanja pri teh predmetih, si študent pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost




Individualno delo s študentom , izvajalska praksa

Delež (v %) /


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. (Ena skladba naj bo ciklična) Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami, ), 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8-prav dobro (solidno znanje), 7-dobro (dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.



red. prof. Boris Šurbek


Predmet: Tolkala 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen 1. letnik in vpis v 2. letnik

Vsebina:




Tehnika in etude: Siegred Fink : STUDIES for Timpani (Advanced ) Jacgues Delecluse : Twelve Studies for the Drum David Kovins: Etudes for Vibes and Marimba Skladbe in koncerti: John Beck : Sonata for Timpani John Beck : Motives for Timpani and Piano Joachim Sponsel : GET- HIP for Drum set Eugene Bozza : RAG MUSIC for multi perc.. and Piano Xavier Joaquin : Drei Szenen fur vier Pauken David Friedman : Wind for Vibes solo

J. S. Bach : Suite Nr. 2 (for Marimba solo ) N.Rosauro : Preludij and Blues for Vibes Bill Molenhof : MAY fLOWER for Vibes solo Alice Gomez : MARIMBA FLAMENCA A.Vivaldi : ZIMA (prir. za vibes in klavir) Darius Milhaud: CONCERTO POUR BATTERIE ET ORCH. Henry Tomasi : CONCERT ASIATIQUE Abe Keiko : Wind in the Bamboo Grove for Marimba Paul Smadbeck : Rhythm Song for Marimba T.Muramatsu : LAND for Marimba



Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko. Analitični pristop,pravilno samostojno delo



-obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov -razumevanje učnih procesov in metod vadenja -interpretacija z osnovami analize -uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajanju -vrednotenje tehničnega obvladovanja tolkalnih instrumentov -vrednotenje interpretacije -vrednotenje uspešnosti realizacije znanje v praksi Študij tolkal je tesno povezan z vsebino drugih glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ). Z razširjanjem znanja pri teh predmetih, si študent pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. (Ena skladba naj bo ciklična) Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z


zanemarljivimi napakami ) 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8-prav dobro (solidno znanje ) 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


red. prof. Boris Šurbek


Predmet: Tolkala 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis v 3. letnik Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:




Tehnika in etude: Frederic Macarez : 10 STUDIES for Timpani Siegfried Fink: SALUT DE GENEVE soli for Snare Drum L.Howard Stevens : 590 EXCERCIZES for Marimba Skladbe in koncerti: Dobri Paliev: 19 PIECES BULGARES for Timpani and Piano N.Rosauro : Concerto for Timpani Maurice Jarre : SUITE ANCIENNE for multi perc. and Piano

.Jean Balissat: Concertino pour percussion et orchestre Alfred Reed : Concertino for Marimba and Winds J. S. Bach : Suite Nr. 3 (for Marimba solo ) M.Andreas Giesecke : CRYSTAL FORCED US SUN for Vibes Mark Glentworth : Blues for Gilbert for Vibes solo Murray Houllif : TRANQUILITY for Vibes Dave Damuels : FOOTPATH for Marimba Ney Rosauro : Concerto for Marimba No.1 Abe Keiko : Dream of the Cherry Blossoms for Marimba N.J.Živković : VALSE SERBE for Marimba and Piano



Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko. Analitični pristop,pravilno samostojno delo



-obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov -razumevanje učnih procesov in metod vadenja -interpretacija z osnovami analize -uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajanju -vrednotenje tehničnega obvladovanja tolkalnih instrumentov -vrednotenje interpretacije -vrednotenje uspešnosti realizacije znanje v praksi Študij tolkal je tesno povezan z vsebino drugih glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ). Z razširjanjem znanja pri teh predmetih, si študent pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost.







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. (Ena skladba naj bo ciklična) Ocenjevalna lestvica: 10-odlično (izjemni rezultati z


zanemarljivimi napakami), 9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8-prav dobro (solidno znanje), 7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


red.prof. Boris Šurbek


Predmet: Trobenta 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Trobenta 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Stanko Arnold

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri trobente in vpis v 1. letnik Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature za trobento vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDEŁ M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies, J. B.Arban – Grande Methode Complete, J.Thompson – Buzzing Book, L. H.Clarke – Technical Studies, L. Maggio – The Original System for Brass, J.B.Arban – Karakteristične etude, M. Bordogni – Melodic etude – Vokalise, E.J. Trognee – 30 Etudes Melodiques, P. Clodomir – 20 Etudes, Ph.Smith – Concerte Etudes, G. Balay – 16 Etudes de Virtuosite et de Style C. Koprasch – 60 Etudes Vol. 2 SKLADBE, SONATE, KONCERTI A. Goedicke - Concert etude, F.Thome – Fantasy, T. Charlier – Solo de Concours, H. Busser – Andante et Scherzo, P. Rougnon – Solo de Premier, T. Albinoni – Koncert v C duru, T. Albinoni – Koncert v Es duru, G.F.Haendel – Aria con Variazioni, J. Hubeau – Sonate, J.N.Hummel – Koncert v Es duru, A. Arutjunian – Koncert



Obvladovanje tehničnih elementov trobente(dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za trobento. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi. Vrednote interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorna igra, orkesterska igra. Poznavanje stila (pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.




Študentske ankete. Samoevaloacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Delež (v %) /


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature (5 – 10) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta



red. prof. Stanko Arnold


Predmet: Trobenta 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Trobenta 2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude). Interpretacija literature za trobento vseh stilnh obdobij (krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies, J.S.Arban – Grande Method Copmlet, L.Maggio – The Original System for Brass, C.Collin – Complete Modern Method, J.Stamp – Warm-ups and Studies, J. Thompson - Boozing Book, M.Bordogni - Melodic Etude – Vokalise No. 2, T.Charlier – 36 Etudes transcendantes, V. Berdiev – 17 Studies, H.L.Clark – Character Etudes, R. Sabarich – 10 Etudes SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE B. Martini – Sonatine, R. Boutry – Trompetunia, V. Brandt – Koncertpieces No.2, E. Bozza – Rustique J.Turrin – Caprice, E. Porrino – Concertino, H. Purcell – Sonata, A. Corelli – Sonata, A. Ponchielli - Concerto G. Delerue – Concertino, K. Kennan – Sonate, T. Albinoni – Koncert v g molu, J. B. G.Neruda – Koncert






Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi. Vrednote interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi




Idividualno delo s študenti, izvajalska praksa.



Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - prav dobro ( solidni rezultat), 7 – dobro ( dobro znanje, vendar


z večjimi napakami), 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




Predmet: Trobenta 3

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Trobenta 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri trobente. Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature za trobento vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies, J. S. Arban . Grande Methode Complete, L. Maggio – The Original System for Brass, J. Stamp – Warm-ups and Studies, C. Collin – Complete Moderne Method J. Thompson – Buzzing Book ,T. Charlier - 36 Etudes transcendantes ,F. Bodet – 16 Etudes de virtuosite d apres Bach, R. Caffarelli – 16 Etudes de perfectionement SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE G. Enesco – Legende, R.M. Montbrun – Sarabanda et Finale, V. Brandt – Koncertpieces No.1 ,E. Bozza – Caprice, F .Hidas – Trumpet Fantasy, K. Pills – Sonata, F.Rauber – Concerto, C. Chayens – Concerto J. Haydn – Koncert v Es duru, G.Torelli – Koncert v D duru, P. Baldassare – Sonata v F duru, M. Arnold – Fantasy, V. Persichetti – Parable, Orkesterska literatura






Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi. Vrednote interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi. Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorna igra, orkesterska igra. Poznavanje stila (pri harmoniji, kontapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.




Idividualno delo s študenti, izvajalska praksa.



Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično (izjemni rezultati z


zanemarljivimi napakami) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 - prav dobro ( solidni rezultat) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




Predmet: Tuba 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Tuba 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Darko Rošker

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri tuba - vpis v 1. letnik programa - pogoj za opravljanje izpita je dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in krajšo skladbo, najmanj dva interna ali javna nastopa (

izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature za tubo vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti, solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE W. Hilgers – Dnevne vaje, L.B. Arban – Komplet metoda, M. Schlossberg – Daily Drills and technical studies, M. Bousquet – 36 studies, M. Bordogni – Belcantos studies, C. Koprasch – 60 etud SKLADBE, SONATE, KONCERTI A. Lebedjev – Koncertna etuda, G. Jacob – For sketches, J. Golob – Tuba blues, J. E. Galliard – 6 sonat, A. Frackenpohl – Sonata, A. Lebedjev – Koncert, J. Pauer – Koncert SUITE J.S. Bach – Čelo suite Spoznavanje operno simfonične in komorne literature



Obvladovanje tehničnih elementov tube (dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



• sposobnost igranja v predpisanih tempih. • sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize. • sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. • uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi. • vrednote interpretacije. • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra. • spoznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). • utrjevanje didaktičnih principov in njihova


uporaba pri samostojnem delu.






Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - odlomki iz orkestrske literature (5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).



doc. Darko Rošker


Predmet: Tuba 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Tuba 2 3+4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita: - najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa) - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature vseh stilnih obdobij (krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE W. Hilgers – Dnevne vaje, L.B. Arban – Komplet metoda, M. Schlosberg – Daily drils and technical studies R. Bobo – Flexibilities, S. Bordogni – Belcanto studies, P. Bernard – Melodične etude, D. Uber – Progresivne etude, C. Koprasch – 60 etud SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE Tomasi – Etre on ne pas etre, G. Jacobs – Bagatelles, R. Lischka – Tri skice, B. Marcello – 6 sonat ,H. East – Sonata, W.S. Hartley – Sonata, G.F. Handel – Koncert, P. Ramovš – Koncert SUITE J.S. Bach – Čelo suite Spoznavanje operno simfonične in komorne literature



Obvladovanje tehničnih elementov (dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



• sposobnost igranja v predpisanih tempih. • sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize. • sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. • uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi. • vrednote interpretacije. • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( npr. komorna igra, orkestrska igra). • poznavanje stila ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). • utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.







Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo - Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) Gostujočim študentom se krediti prvega


semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).


doc. Darko Rošker


Predmet: Tuba 3

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Tuba 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita. - najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa) - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo - redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vsebina:


Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja. Izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude ). Interpretacija literature vseh stilnh obdobij (krajše skladbe, sonate, koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE W. Hilgers – Dnevne vaje, L.B. Arban – Komplet metoda, M. Schlossberg – Daily drils and technical studies B. Lin – Lip Flexibilities, M. Bordogni – Bel canto studies, D. Uber – Koncertne etude, Collin - Etude SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE P. Mihelčič – Sam v sobi, L. Krajnčan – V cirkusu, E. Crespo – Tri skladbe , A. Vivaldi – 6 sonat, W. Bardwell – Sonata, G. Anderson – Sonata, A. Aratiunian – Koncert, R. Jager – Koncert W. Hartley – Koncertino SUITE J.S. Bach – Čelo suite Spoznavanje operno simfonične in komorne literature



Obvladovanje tehničnih elementov (dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija). Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij. Analitični pristop, pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju



sposobnost igranja v predpisanih tempih.

sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize.

sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

vrednote interpretacije.


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorna igra, orkestrska igra)

poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.




Individualno delo s študenti, izvajalska praksa.



Assessment:

Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - dve etudi različnega karakterja - sonato, - koncert, - skladbo s klavirjem ali solo skladbo - Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).



doc. Darko Rošker


Predmet: Uvod v etnomuzikologijo

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 120 6

Nosilec predmeta / Lecturer: Izr. prof. dr. Svanibor Pettan

Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Opravljena kolokvija sta pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Vsebina:


Zgodovinski pregled razvoja etnomuzikologije. Sodobni koncepti, teorije in metode. Odnos med primerjalno muzikologijo, glasbeno folkloristiko in moderno etnomuzikologijo ter med etnomuzikološko prakso v Sloveniji in drugje po svetu. Pot od terenskega raziskovanja do objave etnomuzikološkega prispevka. Uvod v etnokoreologijo in etnoorganologijo, odnos med etnomuzikologijo in sorodnimi vedami. Razsežnosti aplikativne etnomuzikologije. Pomembni etnomuzikologi, ustanove, združenja in relevantna literatura v Sloveniji in drugje. Izbrane teme iz svetovne etnomuzikološke prakse.


Blum, Stephen et al. (ur.). Ethnomusicology and Modern Music History. 1993. Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991. Kaufman Shelemay, Kay (ur.). Ethnomusicology – History, Definitions, Scope. 1992. Kumer, Zmaga. Etnomuzikologija. 1988. Kunst, Jaap. Ethnomusicology. A Study of Its Nature, Its Problems, Methods and Representative Personalities to which is added a Bibliography. 1959. Leydi, Roberto. Druga godba. 1995. Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000. Myers, Helen (ur.). Ethnomusicology: An Introduction. 1992. Pettan, Svanibor in dr. (ur.). Glasba in manjšine / Music and Minorities. 2001. Wade, Bonnie. Thinking Musically. 2004.



Študent pozna: temeljne dosežke etnomuzikološke stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razsežnostih. značilnosti in povezave terenskega in kabinetskega raziskovalnega dela. določanje položaja slovenskega raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne etnomuzikologije.



Znanje in razumevanje: Mejniki v zgodovinskem razvoju stroke Etnomuzikološka teorija ter osnovni konceptualni in metodološki aparat. Predstavniki in dosežki v slovenskem in svetovnem merilu. Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe. Predmet je komplementaren s predmetom Uvod v muzikologijo in omogoča nadaljnje povezovanje predmetnih področij etnomuzikologije in muzikologije, kar je ključnega pomena za študij na oddelku. Poudarjene so tudi večplastne povezave s področji etnologije in kulturne antropologije, ki imata tudi esencialni pomen pri študiju etnomuzikologije. Kritično obravnavanje in primerjava virov. Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov.




Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



Red. prof. dr. Svanibor Pettan - (Ur./ed.) Music, Politics, and War: Views from Croatia. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore

Research, 1998. - "Musical Reflections on Politics and War: An Ethnomusicologist in Croatia in the 1990s". V/In:

Reuer, Bruno (ur./ed.) Musik im Umbruch - New Countries, Old Sounds?, München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1999, 281-292.

- (Soavtor/co-author) Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000


Predmet: Uvod v muzikologijo

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 120 6


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


• Spoznavanje obsega, ciljev in metode muzikologije. • Tradicionalno členjenje muzikologije na sistematični in historični del ter področja raziskovanja. • Posamezne muzikološke poddiscipline: teorija glasbe, estetika, analiza, akustika, fiziologija poslušanja, psihologija, sociologija, lingvistika, ekonomija, etnomuzikologija, pedagogika idr. • Zgodovinski razvoj historične muzikologije. • Muzikologija na Slovenskem


• Barbo, M. Obča muzikologija, Ljubljana 2004 • Sivec, J. Razvoj in dosežki glasbenega zgodovinopisja na Slovenskem, v: Muzikološki zbornik 17/2 (1981), ur. A. Rijavec, 145-181.



• Študenti spoznavajo zgodovino, osnovne metode in področja muzikološkega raziskovanja. • Posebej natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo.



Študent pozna osnovna z razvojem muzikologije povezana zgodovinska dejstva. Študent pozna metodologije in tehnike muzikološkega znanstvenega dela. Študent pridobljena temeljna znanja uporabi za razvijanje svojega pogleda na stroko in uspešnejše ter celovitejše reševanje strokovnih problemov. Ob kritični presoji literature o obravnavani tematiki izpopolnjuje svoj vpogled v pestrost in spoznavni domet različnih muzikoloških pristopov ter spoznava kvalitativne razlike med njimi. Kritična uporaba strokovne literature. Poznavanje metodologij in tehnik muzikološkega znanstvenega dela, ki so temelj za delo pri drugih historičnih, sistematičnih in interdisciplinarnih vsebinah.




Predavanja, študij obvezne literature in glasbenih del.



Assessment:




izr. prof. dr. Matjaž Barbo


Predmet: Viola 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Viola 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Mile Kosi, doc. Franc Avsenek

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik programa

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


- Tehnične vaje: O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic - Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 - J. S. Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo - Prvi stavek ali drugi in tretji stavek koncertov in kadenca: G. Ph. Händel: Koncert za violo, J. Ch. Bach: Koncert c-mol, K. Stamitz: Koncert D-dur in podobne težavnostne - Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele in podobne



Obvladovanje tehničnih elementov violske igre Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



•sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje,


vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Izpitne zahteve - Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce, sekste, oktave - Dve etudi - J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja - Koncert: Prvi stavek s kadenco ali drugi in tretji stavek - Skladba slovenskega skladatelja Izpitni program je potrebno igrati na pamet Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


doc. Mile Kosi, doc. Franc Avsenek


Predmet: Viola 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta. Vpis v drugi letnik programa

Vsebina:


Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


- Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic - Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne težavnostni - J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo - Koncert: K. Stamitz: Koncert D-dur F. A. Hoffmeister: Koncert D-dur in podobne težavnostne stopnje - Predklasična sonata naslednjih avtorjev: C.Ph.E.Bach, G.Brunetti, A.Rolla, A.Vivaldi, L.Boccherini, A.Coreli, G.Ph.Telemann,B.Marcello, - Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L. M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo, S.Vremšak – Lirični inermezo, I.Petrič – Varijacije na Bartokovo tem



Obvladovanje tehničnih elementov violske igre ( ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študenta Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



• sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Izpitne zahteve Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave Dve etudi J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja Koncert v celoti Predklasična sonata Skladba slovenskega skladatelja Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen predklasične sonate Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Viola 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v tetji letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


- Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude C. Flesch – Sistem lestvic - Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne težavnostni - J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo - Koncert: B. Martinu: Rapsodie Koncert,D.Milhaud –Koncert, C.Beck –Koncert, C.M.Weber – Andante und Rondo, X.Brixi _ Koncert, G. David: Koncert za violo in drugi podobne težavnostne stopnje - Sonata po izboru od klasike do sodobnosti avtorjev: G. Tartini,F.Mendelssohn – Sonata c-mol,H.vieuxtemps op.36 B-dur, P.Hindemith op.25 za violo solo, L. van Beethoven ( orig. Violinske sonate) P. Juon: Sonata za violo ali podobne težavnostne stopnje - Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L. M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo,Sonata za violo solo,J.Matičič – Tri poemi,S.Vremšak – Lirični intermezzo,P.Šivic – Mala suita ,I.Petrič – Varijacije na- Bartokovo temo, P.Merku – Alba, L.Lebič – Rubato - orkestrski parti za violo Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (Schott)



Obvladovanje tehničnih elementov violske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter samostojnosti študentov.



• sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),


6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Izpitne zahteve Dve etudi J. S. Bach:Dva stavka različnega značaja Koncert v celoti Sonata od klasike dalje Skladba slovenskega skladatelja Pet orkestrski partov Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen sonate in orkestrskih partov Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




Predmet: Violina 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Violina 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: Violinski pedagogi godalnega oddelka AG

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita se modificira v predlagani literaturi za vsak letnik. Vsebina izpitne snovi se za vsak letnik vsebinsko nekoliko spremeni.

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela. Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime etude: R. Kreutzer, P. Rode, C. Dancla, J. Dont op.35 ali podobna težavnostna stopnja J. S. Bach: dva stavka različnega značaja iz sonat ali partit za violino solo ali baročna sonata po izboru ( dva stavka) skladba po izboru, ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert v celoti



Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre (tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) in lestvice (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



sposobnost kontrole rok oz. telesa


razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja


Stilna interpretacija z osnovami analize

Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi




glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru )










Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z


zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


Violinski pedagogi godalnega oddelka AG


Predmet: Violina 2

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa violina. Pogoj za opravljanje izpita se modificira v predlagani literaturi za vsak letnik. Vsebina izpitne snovi se za vsak letnik vsebinsko nekoliko spremeni.

Vsebina:


• Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature. • Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu • Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) 2. Lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan) 3. etude:C. Dancla, J- Dont op.35,C. A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer, P. Rode ali podobna težavnostna stopnja 4. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite 5. koncert: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, J. Haydn, W. A. Mozart, M. Bruch, F. Mendelssohn, C. Saint-Saens, J. Jarnovič, D. Kabalevsky, G. A. Viotti, L. Spohr, H. Wieniawski (1. stavek ali 2. in 3. stavek koncerta, ali baročni koncert v celoti) 6. W. A. Mozart: Sonata od.K.296 dalje 7. skladba po izboru



Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre (ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študenta Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



sposobnost kontrole rok oz. telesa


razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja


Stilna interpretacija z osnovami analize

Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi




glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru )








Delež (v %) /


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Violina 3

Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures: Obvezni

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v tretji letnik programa. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita se modificira v predlagani literaturi za vsak letnik. Vsebina izpitne snovi se za vsak letnik vsebinsko nekoliko spremeni.

Vsebina:


• Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature. • Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu • Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. etude: J. Dont op.35, A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer-Jampolsky, H. Marteau, P. Locatelli ali primerna težavnostna stopnja ali virtuozna skladba 2. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite 3. koncert: J. Haydn, J. Jarnovič, W. A. Mozart, M. Bruch, F. Mendelssohn, C. Saint-Saens, G. A. Viotti, L. Spohr, J. Conus, E. Lalo, A. Hačaturjan, B. Bartok, S. Prokofiev, D. Šoštakovič 4. sonata: dva stavka od sonat L. W. Beethovena dalje 5. orkesterska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (različne izdaje)



Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter samostojnosti študentov.










Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta





Predmet: Violončelo 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Violončelo 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)

Nosilec predmeta / Lecturer: red. prof. Ciril Škerjanec, red. prof. Miloš Mlejnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v prvi letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violončelo. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime 2. Etude: J. P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, A. Franchomme, ( izbor) 3. J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor) 4. Predklasične sonate: B. Marcello, A. Vivaldi, W. De Fesch in podobne ( ena sonata) 5. Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel in podobni (en stavek) 6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J. Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)



Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.










Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.



red. Prof. Ciril Škerjanec, red. prof. Miloš Mlejnik



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Vpis v drugi letnik programa

Vsebina:


Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za violončelo. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu, Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1.Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime 2.Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, ( izbor) 3.J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor) 4.Izbor različnih skladb od baroka do sodobnosti 5.Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel, L. Boccherini in podobni v celoti 6.Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J. Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)



Izpopolnjevanje obvladovanja tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave , Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del., Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.



sposobnost kontrole rok oz. telesa razumevanje procesov in metod vadenja razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega igranja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu Stilna interpretacija z osnovami analize Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru ) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja







Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit Ocenjevalna lestvica: 10-6 Pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).


Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


red. prof. Ciril Škerjanec, red. prof. Miloš Mlejnik



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 690 25 (12+13)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v tretji letnik programa Pogoj za vpis predmeta je opravljen izpit iz predmeta Violončelo 2. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Vsebina:


• Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za violončelo. • Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu • Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime 2. Etude: D. Popper, A. F. Servais, A. Piatti, F. Grützmacher, različne izdaje ( izbor), 3. J. S. Bach: Suite za violončelo, različne izdaje (izbor) 4. Sonata od klasicizma do sodobnosti 5. Koncert: A. Dvorak, R. Schumann, P. I. Čajkovski, J. Haydn in podobne težavnosti v celoti, različne izdaje 6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J. Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi, različne izdaje (izbor) 7. Odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest), različne izdaje



Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi, terce, sekste, oktave Obvladovanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.










Assessment:

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.



red. prof. Ciril Škerjanec, red. prof. Miloš Mlejnik


Predmet: Vokalna tehnika 1 (vokalno inštrumentalni modul ali modula zborovodstvo)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje, Sakralna glasba

1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 30 2 (1+1) (2/7 ali 2/8)

Nosilec predmeta / Lecturer: Pija Brodnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne tehnike 1 kot sestavnega dela Zborovodskega modula 1.

Vsebina:


Teoretični del obsega spoznavanje anatomije in delovanja dihalnih in glasotvornih organov ter resonančnih činiteljev, praktični del pa individualno učenje koordiniranega načina pevskega dihanja, pravega zastavka in zaključka tona in resonančnega ravnovesja glasu. Pevski organ: - struktura in funkcija dihalnega aparata - struktura in funkcija grla - struktura resonančnega sistema vokalnega trakta - pevska drža Tehnične in muzikalne prvine glasu: - dihalne vaje - govorne vaje - zastavek, trajanje, zaključek tona

- appoggio (sistem koordinacije dihanja, tvorbe glasu in njegove resonance) - oblikovanje zvoka na enem tonu, v intervalih, razloženih kvintakordih in krajših motivih - oblikovanje čistih vokalov - legato petje (sostenuto, glissando, portato, staccato) - razvijanje govorne oz. srednje pevske lege glasu - petje vokaliz


Zbirke vokaliz: - F. Abt: Practische Gesangschule, op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig - J. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig - N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig Literatura: - R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York (Poglavje: 1., 2., 5., Priloga: 1., 2., 3.) - J. Sundberg (1987): The Science of the Singing Voice, Northern Illinois University Press, DeKalb, Illinois(str.1 – 182) - S. McCoy (2006): Your Voice: An inside View, Inside View Press, Princeton, New Jersey (str.15 -158)



• Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa. • Individualno oblikovanje glasu. • Petje vokaliz.



Študent spozna anatomijo pevskega organa in njegovo delovanje: pevska drža, pevsko dihanje, tvorba glasu-koordiniran zastavek, resonančno ravnovesje. Uri pevski sluh: odpravlja tehnične napake glasu, spoznava barvo glasu, oblikuje glas in ga osvobaja. Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah (govor, petje). Zvok ne samo nadzoruje, ampak ga tudi načrtuje. Študent kritično analizira svoj glas in prepoznava glasovne značilnosti drugega glasu. Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja. Znanja in izkušnje iz vokalne tehnike prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.




vodeni individualni študij, skupinsko delo

Delež (v %) /


Delni izpit iz Vokalne tehnike 1 za Vokalno instrumentalni modul I je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz). Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 1 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta. V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%



Pija Brodnik


Predmet: Vokalna tehnika 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

2 3-4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 30 2 (1+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: Pija Brodnik

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:


Tehnične in muzikalne prvine: - nadgrajevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca) - resonančno ravnovesje s pomočjo nosnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi vokali) - resonančno ravnovesje nenazalnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi vokali) - glasovna prožnost: energija zraka in njegovo dovajanje (portato, staccato, melizmi) - vaje: en ton, manjši in večji intervali, razloženi akordi, - melizmi s tremi in več notami - oblikovanje jasne pevske dikcije - nadgrajevanje in utrjevanje srednje pevske lege glasu - petje vokaliz in lažjih pesmi


Zbirke vokaliz: - F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig - G. Concone: 50 lecons, C.F. Peters, Leipzig - N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig Pesmi: Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z lažjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: slovenske ljudske iz različnih zbirk (M. Tomc, J. Pavčič, A. Foerster, E. Adamič, itd.), Arie antiche različnih skladateljev, Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana Literatura: - R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje: 3., 6., 7.) - S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, 2006, Princeton, New Jersey, (str.15 – 158) - J. McKinney (1984): The Diagnosis and Correction of Vocal Faults, Waveland Press, Long Grove, Illinois (str.11 -199)



- Nadaljnje spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa

- Individualno oblikovanje glasu - Petje vokaliz in enostavnejših pesmi.



Študent nadgrajuje fizično koordinacijo telesa. S slušno analizo in s posluhom za pravo estetiko barve glasu sodeluje pri oblikovanju glasu. Ozavešča sistem pevskega dihanja, svobodnega delovanja grla in resonančnega ravnovesja. Preko enostavnejših pesmi se seznanja z osnovnimi sredstvi pri oblikovanju tehnično-interpretativnih, oblikovnih in vsebinsko-emotivnih komponent petja. Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah (govor, petje). Zvok ne samo nadzoruje, ampak ga tudi načrtuje. Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja. Znanja in izkušnje iz vokalne tehnike prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.




vodeni individualni študij, skupinsko delo.



Assessment:

Delni izpit iz Vokalne tehnike 2 za Vokalno instrumentalni modul II je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz). Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 2 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula II sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



Pija Brodnik


Predmet: Vokalna tehnika 3

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje, Sakralna glasba

3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 ID 30 2 (1+1)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Pija Brodnik

Jeziki / Languages:




Prerequisits:


Vsebina:


Tehnične in muzikalne prvine: 2. izpopolnjevanje tehnike appoggio (dihanje,

zastavek, resonanca) 3. izenačevanje registrov pri moških in ženskih

glasovih 4. sprememba vokalov pri petju: aggiustamento 5. messa di voce in dinamična kontrola glasu 6. vibrato in barva glasu (fizične lastnosti vibrata,

raven ton, tremolo) 7. vaje: intervali v vseh oblikah, razloženi akordi,

melizmi, lestvični postopi, kolorature 8. širjenje obsega glasu 9. oblikovanje jasne pevske artikulacije in dikcije petje vokaliz in pesmi


Zbirke vokaliz: - F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig - G. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig - N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig Pesmi: - Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z lažjo tehnično in

interpretativno zahtevnostjo: Arie antiche različnih avtorjev, zbirke pesmi W.A. Mozarta, G.F. Handla, F. Schuberta, F. Mendelssohna, J. Brahmsa, itd. Unterrichtslieder, Edition Peters, Leipzig, Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana, zbirke slovenskih samospevov in ljudskih pesmi različnih avtorjev ( M. Tomc, B. Ipavec, J. Pavčič, Z. Prelovec itd.)

Literatura:

R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje: 4., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.)

R. Miller (2004): Solutions for Singers and Teachers, Oxford University Press, New York , (str.1 – 247)

S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, Princeton, New Jersey, (str. 15 – 158)

M. Bunch – Dayme (2006): The Performer's Voice, W.W. Norton, New York, (str.1 – 211)



• Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa. • Individualno oblikovanje glasu. • Petje vokaliz in pesmi.



Znanje in razumevanje: Študent izpopolni tehnične prvine glasu in prepozna možnosti svobodnejše komunikacije in glasbenega izraza petih skladb. Ima večjo prožnost, širši obseg, resonančno polnost glasu. Njegova jasna artikulacija in dikcija se odražata v večji sposobnosti načrtovanja in doseganja čustvenih stanj v izvajanih pesmih. Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah (govor, petje). Zvok ne samo nadzoruje, ampak ga tudi načrtuje. Preko različnih virov (avdio, video posnetki, živa izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja. Znanja in izkušnje iz vokalne tehnike prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.




vodeni individualni študij, skupinsko delo.



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Delni izpit iz Vokalne tehnike 3 za Vokalno instrumentalni modul III ali za Modul zborovosstvo je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz). Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 3 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula III in Modula zbodrovodstvo sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deležu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



doc. Pia Brodnik

solistka na European festival of Sacred baroque music, Cluj, Romunija, Trieste, Italija, 2010

solistični recital na 9. poletnem festivalu Studenec, 2009

izdaja solistične zgoščenke Luštno je vigred, 2008


Predmet: Vokalne in inštrumentalne tehnike

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Kompozicija in glasbena teorija 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 30 3 (2+1)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija 1.

Vsebina:


Praktična uporaba pridobljenih izkušenj v orkestraciji lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnosti instrumentov.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964. Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964. Izbrani primeri iz svetovne orkestrske in solistične literature



Podrobno poznavanje tehničnih zmožnosti, dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnostih instrumentov v kontaktu z vrhunskim izvajalcem.



Znanje in razumevanje: • spoznavanje specifičnih lastnosti in možnosti posameznih inštrumentov in človeškega glasu pri praktični orkestraciji lastnih del • razumevanje procesov orkestracije manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem delu • uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del • vrednotenje primernosti lastnih glasbenih del glede na dejanske možnosti človeškega glasu ali inštrumenta • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju lastnih ter danih del • oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri pouku kompozicije • orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja orkestracije




Skupinsko delo, lastno delo



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: 10-5 (pozitivno) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



Jani Golob, red.prof.: - Koncert [1992] za violino, violončelo in orkester Concerto for violin, violoncello and orchestra Ed. DSS 1322* - Krpanova kobila [1992]: opera buffa v treh dejanjih Krpan's mare: opera buffa in three actsDSS 1335* - Krst pri Savici (1989): balet The Babtism at the Savica: ballet Ed. DSS 1242*


Predmet: Vokalno glasbeno slovstvo

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Petje 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 30 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezni letnik študija.

Vsebina:


Predavanja se osredotočajo na spoznavanje zasnove posameznih zvrsti solistične vokalne glasbe v različnih zgodovinskih obdobjih in sedanjosti. Tematske enote so: • Poznorenesančna solistična vokalna glasba • Zgodnjebaročna monodija in concertato • Solistična vokalna glasba v operi prve pol. 18. st. • Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st. • Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st. • Solistična vokalna glasba v operi druge pol. 18. st. • Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st. • Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st. • Pesem pri skladateljih dunajske klasike (Haydn, Mozart, Beethoven) • Franz Schubert, Berlinske pesemske šole • Robert Schumann, Mendelssohn, Brahms, Liszt • Hugo Wolf, Richard Strauss, Gustav Mahler

• Nemška vokalna glasba 20. st. • Francoska mélodie v drugi polovici 19. st. • Francoska mélodie v prvi polovici 20. st. • Ruski samospev 19. st., Ruski samospev 20. st. • Samospev v anglosaških deželah 19. in 20. st. • Samospev v španskih in latinskoameriških deželah • Samospev v drugih evropskih deželah 19. st. • Samospev v drugih evropskih deželah 20. st. Samostojno delo študentov obsega spoznavanje izbora najpomembnejših sakralnih glasbenih del po predloženem izboru.


Coffin, Berton. Singer’s Repertoire. New York: Scarecrow Press, 1962. Osborne, Charles. The Concert Song Companion. London: Gollancz, 1974. Stevens, Denis (ur.). A History of Song. 2. izd. New York: Norton, 1970.



• Študent pozna temeljni izbor umetniško vrhunskih in praktično uporabnih glasbenih del vokalne glasbe iz preteklosti in sedanjosti. • Zaveda se izvajalsko-tehničnih problemov, ki jih skladbe postavljajo pred izvajalca. • Usposobljen je za prepoznavanje kompozicijsko estetske zasnove obravnavnih skladb kot podlage za interpretacijo.



Študent pozna izbor glasbenih del različnih obdobij, ki so umetniško, izvajalsko-tehnično in estetsko primerna za uporabo v sodobni praksi, ter razume temeljne kriterije za njihov izbor. Študent je sposoben samostojno oblikovati izbor izvajane solistične vokalne glasbe za različne priložnosti. Na podlagi poznavanja vrste zgodovinskih situacij in v njih zajetih estetskih in umetniških dilem, povezanih s solistično vokalno glasbo, je sposoben samostojne orientacije v bodočem razvoju te zvrsti. Poglabljanje poznavanja glasbeno-zgodovinskega, estetskega in funkcionalnega konteksta skladb in glasbenega razvoja v celoti.




Predavanja, samostojno učenje.



Assessment:

Izpit, Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Akademije za glasbo.



doc. dr. Aleš Nagode


Predmet: Zbor

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Vse vsi v katerih zbor ni obvezen predmet

vsi v katerih zbor ni obvezen predmet



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezen letnik. Predmet se lahko izbere kot izbiren v letnikih, kjer zbor ni obvezen predmet. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi. Izbirni predmet Zbor se lahko izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Če ima v posameznem letniku študent predmet zbor kot obvezen predmet ( npr. Zbor I), mora biti vključen v drugo skupino kot pri obveznem predmetu in izdelovati drug program. Študentje so na podlagi avdicije vsako leto namreč razveljeni v najmanj dve skupini z različnim repertoarjem: mešani zbor in komorni zbor, v primeru možnosti pa tudi v dekliški oziroma moški zbor

Vsebina:


- vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti - opevanje - skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora) - izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature



Poglabljanje obvladovanja bistvenih elementov zborovskega petja in širjenje repertoarja obveznega predmeta Zbor - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja, Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.



- sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike

- sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav

- sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature - prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje

svojega glasovnega deleža - sposobnost timskega dela - izkoriščanje pridobljenih veščin in


interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

- vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

- vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

drugih izvajalskih praksah



Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor.



Assessment:

Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Marko Vatovec


Predmet: Zbor 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Glasbena pedagogika, 1. stopnja

Vse, ki imajo predmet v predmetniku

1 oz. 2 oz. 3 1-2 oz. 3-4 oz. 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v ustrezen letnik programa, v katerem se predmet nahaja. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi.

Vsebina:







Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja: - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja, Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.











drugih izvajalskih praksah - glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri

orkestru, solističnem igranju) - poznavanje stilne interpretacije - harmonski posluh - skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe - analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih) - poznavanje osnovnih didaktičnih principov s


področja zborovskega petja






Assessment:

Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



doc. Marko Vatovec


Predmet: Zbor 2

Course title:




Semester Semester


Vse, ki imajo predmet v predmetniku

1 oz. 2 oz. 3 1-2 oz. 3-4 oz. 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (2+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:








Assessment:

Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



doc. Marko Vatovec


Predmet: Zbor 3

Course title:




Semester Semester


Sakralna glasba 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3 (1+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:


Vsebina:








Assessment:

Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



doc. Marko Vatovec


Predmet: Zbor ali orkester z asistenco 3

Course title:




Semester Semester


3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 90 30 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi. Zborovske vaje mora študent obiskovati v polnem številu, orkestrske 30 ur. V tretjem letniku glede na izbiro smeri izbere prisostvovanje samo vajam zbora ali samo orkestra v polnem številu.

Vsebina:


- vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti - opevanje - skrbno in primerno izbrana zborovska literatura,

ki omogoča postopno oblikovanje zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do težjih a cappella in vokalno-instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla – mešanega,dekliškega in komornega zbora)

- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priložnostnih nastopov

- skrbno in primerno izbrana orkestrska literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno.


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne zborovske literature. Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe



Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja: - osnov vokalne tehnike, - harmonskega posluha, - natančnega intoniranje, - fraziranja, artikulacije, agogike. - skupinskega petja. Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti. Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja. Obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre:

intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.

Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v različnih orkestrskih zasedbah

Sposobnost asistiranja pri vodenju vaje zbora in orkestra



Znanje in razumevanje: • sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami vokalne tehnike • sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih težav


• sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu • poznavanje temeljne zborovske literature • prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje svojega glasovnega deleža • sposobnost timskega dela • sposobnost vodenja in asistiranja na vaji • razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu • stilna interpretacija z osnovami analize • izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru, solističnem igranju) • poznavanje stilne interpretacije • harmonski posluh • skupinsko muziciranje – komorne vokalno-instrumentalne zasedbe • analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja zborovskega petja



Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni pevski zbor in različnih orkestrskih zasedbah (komorni godalni orkester, simfonični orkester, pihalni orkester...). Študent v sodelovanju z nosilcem predmetov Zbor in Orkester sodeluje pri izvedbi vaj.



Assessment:






Predmet: Zbor in orkester z asistenco 1

Course title:




Semester Semester


1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 90 30 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi. Zborovske vaje mora študent obiskovati v polnem številu, orkestrske 30 ur. V tretjem letniku glede na izbiro smeri izbere prisostvovanje samo vajam zbora ali samo orkestra v polnem številu

Vsebina:










Assessment:






Predmet: Zbor in orkester z asistenco 2

Course title:




Semester Semester


2 3-4

Vrsta predmeta / Course type obvezni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 90 30 5 (3+2)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v določeni zasedbi. Zborovske vaje mora študent obiskovati v polnem številu, orkestrske 30 ur. V tretjem letniku glede na izbiro smeri izbere prisostvovanje samo vajam zbora ali samo orkestra v polnem številu.

Vsebina:










Assessment:






Predmet: Zborovska dirigentska praksa s hospitacijami (modul dirigiranje 3)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Zborovsko dirigiranje 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 60 3/15 (2+1)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.

Vsebina:


- priprava na vaje šolskih zborov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah šolskega zbora - hospitacija zborov SF, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana - sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih AG - sodelovanje na javnih koncertih z zbori slovenskih glasbenih institucij - sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji AG





- priprava na delo z zborom - spoznavanje specifike delovanja zbora - spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti - spoznavanje dela zborov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj



- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami - pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra - razume principe vodenja - razume principe delovanja različnih glasbenih instrumentalnih in pevskih skupin - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih ansamblov (glede na trenutne možnosti) - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela kolegov




vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov



Assessment:

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL. Delna ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula



doc. Marko Vatovec


Predmet: Zborovsko dirigiranje (modul dirigiranje 3)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Zborovsko dirigiranje 3 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 ID 180 8/15 (4+4)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: eno večje vokalno-instrumentalno delo iz obdobja romantike in koncertni program a cappella skladb iz obdobja romantike, en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov. Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu zboru ali klavirju. Program morajo sestavljati skladbe ali deli skladb iz različnih stilnih obdobij: baroka, romantike in klasicizma. Obsega naj dela skladateljev kot so Monteverdi, Schütz, Händel, družina Bach; Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Rossini, Brahms; poleg zborovskih del mora program obsegati vsaj en recitativ in arijo iz vokalno instrumentalnih del omenjenih skladateljev. Ustni del izpita zajema poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od baroka do romantike, poznavanje specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programa Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg

mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.

Vsebina:


- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija zborovske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli - interpretacija skladb iz zborovske vokalno-

instrumentalne in a cappella literature iz obdobja romantike

- izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella skladbe iz obdobja romantike, skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann, Bruckner, Wolf Dvořak,Franck, Liszt, Gounod, Berlioz, Reger, Foerster, Ipavec, Gerbič, Adamič, Lajovic



Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja : - sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje sprememb tempa - dirigiranje recitativov - izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom vokalno-instrumentalne in a cappella literature iz obdobja romantike



Znanje in razumevanje: - dirigentska analiza - sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost vodenja ansambla - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na


izvedbo - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu - stilna interpretacija - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla, pri ocenjevanju dela svojih kolegov,pri vrednotenju svojega dela - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla - samostojno analitično razume in interpretira glasbo - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi



Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov



Assessment:







Predmet: Zborovsko dirigiranje 1 (modul zborovodstvo 1)

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4/8 (2+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi v razredu Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje tehnike dirigiranja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

Vsebina:


- Zgodovina dirigiranja, vloga dirigenta, lastnosti dirigenta - Drža in postavitev telesa - Drža in postavitev rok in dlani - Opis iktusa (udarca) - Vertikalna in horizontalna raven - Pripravljalna gesta (vzmah) in težka doba(udarec navzdol) - Preprosti metrični vzorci ( 4, 3, 2, 1), opis oznak tempa - Ritmičen »dihajoč« gib - Notranja sprostitev in odmah

- Očesni kontakt, dajanje vstopov - Vstopi na zadnjo dobo, Vstopi po dobi - staccato,legato in marcato stil, opis artikulacijskih označb - uporaba leve roke - dirigiranje z obema rokama - nakazovanje dinamike, nakazovanje crescenda in decrescendo, nakazovanje ritardanda in acceleranda


Phillips Kenneth H (1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), enoglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev



- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje sprememb tempa - poznavanje različnih glasbenih oznak za hitrost izvajanja - poznavanje glasbeno-karakternih in dinamičnih oznak



- pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju - pozna in obvlada osnovne dirigentske sheme - suvereno nakazuje vstope in zaključke izvajalcem - pri dirigiranju suvereno uporablja obe roki upoštevajoč njuni samostojni funkciji - pozna in razume glasbeno terminologijo za označevanje tempa in karakter glasbe - ima dober pregled in suvereno vodi razredni ansambel - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela




Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov in skupinska evalvacija v razredu



Assessment:

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 50% ocene celotnega mmodula



doc. Marko Vatovec



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4/8 (2+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z dirigiranjem razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru,ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje dirigentske tehnike. Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

Vsebina:


- Poddeljevanje in združevanje dob, hemiola - Tenuto gib - Korone - Asimetrični metrični vzorci - Različni obrazci shem, - Menjave metričnih vzorcev - Pavze - Spremembe ritma in tempa - Poudarki in sinkope - Fraziranje, gibi ki podpirajo določeno izvajanje


Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235 str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), Rudolf Max (1995) Grammar of Conducting, Schirmer, third edition; večglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev



- sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje asimetričnih dirigentskih shem - suvereno nakazovanje koron - suverena uporaba leve roke pri dirigiranju, dirigiranje fraze - dirigiranje sprememb tempa - sposobnost dirigentske analiza partiture



- pozna in obvlada pravilno in sproščeno držo pri dirigiranju - pozna in obvlada vse dirigentske sheme - suvereno nakazuje korone - z levo roko samostojno in suvereno nakazuje fraziranje - suvereno nakazuje spremembe v tempu izvajanja - samostojno analizira partiture - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla in šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - vrednoti tehnično obvladovanje zborovskega dirigiranja - vrednoti interpretacijo skladbe - vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju razrednega ansambla - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov - uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu - se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta - zna analizirati partituro (oblikoslovje) - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov




Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori

Delež (v %) /


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 50 % ocene celotnega modula



doc. Marko Vatovec



Course title:




Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4/6 (2+2)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z vodenjem 20 min. vaje v razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom

Vsebina:


- Lastnosti zborovodje: strokovne in človeške, - Lastna priprava, študij partiture, priprava na interpretacijo - Priprava na vajo: potek vaje, vsebine na posamezni vaji, razporejanje težavnosti - Postopek vadenja, I. in II. faza, predstavitev, korepetiranje – učenje celote - Postopek vadenja. III faza: metode dela, vaje - Postopek vadenja IV. faza: vadenje celote, zadnje vaje, generalka - Reševanje ritmičnih težav: pulziranje - Reševanje ritmičnih težav: spreminjanje poudarkov, ciljni ton fraze - Reševanje intonančnih težav: alikvotni toni, različne uglasitve, stabilni nestabilni intervali, sozvočja, uglaševanje sozvočij različnih vrst

- Reševanje zvokovnih težav: oblikovanje zvoka – vokalna tehnika - Vokalna tehnika , resonanca, vokali, konsonanti– vadenje dikcije, registri, skoki, visoki toni, nizki toni, ciljno upevanje - Avdicija - Organizacija zbora, ustanovitev zbora, prevzem že obstoječega zbora - Programi, izbira in kriteriji izbire, oblikovanje programov


Behrmann Martin (1984) Chorleiteung, Band I, Probentechnik, Hänssler-Verlag, Neuhausen- Stuttgart, (580 str., izbrana poglavja) Robinson Ray, Winold Allen(1992) HarperCollins Publishers, The Choral Experience (510 str., izbrana poglavja), večglasne skladbe za otroške in mladinske zbore slovenskih in tujih skladateljev



- sposobnost priprave na interpretacijo skladbe - sposobnost priprave na vajo z zborom - prepoznavanje težav pri pripravi zbora in priprave ustreznih rešitev zanje - sposobnost samostojnega vodenja pevske vaje - sposobnost priprave in izbire ustreznega programa zborovskih skladb



- študent se zna samostojno pripraviti na interpretacijo skladbe z zborom - študent se zna pripraviti na zborovsko vajo - prepoznava možne težave pri učenju skladbe in zna pripraviti zanje ustrezne rešitve - zna samostojno voditi pevsko vajo - zna pripraviti ansamblu in okoliščinam primeren program - znanje uporablja pri vodenju vaj razrednega ansambla in dirigentski praksi - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri sodelovanju v različnih šolskih ansamblih - vrednoti tehnično obvladovanje vodenja pevske vaje - vrednoti interpretacije - vrednoti uspešnost realizacije znanja pri vodenju vaje razrednega ansambla - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov - uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu - se samostojno glasbeno izraža pri igranju instrumenta - sposobnost vodenja učnega procesa uporablja pri delu v razredu



Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori



Assessment:

Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, pisni del izpita – poznavanje didaktike vadenja z zborom 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Ocena predstavlja 50 % ocene celotnega modula



doc. Marko Vatovec


Predmet: Zgodovina Cerkve

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja Sakralna glasba 1 ali 2 ali 3 1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 60 4 (2+2)

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Bogdan Kolar

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v letnik študija oz. dokončan prvi letnik študija. Vsaj temeljno znanje katerega od tujih jezikov, kar bo omogočilo sodelovanje pri branju virov in uporabo literature.

Vsebina:


Razdelitev snovi sledi kronološkemu redu, pri čemer je večji poudarek na začetkih oblikovanja krščanske skupnosti in odnosa do judovstva. Predstavljen je širši duhovno-religiozni kontekst ter vključevanje v antično grško-rimsko družbo. Študentje se seznanijo s širjenjem krščanstva in njegovim povezovanjem z družbo, ki je nastajala v evropskem prostoru ob koncu antike in na začetku srednjega veka; daljša obravnava je namenjena času preseljevanja ljudstev. V temeljnih orisih so predstavljene strukture, ki so nastale tako v obdobju kohezije (zgodnji in prva stoletja visokega srednjega veka) kot v obdobju diastaze (pozno obdobje in zaton srednjega veka). Pri tem velja poseben poudarek oblikovanju župnij, arhidiakonatov, škofij, metropolij in redovnih ustanov. Predstavljeno je obdobje reform in razne

smeri, ki so se izoblikovale kot rezultat reformnih gibanj. Za slovenski prostor velja večja pozornost obdobju reformacije in s trajnim pomenom, ki ga je to obdobje prineslo za slovensko zgodovino. Posredovane so glavne informacije o misijonih. V novem veku velja pozornost vzpostavljanju odnosov med cerkvijo in novimi koncepti države ter različnim pogledom na mesto cerkve v družbi. Predstavljene so osrednje značilnosti cerkvene umetnosti in prispevka, ki ga je cerkev dala na področju kulturnega ustvarjanja.


Temeljni deli: 1. Josef Holzer, Zgodovina cerkve v stotih slikah. Ljubljana, 1995. 2. Rajko Bratož, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem področju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Ljubljana, 1986. Ostalo: 3. Zgodovina Cerkve I. Od začetkov do Gregorja Velikega. Ljubljana, 1988, str. 27-225, 269-289. 4. Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje, 1991, str. 11-112. 5. Katoliška obnova in protireformacija v notranje-avstrijskih deželah 1564-1628. Bogoslovni vestnik 52(1992), št. 1-2.



Temeljni cilj predmeta je, da se študentje seznanijo z začetki krščanstva in ustanov, ki so se razvile na takšnem temelju. Spoznajo širši religiozni in kulturno-gospodarski kontekst, v katerem se je začela zgodovina krščanstva, versko izročilo judovstva, oblikovanje več krščanskih skupnosti in nato vključevanje v širši evropski prostor. Večji poudarek je dan na začetkih ter povezovanju z religioznim izročilom, ki je pred tem prevladovalo v posameznih delih Evrope. Predmet mora študentom omogočiti, da razumejo specifični zgodovinski in notranje cerkveni razvoj, povezan s časom in ob sprotni kontekstualizaciji. Srečanje s temeljnimi viri in literaturo, kar uporabljajo v izvirnih jezikih in v slovenščini, jim pomaga, da si pridobijo kompetence za njihovo branje in interpretacijo. To naj bi jim pomagalo, da si pridobijo sposobnost samostojne analize zgodovinskih razmer in religijskega pojava kot takega.



Študent s pomočjo predavanj, terenskih ogledov in seminarjev spozna osnovne značilnosti razvoja krščanske cerkve od njenih začetkov do novejšega časa. Dobi vpogled v temeljne procese, ki so zaznamovani nastanek in razvoj krščanstva v


različnih časovnih in krajevnih pogojih (ob splošnih dejstvih velja poudarek razmeram v širšem slovenskem prostoru). V povezavi z vsebinami drugih predmetov razume zakonitosti razvoja cerkve in njenih struktur, njeno prepletenost z drugimi ustanovami, prispevek na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Študent mora biti usposobljen, da z analitično-sintetično metodo in z ovrednotenjem poda oceno kakega zgodovinskega pojava oz. procesa. Naučiti se mora obvladati postopke in metode, ki so nujni za kritični pristop k virom, za njihovo vrednotenje in kritično oceno. Pridobljeno znanje mora biti podano na način, da bo ga bo lahko uporabil v praktičnem ravnanju oz. pri nadaljnjem izobraževanju ter pri pedagoškem delu. Pridobljeno znanje mu pomaga, da lahko sodeluje pri interpretaciji religioznih znamenj in materialnih izrazov religioznega doživljanja. Na temelju pridobljenega znanja, metod dela in kritičnega pristopa je študent sposoben, da išče dodatne informacije in da kritično ovrednoti religijski pojav, s poudarkom na krščanstvu in cerkvi (v svetu in na Slovenskem) v preteklosti in danes. Pri tem zna biti kritičen, a hkrati imeti celovit pristop in upoštevati časovne dejavnike. Pridobljena temeljna znanja, časovni okvir in metoda dela študentu nudijo možnosti, da si pridobi sposobnosti kritične ocene posameznih dokumentov, njihove izvirnosti in sporočilnosti. Hkrati mu to omogoča, da samostojno in kritično gleda na razmere v verskih skupnostih in v širši družbi. Pri tem je sposoben uporabljati pridobljeno znanje, se aktivno vključiti v razprave o odprtih vprašanjih in suvereno izražati lastna stališča. V širšem kontekstu pedagoškega dela mu pridobljeno znanje pomaga razumeti religiozne vsebine, ki jih vključujejo drugi predmeti.



Predavanja in seminarji. Delo z izbrano študijsko literaturo. Pri uporabi primarnih virov skupinsko delo. Obiski na terenu in v muzejih. Za sprotno sodelovanje pri predmetu je priporočeno vključevanje v konzultacije ob govorilnih urah ali ob drugih priložnostih.



Assessment:

Ustni ali pisni izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 nezadostno, 6


zadostno, 7 dobro, 8-9 prav dobro, 10 odlično – ob upoštevanju Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil fakultete.


izr. prof. dr. Bogdan Kolar


Predmet: Zgodovina glasbe 1

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 1 1-2



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis v 1. letnik Opravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oziroma ustnemu izpitu.

Vsebina:


-značilnosti glasbe predantičnih in antičnih kultur - zgodnjekrščanska glasba (oblike, izvajalska praksa, glasbena teorija, notna pisava) - razvoj večglasja: notredamska šola, Ars antiqua, Ars nova, Trecento - trubadurska lirika (tipi in vsebine pesmi, inštrumentarij) - franko-flamske šole in vokalna polifonija 15. in 16. st. - beneška in rimska šola, začetki opere (Zarlinova teorija, G. P. Palestrina, razvoj inštrumentalne glasbe in opere) - glasbeni barok: kulturno-zgodovinski okvir, tonska simbolika, musica poetica, nauk o afektih, monodija, inštrumentarij, razvoj harmonije in ritma, basso continuo (pomembnejši skladatelji, scenska glasba, inštrumentalne in vokalne oblike glasbe)

- razsvetljenstvo in galantni slog - Glückova operna reforma - Dunajska klasika (Haydn, Mozart, Beethoven) - Glasbena romantika: družbene in kulturne značilnosti 19. st., najpomembnejši skladatelji, razvoj harmonije, melodike in ritma, nacionalne šole - Opera v romantiki: Italija, Francija, Nemčija, slovanske dežele - Klavirska in komorna glasba - Romantična simfonija, programska glasba in razvoj orkestra - impresionizem in njegov vpliv na slogovni pluralizem 20. st.


Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 11–401 Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 15–518 Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 15–483 Norton Antology of Western Music, Vol. 1, 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York, London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 1–680 Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 5–76 Sivec, J. (1976), Opera skozi stoletja, Ljubljana: DZS, str. 5–360 Slušni primeri iz svetovne zgodovine glasbe od antike do konca 19. st. (izbor pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)



- poznavanje in razumevanje svetovne zgodovine glasbe;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne glasbene literature;

- razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih;

- razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

- interdisciplinarno povezovanje vsebin; - razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega

in problemskega razmišljanja, samostojnega študija in raziskovanja;




Pozna zakonitosti razvoja glasbe, mejnike in značilnosti posameznih obdobij. Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume


njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji. Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj. Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno uporabiti glasbo različnih stilnih obdobij. Upošteva različne dejavnike vplivov na zgodovinski tok razvoja umetnosti. Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje. Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke v skupini, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.



Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po prvem semestru, pisni ali ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.



dr. Darja Koter, doc.


Predmet: Zgodovina glasbe 2

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse 2 3-4



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

60 90 5 (2+3)


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 2. letnik Opravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu

Vsebina:


Slogovni pluralizem nove glasbe: novi glasbeni pojavi in zvočni viri, celostna podoba v glasbi, glasbene oblike, harmonija, notacija, inštrumentacija in inštrumentarij

Ekspresionizem in dunajska šola: tonalnost, atonalnost, dodekafonija

Neoklasicizem v Evropi in ZDA

Glasba po l. 1950: dodekafonija, modalnost, konkretna glasba, eksperimentalna glasba, interdisciplinarnost, angažirana- , serialna glasba, punktualizem in aleatorika, elektronska- , konkretna- , računalniška glasba

Opera v 20. in 21. stoletju, eksperimentalno gledališče

Postserialna glasba in postmoderna

Začetki petja v slovenščini; poustvarjalnosti

v srednjem veku

Renesansa: protestantizem in glasba na Slovenskem

J. P. Gallus in njegovo mesto v razvoju evropske glasbe

Barok: razvoj duhovne in posvetne glasbe

Klasicizem: začetki opere, Filharmonična družba v Ljubljani

Romantika: družbena gibanja in razvoj slovenske glasbe, glasbena društva, šolstvo, notni tiski, publicistika, operno gledališče, zborovska glasba in nacionalno gibanje, razvoj samospeva in inštrumentalne glasbe, glasbeni ustvarjalci

Ustvarjalnost med obema svetovnima vojnama (slogovni pluralizem, približevanje evropskim razvojnim trendom)

Značilnosti in pomen glasbe med drugo svetovno vojno

Glasbena ustvarjalnost v socialistični družbi povojnega časa, stilno približevanje zahodnoevropski glasbi: neoklasicizem, ekspresionizem, modernizem in postmodernizem


Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 305–326, 350–361, 374–375, 385–389, 403–417 Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 512–591 Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 484–525 Norton Antology of Western Music, Vol. 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York, London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 141–491 Klemenčič, I. (2000), Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes, Maribor: Obzorja, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 13–229 Cvetko, D. (1991), Slovenska glasba v evropskem prostoru, Ljubljana: Slovenska matica, str. 9–465 Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana, ZRC SAZU, str. 5–76 Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st. (izbor pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)



- poznavanje in razumevanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne in slovenske glasbene literature;

- razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in družbenih okvirih;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih

znanj ob vključevanju v ITK; - interdisciplinarno povezovanje vsebin;

- razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja, samostojnega študija in raziskovanja




Znanje in razumevanje: Pozna zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe, mejnike in značilnosti posameznih obdobij ter ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji. Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj. Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno uporabiti glasbo različnih obdobij. Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje. Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja




Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije, portfolio



Assessment:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po koncu 1. semestra, pisni ali ustni izpit ob koncu 2. semestra se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij


predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.


Darja Koter





Predmet: Zgodovina jazza in stili

Course title:




Semester Semester

Glasbena umetnost, 1. stopnja vse, razen Sakralne glasbe 1 ali 2 ali 3 1-2 ali 3-4 ali 5-6



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Sem. vaje Tutorial




ECTS

30 30 90 5 (2+3)

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. Jaka Pucihar, mag., doc. Rok Golob, red. prof. Jani Golob

Jeziki / Languages:


Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis na Akademijo za glasbo

Vsebina:


- zgodovinske pregled razvoja jazza od New Orleansa do danes. Značilnosti posameznih stilov in obdobij


Izbrana poglavja iz: Mark C. GRIDLEY: Jazz Styles - History and Analysis, 9th Edition, 2006 by Pearson Education, Upper Saddle River/New Jersey 07458, 418 strani



- razumevanje nastanka in razvoja jazza - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije



- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu -analitična opredelitev lastnega stila improviziranja - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega improvizacijskega stila v današnja stilne opredelitve - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu in razlikovanje med raznimi zgodovinsko pogojenimi stili improviziranja, predstavitev jazz standardov na inštrumentu, oblikovna in harmonska analiza




predavanja, individualne naloge, , vodeni individualni študij, delavnice, izvajalska praksa



Assessment:

izpit, od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)



doc. Jaka Pucihar, mag., doc. Rok Golob, red. prof. Jani Golob

uČni naČrt predmeta / ourse sylla ... - akademija za glasbo · 6. orkesterske redukcije za en...

Documents